PROSVETA ' v » GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ CHICAGO, ILL., PONDEUEK, IS. APRILA (APRIL I»), 1M6. UradtiSkl te ajnrarallkl proatortt 1457 8. Lawadala Ava Off le« of PablkotloB: MIT South Lawadala Ar«. Talaphoaa, RockwaU 4104 Subscription |6.00 Yaarlf ÄTEV.—NllMHKR 73 Aw^tei» for Moiling oft «podal rate «I pootet« proTidaš tmH 1101. Aet «f Oct. I. 1I1T. aatkoHsad ob Jeta 14. Uli Velesile zastavile nova vprašanja diktatorju Hitlerju I Abeunsld cesar , MOONEYJEVTO- i Stavile 10 mu vrsto vprašanj, na katera želijo Odgovora. Francoska zahteva, naj Liga narodov odredi izvajanje sankcij proti Nemčiji, če bo začela utrjevati Porenje, odklonjena. Izjava angleškega zunanjega ministra Edena, da bo Velika Britanija naatopila proti Hitlerju le v »lučaju, ako bo Nemčija napadla drugo državo, razkačila Francoze Ženeva, H. apr. — Francoska ihteva, naj Liga narodov prelije sankcije proti Italiji, priČ-. pa naj jih izvajati proti Nem-i, ki je pogazila lokarnski pakt, bila odbita na včerajšnji seji mskih driav in odbora tri-yitorice Lige narodov, vendar francoska diplomacija izvoje-delno zmago. Lokarnske iave—Velika Britanija, Fran-Belgija in Italija so se jnreč izrekle za sklicanje izred-seje, če bo Hitler začel utrje» iti remilitarizirano Porenje. V smislu sporazuma, ki je bil Mezen na včerajšnji seji, bo antiki zunanji minister Anthony len predložil Hitlerju listo rašanj. na katera bo slednji ijbrf težko odgovoril. To so iračanja, katera je formuliral ancoski zunanji minister Flan-n in jih uključil v spomenico, tero je naslovil Angliji. Ta risanja so: Ali namerava Hitler respekti-ii sedanji status Gdanska in emela? Ali je namenoma iz-učil sovjetsko Rusijo z liste iav, i katerimi je Nemčija pri-vljena skleniti nenapadalne Mehiški predsednik izgnal Callesa Z družino in tremi tovariši vred poslan * čez mejo Brownsville, Tex., 11. apr. — Plutarco Elias Calles, bivši pred-sednik Mehike in takozvani diktator, je včeraj nepričakovano prispel semkaj z letalom. Z njim vred so prišli Callesovi trije sinovi in njegovi trije bivši ministri ter »vesti prijatelji Luis Morones, Luis de Leon In Rafael Melchor Ortega. Morones je bil delavski minister in pred-1 sednik Mehiške delavske federacije. . ! ^ Kratko pojasnilo prišlecev je bilo, da jih je mehiška vlada osumila dinamitiranja vlaka pri Vera Cruzu pred nekaj dnevi, bili so aretirani in na odredbo predsednika Cardenasa ter v spremstvu vojaške straže so morali zasesti letalo, ki jih je odvedlo do meje ^ruženih driav. Pri omenjeni razstrelbi vlaka je 12 ifa in «II ta pomeni, da aa Hi-« ^^ ^ Wi^'^ "troškov za po- pripravlja na napad na So- ditelj€v |ifubi)o ¿¡Vijenje. Naporna kazen in polovica etsko unijo? Kako naj se tol- tfi njegov mirovni načrt? Ali »oglata s predlaganim siste-om kolektivne varnosti? Kak-i garancije je pripravljen da-da pogodbe, ki jih podpiše emiija, ne bodo kršene? Lokarnske države in odbor tri- jstorice so dale Hitlerju me-časa, da odgovori na vprašati in pojasni svoje stališče, toka diplomacija je vztrajala, podajanja z Nemčijo še niso »čana in odklonila francosko ihtevo glede izvajanja sankcij »ti nacijski državi. Istočasno lokarnske države sklenile na-kljevati razgovore med člani »jih armadnih štabov z ozirom jemne vojaške pomoči. Dalje naznanile, da bodo franki mirovni načrt predložile Lige narodov, ki se sestali. maja. Na tej seji bodo tu-»jpravljali o Hitlerjevih pro-M*ijah glede utrditve mfru v »ropi. Odbor trinajutorice ni podvzel akcije proti Mussoliniju. t«n bodo debatirali na seji te->odbora, ki ne bo vršila prihod-*ktrtek. S tem je bila dana «'janskemu diktatorju nadalj-* Pnlika, da v prihodnjih šestih P°bije ostsnke abesinske Saivador de Madariaga, fwentant Španije in načelnik fl1ori trinajatorice, je bil in ¡¡¡¡¡'»n. naj v tem času skliče Partner, italijanskih in abe-. L',h listov, da jih pridobi 1 ,ki*nit*v premirja. ^♦v«, H. apr __ Na ^ trinajstorke Lige narodov *n°\no Prišlo do resne beee- _ bltk* zunanjima mlni- ¡Tm« Francije in Anglije. Ve-»nUi a e t» povečanj« 'i-ka na Italijo, V* Uko :'riii,i Mussolinija na u"tav i afriška vojna. E-/ahti-vo franco-n 7 '.n«njeW ministra Flan Itvajanja sankcij pro-N>mčiji. Dejal je. da nor krmili lokarnako J « remilitarizacijo Pore-» 'f >adirali tujega o-kalija. Ta j« tevr V V* članici ' J* poalala obo- Calles odločno zanika, da je on ali katerikoli njegovih prijateljev v zvezi z dinamitiranjem vlaka. "Mehika je danes v stanju anarhije; komunizem se naglo <širi s pomočjo vlade in predsednika Cardenasa," je rekel Calles. "fttiKST OOSKEM STOLU ■ t AMI* - "V Domače vesti Smrt starega pionirja De Pue, 111. — V okrajnem zavodu za onemogle je pred nekaj dnevi umrl Frank Benkše v starosti 86 let in rojen v Grobljah pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1893 in do svetovne vojne je živel v La Sal-lu, nakar je bil v De Pueju, Spar-landu in Willardu. Wis., zadnjih 10 let pa v zavodu. Tu zapušča sina in tri vnuke. Operacija Gowanda, N. Y. — Mihael Primožič, blagajnik društva 325 SNPJ, se je moral podvreči operaciji na vnetem slepiču. Nahaja se v lokalni bolnišnici. Veatl iz Cleveland* Cleveland. — Tukajšnji "The Catholic Universe Bulletin" poroča z dne 8. aprila, da je bil slo-venskipogrebnik August F. Sve-tek obsojen pred sodiščem Common Pleas na deset dni zapora in v plačilo $100, ker je neposta-vno vršil odvetniški posel kot postransko službo. Pred sodiščem je bilo navedeno, da je Svetek sestavljal oporoke. Neko oporoko je naredil možu, ki je 16 dni kasneje umrl — in prva določba v oporoki je bila, da mora biti Svetek njegov pogrebnik, ki prejme $400 plačila, čeprav do-tičnik ni imel več ko $500 premoženja; druga določba je pa bila, da sorodniki moža prejmejo, kar- globe Svetka je bila suspendira na m lest mesecev. Omenjeni katoliški list to poroča kljub temu, da ima na drugem mestu Svetka v svojem seznamu katoliških pogrebnikov. (V cleveland-skih slovenskih listih ni bilo o-paziti te vesti!) — Pred nekaj dnevi je prišel iz Primorja 18- Izgnanci so kasneje vzeli dru- hftnI Anton Kuretf ki je bn rojen go letalo in odšli v Californijo. v Am€riki jn je \etA imi s star-Calles je bil predsednik Mehike si vred v „Uri kraj<< Fant od leta 1904 do 1928, kasneje je pripoveduje, da so mu fašisti u-pa vplival na vse predsednike do ^^ da mora kot ameriAkj dr. mladega Cardenasa, ki se mu je žav|Jan ^pu^jtj |taiijo do 5. a ?rVA,uJ?ri; V "1dnjih ,€t]h priU, če ne, bo moral iti v iUli-je bil Calles večkrat obdolžen, da jgnj|ko armad0t on je pa raje ^ Je fa4lst- I kuril nazaj v Ameriko. Prišel jc iz Narlna pri St Petru na Kra-su.—(Pljučnici je podlegla Mary Kavšek, roj. Boldln, sUra 40 let in rojena tu. Zapušča moža, sina in tri hčere. — Dalje Je umrla Mary Gruden, roj. Rrežek, sta-)elegatje Delavske zve-lra 86 let in doma od Ljubljane ze invadirali kongret- V Ameriki je živela 21 let in tu „ I . zapušča lina In hčer. — Rojak no zbornico | John Ma-era M je ponesrečil pri «r kt ^ n n 11 , d«lu v plinarni. Železne cevi so Washington, D. U 11. «pr. — m|| ldrobl|e |evo no|ro ^ ko|e Dvesto delegatov Workers A III- nQm Nthftja Re y bo|n|||||c|t ance of America, organizacije1 brezposelnih in relifnih delavcev, e zadnji četrtek udrlo v pala-5o kongresne zbornice in zahtevalo, naj kongres dovoli gotovo vsoto za živila in vozne listke, da se bodo lahko vrnili domov. Demonstracije brezposelnih delavcev) 1 ** jI Sar Nesreča v rova Neffs, O. — Kari Dernač, taj nlk in dolgoletni član društva št 4 SNPJ, »e je 7. aprila poneare čil pri delu v premogovniku Zmečkalo mu je desno roko in se rešil z begom ¡JlTELJ NA SVLV Pennsylvania Velikonočne bombe A »mara, Eritreja, 11. apr. — Člani abeainaklh rodov, naklon-;eni Italijanom, š|rijo govorice, da je cesar Selaaaie komaj ušel smrti v nedavni bitki v bližini jezera Ašangi, ki j« rezultirala v talijanski zmagi. Italijanske če-so odrezale del cesarjeve armade, toda Selaeaie si je rešil življenje % begom in se skril v neki jami v bližini prelaza Ma-rawa. Prej si je odrezal brado in to je bil vzrok, da ga Italijani niso spoznali. Kje ae sedaj naha-j a, ni znano. It istih virov je prišlo tudi poročilo, da je bil res Ghetaccio, novi abeainski vojni minister, ubit pred nekaj dnevi, ko so Italijani napadli njegovo četo iz zasede. Rim, 11. apr. — Maršal Pietro Badoglio, poveljnik italijanske armade na severu, poroča o novi zmagi, v kateri je bilo dva tisoč Abesincev ubitih. V bitki so Ita-ijanom pomagali abesinski ro dovl, ki so se uprli eesarju Selas-sieju. Njegova «rmada se sedaj nahaja na osemiju, ki je 60 milj oddaljeno od utrjenega mesta Desje. Badoglio v svojem telegramu naglaša, da bo njegova armada nadaljevala z ofenzivo, "dokler ne bo eovražnik popol noma uničen." Druga vest z afriške fronte se glasi, da so italijanski letalci ponovno bombardirali mesta Blr-cut, Segag, Daggah Mendo, Saša Baneh, Bullale In Daggah Bur. Addia A baba, 1L apr. — Urad-ni komunike aa~«Usi. da so se morale tri italijanske divttije u-makniti po napadu na Sašah Baneh in Daggah Bur, na mesti na južni fronti. Sedaj je v teku vro ča bitka med italijanskimi in a-besinskimi četami ob reki Fafan Fickert te je zvijal v mreži kontradikcij "SLAB" DOBER SPOMIN Ena oaeba ubita in pet ranjenih; cerkev uničena Število brezposelnih v Nemčiji padlo Vojne industrije obratujejo s polno paro Kongresnlki so se umikali pred ^ Jevt j€ rarmesarjena. Na razkačenimi delegati, ki so nekaj hj-t §e v domaf j travniški o-časa grozili, da bodo Inv^r»11 L,krbi. kongresno restavracijo in ei aa- mi pomagali. Policijske rezerve Milwauške veall so bile hitro pozvane v akcijo in Milwaukee. — Zadnje dni Jt u izgnale delegate iz poslopja. De-k^ Anton Vodnik, star 46 let monstracije so se potem nadalje- jn doma iz Trcbelna na Dolenj vale zunaj, dokler niao delegatje „kem. V Ameriki je bil 29 let in dobili zagotovila, da je kongres- tu lapuŠča dva mladoletna sinova nlk Gerald J. Boileau, progre«!