-« 152 s*-
Dobra srca.
Ipedlci si konje Francek iskre, Pa zida hiše in grade, A Minka v peč postavlja piskre, Oh, lačna punica je vže!
In govoriti Francek jame: ,,Da veš, strmela, Minka, boš, Gradove bodem zidal same, Ko velik, čvrst postanem mož.
Očetu, materi odkažem NajlepŠa grada dva, da veš; A z Jurčkom tudi ti, — ne lažetn, Gradič pričakovati smeš."
Pa pravi Francku Minka mala : MGrajščine meni treba ni, Najrajše bi s teboj ostala, Okusne kuhala jedi."
Tako pač veter ne pripiše, Kot Jurček vrata brž odprč, Poruši Francku naglo hiše, Prevrne Minki lonce vsd.
nIgrala se ne bosta sama,
Če nočeta na vrt z menoj!"
,,Oj mama", kliče Francek; ,,mama",
Zakliče deklica takoj.
,,Kaj Idičeta, otrolca moja, In kaj pomerii ta ropot? Ha, Jurček ti in i-oka tvoja Nemiru zopet sta povod?"
In mati sežejo nad vrata Po Šibo. ,,Nikdar, nikdar več, O) mama zlata, mama zlata!" Poredni veka sin proseč.
,,Zakaj sva klicala?" sestrica Po strani Francku šepeta, Solze lcrope obema lica, Za Jurčka prosita oba.
St. pl. Orlovič