SIJ/* Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična Industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, Interna 430. Tisk: »Paplrkonfekclja« Krško. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974). Stanovanjski problemi Potrebe ljudi so danes dosti večje od možnosti, ki nam jih daje družba. Takšna, vedno znova pereča vprašanja se pojavljajo pri stanovanjski problematiki, kar pa zadeva tudi našo organizacijo združenega dela in pa seveda celotno občino. Sami lahko vidimo, da je danes zaslužek in pa rešitev raznih problemov (npr. stanovanjskih odvisen od tega, kateri občini in kateremu podjetju pripada- Vsakdo izemd nas je soočen z današnjo problematiko Cinkarne, od koder pa izvirajo tudi mnoga nerešena vprašanja, med drugim stanovanjska. Če samo pogledamo nekatere podatke iz preteklega leta: podeljenih je bilo 30 stanovanj (od tega 10 solidarnostnih in 87 kreditov za stanovanja. Novih prosilcev je vsako leto okoli 60. Ker pa iz leta v leto ostaja več kot polovi- OB KULTURNEM PRAZNIKU 8. februar smo si Slovenci izbrali za kulturni praznik. Ta dan naj bi bil posvečen, ne samo obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ampak vsem našim slovenskim kulturnim dogajanjem. Če pogledamo nekaj let nazaj, ta kulturni dan izgublja svoj pomen, zaradi hitrega tempa življenja, ki nam ne daje dovolj možnosti, da bi ga lahko resnično usmerili in namenili takšnim in podobnim dnevom, kot je 8. februar. Vsaj na ta dan osvežimo spomin kako in za koliko smo Slovenci od nastanka pa do danes, kulturno napredovali, kolik delež smo prispevali svetovni literaturi; spomnimo se še na našega velikega umetnika Prešerna, s katerim je slovenska književnost dosegla evropsko višino, saj je v svojih pesmih oznanjal vero v zmago napredka In pravice. Danes, v svobodni Jugoslaviji, so se Prešernove ideje uresničile in zato nam je naš veliki pesnik tem bolj drag. Zato vsaj enkrat na leto, na dan, ki smo si ga izbrali za kulturni praznik, posvetimo njemu — Francetu Prešernu in celotnemu kulturnemu življenju slovenskega naroda. Proizvodnja in produktivnost dela v letu 1976 in v mesecu januarju 1977 ca nerešenih prošenj, imamo tako v letošnjem letu okoli 190 prosilcev, ki čakajo na stanovanja. Ta vprašanja rešujeta stanovanjska komisija in poslovni odbor. Medtem ko je postopek pri podelitvi solidarnostnih stanovanj drugačen: v oddelku za družbeni standard zberejo potrebno dokumentacijo (prošnjo, potrdilo o stalnem bivališču, o skupnem gospodinjstvu, o zaposlitvi prosilca in zakonca, o osebnem dohodku prosilca in zakonca, o premoženjskem stanju, zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja in izjavo o prejemkih), katero pošljejo stanovanjski samoupravni skupnosti — enoti za družbeno pomoč. Prav gotovo pa nas vsi ti podatki ne zanimajo toliko kot pa to, kdaj bo tisti, ki je prošnjo v nekem svojem, določenem prostoru, dobil ugodno rešeno; vemo, čez dva, tri, štiri, celo pet let bo čakal, da se mu bo nasmehnila sreča. Do tistega dne pa bo prosilec, če je poročen in po vrhu še z otrokom, živel v nevzdržnih razmerah pri zasebnikih. Danes nam komisija za načrtovanje družine daje zelo dobre nauke in sicer takšne, naj si načrtujemo otroka šele takrat, ko bomo z njim lahko ži- (Nadaljevanje na 2. strani) Letni plan proizvodnje za leto 1976 je bil na nivoju OZD dosežen 95,31 %. V primerjavi z letom 1975 je vrednost blagovne proizvodnje porastla za 11,64 %. Število zaposlenih je v pri- merjavi z letom 1975 porastlo za 2,73 %, proizvodnja pa za 11,64 %, zaradi česar je produktivnost dela na zaposlenega porastla za 8,91 %. REZULTATI V POSAMEZNIH TOZD ZA LETO 1976 TOZD Doseganje let. plana Proizvod. 1976 1975 Produkt. 1976 1975 IZVOZ Vrednost v $ Dosežen plan 1975 1976 Metalurgija 102,50 107,79 107,41 10.043.259 125,82 118,29 Kemija - skupaj 80,76 105,56 102,69 1.217.300 79,23 1267,71 Kemija • Mozirje 75,63 98,62 98,72 — — — Grafika 122,85 126,09 123,06 52,782 28,94 67,67 Titanov dioksid 85,40 110,35 106,96 12.111.574 77,07 87,93 Galvana 122,00 136,16 123,66 — — — OZD Cinkarna 95,31 111,64 108,91 23.424.915 92,16 104,40 REZULTATI V POSAMEZNIH TOZD ZA MESEC JANUAR 1977 Proizvodnja Produkt. IZVOZ Doseganje plana jan. 1977 jan. 1977 .5 jan. 1977 letnega S? * osnovnega M O jan. 1976 jan. 1976 S ^ Ji jan 1976 Metalurgija 105,21 9,41 103,62 98,70 520.584 73,12 116,83 Kemija ■ Celje 72,03 6,65 95,28 87,30 — — — Kemija • Mozirje 68,32 5,70 92,96 92,% — — — Kemija skupaj 71,59 6,49 94,40 87,46 — — — Grafika 103,54 8,46 120,00 115,34 — — — Titanov dioksid 72,29 6,00 79,95 82,86 1.511.745 123,24 8.509,20 Galvana 96,23 8,02 91,33 91,33 — — — OZD Cinkarna 82,64 7,12 93,48 90,35 2.032.329 99,86 438,63 Delegati In gostje poslušajo poročUo predsednika konference osnovne organizacije sindikata Cinkarne tovariša Maksa Pečnika. V svojem referatu se je tovariš Pečnik dotaknil nekaterih perečih problemov v naši organizaciji združenega dela, opozoril pa je tudi na pomanjkljivosti, ki jih bo treba čim prej odpraviti. Zakaj uvajalni seminar Po nekajletnem premoru smo v naši OZD zopet posvetili več pozornosti uvajalnim seminarjem, ki so po mnenju strokovnih delavcev nujno potrebni. Na njih predavajo: Tovornik Franjo, iur. direktor kadrovskega sektorja, o zgodovini Cinkarne, organizaciji podjetja, splošnih značilnostih naše OZD; Šimun Pinjušič, ing. o varstvu pri delu; Stane Leskovšek — vodja zavarovalne službe, o požarni varnosti s praktičnim prikazom uporabe gasilnih aparatov; Rant Miloš, dipl. ing., o samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka, osebnega dohodka ter nagrajevanja po delu; Jernej Ozis — strokovni delavec v kadrovskem sektorju pa predava o delovnih razmerjih. pomembnost varstva pri delu, zato, da ne pride do nesreče na delovnem mestu. Če delavec ni seznanjen s pravili o varstvu pri delu, se lahko hitreje ponesreči. Kako posamezniki v temeljnih organizacijah gledajo na uvajalni seminar? V temeljnih organizacijah se zavedajo pomembnosti uvajalnega seminarja, kljub temu pa večkrat nridemo v nerodno situacijo, ker se delavec uvajalnega seminarja ne udelež čeprav smo s datum, kdaj bo seminar, obvestili njega in vodstvo. Njega smo poprosili za kratek razgovor, da nam pove nekaj podrobnejših informacij o uvajalnem seminarju. Tovariš Ozis, kaj je to uvajalni seminar in komu je namenjen, saj ugotavljamo, da dosti delavcev v naši OZD tega ne ve? Že sama beseda »uvajalni« nam pove, da gre za začetni, seminar, ki delavca vpelje v delovno organizacijo. Namenjen pa PLANINSKA SEKCIJA CINKARNE Plan izletov v letu 1977 Februar: Stol — spominski pohod dne 19. 2. 1977. Organizator: Metka Celje. Marec ali april: Naravske ledine — Uršlja gora — Poštarski dom — Slovenj gradeč — Celje. Maj: Snežnik. Junij: Golica. Julij: Logarska dolina — Okrešelj — Rinka — Savinjsko sedlo — Križ — Češka koča — Jezersko — Celje. Avgust: Kanin, Triglav. — Go Po potrebi se vmes predvidevajo še manjši izleti. Točni datumi Izletov bodo pravočasno javljeni. September: Gorjanci spodična. je na novo sprejetim delavcem v OZD Cinkarna Celje. Zakaj so sploh potrebni uvajalni seminarji? Vemo. da smo včasih masovno snreiemali nove delavce v našo OZD. sai ie bilo spreletih 110 ali še več delavcev mesečno. Ali so bili tudi takrat uvajalni seminarji izvedljivi? Naša sodelavka Irena Seme se pogovarja z Jernejem Ozisom, strokovnim sodelavcem v Kadrovskem sektorju o pomembnosti uvajalnega seminarja Prvič gre tukaj za psihološki moment, da novega delavca vpeljemo v delovno sredino in okolje tako, da se čim hitreje vklopi v delo in dosega na delovnem mestu čim boljše rezultate. Drugi moment pa je ta, da mu podaš osnovne informacije o sami OZD, o pravicah in dolžnostih delavcev, o dohodkovnih odnosih in še kaj. Ali so ti seminarji obvezni? Da, saj delavcem, ki so sprejeti na delo v neposredno proizvodnjo, skušamo na uvajalnem seminarju poudariti predvsem Prihajalo je do težav, tako je bilo več nesreč pri delu, saj delavec ni bil seznanjen s pravili o varstvu pri delu, danes pa, ko je manjše sprejemanje, saj sprejmemo mesečno od 10 do 15 ljudi, je to dosti lažje izvedljivo in zato naj bi se tudi dosledno izvajalo. Kako poteka uvajalni seminar? Organiziran je do 10. v tekočem mesecu v Izobraževalnem centru, ki se sestavni del kadrovskega sektorja. Seminar je enodnevni. Kaj delavce na seminarju na vašem področju najbolj zanima? Zanimajo jih pravice, odsotnosti z dela, dopusti, izobraževanje ob delu, stanovanjska problematika in še kaj. Kakšne so želje OZD Cinkarne Celje? Želja je, da bi se delavci vključevali v uvajalni seminar še pred nastopom dela, vendar je to zaradi flukturacije delavcev praktično neizvedljivo. Zakaj? Zato, ker delavce sprejemamo do 25. v tekočem mesecu in pa zato, ker TOZD ne morejo planirati potrebe do 10. v tekočem mesecu. In kakšna je vaša želja? Da bi uvajalni seminarji uspeli in da bi bilo pri delu čim manj nesreč. Irena Seme Drugič večja udeležba Konec leta 1976 je bil za vse naše sodelavke organiziran sistematski ginekološki pregled. Od skupaj 474 zaposlenih sodelavk je bilo pregledanih 282. Čeprav pregled ni bil obvezen je priporočljivo, da se v bodoče takšnega pregleda udeleži čim več žensk saj poročilo jasno kaže, da je od pregledanih bilo le malo popolnoma zdravih. Poročilo pregleda navaja, da je bilo samo 72 sodelavk popolnoma zdravih. Pri 126 so bila ugotovljena različna lažja vnetja, 6 sode'avk je bilo poslanih v bolnico, 1 žena je bila operirana. Vsi histološki izvidi pa so pokazali, da rakastih obolenj na srečo ni bilo. Ve sodelavke pri katerih je bila ugotovljena kakršna koli bolezen so sedaj ozdravljene, zato menimo, da je bil pregled upravičen. STANOVANJSKI PROBLEMI 2 CINKARNA! Na uvajalnem seminarju želimo nove člane kolektiva seznaniti s podjetjem, v katerem so pridobili lastnost delavca, s pomembnostjo spoštovanja predpisa o varnem delu in z ustvarjanjem dohodka ter delitvijo osebnih dohodkov. Na sliki: udeleženci uvajalnega seminarja v februarju, ki je bil v učilnici Centra za Izobraževanje (Nadaljevanje s 1. strani) veli v ustreznih prostorih. Tu pa se pojavlja spet kopica vprašanj, o katerih pa tukaj ne bi razpravljali. Povrnimo se tem trem ali štirim letom čakanja in se vprašajmo zakaj tako? Odgovor najdemo hitro. Sredstev je manj kot porabe, družin dosti več kot stanovanj. Vzporedno pa se iz leta v leto veča odstotek prosilcev, kot je dograjenih stanovanjskih blokov oziroma zasebnih hiš. Tu je le grobo in na kratko prikazan stanovanjski problem, kateri ne tare samo prosilcev, ampak tudi delovne organizacije ter samoupravne stanovanjske skupnosti, katere podeljujejo — bolje odločajo, o lastniku stanovanja po normah, ki so določene za pridobitev stanovanja. Naša edina rešitev je čakati in dočakati; samo kdaj — čez leto ali dve? I. S. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESRE V mesecu decembru je bilo petnajst nesreč pri delu (številke v oklepaju pomenijo skupno število nesreč v lanskem letu: DSSS: Splošni sektor 1 (7), Kadrovski sektor 1 (1); TOZD Vzdrževanje: Strojno vzdrževanje 4 (37), Elektro vzdrževanje 1(8), Gradbeno vzdrževanje 1 (9); TOZD Transport: Avto transport 1 (3); TOZD Metalurgija: Cinkov prah 2 (8), Pražama ferosulfata 1 (6); TOZD Kemija: Litopon I (7), Soli in pigmenti 1 (9); TOZD Titanov dioksid: Stranski obrati 1 (3). Na poti so se poškodovali: Jurkošek Martin — proizvodnja titanovega dioksida, Špiljar Drago — valjarna, Strašek Danijel — mehanična delavnica, Ilič Nikola — cinkov prah, Briški Stje-pan — pražama ferosulfata, Tembeleski Atanasije — plinarna. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI I DSSS Kadrovski sektor Smole Anton (4. poškodba). Na poti iz samskega doma Cinkarne, kjer je preverjal bolniški stalež, je padel z mopedom ter se udaril v desno ramo (poledenela cesta). Splošni sektor Košenina Marija (1. poškodba). Pri pomivanju stopnic ji je spodrsnilo ter je padla in si poškodovala gleženj leve noge (neprevidnost). TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje Ocvirk Jože (4. nezgoda). Pri demontaži vodil od čeljusti gra-bilca je pri rezanju vijakov odletel drobec železa in mu padel v levo oko (naglica pri delu). Mrikovič Slobodan (2. poškodba). Ko je stopil k črpalki, mu je spodrsnilo, nakar se je udaril na koleno leve noge (neprevidnost). Skutnik Jože (1. nezgoda). Pri prenašanju železnega nosilca mu je le-ta zdrsnil iz rok, ko ga je hotel odložiti mu je stisnil palec leve roke (neprevidnost). Sraka Mirko (3. poškodba). Pri popravilu strehe se je pod njim prelomila salonit plošča; padel je in si poškodoval zapestje desne roke (spolzka streha). Elektro vzdrževanje Poklšek Miroslav (1. poškodba). Pri igranju nogometa za sindikat Cinkarne, je udaril po tleh in si poškodoval stopalo leve noge (neprevidnost). Gradbeno vzdrževanje Lončar Vinko (4. poškodba). Pri montaži okenskega stekla mu je padel drobec stekla v levo oko (neprevidnost). TOZD TRANSPORT Avto transport Kolarič Tomo (2. poškodba). Pri odpiranju pokrova na avto-cistemi mu je spodrsnilo; padel je in si poškodoval desno roko v zapestju (neprevidnost). TOZD METALURGIJA Pražama feorsulfata Sankovič Vitomir (1. nezgoda). Med obratovanjem transportnega traku je hotel očistiti valj po katerem teče trak; zgrabilo mu je desno roko in ramo ter mu jo poškodovalo (delo proti predpisu). Dobro poglejte ali so kra-jišča osi in poodbni vrtljivi deli dobro zavarovani, da ne predstavljajo nevarnosti za zaposlene. Ali so stikala za vklop in izklop stroja dosegljiva za posluževalca stroja ali naprave, ali so horizontalno pomikajoči deli strojev dovolj odmaknjeni od sten, da ne more priti do stisneni-Uporaba sredstev in opreme za varstvo pri delu Ne opravljajte nikakršnega opravila oziroma dela brez u-streznih sredstev za varstvo pri delu, v kolikor škodljivosti in nevarnosti ni mogoče odpraviti z osnovnimi varstvenimi ukrepi. Kolikor ne boste doumeli, da brez sredstev za osebno varnost, lahko postanete invalid dela, se boste tudi s težavo navadili na uporabo teh sredstev. Nenamenska uporaba sredstev in opreme za osebno varnost pri delu, lahko povzroči nepopravljive posledice, ker se s tem ustvarjajo pogoji za nastanek nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Ne pozabi- te, da je občasno potrebno pregledati ta sredstva in opremo, kakor tudi stroje in naprave na mehaniziran kakor tudi ročni pogon. Ta sredstva je potrebno tudi redno vzdrževati in tekoče zamenjati pokvarjene dele. Neustrezno vzdrževanje orodja, strojev in naprav ter opreme, je lahko tudi povzročitelj nesreče pri delu. Ustrezna delovna obleka In obutev ter osebna higiena pripomorejo vaši varnosti na delovnem mestu Ne približujte se " vrtečim delom strojev in naprav, kolikor ti niso zavarovani, če nimate ustrezno zavarovanih las (kapa, mreže, ruta in podobno) ter tesno prilegajoče se obleke. Naivno je prepričanje, da v takšnih prilikah, delovni plašč, pas, kravata, viseči trak ne morejo biti iz- (Nadaljevaje na 4. strani) CINKARN AR 3 Cinkov prah Mihajlovič Rade (1. poškodba). Pri izpuščanju večje količine cinka, ki se je nabrala na izteku iz kolone, ga je cink pobrizgal okoli desnega očesa (neuporaba zaščitnih sredstev). Krasniči Smail (1. poškodba). Ko je saržiral cink v talilno peč, je bil le-ta vlažen, zato je brizgnil in so ga hlapi opekli po obrazu (vlažen cink za saržiranje). TOZD KEMIJA Pršolja Jožo (poklicno obolenje). Ko je delal v obratu' svinčevih oksidov v času od 19. avgusta do 13. novembra 1976 se je lažje zastrupil s svinčevim oksidom. Litopon Jagarinec Marjan (1. poškodba). Pri prelaganju 200 1 sodov si je poškodoval koleno leve noge — stisnjenje (pomanjkanje delovnih izkušenj. TOZD TITANOV DIOKSID Stranski obrati Vlaj kovic Tomislav (4. poškodba). Pri izpraznjevanju cistern za hidrirano apno, mu je na pri-robnici popustila zagozda; prišlo je do izpuha apna, katerega je dobil v desno oko (neuporaba zaščitnih sredstev). Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu in na poti Pri delu Na poti december kumulativi l.-XII. december kumulativi l.-XII. DSSS 25 202 — 136 Transport 18 383 27 104 Metalurgija 54 834 76 158 Vzdrževanje 91 867 38 216 Kemija 56 547 — 110 Grafika — 39 — 33 Titanov dioksid 62 561 77 230 SKUPAJ 306 3433 218 987 V mesecu januarju je bilo devet nesreč pri delu, in sicer v: TOZD Vzdrževanje: Strojno vzdrževanje 1; TOZD Transport: Avto transport 1, Nakladanje — razkladanje 2; TOZD Metalurgija: Skupne službe 1, Valjarna 1; TOZD Grafika: Tiskarske plošče 1; TOZD Titanov dioksid: Skupne službe 1, Proizvodnja 1. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje Korica Duro (2. poškodba). Pri brušenju na brusilnem stroju mu je padel tujek v desno oko (neuporaba zaščitnih sredstev). TOZD TRANSPORT Avto transport Kolarič Tomo (3. poškodba). Pri razkladanju kisline v Krškem mu je na betonskem tlaku zaradi mastnih tal spodrsnilo ter je padel in si poškodoval desno roko (spolzka tla). Nakladanje in razkladanje Gorišek Jože (2. poškodba). Ko je hotel spustiti balo s šoto na tovorni avtomobil, je zadel z roko ob stranico in si poškodoval hrbet desne roke (neprevidnost). Obrez Ivan (9. poškodba). Pri naravnavanju cinkovih plošč mu je ena plošča spodrsnila in stisnila srednec desne roke (neprevidnost). (Nadaljevale na 4. strani) Zlata pravila za varno delo (Nadaljevn|e Iz prejinje Številke) Ne pristopajte raziskavi motenj in okvar na strojih in napravah predno niste stroj ali napravo zanesljivo zavarovali pred samodejnim vklopom. Nikoli ne potiskajte materiala v stroj ali napravo z rokami ali celo nogami, temveč uporabljajte ustrezne pripomočke. Kolikor je prišlo do zamašitve stroja ali naprave in se stroj ne sme zaustaviti, je sleherni poseg z rokami ali nogami za odstranitev okvar najstrožje prepovedan. Sleherno vzdrževanje (mazanje, čiščenje in podobno) med obratovanjem stroja je zelo nevarno in zato tudi prepovedano. Kakršna koli kon trola mer vrtljivih delov ob- delovanca na (stružnici) niso med obratovanjem dovoljene. Ne pričnite z delom, za katerega izvršitev so točno predpisani varnostni ukrepi, če veste, da jih ne boste mogli izvajati, ne da bi poprej obvestili nadrejenega. On mora dokončno odločiti, kako boste to delo uspešno in varno opravili. Vztrajajte pri zahtevi, da se zamenjajo nepopolni pripomočki kot sot: vezi, vrvi, verige, svetilke, orodja in drugo, ker s tem odstranjujete nevarnosti za nesrečo pri delu. Ne prekoračujte izrecno predpisane maksimalne obremenitve, dovoljene pritiske, temperature, nosilnosti tal in slične omejitve, naznačene na opozorilih. JSLdojr* poje, zlo ne misli Zdravih medsebojnih odnosov med delavci, kateri smo združeni v našem kolektivu, ne samo v kolektivu, ampak povsod, kjer dela in živi neka skupina ljudi, si ne moremo zamisliti brez kulturnega življenja. Pa vendar, saj smo vsi kulturni. Res, vsi imamo neko določno kulturo, nekateri več, nekateri manj. Potrebujemo pa jo vsi, v takšni ali drugačni obliki. Mi pa hočemo še več, hočemo jo doživljati, živeti z njo. Ampak ne samo, da se z njo srečujemo v ustanovah, ki so določene za to, kot so gledališča, operne in koncertne dvorane, knjižnice, likovne galerije ter saloni. Kultura je del človeka. To so spoznali že naši predniki v prazgodovini. Toda s tem se naj u-kvarja zgodovina. Mi pa bomo od naših prednikov sprejeli samo njihovo kulturno poslanstvo, ki so nam ga zapustili. Gojili bomo tradicijo lepe umetnosti, ki je že znana stoletja. In kaj NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI TOZD METALURGIJA Skupne službe Kočič Hranislav (1. poškodba). Ko je bil z osebnim avtomobilom na službenem potovanju, se je pri semaforju v Celju v njegov avto zaletel od zadaj drugi osebni avto. Pri tem je poškodoval glavo (kontuzija). Krivda druge osebe. Valjarna Govedič Ladislav (8. poškodba. Pri prevzemu pločevine je imenovanemu spodrsnila platina po roki in ga vrezala po hrbtu leve roke (naglica pri delu). TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče Bodo Milan (1. poškodba). Pri prestavljanju balona s solitrno kislino si je zmočil hlačnico in opekel mečo leve noge (nesmo-tern način dela). TOZD TITANOV DIOKSID Skupne službe Pavlinec Milan (3. poškodba). Pri zapiranju skladiščnih vrat je ta lepa umetnost? To je PETJE. Peli bomo. Zakaj, kaj bomo peli? Vemo, zakaj, še predobro. Kje in kako? To se bomo dogovorili, ko bomo zbrani. Torej nekaj stvari nam je že jasnih. Potrebujemo samo še sodelovanje celotnega našega kolektiva. To pa zato, da se bomo preko te oblike kontaktiranja še za korak zbližali, se v kulturnem izobraževanju dvignili še za eno stopnico dvignili, mogoče še za več. Veliko nas je, glasov tudi. Potrebno je torej samo, da se sestanemo, dogovorimo jn zapojemo. Naj bo to klic vsem, ki ljubijo našo pesem, vsem tistim, ki jim petje in pesem nekaj pomeni in seveda vsem, kateri bi se z našo domačo pesmijo radi srečali. Potrebujemo jo vsi. Verjemite! Silvo Erjavec mu je padla na nogo železna palica in mu poškodovala palec desne noge (neprevidnost). Proizvodnja Janc Adolf (2. poškodba). Pri čiščenju cevi, ki je bila zabita s kislo maso, mu je iz sosednje cevi puhnila v obraz kisla vodna para (pomanjkanje delovnih izkušenj in neuporaba zaščitnih sredstev). Na poti se je poškodoval Miletič Milorad — ARM vzdrževanje. Kulturna komisija Osnovne organizacije sindikata in Osnovna organizacija ZSMS TOZD Titanov dioksid objavljata za člane pevskega zbora, ki ga bomo ustanovili v našem kolektivu. Na natečaj se lahko prijavijo vsi zaposleni v OZD Cinkarna, ne glede na spol in starost. Potrebno je tudi nekaj smisla, predvsem pa veselja do petja. Prijavite se lahko pri naslednjih sodelavcih osebno ali na telefonsko številko: — URANIČ IVAN, tiskarna, TOZD Grafika, telefonska številka 538 — JUSTIN ANICA, tajništvo družbenopolitičnih organizacij, telefonska številka 224 Izgubljeni dnevi zaradi nesreč S prijavami pohitite, ker nam s tem olajšate delo. Pri pn delu in na poti: java naj zajema naslednje podatke: Pri delu Na poti — ime in priimek — — TOZD DSSS — 26 — interna številka telefona Vzdrževanje 14 26 — starost Transport 25 26 Metalurgija 84 34 Upamo, da se boste za to obliko kulturnega udejstvo- Kemija 18 — vanja odločili v čim večjem številu, saj je potreba po tej Grafika 11 — zvrsti umetnosti velika. Titanov dioksid 40 26 Vabljeni! SKUPAJ 192 138 Zlata pravila za varno delo (Nadaljevanje s 3. strani) vor nesreče pri delu. Ne nosite delovne obleke, če ni primerna za opravljanje vašega dela. Upoštevajte opozorilo, da nošenje nakita (prstan, zapestnica, ročna ura in podobno) lahko pri nesmotrnem načinu dela predstavlja skrito nevarnost. Ne približujte se odprtemu ognju in iskrenju, če imate oblečeno obleko, izdelano iz lahko vnetljivih snovi (umetna vlakna) ali če je prepojena z oljem, organskimi topili, lahkovnetljivimi tekočinami ali prahom oziroma spojinami, katere se burno vežejo s kisikom. Ne puščajte delov delovne obleke v bližini strojev in naprav, električnih prevodnikov, omaric, stikal, ali v bli- 1CJMAMAR žini, kjer lahko nastane požar. Delovna obleka spada samo v garderobno omarico. Na delovnem mestu ne smete biti bosi oziroma v neustrezni ali raztrgani obutvi. Kolikor način dela zahteva, pa morate nositi zaščitno obuvalo Ne zapuščajte obrata, delavnice oz. podjetja v umazani ali zamaščeni obleki, niti ne, če se niste ustrezno umili. Vedite tudi, da sta se moda in varnost vedno razhajali. Nevarnosti prežijo od vsepovsod Ne pozabite, da so mnoge snovi s katerimi se srečujete v delovnem procesu nevarne in škodljive. Nevarne so tako za vas, kot za vaše sodelavce. Nekatere povzročajo eksplozije in požare, a nekatere druge delujejo na človeški organizem škodljivo. Zato se pri delu s taknšimi snovmi ne smemo obnašati podcenjevalno, temveč moramo z njimi ravnati zelo pazljivo in preudarno tako, kot to dolo- čajo varnostni ukrepi. Na ta način se boste izognili vsem nevšečnostim večjega obsega (eksplozija, požar), zaradi česar lahko spravite v nevarnost sebe, sodelavce in povzročite ogromno materialno škodo. Zaradi nepoučenosti lastnosti nevarnih snovi ne morete doumeti, kakšnim nevarnostim se izposavljate in kakšne posledice lahko iz-zovete s svojo nepazljivostjo ali malomarnim odnosom pri rokovanju s temi snovmi. Ne prezrite možnosti, da zavarujete vsako mesto, katero je lahko izvor nesreče, požara, eksplozije, ne da bi o tem obvestili neposredno nadrejenega, če ne morete sami zagotoviti popolne varnosti. Ne vstopajte v zamračene, slabo ali sploh neosvetljene prostore, jame, kinete, kanale, posode ali rezervoarje, brez ustrezne svetilke (24 V) kajti tu prežijo nevarnosti. Ne vstopajte v silose, bunkerje ali slične objekte napolnjene s sipkim materialom, če niste zavarovani z varnost- nim pasom čigar konec vrvi drži sodelavec, ki je seznan-je z delom katerega morate opraviti. Pri takšnih opravilih mora za primer nesreče biti organizirana prva pomoč t. j. stalni dotok svežega zraka in apaiat s kisikom. Pri delu s kislinami, lugi in drugimi agresivnimi snovmi, morate imeti na razpolago in uporabljati razen sredstev /a osebno varnost, tudi vse pripomočke, ki varujejo pred škropljenjem z agresivnimi snovmi, Ne vstopajte nikoli v zaprte prostore oz. v prostore na katerih je izobešeno opozorilo, da je vstop prepovedan, če za to niste posebej pooblaščeni. Ne bodite neobzirni pri uporabi tekočin ali plinov pod pritiskom: vode za brizganje, hidravljično olje, agresivnih tekočin, komprimiranega zraka ali drugih plinov, da ne bi povzročili nesreče sebi ali drugim. (Nadaljevanja prihodnjič) XXSSK***************************************** .* X X * X X X X X X X X X * X * X X X X X X X X X X * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X O k dnemi kana 8. marec, dan žena in mater. Praznik matere gospodinje, žene uslužbenke, ki je dopoldan v službi, popoldan hiti domov, da nasiti otroke in moža, praznik matere kot je Karen Black, ameriške zvezde, katera lahko nudi svojemu otroku vse; praznik uboge zapuščene kmečke ženice, ki je vzgojila kopico otrok in praznik žena, ki danes žive v svetu vojne ... A kaj naj o tebi rečeni draga mama! Taka si kot tisoče mater, a zame le ena. Tvoj delavnik je težak. Ves dan delaš na polju, zvečer se utrujena vračaš domov, a srečna, da ti je uspelo to, kar si načrtovala. Tvoje raskave roke ne poznajo počitka. Polje, ki ga tako ljubiš, je tvoj kruh. Kako naj ti povrnem vso tvojo skrb in ljubezen! Dolgo sem premišljevala, kaj na ti dam, poklonim za tvoj praznik. Rože? Vem, vesela bi jih bila, ko pa jih imaš tako rada! Ne. Poklanjam ti sebe, takšno kakršna sem, kakršno si me vzgojila in vzljubila z vsemi mojimi vrlinami in napakami. sem ga, mama, čuva- Sprejmi to moje skromno darilo, ki la samo zate! Zdenka x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXX***-XXX*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Idejnopolitično usposabljanje mladih nost pridobiti z izobraževanjem, svojim delom in odnosi v kolektivu. Saj ne sememo pozabiti, da smo družba v razvoju. To pomeni, da se socialno še preobražamo'in da so opažena še velika demografska gibanja (migracije, spreminjanje populacije strukture in poklicev). Značilna je tudi stalna sprememba v strukturi kolektiva. V njegovo okolje prihajajo novi ljudje iz različnih sredin in različnih poklicev, z različno usmerjenostjo. Skrb vsakega posameznega člana kolektiva je, da strmi za stalnim razvojem in razširjeno reprodukcijo, zato pa je potrebno ustrezno strokovno, družbenoekonomsko, idejnopolitično in kulturno izobraževanje. Lahko rečemo, da je v našem kolektivu za strokovno usposabljanje posameznikov zelo dobro urejeno in organizirano. Za informacijo lahko povemo, da že drugo leto teče poklicna šola v sklopu Tehniške šole — kemijske, metalurške in papirne stroke iz Ljubljane, in sicer za poklic kemijski laborant in procesničar. Ker je osnovna panoga našega kolektiva kemijska industrija, je ta oblika izobraževanja nujna. Ugotovimo pa lahko, da je udeležba in sodelovanje posameznikov, za katere je kolektiv organiziral to obliko izobraževanja, premajhno. Kje je vzrok za nemnožičnost oziroma nezainteresiranost za pridobitev poklica? Mogoče je eden izmed vzrokov premajhna moralna zavest posameznika. Član kolektiva bi moral verjetno spoznati celoten splet okoliščin in vplivov, od katerih je odvisno njegovo delo. Izobraževanje je vedno tudi vzgoja, ta pa mora imeti svojo politično osnovo, ali točneje: marksistični pogled na svet in dialektično razlago vseh pojavov. Vsako znanje mora imeti tudi nekaj samoupravne kulture, moralne zavesti, poleg tistega, kar navadno imenujemo temeljito in strokovno znanje. Vsebovati pa mora tudi patriotični odnos in kulturo. Da pa ne bi samo filozofirali, se je komisija za idejno politično delo pri koordinacijski konferenci ZSMS Cinkarne, zadala za prvo akcijo — usposabljati članstvo ZSM v našem kolektivu. Tako si bomo pridobili znanje, katero nam bo omogočilo lažji pristop v sredino, kjer delamo in ustvarjamo. Silvo Erjavec Udeležba mladih na sestankih Naloga In dolžnost mladih je med prvimi ta, da se usposabljamo In izobražujemo tako na strokovnem kot na političnem področju. S tem nas obvezuje Ustava SFRJ, samoupravni sporazumi, posebej pa še Statut Zveze socialistične mladine Jugoslavije in Zveze socialistične mladine Slovenije. Torej je ena naših velikih