- in seitro. — Dalje je umrl rojak vec iz Wiaconaina, predložil re- Henry J. Zajdel. star 4« let. solucijo, naj kongres dovoli tisoč Druge podrobnosti o nJem niso dolarjev delegatom, da ae bodo! gnane. — V bolniški postelji so lahko vrnili domov. Anton Remsko, Msrl ftimenc in Delegatje so prejšnji dan pa- Matevž Volovšek. — John Novak radirali okrog Bele hiše, pozneje j« bil obaojen v plačilo IftOO za-pa so ae lbrali v dvorani federal- radi prodajanja domačega žganega delavakega departmenta l nja aH "munšajna". Govorniki so opozorili kongrešnike, da eo delegatje Isčrpall že vaa .redatva in da si nekateri WoniU. nakar Je niao mogli privoščiU niti koeila. predeednjk Delav.ke zvi^ vrj4 Poavali so upravo PWA. naj jim lagal pohod v kongresno zborni-priskoči na pomoč, kar pa je od-jee, Berlin, U. apr.-—Uradne šte vilke, ki so bile pravkar objav Ijene, kažejo, da je Nemčiiaani žala število brezposelnih v me secu marcu. Nacljake avtorite te trdijo, da Je 578,000 delav cev dobilo zaslužek pri gradbenih delih, dočim zunanji mili taristični veščaki trdijo, da Je veliko število teh uposlenih pr gradnji utrdb v Porenju, drugi pa v vojnih industrijah, ki so povečale aktivnosti. Nad dva milijona delavcev je «edaj upo-sIonih v industrijah, ki izdelu jejo orožje in municijo. V zadnjih tednih eo nacijake oblasti poslale nadaljnjih 180. 000 oaeb, moških in Žensk, v delavska taborišča in pozvale nad pol milijona fantov v vojaško službo. Delo v taboriščih je prl-ailjeno. Nacijaki cenzor Je zadnji četrtek zaplenil prvo Izdajo lista "National Zeitung", ki Je z velikim naslovom naznanil, da Francija namerava okupirati Poaaarje. Francoska vlada Je zanikala poročilo, nakar Je bil list zaplenjen, zaeno pa Je bilo poavarjeno drugo nacijsko čaao-pisje, naj ne objavlja poročil, ki bi lahko povečala napetost med Francijo in Nemčijo. San Francisco. — (FP) — Bivši distriktni odvetnik in glavni Moneyjev tožilec Charles M. Fickert je bil zadnje dni druga glavna državna priča na dolgem zasliševanju o Mooney-jevi zahtevi za oprostitev ii dosmrtne ječe. Dušovno In fizično , e Fickert patetična figura. U-)it je popolnoma. Na svedoškem stolu je bil več dni. In kakor Edward Cunha, njegov pomočnik v omreževanju Mooneyja in Billingsa. tako ie je tudi Fickert zvijal pri navt-trižnem izpraševanju v mreži koutradikcij. V mnogih točkah se križajo izjave obeh. Tudi Fickert je bil "slabega spomina," kjer mu je tako bolje kasa-lo in dobrega spomina, kjer Je bilo njemu v prilog. Nikakor ae ni mogel na primer opominjati vsebine pisma Franka Woodaa, ki je zahteval $2600 aa polika-nje Frank C. Oxmana, glavnega krlvoprisežnlka, daai je pre-čltal svoj odgovor Woodau. Fickert je prišel na svedoški stol a trdno voljo, da zanika vae, kar ni njemu v prilog. Vafod toga se je tudi sapletal v številne kontradlkfclje. O detektivu Swaneonu je rekel, da ni I-mel nobene avtoritete, toda končno je primal, da Je Swan-son ustavil aretacijo neksffc V sumljenca. Zanikal je, da je po razkrinkan ju Oxmana prlatal na novo obravnavo. Prav tako je zanikal, da ao ga Mooneyjevi zagovorniki vprašali sa neki Oxmanov afidavit ali lijavo iz Kansas Cityja, čeprav tako stoji v zapisniku obravnave. Mooneyjev odvetnik George T. Davis ga Je tudi prisilil, da je prixnal, da je njegovo kam panjo za ponovno Izvolitev 1916 financirala cestnošeleeni ška družba United Railways, pri kateri Je Mooney skušal or ganizirati delavce, valed česar ga je želela apraviti s poti. Za to finančno podporo ep je Fickert oddolžil kompanlji po leg omreženja tudi a tem, da Je skuša) umakniti toftbo prot trem glavnim drušabnim urad nI kom, ki so bili obtoženi korupcije. To nakano Je preprečil o-krožni sodnik Lawlor vsled te ga, ker je bila glavna državna priča nekam izginila. Rekord Fickertove vloge v tej aferi je bil kljub veliki opoziciji drŽav nega pravdnika zanelen v za planik. Fickert Je šel a svedo škega stola popolnoma diskredi tiran. Ko je bi) vprašan, če Ae veruje v resničnost MacDonal dova, Oxmanove in Edeauvove izpovedi — vai krlvoprisežnik — Je rekel, da še. Wilkca Harre, Pa., 11. apr. — Letošnji veliki petek je bil črni petek za tukajšnje rudarsko mesto in strah in trepet je zavladal med vplivnimi ljudmi, ki so bili zapleteni v nedavne rudarske konflikte in stavke. Sest dlna-mitnih bomb je bilo razposlanih po pošti pod pretvezo "velikonočnih daril" In dve bombi sta eksplodirali ter ubili eno osebo, do-člm je bjlo pet oseb ranjenih. Prejemniki bomb so večinoma Irci. Zažgana je bila tudi irska katoliška cerkev in ogenj jo uničil župnišče. Michael Gallagher, direktor šole in oskrbnik pokopališča, je bil ubit, ko je razvil pošiljko ml-sloč, da je škatla cigar. Njegov zet Clinton Lehman je bil težko ranjen. Drugo bombo je prejel homas Maloney, predsednik bivše razkolne rudarske unije Anthracite Miners. Ko je zavoj odprt, je ekeplozija stresi« hišo, razdejala kuhinjo in Maloneyja skoro oslepila. Težko ranjenega so odpeljali v.bolnišnico in adra-vnikl se boje, da je Maloney Izgubil vid. Ranjena sta bila tudi njegov sin in hči. Ostale štiri bombe so bile naslovljene na sodnika Benjamina R. Jonesa, šerifa Kniffena, Har ryja Goulstona, auperintendenta Glen Allen Coal Co. In na Jameaa A. Gormana, ki Je bil raiaodnlk rudarskem konfliktu. Vse te bombe niso eksplodirale, Katoliški župnik J. J. Curran čigar ftupanlšče Je zgorelo In cerkev Je zelo poškodovana, Jt bil tudi aktiven kot posredovalec med dvema spornima unijama rudarjev na polju trdega (antra-citnega) premoga. Vse bombe so bile oddane na pošto v središču Wilkea-BarreJa v četrtek zvečer. Federalni dete. ktlvl pridno iščejo storilce. SPOPADI MED RUSKIMI IN JA-PONSKIMI ČETAMI Poveljnik japonske čete padel v bitki NAVAL ISA RUSKO POSLANISTVO 1. Španija bo volila novo• ga prodšodnika v maju Madrid, U. apr.—Predsedniške volitve v flpanljl ae bodo vršile 10. maja, se glasi vladno naznanilo. Izbira predsedniških «lektorjev, 47» po številu, bo že 26. aprila in ti bodo štirinajst dni pozneje Uvollll novega predsednika, ki bo nadomeatil Alca-lo Zamoro, katerega Je državna skupščin« odstavila na obtožbo, da Je zlorabil »voj predsedniški urad. Po odatavljerrju Za more je zbornica imenovala Martine-za Harria za začasnega pred Mednika. On bo najbrž tudi kandidat za predaednlka republike. Mehiih* iete potlačilo revolt o Guadalajara. Mehiko. U. apr. —Federalne čete ao potlačile revolto, ki Je izbruhnila v I »s Altoau. v južnotapadne teritoriju države Jalteco. V bitki Je bilo enajat rebeiev ubitih in veliko število ranjenih. . Gradbeniki dobili zvišanje fttockton, Cel. — Člani dveh gradbenih unij v tem meatu so dobili zvišanje plač. Kleparji «o ae po kratki stavki vrnili ns delo z $9.36 za oaemurno delo, pleskarji pa so dobili zvišanje za 40 centov na dan in nova leatvica znaša $8 40 za oaemurno delo. Konvencija Rdečih eokolov Chicago. — Tajn.ca Rdečih aokolov. mladinska dalavaka /iT* ganizacije a aoclaliatlčno orientacijo, Elizabeth Mharnoff, poroča, da ae bo njih konvencija vršila v Cleveland u late dni ko konvencija eociallatlčne stran-he, od 23. do 26. maja. Turčija namerava utrditi Dardanele A ukora, Turčiji, ti. apr. — Turška vlada je včeraj vpraša la podpisnice lausanskega pak ta, d« prkitenejo na revizijo določb tega pakta, da bo lahko u-trdila Dardanele. Ta pakt ao sklenile glavne zavezniške drž« ve — Anglija, Francija, Italija in Jttponaka, kakor tudi Grška, Bolgarija, JugoalaviJa in Turčija — I. 1923 v Uusanni, Avl-ca. Glavna provizija pakta določa demilitarizirano cono n« o-beh strsneh Dardanelakega za liva. De por taci j a dveh italiiamkih delavcev Sew York. — Zveznega a«*! nik« F. J Caffeyja Je vzelo dva meseca, da Je dvema italijan-akima radlkalcema, Vlncentu Ferrarru in Dominkku Hallitu. odrekel pravico do avoboda. Na KUla lalandu a# v »sporih nahajata že dva meseca. Aretirana ata bile v d*portacl)ek« namen« na zapadni obeli, ker Je na njun naslov prihajala pošta i« anar* Moskva, 11. apr. — Sem dospelo poročilo «e glasi, da je nedoločeno število japonskih voja- , kov prekoračilo rusko-matftižu-k u j ako mejo in s tem izsvalo «Itopad s sovjetsko obmejno strašo. Bitka se je vršila na teritoriju, ki je znnn pod imenom Sosnovaju Piat. Vest iz Kaba-rovska ne omenja izgub v tej bitki in ne drugih