771318 607007 ' ’' J12 N l C A PIRA h C1VIGA Dl PIHAMO primorski uTr'p OKTOBER 2002 leto 9 številka 104 cena 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portcrcž/ —.. Izhaja 15. v mesecu— 1C Banka Koper VOLITVfe, P8AZNIK1 PREDSEDNIŠKI SILOS PRILOGA SVETILNIK Vsaka jesen prinese piranski občini obilo sadežev. Tudi letošnji 15. oktober, praznik občine Piran. Kar 18 prireditev in številni dosežki. V zraku je čutiti prijaznost in hkrati tudi zaskrbljenost, ki jo za kandidate porajajo Volitve 2002. praznično-volilna prilaga (stran7-14) V ponedeljek, 14. oktobra ob 17.00 uri je predsednik države Milan Kučan, ob peti obletnici srečanja predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu, v piranski mestni palači svečano odprl predsedniški salon. Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Občima. piraN COMUME Dl PIKAMO V Ob prazniku Občine Piran vsem občankam in občanom iz srca čestitam in želim predvsem veliko ponosa na vse, kar smo s skupnimi prizadevanji naredili za svoj kraj ter veliko sreče, zadovoljstva in prijetno praznovanje v družbi tistih, ki smo si naj bližje. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. | j? In occasione della Festa del Comune di Pirano porgo a tutti i cittadini le mie piu sincere felicitazioni e auguro a tutti di essere orgogliosi di tutto cio che abbiamo conseguito insieme per la nostra comunita nonche di celebrare Telici e soddisfatti la nostra festa in compagnia di coloro con i qualli ci sentiamo vicini. O _ II Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular Zlati grb Občine Piran Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku Občine Piran v Avditoriju Portorcž 14. oktobra 2002, so letošnjo najvišje priznanje z nagrado Občine Piran podelili Mladinskemu pihalnemu orkestru Piran ob 150-letnici delovanja in Samoupravni skupnosti Italijanov Piran. Poleg Zlatega grba so podelili tudi osem plaket, malo plaketo Županje in Gallusovo Listino. Proslave se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan. (več na strani 7). Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA TeL: 64 00 500 AVTCHNTER UDOVIČ PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA AVTOKLEPARSIVO - LIČARSTVO ODKUP IN PRCDAJA POŠKODOVANIH VOZIL PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL Parecag 173a, 6333 Sečovlje TeL: 05/672-02-00, fav: 672-02-01 Park oMk S Jik T p 1 a S k č jk R A T O R I A PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00386 05 674 09 50, fax: 674 09 51 V neposredni bližini Avditorija Posebna ponudba: * Rojstni dnevi * Srečanja * Pogostitve ob sprejemih * Hladno - topli bifeji * Dnevni menuji Neodvisni kandidat za župana Občine Piran Gašpar Gašpar Mišič, ob prazniku Občine Piran, 15. oktobru, čestitam in želim vsem občankam in občanom prijetno praznovanje. Vsem volivkam in volivcem, ki ste podprli mojo kandidaturo za župana Občine Piran, se iskreno zahvaljujem z vsem srcem. Zagotavljam vam, da se bom kot župan takoj lotil dela na ustvarjanju pogojev za razvoj naše glavne gospodarske panoge turizma, razvoja kulturnega življenja, vlaganja v vzgojo in izobraževanje, boljše življenje mladih, zagotavljanju večje socialne varnosti ter prepotrebnega razvoja našega podeželja, pri čemer bom dokazal, da sem človek dejanj, tako tistim, ki mi boste izkazali zaupanje, kot tistim, ki se boste odločili drugače na dan volitev, na dan volitev 10. 11. 