nalog in dolžnosti izpolnjevati, ne samo zakone kateri nas obvezujejo, ampak mora biti tudi v interesu posameznika, da se stalno izpopolnjuje, saj stari pregovor »več znaš več veljaš«, ni prazna fraza. Naša samoupravna socialistična ureditev narekuje med drugim tudi to, da samoupravljalcem pri izvrševanju njihovih delovnih dolžnosti nudimo potrebno prilagojeno izobraževanje. To obsega: strokovno, idejnopolitično, družbenoekonomsko in kulturno izobraževanje. Znati delati in živeti, znati voditi druge, vzgajati ter sodelovati v samoupravljanju, to je vrsta kategorij, ki si jih mora vsaka oseb- V naši delovni organizaciji je zaposleno precejšnje število mladih, torej tistih, ki bi morali biti polni energije, zagnanosti, udejstvovanja in še in še, kajti že stara in izgubljena je fraza, katera pravi, da je od nas mladih odvisno ne le uspešno delovanje kakšne delovne organizacije v prihodnosti, ampak upravljanje in moč države. Vemo, da so eni na kakršnemkoli področju bolj aktivni, drugi manj. Če pa pogledamo konkretno našo delovno organizacijo, vidimo, da smo mi mladi premalo zainteresirani in to povsod (izjemoma nekaterih posameznikov). Vsi smo soočeni s tem, da se danes veliko časa presedi na raznih sestankih, od katerih imajo eni večji, drugi manjši učinek. Toda sestanki morajo biti, saj se lahko le na teh soočimo s problemi, dejstvi, uspehi in neuspehi podjetja. Mislim, da večina naših delavcev (Nadaljevanje na 2. strani) UDELEŽBA MLADIH — (Nadaljevanje s 1. strani) ve, kakšen je postopek, da se sestanek skliče. Vabila se sestavijo, pretipkajo, kurir jih odnese in včasih prinese s štirinajstdnevno zamudo. No, potem pa pride še glavna točka — prihod, vzemimo mladih, na enega izmed sestankov. Izmed 20 povabljenih se pojavijo v določenem prostoru dva ali trije, pa še to vedno tisti, ki je sestanek sklical in ostala dva ista obraza. No, potem gre odgovorni na telefon in še ponovno kliče vsakega posameznika če bi »izvolil« priti na dogovorjeno mesto. Do 13.30, pa čeprav je bil sestanek sklican ob 13.00, prikapljata še dva ali trije, potem pa se dogovorijo, da je bolje če sestanek preložijo na prihodnji teden. Samo poglejmo, koliko časa, koliko papirja in povrhu še jeze je potrebno za takšen neuspeli sestanek. Ne vem, ali smo mladi tu, pri nas, v naši delovni organizaciji, res tako nezainteresirani in neodgovorni za vse kar se dogaja okrog nas. Mislim, da ni vsak sestanek tako nepomemben oziroma se nobeden sestanek ne skliče zato, da bi se po dolgem času mladinci iz raznih TOZD spet malo srečali in poklepetali. Dajmo, bodimo realni in priznajmo, da je tako. Skušajmo se bolj zainteresirati in jemati stvari bolj resno, pa bomo videli, da nam bo uspelo. Saj to zmoremo, če se že imamo za to da smo mladi. Pokažimo to! Seme Irena fr fr fr fr fr fr fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr •fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr •fr •fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr -fr fr -fr fr -fr -fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr Koordinacijska konferenca ZSMS OZD Cinkarne Celje RAZPIS mladinca — delavca samouprav- tekmovanja za najboljšega ljalca v letu 1977. Sodelujejo vsi mladinci zaposleni v OZD Cinkarna, ki so vzorni na delovnem mestu, aktivni na družbeno političnem področju, vključeni v samoupravne organe. Tekmovanje bo potekalo po naslednjih pravilih: 1. Mladinec, ki aktivno deluje v samoupravnih organih, bo ocenjen od 1 — 5 točk. 2. Mladinec, ki aktivno deluje na družbeno političnem področju bo ocenjen od 1 — 5 točk. Aktivnost in marljivost na delovnem mestu od 1 — 5 točk. Vsaka funkcija v družbeno političnih organizacijah v OZD in samoupravnih organih 2 točki. Posebni uspehi na delovnem mestu 3 točke. Za ostale uspehe 1 — 3 točke. Če mladinec, ki je vključen v tekmovanje, koristi bolniški stalež, in sicer večkrat zaporedoma v teh mesecih, se mu odštejejo 2 točki. Za vsak neopravičen izostanek se mu odštejejo 4 točke. Mladince delavce — samoupravljalce ocenjujejo: — predsedstvo osnovne organizacije ZSMS — vodje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij — nadrejeni na delovnem mestu. Prvih pet, ki bodo ocenjeni z največjem številom točk, bodo ob koncu leta 1977 primemo nagrajeni. Predsedstva OO ZSMS Cinkarna so dolžna ob koncu vsakega meseca objaviti rezultate na oglasnih deskah, v Internem glasilu MCC in obvestiti vse sodelujoče. Vsakemu mladincu je dana možnost, da je najboljši med najboljšimi tudi tebi spoštovani bralec! 3. 4. 5. 6. 7. 8. * fr fr fr fr fr fr fr< ■d Predsedstvo Koordinancijske konference ZSMS U- IV S- u- s- «- Ifr * s- «• «- u- I)- s- :$• ij- D- S- H- «• S- >t- U- i)- »- if «- D- «- * * H- U- !>- *- it- it- «- «- «- it- n- «■ S- «■ it- «• u- 15- 15- s- It- «- n- n- it- »• it- «- «■ it- >t- D- #• it- U- it- >5- «■ H- «■ it- it- it- Gibanje neuvrščenih Zgodovina in cilji gibanja Beseda neuvrščenost je stara le dobrih petnajst let. Pojavila se je takrat, ko so Tito, Nehru in Naser skupno z ostalimi državniki začeli ustanavljati novo gibanje — gibanje neuvrščenosti. To je bilo v času, ko je v Evropi in ostalem svetu prevladovalo ozračje hladne vojne kot odraz blokovske razdelitve. Človeštvu je od morebitnega jederskega spopada med dvema supersilama grozila nevarnost popolnega uničenja. Tito in omenjeni državniki so bili prvi, ki so spoznali in opozarjali svet na nevarnost, do katere bi privedlo nadaljevanje takšnega stanja. To je bil tudi čas, ko je kolonializem doživljal zadnji zlom svojega obstanka. Nastajale so na novo osvobojene di zave, ki so se soočale s težavnim bojem za svoj obstanek, varnost in pospešen razvoj. Tako kot mi — odločeni, da uresničimo popolno narodno svobodo in da neodvisno gradimo svojo družbeno ureditev — tudi mnoge izmed teh držav niso bile pripravljene, da se po ukinitvi kolonialnega statusa podrede novim oblikam nadvlade. V ozračju hladne vojne in nevarnosti svetovnega jederskega spopada te države niso iskale varuštva v enem izmed blokov, ampak so zaveznike oziroma prijatelje našle v državah z enakimi cilji. Mnogim od teh držav smo bili ravno mi za vzgled oziroma garancijo za uspeh takšne politike, saj smo nekatere prvine politike neuvrščenosti izpričevali že v času narodnosvobodilne vojne in v povojnem obdobju socialistične izgradnje, ko smo bili odločeni, da se upremo vsakemu tujemu gospodstvu in politični nadvladi. Prav to nas je privedlo do spopada s stalinizmom, vendar omogočilo, da vzdržimo vse grožnje vzhoda in zahoda. Da bi gibanje dobilo mednarodne razsežnosti, je bilo potrebno dati gibanju dolgoročne cilje in program delovanja. Tako je prišlo na pobudo Tita, Nehruja in Naserja v Kairu leta 1961 do prvega pripravljalnega sestanka, na katerem je sodelovalo 21 držav. Izdelana so bila merila za oceno ali je določena država neuvrščena, ali ne. Ta merila so: 1. da država vodi neodvisno politiko na principu miroljubne koeksistence, 2. da podpira narodno osvobodilni boj za neodvisnost, 3. da ne pripada nobenemu vojaškemu bloku, 4. da na njenem ozemlju ni vojnih baz neke tuje sile. Na prvem mestu se nahaja najodločilnejši element: določena držaav je lahko neuvrščena, kolikor vodi neodvisno politiko na principu miroljubne koeksistence. Tukaj je potrebno opozoriti, da pojem »neodvisnost« in »neuvrščenost« nista eno in isto. Primer: naša soseda — republika Avstrija je neodvisna (ne pripada nobenemu od vojaških blokov), vendar ne vodi politiko miroljubne koeksistence - ne izpolnjuje državne pogodbe za stran slovenske in hrvaške manjšine. Zato tudi ni in ne more biti v gibanju neuvrščenih. Manj delikatno je merilo, da država podpira osvobodilni boj narodov, ki se borijo za svobodo; saj je večina neuvrščenih držav v preteklosti prešla daljšo ali krajšo pot osvobodilne borbe za nacionalno osvoboditev. Merilo nepripadanja vojaškim blokom je važno v hladni vojni, ki je nevarnost svetovnemu miru. Ocenjevanje po teh kriterijih daje odgovor ali je določena država lahko sprejeta oziroma sposobna voditi politiko neuvrščenosti. Cilji neuvrščenosti so po tem takem v zagotovitvi svobodnega razvoja vsakega naroda in v uporabi možnosti mednarodne akcije za zagotovitev miru v svetu. Prihodnjič: Prva konferenca neuvrščenih v Kairu Ob slovenskem kulturnem prazniku V kulturnem tednu od 7. do 12. februarja so v Celju potekale številne prireditve v počastitev in spomin na našega velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Že na predvečer sloevnskega praznika 7. februarja je bila v dvorani SLG v Celju osrednja proslava kulturnega praznika. Slavnostni govor je imel Jože Volfand, predsednik občinske konference SZDL. Sodelovala je znana recitatorka Sonja Ževartova, mešani pevski zbor ZPD »France Prešern« Celje pod vodstvom Eda Goršiča in komorni moški zbor Celje pod vodstvom Egona Kuneja, ki sta zapela nekaj slovenskih pesmi, napovedovala je Ivica Burnik. Priznanja je podelil profesor Stane Mrvič, predsednik 10 KSO Celje. Ob koncu pa se je predstavila mladinska gledališka skupina F.