podrobnosti. Japonaki poslanik v Moskvi Tamekiči Ota se je včeraj oglasil v sovjetskem zunanjem uradu, kjer je vložil protoat ln isja-vil, d« se je bitka vršila na man-džukujskem osemiju. Izzvala jo je ruska straža, ko je sačela streljati n« japonske In mun-džukujske čete ln ubila tri vojake. Tukajšnji japonakl krogi so potrdili poročil«, ds so tokijske avtoritete «retir«le večje število japonukih uslužbencev sovjetskega poslaništvo v Toki ju. Odvedeni so biti v zapor, kjer bodo čakali preiskave. Tokio, U. apr. — Po poročilu Ja|>onake časopisne sgenture Domel, ki je dospelo sem Is Har-bina, Je bil Japonski poročnik ubit v apopadu a sovjetsko ob- , mejno strušo ns vzhodu. Pet Japonskih vojskov pogrešajo in xd«j še nI »nano, ali so tudi ti pndll v bilki. Japonsko poročilo naglsša, da se je bitka vršila na mandšu-k ujske m ozemlju, v bližini mest« Huifenho, Sibirija. Kdo Je odovoren za spopad, poročilo ne omenj«, niti niso snane druge podroluiosti, Huifenho leži samo 110 milj vzhodno od Vladivoetoka, ao-vjetakega pristanišč«, In im« zvezo s kitajsko vzhodno železnico, ki se združi a tranasihir-ako severno od Vladivoetoka. Nedavno sta bila dva japonska vojaka ubit« v s|N>p«du z ruskimi četami v kotu, kjer se stiksjo meje med Mandžurijo, Korejo ln Sibirijo, nakar je to-kljsk« vlada naslovila oater protest Moakvl, Novi obmejni incident pri Huifenhu Je povečal n«(>eto«t med Japonsko In Sovjetsko unijo. Sovjetska vlada ja sedaj odgovoril« na kitajski protest proti paktu vzujemns vojaške pomoči, ki ga je Moskva akla-nila z vlado zunanje Mongolije. Makslm Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, v odgovoru pobija kitajakl argument. da si Ruaija lasti nominalno nadvlado nad zun«njo Mongolijo ter n«gl«4«, d« vp«di ¿«(tonskega vojaštva na mongolsko ozemlje tvorijo resno ne-vam«Mt aovjetaklm interesom. Monkva, H. Mpr. — Poročilo u-radne aovjetake časopisne agentu re Tass javlja is Tokija, da so štirje Ja|M>nri vdrli v njen urad in zahtevali v imenu Japonskegs ljudstva, naj |H»ročevalec te a-geriture zapusti deželo. Obdolžili so ga. da pošilja zavajalne informacije v Moskvo In da J« aovražnik Japonske. Poročevalec Je |s>kli«-al policijo, ki Je izgnala Japonce is urads, toda ti ao pred odhodom zapretili, da ae t »odo vrnili in zahtevali od- govor, ^ in Min m" «, m.aa——B——aa—~rr Matično publikacijo "The Man". To Je bil njun edini — zločin. Njegov obrambni odbor je takoj podvzel nadaljnje korake z« preprečenje deportacije v Italijo, kjer bi bila elgurno oba moža poalana na konflnacijake o-toke. i__. ^ PIOITIT« .....T7- ■-nurr^wm^jiKmv. T PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •f mi IN LASTNIMA SU» POOrOBN* JSONOTS * «k* N▲BOONS (ta _____CMewef I» IimS »«¿su* tu* - » ¡¡¡g ki 0te~» rite » Wte. sw » M tate! « *s!!terrt| —- r.t.1 tor tte U«iu4 «Utea imm* CM-«o» M< f^nr-1- |4 m |m r*«' Ckton u4 Ota» flM H» «Mirto NN ** r« ««u. «rt«. NMi MS i m "»«to mlMtoxOM to • te to »rttoéii fmàfkm AJrartUi»« tBim m agrmmml — «tod »4 »-.mute «Mtota. »SI I ■tr—-t— mmS m «Uri«. rUr«. wui te to M»ter «te« wte. iiiiNnH< * •<■■< . PROS V El A Ml« to. Uvsteto A«, Of TVS rSDSBAff» N 138 IfM). poist Datum » okbiwto. «• oročevalec omenjenega lista je v dolgem članku povedal, da je ni države na svetu, katera bi Imela tako obširen sistem socialnih ustanov kakor ga ima baš Anglija. Socialne reforme, ki jih je Anglija izvršila v povojnih letih, ao tako velike, daleko-sežne in pomenljive, da se lahko kosajo celo s sovjetsko Kusijo, katera je morala pregaziti krvavo revolucijo pred no je mogla priti do svojih reform. In Anglija ima že deset let konservativni, nazadnjaški režim. V sistemu socialnim ustanov v Angliji je zavarovanje delavcev zoper brezposelnost, zavarovanje delavcev proti boleznim, ataroatno zavarovanje, dajatve vdovam in sirotam, šolar nje revnih otrok« cenena stanovanja za delavce itd. Nekatera teh zavarovanj so še nova, večinoma pa so v veljavi že deset do petnajst let. Angleška vlada je samo lani potrošila 400 milijonov funtov šterlingov (precej več ko dve milijardi dolarjev) za izvajanje teh socialnih ustanov. Ta vsota predstavlja sedmino letnega narodnega dohodka Anglije. Združene dr-žuve so imele lani okrog 50 milijard dolarjev narodnega dohodka (vsi privatni in javni dohodki skupaj) in sedmina te vsote bi bila okrog sedem milijard dolarjev. Kaj bi ameriški bur-bo ne I rekli, ako bi ameriška vlada aamo pre-dlagula sedem milijard dolarjev za aocialne reforme? Kaztrguli se bi samegu srda in tuljenja! Kadar torej umeriški burbonci kažejo na Ariglijojtot "državo vzorne ekonomije" in zahtevajo. naj jo Amerika posnema — so tako zabiti, da ne vedo, kaj klepečejo. Zakaj jih a-meriška vlada ne posluhne? Zakaj jih meh-kohrbtni Koosevelt ne usliši in ne začne izvajati angleških socialnih reform — predvsem pa ne uvede v Združenih državah davčnega sistema Anglije? Kakšno tuljenje je |m> Ameriki baš te dni, ko se kongres nu priporočilo liooseveltu pripravlja — kakor bolnik iz postelje! — na vzakonitev davka na rezervni kapital korporacij. Na Angleškem je tak davek is davno v moči in angleških kapitalistov ni slišati, da bi kaj tulili. Dohodninski davek v Angliji je tako visok, da bi ameriški podjetnik, ki plačuje v Ameriki $200, plačal v Angliji okrog $4000. Na Angleškem je od letnega zuslužka $1200 treba plačali o-krog $7f» davka državi In kdor tamkaj poseduje avtomobil, je podvržen davku petih dolarjev «nt vsake konjske sile. Ves ta ogromni davek v Angliji je potreben. ako hoče država vzdrževati vse socialne ustanove. Ameriškim burboncem je še ta malenkost. ki jo zdaj plačujejo ~ kottkor ne o-uleparijo vlade! — "strašno odiranje, ki uničuje lousiness", obenem pa imajo toliko predrznost I «h« Anglijo hvalijo kot "deželo vzornega gospodsrsl»aw. Angleški toriji. ki vladajo tamkaj, so po-\ piem rrakcionarji, ampak v socialnem pogledu mi večji iiuprednjakf kakor vai ameriški burbonci z rooseveltovci vred; to se pravi, da imajo več razumevanja glede socialnih potreb. Angleški reakcioftarjl ae zavedajo, da bi na-ailna revolucija veliko več stala Anglijo kakor jo (»a »tanejo socialne reforme. Angleški toriji in kapitalisti znajo računati in izračunali so. da »o visoki davki, ki Jih prlaptvajo za socialne reforme — kaplja v morje v primeri a kolo-salniml izgubami, ki bi jih utr|ie!i v slučaju nasilnega prevrata, čeprav bi oni zmagali v tem prevratu. Kljub ti mu ni»v socialne reforme v Angliji zasluga torijev in kapitalistov, marveč močne delavske (socialistične) stranke, katera te reforme forsira leto za letom To je zaiduga in u-peh delavstva Anglije, ki ima smotren, kon-atruktlven program in ae ne opaja i golimi frazami In romantičnimi gesli. Kadar bo dela^tvo Amerike jmelo tako močno politično stranko in atrokovno organizacijo. In» tudi ono lahko imeli aorialne reforme v tej republiki ne glede na to. če se ameriški burbonci tisočkrat postavijo na glavo. Zakaj amerifckl delavci ne pounemajo angleških delavcev? Glasovi iz naselbin Vatftve ia peticije Waukegan-N«rth < hicago. III. —V torek 14. aprila ae vršijo v teh dveh mestih primarne volitve za kandidate dveh kapitalističnih strank, od ksterlh pa delavstvo nima pričakovati drugega kot polne koše obljub. Ko pa zopet sede v uradih, pa imate voJiicJ edino pravico, da lahko u-mrete na ulici, pa se ne bodo zmenili, da bi vas kdo vprašal: Si mi morda ti pripomogel do urada na volitveni dan?" Klub št. 46 JSZ apelira na vse sim-patičarje in zavedno delavstvo: Jstanite doma na ta dan! Po končanih primarnih volitvah bomo pa podpisali peticije za listo iidstov edino delsvske stranke, na kateri bodo le delavski kandidatje. Poročevalec. Spomini o nspovedih Detroit, Mkh. — V Prosveti e bilo priobčenih že več spominov iz svetovne vojne in baš sede j se nsdsljuje opis kanadskegs rojaka. Te vrste opisi me zelo za-nimajo kot bivšega vojaka, ker sem služil pri poljskem topništvu. Moj namen nI, da bi opisa-vsi vojne dogodke, ker jih tudi ne bi mogel, kajti bil sem nam-teč tako srečen, da sem pravočasno pred vojno odrinil preko velike luže v Ameriko. Podal pa bom nekaj spominov iz deških let, ki se nanašajo na moderne znajdbe, na prihodnjo svetovno vojno in ne življenje po vojni. Bilo je lets 1888, ko sem se u-čil kovaške obrti v mali vasi blizu Ksmniks na Gorenjskem. Takrat je moral vajenec vse storiti, kar so mu zapovedali. Zgodilo se je, da je brat moje gospodinje zbolel, bolan pa je bil udi njegov nečak. Imel je črne koze. Tako sem moral pomagati vsak večer krmiti živino, potem sem pa ostal delj časa pri bolnikih. Gospodar je kmalu okreval, nečak pa je ležal par mesecev. Gospodar je imel na obrazu raka, ki mu je uničil že pol obraza, vsled tega sem se ga sprva zelo zogibal. kajti njegove bolezni sem se bal. Po par dneh pa sva si postala dobra prijatelja. I-mel je veliko knjig, kar me je najbolj zanimalo, le žal, da sem razumel samo slovenske, ki so !