2002. Gašpar Gašpar Mišič Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - TeL: +386 05 674-0880 Q) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & Predsednik, ki lahko naroči vojno! Ameriški predsednik George Bush v zadnjem času v svojih govorih silovito stopnjuje pritiske in je tudi prepričal oba domova ameriškega kongresa ter dobil pooblastilo za vojaško akcijo proti Iraku. Svet bo spet za nekaj časa razklan. svetovno vojno? Res pa je, da Bush bere nemške časopise, ali mu vsaj poročajo o tamkajšnjem tisku. Ko je namreč pravosodna ministrica na nek način primerjala Busha s Hitlerjem, se mu je uradna Nemčija opravičila, ministrica pa je morala nemudoma odstopiti. Bodo na tako ali tako obubožani Irak res odvrgli na tone »pametnih« bom in bo v deželo vkorakalo 100.000 ameriških in britanskih plačancev? Bo to pokol, tretja mala svetovna vojna? Je Amerika res v nevarnosti ali celo napadena država in kaj ima 11. september 2001 opraviti s Sadamom Huseinom oziroma Irakom? Zakaj so se teroristi-samomorilci tako kruto maščevali Ameriki, zakaj ne na primer kateri drugi državi? Propaganda zaleže. Tudi zloglasni Goebbles je dejal, da tisočkrat ponovljena laž postane resnica. Če lahko neki državnik cinično zahteva od OZN oziroma Varnostnega sveta sklepe oziroma resolucije »po meri«, ne priznava mednarodnega sodišča za vojne zločine, ker želi Amerika svojim vojakom soditi sama, in če lahko nek predsednik dobi tako velika pooblastila, je po naši sodbi to delovanje s pozicije moči, ali. Amerika po 11. septembru 2001 deluje kot ranjena zver. Zaveda se namreč, da je ranljiva. Svetovni žandarji lahko odstranjujejo režime in izbirajo katero od držav »osi zla« bodo napadli. To je nevarna igra 21. stoletja, čeprav taktika izgleda zelo preprosto: »Generali, ne poslušajte svojega poveljnika, trpinčeno ljudstvo upri se, prihajajo odrešeniki. Za umrle in nedolžne žrtve zaradi dežja naših bomb se opravičujemo. Dvajset milijonski iraški narod ne verjame v nobene pravljice. V primeru napada se bo hranil. Umirali bodo civilisti - in tudi elitni plačani ameriški vojaki, seveda, če bodo prisiljeni stopiti na iraška tla. Franc Krajnc »Ostali svet« sicer povsem ne verjame, da je mogočna država v veliki nevarnosti, ker bi jo lahko napadel Irak, celo z atomskimi bombami, kijih v resnici nima. No, če nima raket z atomskimi konicami, pa ima zagotovo na hektolitre in tone raznih virusov, strupov, skratka na kupe smrtonosnega kemičnega orožja, ki bi jih lahko stresel na Ameriko. To kemično smrtonosno orožje naj bi Sadam Husein držal kar v svojih palačah? Bush pove, da je Sadam Husein diktator, nevaren za ves svet. Bližnji sosedje se ga očitno ne bojijo (z izjemo Izraela) in ne prosijo za pomoč velikega strica. Bushevi »argumenti« so strah zbujajoči! Ce bi si ameriški predsednik prebral kakšen slovenski časopis bi lahko uvidel, da se Slovenci bolj bojimo njegovih opisovanj in strahotne grožnje, strahotnih pokolov, kot pa samega Sadama Huseina, ki resnici na ljubo nikomur ne grozi, verjetno pa pri njemu tudi ne živi ali se skriva Osama Bin Laden, kot bi se dalo razumeti iz gorečih govorov. Sadam pravi, da mednarodni inšpektorji za nadzor nad oboroževanjem lahko pridejo pogledat v Irak, če bodo seveda kaj našli. Še sreča, da ameriški predsednik ne bere Primorskega utripa, ki se je v svojem komentarju prejšnji številki naglas vprašal, ali lahko Bush, ki postaja vse bolj orodje jastrebov, z napadom na Irak zaneti tretjo Hrvaška v letu 2002 pričakuje od turizma 4 milijarde