ŠC Celje z recitalom »Črni orfej« pod vodstvom Štefana Žvižeja. Proslava je bila dobro obiskana. Naslednji dan, v torek 8. februarja je bila v Pionirskem domu v Celju otvoritev razstave mladih karikaturistov. Svoja dela so razstavili: Stane Petrovič — čonči, Lenarat Horvatič, Milan Alaševič, Rudi Povše, Igor Jazbinšek. Razstavo je otvoril stane Petrovič — čonči, predsednik odbora za likovno dejavnost pri ZKO Celje. Glasbeni program ob otvoritvi razstave je izvajala tamburaška skupina maldih — društva »Svoboda« Celje pod vodstvom tov. Ferda Piliha. Otvoritev te zanimive razstave so prisostvovali znani kulturni delavci Štefan žvižej, Dane De-bič in drugi. V petek, 11. februarja pa je bila v istem prostoru prireditev mladih umetnikov iz Celja. Proslava je bila zelo pestra in zanimiva. Svoja literarna ustvarjanja so na svoj način prikazali mladi literati, prisluhnili pa smo tudi lepoti klasičnih glasbil mladih glasbenikov, študentov iz Ljubljane. Nastopali so Drago Arko, Justin Felicijan in Hinko Haas. Po dveinpolurni proslavi so vidnejši kulturni delavci, gost tov. prof. T. Kmecl iz Ljubljane in vsi nastopajoči odšli na zaključni razgovor, kjer so govorili o kulturnem ustvarjanju v Celju. Kritika s strani kulturnih delavcev je bila pozitivna, bili pa so mnenja da je treba še marsikaj tehnično izboljšati. Kulturni teden v letošnjem letu je bil torej zelo pester, saj se je mladinska organizacija precej potrudila, da je speljala v začetku leta zastavljene naloge. Mira Plahutnik Kako drugje Pri »GIP« Ingrad že dalj časa uspešno deluje dramska skupina. Sodeluje na vseh internih proslavah ob pomembnih praznikih In jubilejih. Skupina se je že lepo predstavila na proslavi Dneva gradbincev, kjer so dobili številna priznanja. Predstavili so se z recitalom ČAS V PLAMENIH. Lansko leto so nastopali tudi na prireditvi NAŠA BESEDA 76 kot edina delovna organizacija z recitalom BREZ NASLOVA. Nastop Je bil dobro sprejet pri strokovni komisiji na občinski in medobčinski reviji predvsem kot dobro izbrana scena na odru in uglajenost jezika. Za tako uspešno delo skupine so tudi Izredni pogoji, ki jih nudi podjetje ter razumevanje in posluh družbenopolitičnih organizacij kot tudi predpostavljenih. Skupina je do junija lanskega leta štela osem članov, od tega jih je šest moralo zapustiti skupino. Kako so prebrodili težave, sem ob priliki poprašala njihovega vodjo Zlatka Jalšovca, ki ima veliko zaslug, da je skupina nadaljevala z delom. »Po kratkem premoru, ki je bil ob polletnih počitnicah, je dramska skupina ostala brez Anice RAMŠAK, Nuše REBRHAR, Valerije SKERBEC (vzgojno varstvenega zavoda) ter članov našega kolektiva — Jožice OCVIRK, Rudija ŠTIFTERJA in Davorja WIMMER. Z oziroma na ta nenaden odhod šestih članov, kateri so iz osebnih razlogov bili prisiljeni opustiti to delo, smo bili primorani iska- ti nove člane dramske skupine. To delo je bilo precej naporno, vendar nam je vseeno uspelo dobiti devet novih članov dramske skupine, nazadnje pa še ansambel. Zaradi bližajočih se praznikov, smo morali začeti s trdim delom. Pripravljali smo se na proslavo za 29. november. Le-ta je bila združena s podelitvijo jubilejnih nagrad našim delavcem, podelitvijo priznanj inovatorjem ter s podelitvijo pokalov za tekmovanje, ki je bilo že poprej končano, bilo pa je posvečeno 29. novembru. Za to priložnost smo pripravili recital z naslovom OB DNEVU REPUBLIKE. Ta nastop je bil ob enem tudi naša primiera z novim sestavom. Recital je z ozirom na razmere in nov tim dobro uspel. Zelo veliko dela je bilo tud kasneje, kajti v roku dvaindvajsetih dni smo morali pripraviti recital za 22. december, ob enem pa tudi predstavitev našega ansambla. V sredini decembra smo se še dogovorili, da obnovimo naš veseli večer ter se odzovemo povabilu bolnišnice v Vojniku. Istočasno nas je povabila še Uprava javne varnosti in postaja milice. Zaradi takšne zgostitve programa smo si prizadevali, da bi vse te stvari čimbolj pripravili in jiff kot takšne tudi posredovali. Naš prvi nastop je bil 22. decembra za člane Zveze borcev. Na ta dan je bil program precej natrpan, a vendar vsebinsko izčrpen skupni recital. Po zaključku kulturnega programa se je predstavil še naš ansambel, ki tako, mimogrede povedano, ni bil preveč čislan med govoricami, katere so se kaj hitro razpasle. Nekaterim pač še danes ni povsem po volji, da se ta zvrst pri nas še ohranja. No, upam pa, da so kasneje, se pravi 22., 23. in 27. decembra naši fantje vsaj delno upraviliči svoje sodelovanje oziroma aktiviranje v okviru naše dramske skupine. Ostali nastopi, razen za člane Zveze borcev so še bili, 23. decembra za družbenopolitične organizacije, 27. decembra za sindikat DSS, 28. decembra v nevropsihiatrični bolnišnici v Vojniku, 29. decembra v vojašnici na Mariborski ob 9. uri zjutraj, popoldne pa ob 13. uri v Domu železarjev za delavce UJV Celje. Dne 23. decembra do 16. ure smo še imeli kratek kulturni program na postaji milice Celje. Do sedaj smo vse svoje zastavljene naloge uresničili in še celo več. Pripravljena je tudi že enodejanka HOTEL PLAŽA, ki bo kmalu na sporedu.« Frida Jalšovec Ljudske modrosti Čas En dan je vreden za dva jutri. NI dan tako dolg, da bi ne bilo večera. Veliko ima marsikdo, a dosti nihče. Bolje kadarkoli kakor nikoli. Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. Na jutri odloženo — v blato položeno. Po štiridesetem letu začnejo leta bežati. Rim ni nastal v enem dnevu. Slaba novica ima peruti kot ptica. Tam, kjer je čas, se ura ustavi. Vsaka pesem se enkrat izpoje. Denar Česar ne zmore beseda, zmore zlato. Človek brez denarja je lok brez tetive. Čuvaj bele denarje za črne dni. Da ima koza denar, gospa bi ji rekli. Denar in nagoto moraš skriti. Literarni kotiček Ureja Mira Plahutnik Slišim te, kako govoriš, saj živim s teboj, a vendar brez tebe, o tebi si ustvarjam misli, pa čeprav te tako malo poznam. Ta korak bi rada naredila, da bi stopila v svet, svet ljubezni — to si ti. Ob tej priložnosti se moramo spomniti dveh dogodkov, ki jih slavimo vsako leto zapored. Prešernov kulturni teden, s spominom na dragoceno dediščino, ki nam jo je zapustil, spomin na njegove lepe, klene besede ter dan, ko žene slavijo praznik na katerem izpovedujejo svoje celotne zahteve in pravice po enakopravnosti spolov. Naši mladi literati se vam danes zopet predstavljajo: Ljubim in sovražim Tvoj lik Kad bi bio pjesnik pisao bi samo o tebi pjesme bi pjevali svi za tebe. Al pjesnik nišam pa sam poželio kiparem biti. da izvajam najlepše oči ovog svijeta. Najlepše oči, popračene izvajanim usnama najlepšeg osmjeha. E kad bi bio slikar tvoje bi silke krasile sve zidove ovog svijeta. Pošto nišam pjesnik nti slikar vaj ar ostaje mi samo da slušam neopjevanu pjesmu ' da gledam neizvajane oči i neoslikan tvoj lik. Ljubim temo z lučmi, ljubim sonce, ljubim veter, ljubim dež, ljubim vse [udi sanje. Le čemu ne bi vsega tega ljubila? Zakaj bi se skrivala v samoto, če ljubim vse, kar je dobrega. A sovražim slovo, sovražim zadnji ples, sovražim otožen pogled, solze; sovražim vojno in vse kar je slabega. Sovražim tudi tebe, če si sebičen. Svakidašnjica? Moja propast Dok tiho tonem i nestajem, u crnom moru očiju tvojih, ja nastojim da ustrajem, al’ ti riješi sudbinu mojih snoval Tvoje oči su okean, u kojim se gušim, nestajem i propadam. Dizdarevič Šefik Samo en korak Samo en korak bi rada naredila, da bi stopila v svet, kjer si ti, da ti podam roko, da si zapojem pesem, da si naberem rož, belih, rdečih, da si na drobnem pesku, iz koščkov sanj zgradim svoj svet... Ti — dan dan — duga duga — spekter boja spekter boja — želja želja — san san — riječi riječi — volim te volim te — stavljeno u kutiju sječanja poljubci — ostavljeni nočima ti— odvojena daljinama ja — prepušten slučaju vremena. Zdenka Do vseh negativnih pojavov moramo biti kritični Redne letne skupščine Konference osnovne organizacije sindikata, bila je pred dnevi v sindikalni dvorani našega podjetja, se je izmed 81 izvoljenih delegatov udeležilo 63 in gostje. Predsednik konference tovariš Maks Pečnik je v svojem referatu spregovoril o odgovornih nalogah, ki jih nalagajo določila Zakona o združenem delu pred nas vse, nadalje o delegatskih razmerjih v naši organizaciji združenega dela, dotaknil se gospodarske situacije našega podjetja in stabilizacijskih ukrepov, obravnaval pa je tudi kadrovsko politiko v podjetju in družbeni standard. Po izčrpni razpravi so delegati sprejeli letni plan dela za leto 1977 in finančni plan za isto obdobje. Uvodoma je predsednik konference osnovne organizacije sindikata tovariš Maks Pečnik govoril o vlogi in nalogah sindikata na podočju samoupravne organiziranosti, gospodarjenja, stabilizacijskih prizadevanj in sploh med delovnimi ljudmi v neposredni proizvodnji. Dejal je: »Sedaj, ko se celotna naša družba nahaja v procesu samoupravne socialistične preobrazbe družbeno ekonomskih odnosov je trajanje tega obdobja odvisno od "tega, kako bodo družbenopolitične organizacije uveljavile svojo ustavno funkcijo in družbenopolitično vlogo. Cim hitreje bomo namreč uveljavili zakon o združenem delu, tem hitreje se bomo izmaknili objemu starih odnosov in sedanjih premalo urejenih razmer ter družbenih protislovij, ki rezultate dela odtujujejo od delovnih ljudi in delavskega razreda. Sedaj ne gre več za teoretično ali načelno opredeljevanje vloge sindikata, ker je popolnoma znana. Naša naloga je, da to vlogo utrdimo v neposredni praksi, to je v družbeni bazi, kjer še vedno poteka temeljni spopad med samoupravnimi silami in tistimi, ki še želijo ohraniti preživele družbenoekonomske odnose.« Ko je obravnaval stopnjo samoupravne razvitosti, je poudaril, da je na tem področju precej narejenega: ustanovljene so bile samoupravne delovne skupine, s čimer se je povečala stopnja informiranja in tudi neposrednega odločanja, vendar določene realizacije še niso dosegle takšne ravni kot bi jo morale. »Dograjeni niso zaradi tega, ker se v realizacijo premalo vključujejo vodilni in vodstveni delavci, predvsem pa nadzorni kader, ki že dalj časa ne pokaže tiste vloge, ki smo jo bili vajeni tudi v najtežjih časih Cinkarne, ko je prav ta kader odigral pomembno vlogo in ostal zvest kolektivu.