>ile tiskane v stari slovenščini, ostale pa so bile latinske, starogrške in nemške. Gospodar je 9ll starček, star že 92 let in sar mec. Svoječasno je študiral v semenišču, a je potem vse študije opustil. Morda se je domislil one znane pesmi: sem mislil študirat... Pripovedoval mi je, kako je nekoč bilo slabo za življenje, ko , e bila še tlaka, kako so rokovn-jačl plenili po vaseh, Najrajše sem ga poslušal, ko mi je pripovedoval o Napoleonovih vojnah. Kakor se Je pozneje izkazalo, je bil atarček precej dalekoviden z izirom na dogodke, ki so se izvršili v 20. stoletju. Dejal je. da sem še otrok, a že imam veselje do potovanja po avetu. Videl bom dosti sveta, dočakal velike spremembe, ljudje bodo letali po zraku, vozovi ne bodo potrebo- uničila. V drugi vojni se bo streljalo na izredno velike daljave. Se naprej je govoril. Iz zraka bo padal ogenj tako nagosto, kakor pada toča v naših časih. 0-genj bo pokončan vae. kar bo živega na zemlji, rastlinstvo in jet na drugi strani reke m obupno klical na pomoč. Potem sem slišala, da so ga rešili črnci, ki so gs s čolnom prejpljaJi ns to stran reke. Strašno je bilo gledati tega moža, ko je klical pomoči. In da ni bilo črnoev, bi bU našel grob v hladnih vodah razdivjane reke Ohio. Ko sem pri pisanju, naj še o-menim, da smo šli na 1. aprila v Greensburg, Pa., na veliko ru- Ijudi ter živali. Se nekatere druge smrtonosne stvari bodo pada-' darsko proslavo, kjer smo videle iz neba. Zapomni si, je pouda jj m slišali tudi Johna L. Lewise ril, v drugi veliki vojni bo ostal j m Več drugih govornikov. Tako živ le tisti, ki se bo nahajal na velikega pohoda še nisem vide-visokih hribih ali ki bo ležal kje ia. Tisoče in tisoče rudarjev Je pri vodi, da bo od časa do časa korakalo. V pohodu so bile za-pomočil obraz z vodo. Vojna bo stopane menda vse krajevne unije iz zapadne Penne s svojimi zastavami, za katerimi so korakali člani. Videli smo tudi raznovrstne napise. Pohod se je pričel ob 1.15 popoldne in se vršil v najlepšem redu. Nekako v sredini dolgega sprevoda se je peljal John L. Lewis, predsednik rudarske unije UM-WA, ki je bil močno zastražen. Pred njegovim avtom je jezdilo šest državnih kozakov m za tako zmešala ljudi, da ne bo poznal oče svojega sina, ne brat svojega brata. Za en sam vzdih zraka se bo bila borba za življenje in smrt. Vojni bodo sledile kužne bolezni. Kar bo ljudi ostalo živih po vojni, jih bodo pobrale bolezni. Oni, ki bodo ostali, bodo ponoči kurili kresove po hribih in tako oznanjali eden drugemu kje še kateri živi. Kravi ali ovci bi navezali zlat zvonec na vrat, ako jo njim dva policista na motociklih. bi kje dobili živo. Življenje bo telo slabo, kajti uničeno bo domala vse. Prišel bo čas» ko bodo ljudje vse drugače živeli kot danes. Gotovo bo še kje ostalo nekaj u-čenih ljudi, in oni bodo toliko pripomogli, da bo na svetu zavladal pravi zemeljski raj. Hrane ne bodo več skoro nikjer kuhali, mesto te pa bodo uživali le neke male krogljice, s katerimi se bodo nasitili, kakor da bi jedli najboljša jedila. Ko se je oddahnil, je spet nadaljeval. Zemljo bodo spremenili vsepovsod v cvetoče vrtove. Zapomni si tudi, da po drugi veliki vojni se ne bodo letnice več štele po Kristovem rojstvu, kakor sedaj, tako da se ne bo nikdar pisalo leto 2000 po Kristu. Kako bodo potem šteli leta in s katerim pričetkov ali zgodovinskim dogodkom bodo začeli, tega mi ni mogel povedati. Skoro gotovo, je pripomnil, bodo začeli šteti leta po svetovnem razdejanju o-ziroma s pričetkom novega življenja. Takrat bo za vso Evropb en sam vladar, en denar, en jezik In ena vera. Vsi ljudje bodo živeli kot bratje in sestre. Kar Ne vem, ali je bila to častna straža ali pa v svrho protekcije. Vseeno se mi je čudno zdelo — ta straža. Človek s čisto preteklostjo je ne potrebuje. Nikakor mi ni pri tem prizoru hotela iz misli velika stavka leta 1302, ko je Lewis pustil na cedilu rudarje na koksovem polju. In ozirajoč se na njegovo preteklost, kako mu naj zdaj zaupamo? V Greensburgu je res govoril dobro, samo če se bo tudi držal. Dobro je govoril tudi senator Guffey, ki je rekel, da je on vedno za boljšo bodočnost delavcev in bo tudi še v naprej delal v tej smeri. Ampak tako govore vsi "prijatelji" delavcev, delajo navadno pa drugače. Govorilo je Ae veliko drugih govornikov. Na tej rudarski proslavi smo videli in slišali mnogo koristnega. Ker pa je začelo deževati in smo imeli dolgo pot pred nami, smo se morali hitro napotiti pro-li domu. Josephine Hribsr. 407. Kdaj pridejo boljšPčasi? Cleveland. — Vse kaže, da so vsa trpljenja, bodisi «naravna ali bo moje, bo tudi tvoje, in kar pot človeška, usmerjena le na delavstvo. Vojne morijo sinove in o- w |||v»j*;, uu vumi •«' v". tvoje, bo tudi moje. Ljudje bodo J živeli vzajemno, kakor velika družina. Anten Potokar. O povodnji In rudarski proslavi Wtndaon Heights, W. Vs. — Veliko se piše In govori o poplavi, ki je prizudela tudi te kraje, med katerimi sta tudi West in South Wheeling, kjer žive večinoma sami revni delavci. Tudi Westburg je močno prizadet. Komaj sedaj so šele pričeli čistiti. V vseh teh krajih je poplava naredila strašno škodo. So slučaji, ko je voda prestavila garaže in hiše kakor bi bile z roko prestavljene. Več poslopij je bilo tudi odnesenih ali drugače uničenih. Vidiš vsukovrstno nesna go. Postelna oprava in obleka je raztresena vsepovsod. Z našega strmega hriba nad reko Ohio smo imeli vso priliko opazovati grozote poplave. Stuli čete iz delavskih vrst, in delavstvo je v krizi najbolj mrcvarje-no. Tudi je delavstvo vedno najbolj izpostavljeno naravnim katastrofam. Zavajalci in pijavke delavskega razreda se vsemu temu izognejo. Vsega je kriv nečloveško urejeni sistem, sistem, ki je za peščico nebesa, za večino pekel. Kar je za nas delavce glavno, je to, da spoznamo, kdo podpira In kdo je glavni steber tega si stema. To so oni, katerim nara va ni dala zadostnega razuma, sumi pa si ga nočejo raabistri ti. Pravijo, da so tega krivi ljudje. ki se pregrešijo zoper eer-kvene in božje zapovedi. Radi teh Bog kaznuje vse ljudstvo. Gotovo se ljudje s tako omejeno pametjo zateko vsak teden v cerkev, da molijo pred lesenimi ma-liki za odpuščenje. Ko v ponde Ijek pridejo na delo, pa kolnejo ki ao jih jim pomaga smo na hribu in strimell z gro- ,......,...... ....., vali volov ali konj, oboje pa bo w prfdttj v denK.e vodovje pod tiste lesene svetnike, šlo veliko hitreje ko Utajo da-t nftm, .videli smo, kako je grozaa'dan prej molili. To ji nes lastovke In hitreje kot vozi- rfkj| no„i|M prot| vVheelingu še prav toliko ko nedeljska molitev, jo vlaki. Ljudje ae bodo pogo- pop^nom* ce|e hiše z dimniki S te vrste delom ostanejo razme-varjali na velike daljave po vsem vm, 8|iAn|i Bmo i^i^t,,« kralje-'re ^«v tako, nezno*ne ko prej. svetu; zruk Ihi letel kar po zra- uje prttA|čev, katere Je vodu no- Prav ti ljudje so največ krivi, da ku, kakor blisk. Ure ae bodo Ate- Mi|u v «vinjakih proti jugozapa- sc razmere in sistem ne izpre le od ene do štiriindvajset, tudi du videli smo moža, ki je bil za- meni na bolje, mesecev bo več kot sedaj. Kmet Im> oral in koail aedeč pri mizi v aobl. Vse se bo delalo ns njegovo povelje. Največja pomo* bo ljudem električna aila. (Taki at si m videl prvo žarnico v smodniAnicl v Kamniku.) Iznašli bodo rudo, ki ho veliko bolj avetila ko elektrika. S pomočjo energije tel kovine ae ho lahko potovalo na mesec in druge zveade, Baš takrat so se zvezde utri-njalr (okrog leta 18K4) in ljudje ao vzdihovali, da pomeni to velike vujne. To Je mojega napove-dovtfltu privedlo na pogovor o l mm loč l h vojnah. Vojno bom lahko dočakal. Je rekel meni. po-nebno prvo. morda pa tudi drugo, ki ho najbrž zadnja. Svetoval ml Je. ko dorastem. naj ae potrudim. da pridem ven it Avstrije In K v rope sploh. Grem naj v kraj, ki ho bolj varen Prva vojna bo zelo huda Prišle bodo velike spremembe, kralji In cesarji bodo Izginili, vladali bodo navadni ljudje. Druga velika vojna pa bo najbrž svet popolnoma • Itelifn» Selatrl pri gradnji Jess ob reki Jasie« v Klrhnusidu. Va. 18. Nftravt razdaja svoje energije Ogromne sončne sMe izginjajo br« hIHu „ tov n® praznino Vse življenje je v nujni zvezi g to. Narava je daje mnogo, še Več" neefh lo potrebno za živlienie. Pri t^ ^ bl 1*1 potrebno za življenje. Pri tem ri preveč smotreno. Kongresnik John J. McSwain ia Južne Karoline, načelnik »Hi-tarističnsga odseka nižja zbornice. Ce bi ljudstvo porabilo svoj prosti čas, ne v hramih za ča-stenje lesenih figur, marveč na delavskih shodih in razpravljalo o izboljšanju človeške družbe in svojega obstoja, bi ne bilo toliko mizerije in toliko krivic na svetu. Dušni pastirji, ali bolje rečeno: potvarjalci Kristusovih naukov so bili vedno in se še danes glavni zagovorniki obstoječega sistema. To nam priča zgodovina. Kjerkoli je delavstvo zahtevalo svoje pravice, so se vedno postavili na stran izkoriščal-cev. Izjeme so redke. To je posebno resnica o katoliških duše^ vodjih. Časopise, ki so last delavstva in pišejo v prid delavstvu, prepovedujejo, ker se zavedajo, da so delavski listi zanje prav taka katastrofa kakor so za nas vojna, kriza, fašizem in druga gorja. Vernikom jih vsled tega prepovedujejo čitati. Ce jih človek vpraša, na kak način mislijo rešiti delavstvo iz mezdne sužnosti, imajo takoj pri rokah republikansko ali demokratsko stranko. In če revno ljudstvo s tem ni zadovoljno, jih tolažijo s — posmrtnim življenjem. Pa se naj lačen otrok tega naje! Ali pa brezposeln oče dobi delo! Na drugi strani pa ni nobenega znamenja, da so sami pripravljeni čakati na posmrtno življenje. Oni hočejo živeti na tem svetu, in to čim bolj udobno in razkošno. Prav nič se ne sramujejo vzeti zadnjega centa od siromaka.