dolarjev! Zagrebški Jatarnji list je objavil zelo spodbudno oceno deviznega priliva v Republiki Hrvaški za leto 2002. Po podatkih Združenja evropskih touropareterjev bo Hrvaška na Mediteranu letošnji največji zmagovalec, zaradi česar tudi ocenjujejo letošnjo turistično sezono kot zelo dobro. Že do konca septembra so zabeležili 7,3 milijona prihodov turistov, v prvem polletju 2002 pa so zabeležili 993,6 milijona dolarjev deviznega priliva, ministrica za turizem Hrvaške Pave Župan-Ruskovič pa ocenjuje, da se bo devizni priliv od turizma na Hrvaškem do konca leta 2002 narasel na kar 4 milijarde dolarjev. K uspehom hrvaškega turizma so precej prispevali tudi Slovenci, saj bodo v tej državi letos prenočevali krepko čez milijon krat. Letošnja državna podpora turizmu znaša 143 milijonov kun Javna predstavitev mnenj Kako zagotoviti nesporno pravico do pokojnine? Ustavna Komisija DZ je za ponedeljek, 14. oktober v velikem salonu Državnega zbora Šubičeva 4 v Ljubljani pripravila javno predstavitev mnenj o zanimivi temi: »Pravica do pokojnine«. Predlagana je namreč sprememba 50. člena ustave, ki jo zahteva skupina poslancev, s prvopodpisanim Valentinom Pohorcem. Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti stališča strokovne in širše javnosti zlasti glede naslednjih vprašanj: - ali je treba spremeniti 50. člen Ustave Republike Slovenije tako, da bi imeli državljani »pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti in pokojnine« in - kateri naj bi bili zakonski pogoji za uveljavljanje ustavne pravice do pokojnine? Ustavna komisija prosi vse udeležence, da mnenja posredujejo komisiji pisno na naslov: Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva 4,1000 Ljubljana. Sicer pa pokojnine (njihova rast je vezana na poprečno rast plač) vedno znova postajajo aktualne. Zlasti v teh mesecih, ko zaradi znižanja ravni plač, ni predvidenih nobenih zvišanj pokojnin. Nekateri menijo, na primer predsedniški kandidat s podporo DeSUS-a dr. Anton Bebler, da nekaj ni prav z metodologijo izračunov. Pokojnine bi morale biti vezane na draginjo, je prepričan. To je dejal tudi na nedavni predstavitvi kandidature v Luciji. Pa tudi to je lahko dvorezen meč. Namreč, če bomo zaradi vstopa Slovenije v EMU (Evropska monetarna unija) leta 2006/2007 morali precej znižati inflacijo je taka teza kontraproduktivna. r Obisk delegacije iz Aquileie v Piranu Piran in Aquileia sta pobratena že 25 let. V torek, 15. oktobra 2002 je prišla na obisk v Piran desetčlanska delegacija tega znamenitega italijanskega mesta. Ob tej priložnosti so predstavniki obeh občin ocenili dosedanje sodelovanje, pogovarjali pa so se tudi o sodelovanju pri projektih unije in o sodelovanju s pobratenimi občinami. Županja Pirana in župan Aquileie sta ob tej priložnosti podpisala Protokol o nadaljnjem sodelovanju med občinama. X = s. Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Fornače 33, 6330 Piran Občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku Občine Piran, 15. oktobru in vam želimo veliko delovnih uspehov. Pozornost do naj Starejših borcev V avgustu 2002 sta člana odbora borčevske organizacije v Luciji Sonja Frančič De Rosa in Vinko Detoni obiskala na domu dva najstarejša člana združenja ZB NOV Lucija. To sta Dušan Fabjan iz Lucije ul. XXX.divizije št. 2 in Franc Vatovec, Seča 133. Oba sta praznovala častitljivih 90 let. Frančičeva in Detoni sta slavljencema zaželela predvsem dobrega zdravja in da bi bila še dolgo pri