« V našem podjetju bo potrebno še marsikaj urediti: odpraviti bo treba samovoljo posameznikov, samoupravni organi na vseh stopnjah bodo morali bolj kvalitetno odločati, ne pa le potrjevati to, kar jim bo servirano. Pri nastajanju planov bi morali sodelovati tudi tisti, ki bodo mo: rali le-te uresničiti. »Posamezni delavci se obnašajo preveč »toz-dovsko« tudi takrat, ko je potreba zastopati interese podjetja kot celote. Takšnim in podobnim anomalijam je potrebno narediti konec. Tistim, ki naše skupne sklepe, cilje in potrebe nočejo sprejemati in jih izvrševati bo sindikat z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izrekel nezaupnico«, je dejal tovariš Pečnik. Pri oceni delegatskega sistema je poudaril, da vlada na tem po-' dročju velika pasivnost, seje delegacij so le redko sklepčne, delegati so na sejah samoupravnih interesnih skupnostih neaktivni, brez izoblikovanih stališč, ne prenašajo v bazo povratnih informacij. Tudi nekateri člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter raznih komisij se izmikajo aktivnemu delu na področjih, za katera so jih zadolžili volilci, z različnimi izgovori. Slišati pa je tudi, da nekaterim to delo nadrejeni onemogočajo, ker nočejo ali ne morejo razumeti, da je samoupravno in družbenopolitično delo sestavni del našega samoupravnega socialističnega sistema. V zvezi z gospodarskim stanjem podjetja in stabilizacijskimi ukrepi je opozoril na nekatere bistvene slabosti, ki jih moramo čim prej odpraviti. Pri proizvodnji titanovega doiksida nas še vedno pesti poraba surovin, nedoseganje ustrezne kvalitete, zaradi česar nastajajo problemi pri prodaji na domačem in tujem tržišču, tekoče in investicijsko vzdrževanje, kvalifikacijska struktura zaposlenih itd. Kolektiv predvsem pa vodstvo te temeljne organizacije si sicer maksimalno prizadeva odpraviti naštete težave, toda za določene probleme pa je treba aktivneje pritegniti k sodelovanju tudi zunanje dejavnike, ki morajo biti zainteresirani za odpravo tega, skoraj kritičnega stanja. Glede sanacijskega programa je dejal, da bi moral zagotoviti uresničitev vseh predpostavk v roku, ki je v programu določen. Opozoril je tudi da je treba čimprej ukrepati na področju izboljšanja tehnologije in proizvodnega programa v metalurgiji in kemiji, nadalje izboljšati delov- prispevku. zato tudi ni bistveno, ali koristi lastne ali skupne usluge npr: nabava, prodaja, skupne vhodne in izhodne kontrole itd.«, je dejal predsednik konference. V svojem referatu je nakazal vzroke za nizke osebne dohodke. Osebnih dohodkov ne Jjo namreč mogoče povečati, dokler ne bomo povečali prbcluktivno-sti dela. Tudi analitska ocena ne pomeni povišanja osebnih do- Predsednik konference osnovne organizacije sindikata bere svoje poročilo V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: Franc Poklšek, predsednik ter člana Rumica Kerenčič in Franc Dom. ne pogoje in odpraviti zdravju škodljive vplive tam, kjer ti še so. Teh nalog se morajo čimprej lotiti razvojne službe in vsi strokovni delavci pa tudi inventivna dejavnost bi morala odi-gradi pri tem svojo vlogo. »V stabilizacijskih prizadevanjih bi se morali vprašati, koliko stanejo vse skupne službe, ki se širijo predvsem v uslužnostnih temeljnih organizacijah zdruze-nega dela. Poglavitno za temelj-no organizacijo je, da ustvarja in ugotavlja dohodek, da ga deli vsakemu po vloženem delu ah dohodkov, marveč bo le ovrednotila razmerja med bolj zahtevnimi in manj zahtevnimi delovnimi mesti. »Če bi bili vsi delavci nagrajevani po rezultatih dela, kjer je le to mogoče, bi sigurno bila situacija v podjetju drugačna. Disciplina bi se sama po sebi uredila, ker bi delavci, ki hočejo delati, takih pa ni malo, sami pritegnili še ostale k večiim naporom do boljših skupnih rezultatov, oziroma bi iz-svoje sredine izključili tiste, ki jim ni do dela. Čez čas bi se občutno zmanjšala fluktuacija, marsikje bi lahko delalo manj delavcev in prav gotovo ne bi prihajalo do zahtev po spremembi sistemizacije in povečanja števila zaposlenih ob istih proizvodnih rezultatih.« »Celoten samoupravni in delegatski sistem je odvisen od družbene in osebne zavesti, ta pa je tesno povezana s kadrovsko strukturo zaposlenih v podjetju. Naša kadrovska struktura se zelo počasi spreminja, saj smo še vedno med tistimi podjetji, ki zaposlujejo največ nekvalificirane delovne sile. Število nekvalificiranih delavcev ne pada, temveč je v lanskem letu še naraslo. To pa je zanesljivo odraz že omenjenih pogojev dela, pomanjkanja kvalificiranih delavcev pa tudi naše skrbi po spremembi kadrovske strukture.« Najboj pereč problem nekvalificirane delovne sile je v temeljni organizaciji Titanov dioksid, kjer je takih delavcev preko 58 odstotkov, izredno zahtevna tehnologija zahteva le strokovno usposobljene (kvalificirane) delavce. V zvezi z izobraževanjem je poudaril, da je bil pred dvemi leti odprt oddelek poklicne šole kemijske stroke za odrasle v Cinkarni, menil pa je, da bi s takim izobraževanjem morali pričeti že leta 1971 ali najpozneje 1972. Dejal je tudi, da je na področju izobraževanja dosežen napredek, saj se izobražuje ob delu in v rednih šolah 175 delavcev in rednih štipendistov, vendar pa meni, da je izobraževanje preveč usmerjeno na področje vzdrževanja in administracije. Na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah je bilo v zvezi z družbenim standardom slisati precej pripomb na račun toplega obroka. Večina kritik je bila opravičenih. Ta opozorila nam narekujejo, da se čim prej lotimo izgradnje sodobne razdelilm-ce toplega obroka. Kljub temu, da je bilo lansko leto porabljenih preko 11 milijonov dinarjev za stanovanjsko izgradnjo, je ostalo precej nerešenih stanovanjskih problemov. Lansko leto smo z nabavo petih počitniških prikolic povečali možnosti za letni oddih ob morju, poleg tega pa je bila dokončana adaptacija počitniškega doma v Logarski dolini. Svoje poročilo na letni skupščini je tovariš Pečnik zaključil z naslednjimi besedami: »Na koncu želim spregovoriti še o organiziranosti sindikata in večjem sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organi pri skupnem reševanju postavljenih nalog. Naloge, ki izhajajo iz zakona o združenem delu in potreb delovnih ljudi, so obsežne in zahtevne. Prav zato bo potreben dogovor o delitvi nekaterih nalog in skupno sprejetih stališčih. Reševanju tako pomembnih nalog, ki smo si jih zastavili v programu dela za letošnje leto in sklepov, ki bodo sledili iz današnje skupščine, bo kos samo dobro organiziran sindikat ob tesnem sodelovanju strokovnih služb in vodstva podjetja. CINKARMR5 Delovni načrt Osnovne organizacije sindikata Cinkarne Celje za leto 1977 jj- n- X|- XI- X}- «- * «- s- 4- XI- U- a- XI- -{t -tl -t! -t* -(X S -St -St -St -St -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -{t -tt -tt -tt -tt 1. Uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev na osr.ovi Zakona o združenem delu 9 Na podlagi ocene samoupravnih razmer v OZD Cinkarne, narejene v letu 1976, bomo nadaljevali akcijo, koordinirano z drugimi DPO v smeri uresničevanja določil Ustave in Zakona o združenem delu. • Konferenca se bo preko OOS v TOZD angažirala na ma na vseh ravneh organiziranosti v OZD Cinkarna Celje. Poseben poudarek bo na kvalitetnem in vsebinskem delu delegatskega sistema tako v TOZD, OZD, kakor tudi delegatskem sistemu, ki deluje izven združenega dela. Povečati odgovornost delegatov, utrditi povezavo z bazo in odgovornost do nje, ter povečanje odgovornosti teh pri odločanju. izvajanju družbeno-ekonomske vsebine in organiziranju TOZD, na doslednejšemu uresničevanju dohodkovnih odnosov med TOZD in na dohodkovnem povezovanju OZD Cinkarne Celje v integracijske celote. Konferenca si bo še posebej prizadevala pri razvijanju integracijskih procesov za realizacijo povezave v panogi v okviru kemijske industrije Slovenije. 0 Zavzemali se bomo, da se bodo vnesla v splošne samoupravne akte TOZD in OZD vsa tista določila, ki jih postavlja Zakon in Ustava o vlogi sindikata v delovnih organizacijah (pogoji dela sindikata, izobraževanje, sodelovanje o samoupravnem odločanju na vseh ravneh v OZD, sodelovanje pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in samoupravnih aktov. 2. Stabilizacija gospodarstva in produktivnosti • Sodelovanje in analiziranje pogojev gospodarjenja TOZD in OZD v posameznih obračunskih obdobjih. Zbor planincev v Logarski dolini -St * -St -St -St -St -St -St -st -St -St -St -St -s -St -St * -St -St -St -St -St -it -St -st -St -St -St -St -St -St -St -St -St -St -St -St -St -st -St -st -St -St -St -St -St -st -St -St -St -St -St -St -St -St -St • Prizadevati si za dosledno izvajanje samoupravnega reda v OZD, s tem povečati disciplino, delovno storilnost, boljšo organiziranost in odgovornost na vseh področjih delovanja. • Konkretizirati naloge sindikalnih in samoupravnih delovnih skupin pri izvajanju stabilizacijskih programov. • Aktvizacija samoupravne delavske kontrole v varovanju izvajanja samoupravnih sporazumov in statutov v TOZD in OZD. Sindikat mora zagotoviti pomoč pri uresničevanju sprejetih programov samoupravne delavske kontrole. • Spodbujanje članstva k večji inventivni dejavnosti v TOZD, spodbujati komisija za inventivno dejavnost k večjemu angažiranju strokovnih kadrov v OZD za dosego boljših rezultatov na tem področju. 3. Samoupravno sporazumevanje o pridobivanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke • Polno angažiranje in sodelovanje v razreševanju vprašanj interne delitve dohodka in osebnega dohodka v OZD. Delovati v smeri izboljševanje in ureditve dohodkovnih odnosov med TOZD in integracijskih povezav OZD navzven. Glede delitve osebnega dohodka je'dograjevati načelo »plačilo po rezultatih dela«, k čemer naj pripomore temeljita analitska ocena delovnih mest s poudarkom na odgovornost. • Spremljanje in uresničevanje določil Sindikalne liste za leto 1977. 4. Življenjski in delovni pogoji £ Povečati skrb za varstvo pri delu delavca in varstva okolja (zdravstveno varstvo, nočno delo žena itd.). • Uredtev in zagotavljanje toplega obroka vsem delavcem med delom. 