—- Kapitalistični magnatje so že zdavnaj spoznali vrednost katoliške cerkve v kontroliranju mišljenja vernikov. Oni vedo, da je rimska cerkev njih najboljši zaveznik, zato se klanjajo njenemu tronu. Neovrgljiva resnica je tudi, da je katoliška cerkev najbolj nasprotna vsakemu delavskemu razvoju. Kjer je ljudstvo najbolj verno, tudi najbolj trpi. Dokaz temu so Italija, Pol£ ska rn prej Španija. Brez sramu je potvorila Kristusov nauk, ki pravi, kdor ne dela, naj tudi ne je. Kristus je rekel, da so vsi ljudje bratje in nihče ne sme izkoriščati drugega. To uči tudi socializem. Njegovo geslo je: Bolečina enega zadene vse; vsi za enega, eden za vse. Po vsem svetu učijo socialisti svetovno bratstvo in svetovni mir. Torej zakaj toliko bruhanja naših kaplančkov proti vsemu, kar ne trobi v njih rog? Vsi tuki napadi nam Je pričajo, ds še obstoji armada, ki peha reveže Ae v večjo revščino, sama pa razkošno živi. Delavec, čas in dolžnost te kličeta, da se prebudiš. A. Skapin. 312. Martin Hribernik umrl Quesly, Wyo. — Dne 19. mar ca je tukaj umrl dobro znani rojak Martin Hribernik. doma iz Ljubnegs v Savinjski dolini ns Stajerakem. Pekoaila ga je pljučnica. Bil je brez dela in brez denarnih aredstev. Dolgo let Jc bil dober in zvest član kranjake katoliške jednote, in ker depresija tudi njemu ni prizanesla, je bil pred dvema letoma izključen iz jednote. Ako ne bi njagovi številni alovenaki in drugorodni prijatelji nabrali prostovoljnih prispevkov, bi bila njegova zadnja pot |>ač žalostna, s tem so mu pa dobri prijatelji preskrbeli d evropski tisk je to zapisal, ijski smučar Bradi je sko-teakakalnice 101 meter! Ce nastopili norveški skakači, ;mara dosegli še višjo šte- tekme so prišli tekmoval-Švice, iz Avstrije, iz Češke topila sta tudi naša dva lovalca, Pribošek in Novšak, ie lani postavil jugoslovan-rekord. Povabljeni pa so fcili tudi norveški svetovno skakači brata Ruud, Ul-Hagen in Oedegard, ki ao li že marsikatero zmago na ovnih tekmah. In vsi ti ska-«o tudi prišli in trenirali na dnici, toda ko se je v ne-15. marca začelo tekmova-. so skandinavski tekmo-iijavili, da ne skačejo, češ, ira norveška smučarska zve-tt" ne dovoli. Res so večkrat «di tik pred začetkom telesno govorili z Oslom, a na-'ie izjavili, da smejo tekmo-k * zaletom, ki omogoča «nu 8() meterske Rkoke. M P» «o še neke pogoje, »ki jih niso sprejeli, tekme in končale brez Nor-lov in s svetovnim rekor- da Naj bo tako ali tako, svetovni rekord v skakanju s smučmi ima Slovenija. Prvič je bil dosežen skok nad 100 metrov. Vse to ni posebne važnosti in pravilno se vprašujejo nekateri, ali je to še šport ali pa akrobacija. Toda zabeležiti je bilo treba dogodek tudi v našo kroniko in v informacijo mladini, ki se bavi a športom in jo bo to poročilo zanimalo. BOJ MED 2ANDARJI IN KOMUNISTI K,i »tgovalec je bil Bradi iz Av-f ' » 101 metrskim skokom, ««»anski rekord pa je po-11 «Prt Novšak h skokom na Pol metra! r»di nastopanja in odpove-»vrikih te kmovalcev je bi-1'UniHka publika zelo raz-mV Phmtio" ae~je pripe-11 Jugoslavije z rednimi in Tumi vlaki na tisoče ljudi, ,l"Ji iz-Avstrije in Ita-l>il<» v Planici ka-ljudi. Norveški tek- ...... doslej še obe leti *J Privlačna točka planiških ™■ 'n norveški tekmovalci »'•vno atrakcijo vsake športne prireditve. A že * »«rveski tekmovalci na-,r',7ir"n':' norveška zim-tos pa so mili /-,ot,kmovanje onemo-1,1 »li ka i liMi Dva komunista ustreljena, ena ženska ranjena V Črni gori je policija odkrila komunistično tajno organizacijo. V zvezi a tem so žandarji aretirali študenta Risto Lekiča v Zeocu. Ta pa jfm je pobegnil ter j« bila izdana sa njim tiralica. Žandarji so Lekiča nasadnje izsledili v neki hiAi, ga aretirali ter odvedli na okrajno glavarstvo. Tedaj pa je prišla tej pa-trdi šestih oseb skupina komunistov in komunistk nasproti. Ko so videli, da orožniki vodijo Le-kiča, bo hoteli aretiranca osvoboditi. Napadli so orožnike, prišlo je do streljanja, j&andarji so uetrelfli dva komunista, eno žen-ajko pa ranili. Ranjenih je bilo tudi nekaj orožnikov, eden od njih ima strel v glavi, a ni smrtonosen. Ranjence so odvedli v bolnico v Cetinje, policija pa je uvedla preiskavo o tem dogodku. Dogodilo se je to dne 15. marca, tisk pa je šele 20. marca objavil uradno poročilo agencije Avala. Vilfanovo tmplo našli v Kamni-fikih planinah Kakor so domnevali, tako se je zdaj izkazalo: Vilfana so našli mrtvega na Veliki planini v snegu. Tehnik Emil Vilfan je prva letošnja žrtev planin. Dne 28. februarja je odšel iz Ljubljane v Kamniške planine, kj^rjp imel z domačimi v najemu pastirsko kočo. Ker se ni vrnil, so zaslutili nesrečo. Napotili so se na Veliko planino, kjer stoji tista koča, a so našli kočo zaprto in v takem stanju, kakor so jo jeseni pustili, znamenje, da se je moral Vilfan že na poti v planine ponesrečiti. Dve reševalni ekspediciji sta preiskovali pot na Veliko planino, a zaradi velikega snega niso našli Vilfanovega trupla. Ko so te dni javili a planin, da je snega precej «kopnelo, se je odpravljala nova ekspedieija na iskanje. Toda med tem je že prišla novica, da so Vilfana našli. Neki planinci so opazili, da pod potjo proti Mali planini moli roka iz snega. Stopili so bliže in našli mrtvega moškega. Takoj so bili prepričani, da gre za Vilfana, kakor se je tudi izkazalo. Vilfan je ležal na hrbtu v snegu, pod glavo imel nahrbtnik. Ob njem je ležal ženski dežnik, ki si ga je najbrže kje spotoma izposodil, kajti tisti večer, ko je ie v mraku šel v planine, je deževalo in snežilo na vso moč. Najbrže se je hotel Vilfan od počiti tik pred ciljem, pa je legel na tla, položil nahrbtnik pod glavo in nehote zadremal. Zamedlo ga je in je zmrznil. U-trudilo ga je najbrže iskanje koče, ki je v metežu ni mogel najti. Vilfanovo truplo ao prenesli v dolino in ga bodo pokopali v Stranjah. Novo postajali&če na kamniški progi.—V nedeljo 22. marca je bilo ptvorjeno novo postajališče na kamniški progi in sicer posta* ja Podboršt v-občini Ježici. To je že tretje postajališče v tej občini, ki lipa menda rekord v tej stvari. Promet na kamniški progi je zelo velik, ker se večina prebivalcev ob tej progi preživlja z delom v Ljubljani, kamor se vozijo z vlakom. Ljudje iz Pod-boršta so morali hoditi doslej precej daleč do prve postaje, zato so zdaj seveda ugodili njih željam in zgradili postajališče, na katerem se je prvič ustavil vlak 22. marca. Kamniška proga je bila nekoč znana kot najbolj počasna. Do Kamnika si se vozil počasi, da so ljudje lahko skakali z vlaka in spotoma rože nabirali in spet skočili nazaj na vlak — tako vsaj so pravili. Tudi so pravili, da ena in ista krava dvakrat doide kamničana. Toda pred leti so progo nekaj popravili, u-vedli več vlakov z manj vagoni in je tako vožnja do Kamnika zdaj mnogo bolj udobna, ker si že v dobri pol url tam. To so tudi morali storiti, če so hoteli progo obdržati, kajti avtobusi so grozili prevzeti železnici vse potnike. Zdaj vozi vlak naglo in pogosto (šestkrat gor in šestkrat dol) ter ima tudi vedno dovolj potnikov. Z otvoritvijo postajališča Podboršta pa jef ttedezni-ška uprava ustregla predvsem delavcem, ki ae vozijo v mesto na delo. Spet dva tihotapca ustreljeua Med Jezerskim in Tržičem i-majo tihotapci neko skrivno pot, po kateri najrajši hodijo čez mejo po saharin in vžigalnike. Gra-ničarji so ta široki jarek že davno odkrili in je skoraj vedno zastražen. To je dolinica, po kateri vodi steza, nekaj čaaa po gozdu, pa spet majhna jasa, pa spet gozd. Tu, po tej stezi hodijo tihotapci najrajši, kqr se lahko «krijejo. Ce srečno prekrižaš dve jasi, si potem že na varnem in dosežeš mejo v nekaj hipih. V tem jarku so lani graničar-ji ustrelili dva tihotapca, in vendar so se tihotapci še vedno posluževali tega prehoda. Grani-čarji pa stalno preže iz zaaede. Tako so tudi te dni hoteli trije tihotapci po tej poti iz Avstrije nazaj. V zasedi so prežall grani-čarji. Ko so opazili tri postave, ki hite po snegu po jasi od meje, so zaklicali, naj obatanejo. Toda tihotapci so začeli teči, graničarji so začeli streljati. Dva tihotapca «ta ranjena obležala, tretji je ušel. Oba ranjenca sta v nekaj minutah podlegla. Zjutraj ao prenesli trupli v jezersko mrtvašnico in ugotovili, da gre za mlada kmečka fanta Megliča in Janeza Megliča, oba iz Loma, vendar nista brata. V njunih nahrbtnikih ao našli o-krog 23 kil aaharina. Kdo je bil tretji tihotapec, še niso ugotovili. Senaadja. — Maribor je doživel senzacijo, kakršna se dogodi redkokdaj. Umrl je trgovski potnik Maks Nazaradzkija in 19. marca so ga pokopali na pob reškem pokopališču. Poslovilni govor ob grobu je imela — pokojnikova vdova. Smrtna avtomobilaka nesreča pri Vrhniki V noči na 18. marca blizu polnoči se je pripetila huda avtomobilska nesreča pri Logu v vrhniški okolici. Nesreča je zahtevala smrtno žrtev. Mrtev je obležal carinski inšpektor Andrej Bole iz Planine pri Rakeku. Is Konjic se je vračal z avtom v Planino šofer Friderik Berthold, uslutben pri knesu Windiachgraetsu v Planini. V Konjice h knezovim sorodnikom je peljal neko carinsko blago in na tej poti ga je apremljal carinski inšpektor Bole. Usodni večsr sta se vračala domov, a sta bila oba čez mero dobre volje, vino se jima je poznalo. Cesta je bila prazna, saj je šlo že k polnoči, pa je šofer vozil precej nagk). Blizu Loga pa je Bole nenadoma zagrabil za volan in dejal šoferju, da vozi prehitro. Ta kretnja je bila usodna. Šofer je izgubil oblast nad volanom, kajti že prihodnji hip je avto zadel ob kamen ob cesti, avtomobil je vr glo na travnik ob drevo, kjer je obvisel. Bil je ves razbit. Šoferja je vrglo v velikem loku na cesto, Boleta pa v obcestni jarek, kjer je obležal z razbito lobanjo. Bole je bil na mestu mrtev, po Bertholda pa so prihiteli reševaj-ci z avtom iz Ljubljane ter ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Šoferjeve poškodbe pa nlao nevarne. Ponsersčeni Andrej Bole je bil po rodu iz Poatojne, služboval p« je v Planini. Star je bil šale 36 let. Zapustil je ženo in troje otrok. gametnor pod vlakom.