močeh. Gospod Vatovec in Fabjan sta bila obiska zelo vesela. Zahvala Hvala vsem borcem OO ZB NOV Piran, prijateljem in dobrim znancem, ki ste se me spomnili z najboljšimi željami za moj 80. rojstni dan. Franderson Sonja Frančič De Rosa Vz/ /// r/// Lojze Goljuf Zveza borcev NOV Lucija je spet izgubila enega borca. V 82. letu nas je za vedno zapustil LOJZE GOLJUF iz Lucije, ulica XXX. divizije 4. Bil je že nekaj časa bolan in je moral v bolnišnico, kjer pa je vzdržal le dva dni. Svojo poslednjo uro življenja je hotel preživeti doma, med svojimi. Lojze se je rodil leta 1920 v Medvedjem selu pri Trebnjem preprostim delovnim staršem, ki niso imeli možnosti, da bi sinu omogočili redno šolanje na gimnaziji. Vpisal se je na ljubljansko gimnazijo in hkrati začel sodelovati z OF in ker je postal sumljiv, je bil izključen. Leta 1942 se je podal v partizane. Opravljal je razne odgovorne dolžnosti in po demobilizaciji leta 1945 maturiral na gimnaziji v Novem mestu. Zaposlil se je pri podjetju Prerad v Pivki in pozneje v Luciji. Vse do upokojitve je delal na visoko strokovnih in odgovornih mestih. Imel je čin kapetana, za požrtvovalno delo pa je prejel več visokih odlikovanj, priznanj in pohval. Od njega smo se poslovili 18. 9.2002 na pokopališču v Piranu. Slava njegovemu spominu! Krajevni odbor ZB NOV Lucija Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-21.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 OB AL A V MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Nov prizidek lucijske podružnične šole Vincenzo de Castro Slovesna otvoritev šolske palače Trevisini V sredo, 2. oktobra 2002 je bil vesel dan za učence italijanske narodnosti, njihove starše in učitelje. Odprli so nov prizidek lucijske podružnične šole Vincenzo de Castro iz Pirana in ob tej priložnosti pripravili tudi pester program. Nastopilo je kar 16 skupin učencev ali posameznikov, ki so številnemu občinstvu in visokim gostom pokazali kaj so se naučili. Takole izgleda povečana podružnična šola v Luciji. Obstoječo šolo v Luciji so namreč delno obnovili in dogradili 73 kvadratnih metrov novih šolskih prostorov ter s tem pridobili učilnico, računalniški kabinet, balkon in spremljajoče prostore. S povečanjem lucijske podružnice imajo zdaj vse šole v občini Piran prostorske možnosti za izvedbo devetletke. Matično šolo v Piranu obiskuje 131 učencev, od tega jih je 51 v prvih štirih razredih podružnične šole v Luciji. Ravnateljica šole Marisa Rogič »Dovolite mi, da vas ob tej svečani otvoritvi prenovljene podružnice šole v Luciji najprej lepo pozdravim. Posebej pozdravljam piransko županjo Vojko Štular, predsednika tržaške Ljudske univerze Alda Raimondija, predsednika Italijanske unije Maurizia Tremula in italijanskega generalnega konzula v Kopru Bruna Scapinija. Pred letom dni se je naša šola vključila v program devetletne osnovne šole. Le - ta predvideva nove normative in primerne prostore, ki pa jih naša šola ni povsem zagotavljala. V sodelovanju z Občino Piran, Italijansko unijo in tržaško Ljudsko univerzo smo že takrat odločili, da v čim krajšem času našim učencem zagotovimo ustrezne prostore. Danes lahko s ponosom zatrdimo, da smo takratne odločitve, vsaj kar zadeva prvo fazo projekta prenove naše šole kot celote, uresničili. Druga faza predvideva v letu 2004/ 2005 prenovo centralne šole v Piranu, tretja pa ponovno podružnično šolo v Luciji, ki bo bodoče namenjena le prvi triadi devetletne osnovne šole. priložnost srečati