9 Razviti množično rekreacijo, letovanje delavcev, kulturni razvoj. 5. Organiziranost sindikata in kadrovska politika Nekaj deset centimetrov debela snežna odeja je pokrivala Logarsko dolino, precej debelejša pa je bila po bližnjih vrhovih. Tudi veje smrek so se šibile pod težo snega. Prekrasen je bil pogled na zimsko pokrajino. Bil je lep sobotni večer 22. januarja, ko smo se zbrali cinkar-niški planinci v našem počitniškem domu v Logarski dolini. Izlet je bil sicer planiran za lansko leto kot zaključek sezone, vendar smo ga zaradi objektivnih vzrokov preložili v letošnji januar. Tako smo pravzaprav združili zaključek lanske sezone in pričetek letošnje. Namen izleta je bil, da pregledamo delo planinske sekcije v lanskem letu in pripravimo program za novo sezono. V lanskem letu smo pričeli sodelovati s celjskimi planinskimi društvi in sekcijami. Tako smo povabili v Logarsko dolino tudi nekatere predstavinke le-teh. Planinsko društvo Celje je zastopala tovarišica Mara Vehomar, iz Aera sta se udeležila tovariša Ivan Suler in Gusti Orel, iz Metke pa tovarišica Dragica Tumi-ški in tovariš Pavle Jerman. CINHRNAR Tovariš Vrečer, predsednik planinske sekcije Cinkarne, je v svojem poročilu podal pregled dela v lanskem letu. Lani smo bili uspešni in smo predvideni program v celoti izvedli. Vendar z delom ne smemo biti zadovoljni, saj moramo doseči, da se nam bo pridružilo čim več planincev, predvsem mladih. Pomembno pa je tudi sodelovanje z ostalimi društvi in sekcijami. Istega mnenja so bilti tudi navzoči predstavniki le-teh. Tako je tovarišica Mara izjavila, da je lanski vzpon na Jalovec nepozaben. Takih skupnih izletov mora biti čim več. Tudi tovariš Pavle je poudaril, da je pomembno vključiti v planinske vrste čim več delovnih ljudi, saj jim planinstvo nudi poleg užitkov predvsem dobro osnovo za zdravje in krepitev telesa. In ne nazadnje, če bi bilo potrebno, bi ravno planinci spet branili meje po naših vrhovih, 'tako kot so jih že branili naši očetje, naše zavedno ljudstvo. (Nadallevania na 7. strani) • Vloga sindikata in Zakona o združenem delu in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Angažiranje pri obravnavanju delovanja delegatskega siste- • V letu 1977 bo sindikat nosilec kandidacijskega postopka za volitve v vse samoupravne organe po TOZD in OZD Cinkarne. Pri tem se bo sindikat zavzemal za tako kadrovsko politiko, da bo delegatski in samoupravni sistem kvalitetno boljši. V kadrovskem sestavu delegatov bo poudarek na razrednem odnosu in zavzetosti do samoupravnega sistema pri nas. • Sindikat se bo zavzemal za enotno, organizirano in skupno delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in večjemu povezovanju s samoupravnim organi. 6. Informativna dejavnost Delovati v smeri, da je sistem informiranja osnovna oblika samoupravljanja, zato poživeti dejavnost sredstev informiranja (Cinkamar in Informativni bilten) ter z organiziranjem centra pri samoupravnih organih OZD Cinkarne Celje kadrovsko rešiti ta problem. Poživiti je treba pretok informacij v delegatskem sistemu, predvsem pa utrdti povezavo med samoupravnim delavskimi skupinami in DS TOZD ter delegati samoupravnh interesnih skupnosti. Predsedstvo Konference OOS Cinkarne Celje Novi prometni predpisi (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Obveznosti voznikov do pešcev 21. člen Voznik ne sme ogrožati ali ovirati pešcev, ki so na pločniku, na otoku za pešce, ali ki na predpisan način hodijo po vozišču. Voznik, ki vozi čez pločnik, ko vozi v oz. iz garaže, dvorišča ali kakšne druge površine, ki ni namenjena za javni promet, mora pustiti mimo pešce, ki hodijo po njem. Voznik, ki vozi po vozišču, na katerem so luže mora vožnjo tako prilagoditi, da ne škropi pešcev, voznikov koles z motorjem in kolesarjev. Prevoz oseb 22. člen V motornem vozilu, namenjenem za prevoz potnikov se sme voziti le toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju. Dva otroka stara do deset let se v smislu prejšnjega odstavka štejeta za osebo. Otroci do desetega leta starosti se ne smejo voziti na sprednjem sedežu v osebnem avtomobilu. 23. člen Voznik ne sme voziti oseb v zaprtem prostoru motornega vozila, ki se ne da odpirati od znotraj, razen v vozilih organov za notranje zadeve, oboroženih sil SFRJ in pravosodnih organov. 24. člen V avtobusu ali trolejbusu, ki vozi v javnem mestnem ali pri mestnem prometu, se sme stoje voziti največ toliko potnikov, kot je to navedeno v prometnem dovoljenju. 25. člen Število in položaj ljudi v vozilu med vožnjo ne sme ovirati voznika, da ne bi mogel brez ovire izvrševati vsega, kar mora storiti z vozilom in mu ne sme zmanjševati možnosti za manevriranje ali vidnega polja. Potnik ne sme med vožnjo skakati na vozilo ali skakati z Slušateljice 2. letnika laboratorijskega oddelka poklicne kemijske šole za odrasle v Cinkarni pri laboratorijskih vajah njega in ne odpirati vrat ali se nagibati iz motornega vozila. Označba vozil 26. člen Avtobusi, ki vozijo v mestnem ati primestnem prometu, morajo imeti na levi polovici svoje zadnje strani na vidnem mestu označbo v obliki rumenega kroga, obrobljenega z rdečim robom, na katerem je s črno barvo zapisana številka največje dovoljene hitrosti, s katero smejo voziti. 27. člen Če segajo na motornem vozilu vgrajene naprave več kot 2 m čez najbolj oddaljeno točko na sprednji ali zadnji strani vozila (dvigalo, žerjav itd.), mora biti na takih napravah s sprednje ali zadnje strani z vsake bočne strani najmanj po ena tabla kvadratne oblike, velikosti 50 x 50 centimetrov, pobarvana izmenoma s poševnimi vzporednimi črtami oranžne in bele barve, ki odsevajo svetlobo. Table iz prejšnjega odstavka morajo biti nameščene tako, da ne ovirajo vidljivosti vozniku. Od površine vozišča table ne smejo biti oddaljene več kot 2,60 metra in ne manj kot 0,40 metra. Ureditev prometa ob delih na cesti 28. člen Organizacija združenega dela, ki mora zaradi del na cesti urediti promet vozil le po enem pasu, mora poskrbeti za izmenično puščanje vozil na obeh skrajnih točkah takega cestnega odseka tako da: — namesti začasne naprave, ki dajejo svetlobne prometne znake z lučmi rdeče in zelene barve — če je odsek nepregleden in trajajo dela daljši čas; — delavec org. združenega dela, ki izvaja dela, daje znake z dviganjem oziroma spuščanjem rdeče in zelene zastavice ali z nameščanjem rdeče in zelene table — če je odsek pregleden po vsej dolžini in trajajo dela le krajši čas. Rdeči znaki pomenijo prepoved vožnje, zeleni pa dovoljujejo vožnjo. Dolžnost voznikov ob izvajanju nadzorstva 29. člen Kadar pooblaščena uradna o-seba organa javne varnosti preiskuje voznika s sredstvi ali aparati za ugotavljanje alkoholnih motenj, učinka mamil ali psiho-aktivnih zdravil, se mora voznik pri preizkusu ravnati po tehničnih navodilih proizvajalca sredstva ali aparata, ki mu jih posreduje pooblaščena uradna oseba. 30. člen Kadar pooblaščena uradna o-seba organa javne varnosti ugotavlja tehnično brezhibnost vozila, mora voznik opraviti potrebne operacije za izvršitev takega pregleda. Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa javne varnosti pokazati opremo, ki je predpisana za vozila, voznik tovornega motornega vozila pa tudi listine o tovoru. Kazenske določbe 31. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba: 1. če odredi ali dovoli, da se v njenem motornem vozilu vozi več oseb, kot je navedeno v prometnem dovoljenju (22. čl.); 2. če odredi ali dovoli, da se v njenem avtobusu ali- trolejbusu v javnem mestnem ali primestnem prometu vozi stoje več potnikov, kot je navedeno v prometnem dovoljenju (24. čl.); 3. če njen avtobus, ki vozi v mestnem ali primestnem prometu, nima označbe o največji dovoljeni hitrosti (26. čl.); 4. če njeno motorno vozilo z vgrajenimi napravami, ki segajo več kot 2 m čez najbolj oddaljeno točko na sprednji ali zadnji strani vozila, v cestnem prometu ni predpisano označeno 27. čl.); 5. če ob delih na cesti ne uredi prometa vozil po določbah 28. čl. tega pravilnika. Z denarno kaznijo od 20 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 32. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 1. voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z 18. členom tega pravilnika; 2. voznik motornega vozila, ki vozi v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena tega pravilnika; 4. voznik motornega vozila, ki prevaža osebe v nasprotju s 23. členom tega pravilnika; 5. voznik avtobusa ali trolejbusa v mestnem ali primestnem prometu, ki prevaža potnike v nasprotju s 24. členom tega pravilnika; 6. potnik, ki med vožnjo ravna v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika. 33. člen Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 1. voznik vozila na motorni po-nogon, ki povzroča nepotreben hrup (8. člen); 2. voznik delovnega stroja ali motokultivatorja, ki pri spremembi smeri ali načina vožnje ne upošteva določbe 16. člena tega pravilnika; 3. pešec, ki prečka vozišče v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena tega pravilnika. Končna določba 34. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, št. 01/1-S-010/47-74. Ljubljana, dne 28. junija 1976. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Zbor planincev v Logarski dolini (Nadaljevanje s 6. strani) V nedeljo smo se na povabilo tovarišice Mare nekateri odpravili do Klemenškove planine. Gazili smo sneg, občudovali zimsko pokrajino in od jutranjega sonca ožarjene bližnje vrhove. Dobro razpoloženi smo prispeli do Koče pod Ojstrico. Nedotaknjen sneg okrog in okrog, drobni kristali po smrekah, visoko nad nami pa se je bohotila Ojstrica, odeta s snežno odejo. To so nepozabni trenutki. In naša draga Mara, duša planinstva, nas je presenetila s pristno domačo žgano kapljico, kar je naše razpoloženje še bolj podžgalo. Tako smo se spustili v dolino nasmejani, lahko rečem otroško razposajeni, saj so bile preneka-tere hlače mokre zaradi spuščanja po zadnji plati. Vrnili smo se v naš počitniški dom, obogateni s še eno preizkušnjo, s čudovitim občutkom, da smo naravi dali nekaj in še več vzeli zase. V popoldanskih urah smo se odpravili v Celje in zaželeli smo si, da bi bilo takih izletov še več. M. P. Komisija za podelitev nagrade »Priznanje samoupravljalcu« pri občinski skupščini Celje RAZPISUJE v skladu z 2. členom odloka 0 priznanju samoupravljalcu (Ur. list SRS 19/74 in 11/76) podelitev nagrade »Priznanje samoupravi j alcu«. Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim delegatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim delavcem, organom samoupravljanja in samoupravnim delovnim skupinam v organiza-| cijah združenega dela in v j drugih samoupravnih organi-j zacijah in skupnostih za izre-I dne dosežke na področju raz-j vijanja socialističnih samou-i pravnih odnosov, ki so pose-j bnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Komisija vabi vse samoupravne organizacije, skupnosti, družbenopolitčne organizacije, društva in občane, da pošljejo predloge do 15. aprila 1977. Komisija obvešča predlagatelje, da obnovijo predloge za tiste, ki so jih predlagali že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev nagrade pa še vedno izpolnjujejo. ! Komisija j za podelitev nagrad ! »Priznanje samoupravljalcu« j 1 ___ ______________________ CINKARN AR 7 Gasilska služba in storitve Iz raznih obratov se posamezniki obračajo na našo gasilsko službo, da bi jim izvršila razne storitve. Zahtevo po storitvi si že dovoli vsakdo; ugotavljamo, pa da za tako delo ne ve odgovorni vodja, še manj pa vodstvo obrata. Vidimo lahko, da je veliko pomanjkljivosti ravno pri vzdrževanju raznih črpalk v obratih, katere so pogosto pokvarjene. Zgodi pa se tudi tako, da črpamo s črpalkami, čeprav bi bil problem rešen na lažji način, in sicer tako, da odstranijo tekočino z nekaj vedri. Naša služba se ne izogiba dela s črpalkami, ampak moramo lo- čiti eno — ali gre za okvaro, ki bo usodno vplivala na proizvodnjo, ali pa gre za čisto normalno izpraznitev nekega jaška. Pri večjih okvarah se seveda ne vprašamo ali bomo uporabili črpalko ali nosili vedra. Taka dela, kot so dela s črpalko, smo že opravljali neštetokrat in jih bomo še; izogibajmo pa se takšnih, lahko, bi rekli nepomembnim črpanjem, ki so na dnevnem redu. Zato imejmo čut odgovornosti tudi do gasilske opreme in orodja, ki mora biti vedno brezhibno pripravljeno za kakršnekoli okvare. Pregled faktorjev za obračun OD — januar 1977 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti delovnih mest je 1,18. Stroškovno mesto Faktor vrednost točke norme DSSS Splošna uprava................................................1,29 ... . — Sužba za varno delo in varstvo okolja...........................1,29 ... . — Center za organizacijo in AOP...................................1,29 ... . — Finančno računovodski sektor...................................1,29 ... . — Kadrovski sektor.............................................. 1,29 ... . — Samski dom......................................................1,29 ... . — Splošni sektor..................................................1,29 ... . — Kuhinja........................................................1,29 ... . — Pralnica in šivalnica...........................................1,29 ... . — Zunanja trgovina................................................1,29 ... . — TOZD METALURGIJA Skupne službe metalurgije.......................................1,32 ... . — Keramika .................................................1,20 .... 1,32 Sušilnica ferosulfata...........................................1.32 .... — Žveplena kislina PIK............................................1,29 ... . — Žveplena kislina s piritno pražarno...........................1,32 .... — Pražarna ferosulfata............................................1,32 ... . — Žveplena kislina iz ferosulfata..............................1,32 .... — Cinkov prah.....................................................1,28 ... . — Sekundarna proizvodnja cinka....................................1,28 ... . — Baterijske čašice...............................................1,30 ... . — Žičarna ........................................................1,26 ... . — Žlebarna .................................................1.27 .... — Valjarna .................................................1,21 .... 1,24 TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje..................................1,29 ... . Barvila Celje...................................................1,29 ... . Soli in pigmenti ...............................................1,28 ... . Bari jev sulfid................................................ 1,28 ... . Litopon ........................................................1,26 ... . Clnkovo belilo..................................................1,26 ... . Zaščitna sredstva — modri baker................................1,28 ... . Rastni substrati................................................1,26 ... . Gradbena lepila.................................................1,25 ... . Betonski elementi...............................................1,25 ... . Zaščitna sredstva — modra galica................................1,28 ... . Skupne službe kemije Mozirje.....................: .... 1,28 ... . Barve in premazi................................................1,26 ... . 1,03 1,07 TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike................ Tiskarne ............................ Tiskarske plošče..................... Preparati za grafiko................. Tiskarske barve...................... Razvoj grafike....................... TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja . . . . Strojno vzdrževanje.................. Elektro vzdrževanje.................. Vzdrževanje ARM...................... Gradbeno vzdrževanje................. Energetika skupne službe . . . . Kotlarna it. 1....................... Plinarna ............................ Transformatorske postaje............. Galvana ............................. TOZD TRANSPORT Skupne službe transporta . . . . Železniški transport................. Interni ostali promet................ Avtocisterne za kislino.............. Nakladanje In razkladanje . . . . TOZD TITANOV DIOK8ID Glavni laboratorij................... Skupne službe titanovega dioksida . Investicijska Proizvodnja služba .... titanovega dioksida 1,32 1.32 1.33 1.32 1.33 1,32 1,29 1,29 1,29 1,29 1,29 1,29 1.29 1.30 1.29 1.30 1,32 1,05 1,10 1.04 1,18 1,29 1,23 1,23 1,23 1,07 1,07 1,22 1,40 1,16 KADROVSKE VESTI V MESECU DECEMBRU 1976 SO PRIŠLI V PODJETJE: Despotovič Stevo, Nikolič Marjan, Jagušič Josip, Ožvatič Dragutin, Cvrtila Josip, Frece Angela, Sevenšek Stanko, Potočnik Stanko, Vučkovac Radenka, Bodo Milan, Pratneher Alojz, šarič Zdravko, Radotovič Jovo, Medo Rajko, Shala Abaz, Leljak Milan, Rivič Ludvik, Milanovič Života, Ignjatovič Milovan, Matijevič Tadije, Polšak Jože, Gligorič Nenad, Sait Mahir, čeliko-vič Hazim, Kovač Albin, čelikovič Osman, šanca Franc, Maleševič Vid, Gačnik Stanko, Pocajt Janez, Bukšek Marija in Rožič Rudi. ODŠLI IZ PODJETJA: Recko Alojz, Tevžer Jože, Jarža Alojz, Vidic Maks, Šibilja Marjan, Pratneher Alojz, Simič Gruban, Korič Natalija, Lukič Danka in Jovanovič Nada. UPOKOJEN JE BIL: Malinovsky Rudolf. V MESECU JANUARJU 1977 SO PRIŠLI V PODJETJE: Svetanič Ivana, Sula Musli, Velenšek Cvetka, Mlakar Viktor, šanca Franc, Butolen Franc, Cunder Stanislav, Pratneher Milan, Vrešak Bojan, Verdev Branko, Jašek Bori-slav, Ružnič Sead, Košec Edvard, Horvat Jakob in Prebreza Nedimi. ODŠLI IZ PODJETJA: Stojanovič Petar, Vrbanič Stjepan, Nikolič Milan, Drobne Alfonz, Pocajt Janez, Jazbec Ivan, Selič Franc, Tašker Ivan, Jurkošek Martin, Medo Rrajko, Rikanovič Mika, Subotič Nenad, Milanovič Života, Polan-čec Ivan, Vodenik Irena in Ademi Šaip. UPOKOJEN JE BIL: Galunič Ljudevit. UMRL jE: Horvat Martin. Program dela odbora ZRVS Novo izvoljeni odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Cinkarna je v mesecu februarju obravnaval program dela ZRVS Cinkarna za leto 1977 in sklenil, da z njim seznani vse delavce v Cinkarni. Predavanje in seminarji — Zakon o narodni obrambi in družbeni samozaščiti — Reševanje taktične naloge in izpiti — Taktično tehnični zbor Tekmovanja in druge dejavnosti — Strelsko tekmovanje v počastitev praznika dela — 1. maja — Udeležba na tradicionalnem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« — Udeležba na republiškem tekmovanju ZRVS — Udeležba v počastitev dneva JLA — 22. decembra — Aktivno sodelovanje v razreševanju vseh družbeno političnih aktualnih vprašanj v podjetju in zunaj njega — Obveščanje javnosti o svoji aktivnosti in delovanju v informativnem glasilu tovarne — Pomoč organizaciji Zveze mladine pri njenem delu — Povezovanje in sodelovanje s predstavniki teritorialne organizacije ZRVS na terenu Gaber j e — Načrtno delo pri kadrovanju za šole RVS — Udeležba naših predstavnikov na zveznem srečanju ZRVS na Kozari — Vodenje evidence o dejavnosti in aktivnosti posameznikov in predlogi za odlikovanja in napredovanja. Odbor ZRVS ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta LEOPOLDA SESKA se iskreno zahvaljujemo kolektivu Cinkarne Celje za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za številno spremstvo na njegovi prerani, zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem za pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih ter govornikoma iz Cinkarne za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena in otroci — Le jej, le jej, Liska, veš, mleko ima višjo ceno.