—Med postajama Celje in Store se Je te dni vrgel pod vlsk 24 letni l-van Udovič, delavec pri St. Jan žu nad Storami. Fant as je pred kratkim vrnil od Vojakov, pa n mogel dobiti dela in je stradal, kar ga je pahnilo v obup, da je legel na progo pred vlak, ki gA je vsega razmesaril. Truplo so pokopali v Teharjah. Amnestija.—V jugoslovanskih ječah se nshaja sta in sto političnih jetnikov, preiskovancev in obaojencev-kaznjencev. So to povečini levičarji, delavci in intelektualci. Zadnja leta za časa diktature pa je bilo aretiranih in obsojenih tudi mnogo zastopnikov meščanske opozicije, predvsem hrvaških radičecev. Ta dni so krsljevski namestniki podpisali ukaz o amnestiji 172 političnih obsojencev, ki ss jim ksz-ni črtajo ali pa znižajo, Vash teh 172 amnestirancev pripada meščanski opoziciji, predvsem ao to hrvaški radičevci. Med njimi ni nobsnega Slovenca in nobenega, ki sedi zaprt zaradi avojega delovanja v delavskem gibanju. mm -II r Iw £1 •'"« SKJh ^ . —rv4U>r«U«*i fMtUM, Slika kaže dal utrdb, ki jih je Francija «gradila oh nemAkl meji. Relifne plače so splošno merilo! Poimn "zaščitnih" plač občutijo tudi v Hollywoodu I"-« jo, «/a «voje (»ostopa ,la " proti tako ve-1 i" proti takim ska-L,"da hkrati gradijo! h tako velike ka-h pa še večje. V ^kakalniea pri, '«slo tekmej kratkem, zaradi HV'J<* pri n««—j«' '-••za prepovedala1 tekmovanje na1 "M' » polnim za-, >"Ma. da "pade" : v »koku na Nor-I t»5t V F * ir • o ft- U(M Kliki kažeta zapuAčesi rsd.n.kl * rmmyhml*. »•1"™ v hodu presM*go\ nika % Shaa*kl»s. gornja pa ksrake rudarjev e bližini Kenlosa. Hollywood, Cal.—(FP)—Napovedi, da bodo Rooaeveltov« "zaščitne" plače aluiile za reduciranje plač na aploAno, veljajo tudi za tukajšnjo filmeko industrijo. Močno luč meče na to vpraAanje slučaj nekega dobro znanega igralca, ki ae je direktno seznanil, da omenjene napovedi niso bile le prasns slama. On js bil brez dela več msa#-cev. Ker je relifna administracija tudi v Hollywoodu pričela a tako svanlm teaterskim rellf-nim projektom, je prizadeti 1-gralec mislil, da mu ne more škodovati, če vpraAa za rellfno delo, čeA, bolje js nekaj ko nič. Delo je tudi dobil. Seveda po veliko nitji plači kakor jo je bil navajen. Pri zadnjem filmu za Cotumbljo je alužil po $200 na tsdsn. Nskaj dni pozneje js bil le pozvan v urad Columbia družbe. Ponudili ao mu $86 na teden čsA, da je več kakor pa dobiva pri relifnsm teatru. Ker ae je temu uprl in argumentiral, da js bil prej vreden od $190 do $200 na tsdsn, so mu zabruai! v obraz, da mu ni za dslo in da hoče Is tuliti vlado. Omsnlli so mu, da ao vsi ateljsjl informira ni o igralcih, ki ao na reHfu in da se jako moti, če misli, da bo Ae kdaj prejemal od $160 do $200 na teden. Ko ae je potem zglasLI v ura du federalnega gledaJIAksga projekta, so ga prijeli, zakaj nI sprejel dela pri filmaki družbi. 0 njegovih ugovorih radi nizke pla&e niso marali nič sliAati, In to Je le edsn od podobnih slučajev v Hollywoodu. Neki igralec, ki js Asi skozi sličen doživljaj, sdaj sluti pri Mstro-oldwyn-Meyer 80% manj kakor je še pred pol letom. Ti In podobni slučaji Is potrjujejo očitek, da gre ves aedanji rellfni sistem za tem, da brezposelne tlači navzdol in d» jih drži pri tleh. In ne ssmo brez- 1 h mm Ine, marveč relifne «plače postajajo bolj in bolj tudi mera za plače uposlenih delavcev. go državo, včlanjeno v Ligi narodov, bo Anglija zavzela proti njemu isto stališče kakor ga je proti Italiji, ki je invadirala A-»esinijo. Mi odklanjamo idejo o-nlh, ki mislijo, da kršenje mednarodne pogodbe ni prestopek, če as sgodi v Afriki/' Francoska diplomacija se silno jesi, ker je Eden jasno povedal, da Anglija bo nastopila proti Hitlerjevi Nemčiji le v slučaju oboroženega naimda na drugo državo. Francija je v svoji spomenici, ki jo je izročila Edenu, zahtevala, naj Anglija odobri izvajanje sankcij proti Nemčiji, če bo Hitler začel utrjevati Po-renje, to pa Je Eden odklonil. Ta spor med Francijo in Anglijo kaše neizbežen polom konference lokarnakih držav in seje odbora trinajstoriee Lige narodov. Shoemaker ja in bičanju trsk socialistov v Tampi, Fla. To domnevajo, ker so klanovcl As Ista 1032, ko je bil urad v Detroi-tu, grozili a terorizmom in uničili strankin avto. Za prijetje zločinca ali zločincev je razplea-na nagrada $SOO. Federalne avtoritete ustrahujejo relifne delavce Springfield, III., 11. apr. — Tukajšnja volilna komisija hoče izvedeti, kaj na atori proti federalnim avtoritetam, ki ustrahujejo svoje uslužbence. Delavci PWA, ki ao Jih republikanci izbrali za volilne uradnike pri prihodnjih primarnih volitvah, ao »e pritožili, da so jim federalni uradniki zapretlll z Izgubo • zaslužku, če se ne bodo odpovedali službi na volilni dan. "Ako bi jaz dobil take pritožbe proti privat nemu delodajalcu, bi vsdel, kaj i-mam storiti," je rekel Jesse K. Peyton, predsednik volilne komisije. "Takega delodajalca bi obtožil nepostavnega vmešavanja v zadeve volilne komisije in ga tiral prod sodišč«!, toda federalne vlade ne morem prignali pred sodišče," Delavci WPA so pove dali, da so jim uradniki zabičili, da morajo voliti za demokratske kandidate pri torkovih volitvah, drugače bodo Izgubili delo. Militaristi pretepajo študente VVashington. — Vojni tajnik Dearn je na zahtevo E. C. John-sona, tajnika Odbora o mlllta-ristični vzgoji, odredil preiskavo afere v Psntt State kolegiju, kjor je major Arthur F. Bowsn u peljal pretepanje Atudentov, ki Imajo slab atrelski rekord. Ta AoJa je ena od 118 kolegijev v deželi, kjer Je za vse dijake prisiljen pouk v vojaAkem vsiba-»Ju. Mujor jo ukazal pretepanje "slabih" študentov u jermeni ; iti so morali "akosi Albe" — prav ko v starih časih. l.INTNICA URKDNIfiTVA MilwauAkemu Obsoru: V avoji zadnji številki od 0. aprila pišeA, da Proaveta "ni ravnala pravilno, k<> je dopuščala, da ao se v njenih kolonah slovenski volilei (Is Mi!waukeeja), mnogi od njih Alani late jed note, primerjali s nemškimi 'biki', In nI ravnala pravilno, ko je ruvarila proti svojemu lastnemu druAtvenemu «obratu." —Citiraj AUivilko in datum P*o» svete, v kateri ao "nemški biki**« Pojasni, na kak način Je Proeve- ta "ruvarila" proti "svojemu lastnemu društvenemu sobratu". To jo (Kitrebno, da ImkIo med Pro-sveto iu "voditelji naroda" — Čisti računi. Klanovci bombardirali urad soc, stranke Royal Oak, Mkh. — Zadnje dni je ponoči nekdo vrgel skozi okno bombo v glavni stan državne socialistične stranke. Eksplozija je napravila okrog $300 Škode. Sodi se, da so zločin napravili klanovcl vsiod maščevanja, ker «tranka vodi močno a-gitacijo proti klanovskim ugrabiteljem in moriksm Josspha t fgnal ga je Mladi Mozgovlč Je zbirat prostovoljne prispevke za svoj nogometni klub. Začel jo pri svojem naglušnem očetu: "Oče, daj mi 100 dolarjev sa naš klub!" mu Jo zaklical na zdravo uho. "Nič ne slišim", je odgovoril oče. Min je stopil na drugo stran in (»oskušal pri drugem ušesu svojo srečo. "Oče, daj ml 200 dolarjev za na« klub!" "O, sin, vrni se rafši k prvemu ušesu; zdi ««• mi, da bom tam ee-ne j* opravil." Velsiil« zaatavile nova vprašanja diktatorju Hitlerju (Nadaljevanje s I. etrenl ) roženo silo v Abesinijo, zato zasluži kazen. Flaodin je porogljivo vprašal Kderta, zakaj tako pritiska, nuj ( dt.or trinajstoriee Lige narodov preišče obdoUltv*. dat italijanska armada s strupenimi plini u-niču je civilno prebivalstvo v A besiniji, do Ini odklanja vsako akcijo proti nacijski Nemčiji, ki Je tudi kršila mednarodno pogrni bo z reniflitarlzarijo Porenja. Flaodinovo vpraAanje Je raz-kačiJo Kdena. "V Italljansko-abe-sinskem slučaju ne gre samo f« kršitev pogodbe, temveč Imamo opraviti z direktno invazijo teritorija članice Lige narodov po drugi članici Uge narodov," Je rekel Kden "To je direktna kršitev 1$. člena ženevskega kove-nante "Ako bo llitler napadel Francijo, Rusijo ali katero dru* mrnmm Robert d. Hproul. predsednik rallforoljefcs universe, al je dal odi Unit I prst« v uradu polklJ**«» ■•Aelnlka * MerkslsfJ* _ -Ali ni krasno, kaj? Krasno, krasno! Je navdušeno sape! moiak. "To pomeni popje in sadje. Kri in življenje ¡»omeni. Le poglejte! Človeku bi se zazdelo, da je «lat rudnik slab dovtip in krčma moreč sen, Jaz vem, kako je to Bil sem ... natakar nem bil prejšnje čase. Re«. večino svojegs življenja sem bil natakar. Tako sem si prislužil denar za kmetijo. In vea čas sem sovražil ta posel. 