se z različnimi kulturami in narodnostmi. Nove tehnologije, specializirane učilnice in moderni prostori lahko uresničijo vse naše zastavljene cilje. Za nas tako pomembna dograditev šole, ki jo danes odpiramo, je bila uresničena s pomočjo Občine Piran, ki je zanjo namenila 6 milijonov tolarjev in s pomočjo Italijanske unije v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Trstu, ki znaša 48.000 evrov. Zavedamo se, da nam brez njihove pomoči ne bi uspelo. Še enkrat se želim iskreno zahvaliti Občini Piran, Italijanski uniji in Ljudski univerzi v Trstu, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport v Ljubljani, Samoupravni italijanski narodnosti skupnosti v Piranu, Italijanskemu generalnemu prostori bodo nudili našim učencem enake priložnosti, kot jih imajo učenci na drugih šolah v Sloveniji. Šola je stičišče spoznanj, dialoga, rasti. Je prostor, v katerem se konzulatu v Kopru, izvajalcu del -podjetju Murtič in nadzorniku del, arhitektu Radu Bedenetu. Želimo si, da bi bil za našo šolo to nov začetek, obogatitev za vse nas in okolico. Prenova centralne šole v Piranu je še kako potrebna. Neprimernost obstoječih prostorov ovira izvajanje novih kurikulov in zmanjšuje vpis učencev na našo šolo. Prenovljeni negujejo korenine narodne skupnosti in zgodovinskega spomina, kjer je posamezniku dana možnost in Z X Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva jp primorski uVp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TeL/Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Infcrma Pcrtarcž Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: hrMrmi Tržno komuniciranje in informiranje Paterož, Obala 125, TeL/Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Ivhtična št. 1094343 DURS, Davčni urad Kepa, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %. Prepričani smo v vrednote, ki jih moramo prenesti in zastavljene cilje, ki jih želimo doseči. Začeto pot bomo nadaljevali z vztrajnostjo, profesionalnostjo in zanosom«. Prenovljeno in dograjeno podružnično šolo so 2. 10. 2002 odprli piranska županja Vojka Štular, Bruno Scapini, italijanski generalni konzul v Kopru, Marisa Rogič, ravnateljica OŠ Vincenzo de Castro Piran, Maurizio Tremul, predsednik skupščine Italijanske unije in Marucci Vascon, podpredsednica tržaške ljudske univerze. FOTO: FK-Primorski utrip. Po dobrem letu dni prenove bodo v četrtek, 17. oktobra 2002 ob 18.00 uri v Piranu slovesno odprli palačo Trevisini, v kateri si bo nabiralo znanje okrog 300 študentov. dni Najprej bo v Gledališču Tartini kulturno-glasbeni program, nato pa bodo povabljeni gosti vstopili in si ogledali nove prostore Visoke šole za podjetništvo v prenovljeni palači Trevisini na Kidričevem nabrežju v Piranu Dogodek sovpada v čas praznika Občine Piran in ima velik pomen za mesto Piran. Ne le zato, ker bo lepo urejena palača odslej utrdba znanja in podjetnosti, v kateri bodo profesorji Visoke šole za podjetništvo usposabljali nove in nove generacije študentov za delo in življenje v odraslosti, temveč tudi zato, ker bo šola resnično prinesla mestu še več mladostne živahnosti. Visoke goste in druge udeležence bodo pozdravili predstavniki Gea College, dekan in v. d. direktorja šole Bojan Grošelj in županja Občine Piran Vojka Štular. Palača Trevisini je bila kar nekaj let zaprta. Nekateri so menili, da bi morala postati kulturni dom Pirana. V zelo slabem stanju jo je lani od Občine Piran kupila šola Gea College za približno 117 milijonov