8 farme sem doma in vse življenje sem koprnel, da bi se mogel vrniti ns kmete." Obrisal si je naočnike, da bi bolje videl Iju-bljeno vodo; nato je vzel motlko in odkorakal x njo ob glavnem jarku, kopat nadaljnje odce-nke "To je najzsbavnejši natakar, ki sem gs kdaj videl", je menil Billy. "Mislil sem, dai je kup-Čijski človek. V kakem zelo mirnem hotelu je moral biti." "Ne odpeljlva se *e", Je poprosila Saxon. "Rada bi govorila z njim." __- Vrnil se je, brišoč si naočpike, in s svetlim obrszom zroč ns vodo, kakor da bi bil ves o-čaran od nje. 8 Saaonine strani ni bilo treba nič večjega truda, da se mu je razvezal jezik, nego poprej z njegove, da je spravil motor v tek. J^ . "V začetku petdesetih let so zanedll ves kraj pionirji", Je dejal. "Mehikanci niso bili nikoli prišli do tod in tako je bilo vse državna zemlja Vsak je dobil nto šestdeset oralov. In kakšne zemlje! Zgodb«-, ki Jih pripovedujejo o tem, koliko pšenice so pridelali na vsakem oralu, so skoraj neverjetne. A potlej so pri-šle rasne izpremembe. Tisti izmed pionirjev, ki so bili najbolj premeteni in vztrajni, so dr-žali svoje in prodajali to, kar so kupili od drugih. Nemalo četrtfrnk jo treba, da nastane farma, kakršne so bile nekdaj. In tako ni trajalo dolgo pa so ostale samo še velike farme." •To ao bili srečni gralci", se Je oglasila Saxon, spomnivši se besed Marka Halla. Mož je pritrjevalno pokimal in nadaljeval. "Naši stari so računali in zbirali, širili svoja velika posestva, gradili velike skednje ln hiše ter zasajall okoli njih sadovnjake in cvetlične vrtove. Mladi, pohujšani po vsem tem bogastvu, so odhajali v mesta in ga zapravljali. In v nečem so bili stari in mladi složni: v tem, da so izmozgavali zemljo. Leto za letom so jo odirali ln oiemsli za ogromne pridelke. Vračali Ji niso ničesar. Vse, kar so pustili, je bila izpita omica. Da. veliki kosi sveta so bili tako izmozgani, da so se izprc-menlli malone v i>uščav% "Nekdanjih velefarmarjev zdaj nI več, hvala Bogu, in tako je spet nekaj možnosti za nas male. Nič dosti let ne bo trajalo, pa bo vsa dol ins razdeljena na farme, kakršna je moja. Le poglejte, kaj delamo! Na izrabljeno zemljo, ki ni več hotela roditi pšenice, napeljemo vodo in lepo ravnamo z njo — in zdaj poglejte naše sadovnjake t "Vodo imamo — z gora in izpod zemlje. Pred nekaj dnevi sem bral poročilo o tem. Vse življenje je odvisno od hrane. Vsaka hrana je odvisna od vode. Tisoč funtov vode je treba, da pridelate funt hrane; deset tisoč funtov, da pridelate funt mesa. Koliko vode popijete v letu dni? Nekako tono. Pojeste pa okoli dve sto funtov zelenjave In dve sta funtov mena na leto — kar pomeni, da zaužljete sto ton vode v zelenjavi in tisoč ton v mesu — to je, da Je treba ta vzdrževanje majhne ženice, kakršna ste vi. vnnko leto enajst sto in eno tono vode." "Vraga!" to je bilo vse, kar je mogel Billy reči. "Potem vidite, kako je vse prebivalstvo odvisne od vode", je nadaljeval bivši natakar. "Nu da, Vodo imamo, neizmerne podzemske zaloge; še nekaj let pa bo ta dolina e-nako gosto naseljena kakor Belgija. Zamaknjen v petpalčni potoček, ki ga je brneči motor sesal izpod zemlje in spet izlival nanjo, je pozabil na svoje predavanje in stal in gledal, ves očaran, ne misleč na nič drugega, med tem ko sta gosta pognala. "In ta je nalival pijače"! se je čudil Billy. "Prej bi sodil, da je bil natakar v kaki abeti-nentski gostilni, bogme da!" "Kar lepo je pomisliti — vsa ta voda, in vsi ti srečni ljudje, ki bodo tukaj živeli —" "A dolina na mesecu vendarle ni !" se je zasmejal Billy." "Ne," je odgovorila. "V dolini na mesecu jim ni treba namakati tal, razen če hočejo saditi nemško deteljo in druge take reči. Midva potrebujeva vode, ki naravno žubori iz tal in se v majhnih potočkih razliva po zemljišču, na meji pa lep, velik potok —". "S postrvmi!" je Billy prestregel besedo. "In vrbe in vsake vrste drevesa morajo rasti na njegovih hregovih, in tu pa tam mora biti kaka brzica, da mečeš iz nje postrvi, in globokega tolmuna ne sme manjkati, da v njem lahko plavaš in se potapljaš. Pa vodomcev in kuncev, ki prihajajo pit — nemara tudi kak jelen —". "In na travnikih naj bodo škrjančki," je dodala Saxon. "V drevju pa grlice. Grlicc morava imeti — in velike, sive gozdne veverice." "Hej, ta dolina na mesecu bo res dolina, ki jo bo veselje pogledati," je zamišljeno rekel Billy in z bičem odšvrknil muho, ki je bila sedla Hattieji na bok. "Ali misliš, da jo bova kdaj našla?" Saxon je v trdnem prepričanju pokimala z glavo. 'Tako gotovo, kakor so Zid je našli obljubljeno deželo, Mormoni Uto in pionirji Kalifornijo. Ali se še spominjaš zadnjega dobrega sveta, ki sva ga dobila pri odhodu iz Oaklanda? 'Kdor išče, najde'." PETNAJSTO POGLAVJE Lični voz, ki sta ga vlekla svetlogriva ln svetlorepa lisasta rjavca, je drdral proti seve- baterija, ki se je morala umakni-ru, zmerom proti severu, po rodovitni, cvetoči in pomlajeni deželi, se ustavil v mestih Willaw-su, Red Bluffu ln Reddingu in prevozil pokrajine Coluso, Glenn, Tehamo in Shasto. Billy je našel samo tri konje za Oakland, čeprav se je oglasil na mnogih farmah; in Saxon je kramljala z ženskami, med tem ko je on z mož- ti, ko so pričele padati ruske gra-nnte v njeni bližini. Topovi so grmeli do večera, pehota, naša in ruska, pa je tičala v zavetju. Cez noč smo se umaknili v neki hlev v bljžipi; pri topovih je ostala le straža. Ta je imela na-rnt ogledoval ftvatt. Ctm večkrat je govorila z l0g0f naj zjutraj odda nekaj Ara- Ijudmi, tem bolj je bila prepričana, da doline, katere sta iskala, v tem kraju ni. Pri Reddingu sta se z vrvnim brodom prepeljala čez Sacramento ln v dušeči pripeki ves dan nadaljevala pot med valovitim gričevjem in po ravnih planotah. Vročina je postajala čedalje bolj neznosna, vse drevje in grmovje je bilo kakor ožgano hi mrtvo. Nato sta spet prišla do Sacramenta, kjer so jima velike topilnice v Kennettu pojasnile uničenje rastlinstva. Voz se je vzpel Iz mesta topilnic, kjer so hiše nnlik orlovskim gnezdom negotovo ždele v strmih bregovih, fliroka, dobro zgrajema cesta ju je vodila po več milj dolgem klancu navkreber in se nato spustila v Sacramcntski kanjon. Kamenita in položna, vsekana v skalno steno kanjona, je tu postala tako ozka. da je bilo Billyja strah, kaj bo, če mu kdo pripelje naproti. Globoko sp<»dnj se je penila reka in tekla po prodnatih plitvinah, nli pa hrupno drla preko skal in pragov, m-učakuno hiteč proti veliki dolini, ki sta jo bila pustila za seboj. (Dalj« prihodnji* ) PROflVETA •»—— ———- — ae bilo morda tudi zgodilo, ako ne bi bila naša baterija priskočila pehoti na pomoč in odbijala sovražnika s kroglami. Proti večeru je streljanje prenehalo in umaknili smo se v vas Moldavo, kjer smo okupirali prazne hiše. Tu nismo ostali dolgo, ker je prišlo povelja da se moramo vrniti na stare pozicije. Tam smo spet postavili topove in se pripravili na vse eventualnostl. K nam je prišel neki Žid s sanmi, na katerih je pripeljal sod vina. Hitro smo ga obkolili in pričeli kupovati vino. Bil je tako zaposlen, da ni opazil, ko so vojaki na drugi strani izvrtali luknjo v sod in kradli vino. Spredaj je bilo treba plačati, zadaj pa nič. Sod je bil že skoro prazen, ko je Žid o-pazil tatvino. Uvidel je, da bi mu prerekanje z vojaki nič ne koristilo, pa se je kar molče odstranil. Kmalu je prišlo poročilo, da se močna ruska četa pomika čez vrh hriba in da nas namerava napasti od zadaj. Morali smo se umakniti in poveljnik nam je zabičil, da ne smemo vpiti niti prižigati ognjev, da se ne bi izdali sovražniku. Po nekaj urah smo prišli v vas Gornja Moldava, kjer smo prenočili. Od tu je ena cesta vodil proti Kirlibabi in po tej smo naslednji dan odkorakali, častniški Štab pa je odšel že pred nami na opazovanje. Ustavili smo se za drevjem pod nizkim gričem, toda ognja nismo smeli napraviti, da nas ne bi Rusi opazili. Naši topovi eo bili tudi skriti kakor tudi konji, katere smo pustili v bližnjem gozdičku. Okrog enajste ure je prišla v našo bližino kozaška patrulja. Najbrž je mislila, da so naše čete že daleč naprej in da nI nobene nevarnosti. Naš poveljnik jo je hotel prestrašiti, toda kozaki so nas kmalu opazili in se bliskoma vrnili nazaj. Kmalu potem se je oglasila ruska baterija, toda krogle nas niso dosegle. Pod nami na cesti je bila madžarska PONPEUEK. 13. APPti Herman I)r obrne h (New Waterford, Kanada): Moji spomini iz svetovne morije Proti večeru so se ruski topovi ^ pijačo In jo odnesli v nsše tabo-ogiasili za našimi hrbti. Madžar-(rišče, kjer smo jo razdelili. Bilo ska topnlAka baterija je za*eročala, da Je naš glavni kuhar tako pijan, da je hotel vse postrelitl. Naši kuharji so bili Slovenci, vsi Imenitni fantje. Prvemu kuharju smo bili hvaležni, ker nas Je svojim razgrajanjem isvlekel is neprilikr Onega, ki je ukradel il-dovsko svetinjo, niso našli. Naj-brž je mislil, da so v sabojčku ci garete. a »e je prevaral. Naslednji dan smo pričakova 11, du nas UmIo Rusi spet nadlegovali. Bilo je megleno, popoldne pa se je sjssnllo In pričala se je ofenziva. V daljavi smo opazili črne vrste na l»elem snegu, ki so ae pomikale proti nam. Kadar em«) • "Mali »«ho šrapnelov, so ae pnelov proti Rusom, da jih tako prevari, da bodo mislili, da smo bili vso noč tam. Podnevi se je bombardiranje obnovilo. Ruska granata je eksplodirala ln dva naša topničarja sta bila težko ranjena, tretji pa je dobil manjše poškodbe. S tem so bili rešeni iz pekla za nekaj mesecev, ali morda za vedno, kajti videl jih nisem nikdar več. Bila je huda zima, da je kar drevje pokalo. Naš poveljnik je bil še precej dobra duša in odredil je, da nekaj topnlčarjev dalj časa počiva v hlevu, ki nam je služil za prenočišče, drugi pa morajo biti pri topovih. Jaz sem i-mel srečo in ostal sem v hlevu. Ponoči sem se splazil pod korito, kjer sem imel ležišče. Komaj sem zaspal, me je že zbudilo brcanje v hrbet In opazil sem svojega konja, ki se je tako nerodno vlegel, da nisem mogel Izpod korita. Začel sem klicati na pomoč in prihiteli so drugi topničarji, ki so se greli ob ognju na sredi hleva, in me rešili Iz nerodnega položa-kp Naslednje jutro smo zajahali konje in odjezdili po cesti proti Kirlibabi. Na povratku sem opazil dva jezdeca, ki sta drvela čez planoto in se kmalu izgubila v grmovju na drugi strani. Zdelo se mi je. da «ta Člana ruske patrulje, toda drugi topničarji, ki ju niso opazili, ml niso verjeli. Drugi dan smo morsli mi. ki smo bili deleftni daljšegs počitks. nadomestiti one. ki so ostali pri topovih kot straža. Ns fronti se je tskrat bombardiranje obnovilo in saslišali smo tudi streljanje pušk v bližini našega hleva. Kuharji so nam prinesli kosilo, zaeno |»a so nam sporočili, da so Rusi obkolili hlev. Prvi Jih je e-pazil neki Infanterist. ki je šel v I V listi vasi smo naleteli na ne- vrste vrgle na zemljo. Zvečer je kega Žida. ki je prodajal t<»hak in ¡Wla nevarnost, da bodo Rusi pro. infarct«. Hitro emv ga obftopili 'drli skosi našo bojno črto. To bi Ameriška jrastelsiščina Italijanski napisal G. Marotta "Lahko greste . . je pusto dejal mr. Atkinson. "Saj že grem," je odgovorila Margaret in ročna torbica ji je zdrknila iz roke. Škatlica s pudrom se je zakotalila pod mizo, rdečilo za ustnice je obležalo pred Atkinsonovimi nogami, kreme, ključi in druga drobnjarija ao se pa kar lepo sesuli k Mar-garetinim drobcenim čeveljčkom. "Ne pomnim, da bi bili kaj prida storili, odkar ste pri meni v službi. Takšne komedije s torbico so že stara reč. Nu, ali Jh>-ste že kmalu pobrali svojo kramo, mlss Martova?" se je zadri gospod Atkinson. In tako je "zletela" miss Har- tova iz tvrdke Atkinson and Co. • Komaj je odšla iz sobe, se je sklonil mr. Atkinson in nekaj pobral. "Ne bi dvakrat rekel, da se utegne vrniti po tole malenkost," je zagodrnjal in odprl okno. O-krogli predmet je zletel osemnajst nadstropij v globino in o-bležal na odprti dlani mladega Clyda, ki je na cestnem hodniku že v tretje prešteval svoje premoŽenje. Dva dolarja In tričetrt, pa niti prebitega centa več I Osemnajst nadstropij da pri padcu tudi neznatnemu predmetu precejšnjo moč in zato je Cly-du tako nesrečno omahnila roka, da so mu zleteli svetli kovanci skozi zamreženo kletno oknp. Mehanično je vtaknil škatlo za puder v žep, potem je pa pokleknil na tla, tipaje za svojimi poslednjimi ficki. "Kaj pa tu iščete?" ga je vprašal neki mož, ki se je zdajci prikazal pri vratih. "Svoj denar!" "Nu, če ni hujšega", je odvrnil mož in se ustopil pred Clyda, "naša banka plača v gotovini." In prilepil je siromaku gorko zaušnico. Medtem, ko je Clyde še sedel na robniku in si drgnil čeljust, ga je nagovoril stražnik in zahteval legitimacijo. "Dovoljenje vam velja srfmo še do jutri. Ce do ^polnoči jutrišnjega dne ne najdete dela, morate izginiti iz New Yorka. Ali i-mate denar?" "Da, dva dolarja in tričetrt," je lagal Clyde. "Hm, tole vsotico bi pa rad videl." je menil stražnik. "Jaz tudi", je odgovoril Clyde in se pobral. Tedaj se je njegov pogled ustavil na ljubkem dekle-tu, ki je vsa objokana stopila iz hiše in se napotila proti reki. Sel je za njo . . . Clyda je kar zazeblo, ko je pogledal v vodo. Potem je pa rajši poškilil za deklico, ki je stala komaj nekaj korakov vstran. "Takšna zamazana in rumenkasta reka, ki se nikoli ne umije, mi ni nič všeč," je naposled dejal. "In vam?" "Svoje mnenje o rekah zaupam kvečjemu kakšnemu svojemu šolskemu tovarišu," je odvrnila z blagim in trudnim glasom. "Ali ste mar tako prepričani, da kot otroka nisva skup mezge tizala?" 'Tega bi se spomnila. Takšnega tepca ko ste vi, človek ne pozabi zlepa", je dejala opotekaje se deklica. "Kaj vam pa je, za božji čas? Počakajte vendar še trenutek, preden omedlite! Povejte mi brž, kako se pišete in kje stanujete." —r«MUM ricun» Benito Muasollni, italijanski diktator, ki je nedavno uvelji dalekosežne ekonomske reforme in zasegel vse velike banke. "Ce želite", ga je osorno zavrnil možak, "vam jo rad pomagam odnesti deset kilometrov daleč. Dalje ne, ker bi hotel biti za večerjo doma". "Oprostite, ali sem se mar zmotil? Ali ne stanuje miss Har-tova pri vas?" "V kolikor nam je dolžna najemnino za dva in hrano za tri tedne, jo že lahko štejete za mojo podnajemnico. Toda dokler ne poplača dolga, ne bo prestopila tega praga!" "Niti nezavestna?" "Se kot duh ne." In možak mu je zaloputnil vrata pred nosom. Mladega moža se je lotil neprijeten občutek. V žepu ni imel niti centa; spodaj ga je čakala o-medlela ženska; avtomobila ne bo mogel plačati in — joj — do jutri zvečer si mora poiskati službe. Tedaj mu je po stopnicah že primahala Margaret nasproti. "Se slišati ne marajo o vas," ji je rekel. "Najemnino hrano in kaj vem kaj še vse terjajo!" Potlej je namignil na dekličino torbico in vprašal: "Denar?" Pogledala ga je očitujoče: "Vam se je bržčas zmešalo!" "O, ne! Toda ta trenutek ne premorem prav nič." "Za božjo voljo! In tako, brez ficka v žepu si dovolite potrat-nost, da pobirate omedlela dekleta na cesti in jih z avtomobilom vozite domov?" "Kaj sem hotel? Cize ni bilo pri roki!" "Joj, šofer je že za nama!" (Konsc Jutri.) Šofer, ki je Clydu pomagal spraviti dekle v avto, je mimogrede za momljal, da Je pametneje — če je že treba — pretepati ženo doma nego na cesti. "Mi*s Hartova, pri Nortono-vih, 22. cesta št. 2288. pa naglo . . ." je ukazal Clyde in sedel poleg omedlelega dekleta. Se nikoli ni videl nezavestne ženske. Seveda ji ni znal in se Ji nI u-pal kakorkoli že pomagati. "Samo trenutek", Je ukazal šoferju, ko je voz obstal. "Samo k dolino po vodo Hitro je stekel NorU>Tr|fn in w pm*j nazaj in obveatil topničarje o ne-' vrnrm varno« 11 in ti jk i Halje umaknili. I JIM Ali sle že naročili Pieavete ai Mladinski IM svojem« prijeta-Ha ali sorodnika * domovino? To je «dtnl dar trajne > rednost I ki ga sa mal denar lahke pnšlje U trajet» f šoosoitat Nekateri zvonci, lajajo, je u-gotovll Clyde, ko je po®vonil pri Nortonovih. In pegasti obraz, ki se Je prikazal pri vratih, se mu je zdel živo dopolnilo njegove ml«li. Miss llartovs leži v omedlevi-d. Spodaj v avtomobilu. Pomagajte ml. «la jo prenenevs gori" je poprosil Clyde. FARMA NA PRODAJ Proda se lepo obdelana in bre zemlje farma, velika IN krov v bližini mesta in Dobra cesta, studenčna voda hiši in ob ¿tali. Tukaj ni pop ve. Vsega skupaj je Sest po pij, velika átala in dve Proda se vse kar je na fa živina, konji, seno, žito, or in stroji. Za ceno pišite na i sJov lastnice: Katarina Potoéi Harwick, N. Y. (Adi NIKAR BITI SIŽI NEPREBAVIOSTI Trinerjevo Grenko Tis vas rdi lep "Zahvaliti se Vsm moram u ti nerjovo grenko vino. Skozi 1«U i cam trpel radi neprcbavnoiti - M koli sem povžil je ustvarilo pis mojem želodcu. Prtd trami m ■cm opazil vsi ogla«, kupil »tdk> eo In od prve čajne žliike, ki mb| povžil jc moja želodčna nitnortj šla. Bilo je kot oprostit«. k««J cu Moja i reva sedaj delujejo rd kot ura In aedaj jem s slastjo. * zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled nepwka« clabcga apetita, inprtnlc«, m glavobola, nervoznosti, nemiiij rnanja, prevelike utrujenosti, m si Trincrjcvo grenko vino; Ka redno po eno ¿ajno ilitt® | obed van jem. V vseh lekaraih. TRINER'8 BUM OF BITTER WIM Joaeph Triner Company. Naročite Mlsdinski M, " boljši mesečnik zs slovesiMi dlno! TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VIA v tiskarsko obrt spadajo« jj? Tiska fabils sa veselice ln shode, rizitnice, ttjf knjige, koledarje, letske itd. v slovenske». slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN** S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daj« rodatra tlakama Cas« rama, sai Jako dslo pru mU> PUiU es infonnarljs sa ssaler S. N. P. J. PRINTER^ 2657-69 SO. LAWNDALE AVENU» Telefon Rockwell 4*4 CHICAGO» ILL.