SIT. Prenovo so zaupali Kraškemu zidarju. Celotna naložba velja okrog 300 milijonov. V šoli si bo nabiralo znanje okoli 300 rednih študentov. Novo delo Slobodana Simiča Simeta Koper na robovih stoletij Izjemni in v kratkem času tudi razprodani monografiji Piran na robovih stoletij, sledi konec oktobra letos enako zasnovana izpovedna knjiga o Kopru in njegovi okolici: Koper na robovih stoletij avtorja Slobodana Simiča Simeta in ni izključeno, da bo podobno knjigo dobila tudi Izola. Koper na robovih stoletij je razkošna zbirka skoraj 400 izbranih starih razglednic Kopra in njegovih zalednih vasi ter sodobnih fotografij, ki vam v podobi in besedi kažejo čas, prostor in razmere tega mesta v letih 1898 do 1930. Vse stare razglednice so opremljene z besedili. Zamisel o tako zasnovanih izdajah (v Piranu je postala knjiga Piran na robovih stoletja najbolj primemo protokolarno darilo) je avtorjeva,saj bo tudi sam prispeval kar 100 svojih fotografij Kopra, zlasti pa je treba poudariti, da bo v knjigi o Kopru tudi več informacij, ki so objavljene prvič. To bo knjiga, ki bi jo moral imeti ali vsaj videti vsak Koprčan. Projekt je vreden okrog 12 milijonov SIT. Monografija bo izšla v velikem formatu 32 x 24 cm obsega 300 strani in bo izšla konec oktobra 2002. Založnik, ki sprejema tudi naročila je SIJart, Ulica svobode 81, Piran; tel.: 040 840 158. Cena posameznega izvoda v prednaročilu (do 15.10. 2002) je 12.400,00 SIT, po tem datumu pa 16.500,00 SIT. Monografija (glavna izdaja) bo izšla v slovenščini, kot dodatek (v dveh samostojnih brošurah) pa še prevoda besedila v angleščini in italijanščini. Knjigi so pomagali na svetlo Salvator Žitko, direktor Pokrajinskega muzeja v Kopm (zgodovinski del), Vlasta Beltram in Jože Hočevar, ki je knjigo lektoriral in uredil. Avtor je svoje izvirno delo pripravljal 3 leta, sicer pa je napisal že več kot 20 različnih publikacij. Pričakujejo, da bo knjiga zanimiva tudi za Mestno občino Koper, ustanove in podjetja. primorski uVp Predsednik Kučan odprl Dneve slovenskih pravnikov 2002 Na portoroških Dnevih slovenskih pravnikov 2002 o pravnem redu sodobne demokratične države in odnosu politike do prava. Priznanje za življensko delo profesorju dr. Janezu Šmidovniku. Zanimivih Dnevov slovenskih pravnikov v portoroškem Avditoriju Portorožu, v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev pravnikov v gospodarstvu in GV Založba, založniško podjetje, d. o. o. (od 10. do 12. oktobra) se je udeležilo okrog 800 pravnikov. S svojimi referati in koreferati se je predstavilo več kot 70 predavateljev, med njimi tudi tuji gostje. Največje slovensko pravniško srečanje se je začelo s slavnostnim govorom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana Zbrane udeležence je pozdravil predsednik Združenja evropskih pravnikov dr. Hans Jtirgen Rabe, nato so slovesno razglasili dobitnike priznanj, ki jih Zveza dmštev pravnikov Slovenije podeljuje za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije. Priznanje za življenjsko delo je dobil prof. dr. Jartez Šmidovnik Pravnika leta sta Nataša Belopavlovič in prof. dr. Peter Grilc. Letošnja mlada pravnika sta mag. Jcrg Sladič in mag. Tomaž Ilešič, priznanja za delo v Zvezi pa so dobili dr. Svetozar Polič, Dušan Skok in Branka Neffat Prof. dr. Marko Ilešič »Dnevi slovenskih pravnikov imajo tridesetletno tradicijo in gre za največje sečanje slovenskih pravnikov. Organizirata gadve nevladni organizaciji - Zveza društev pravnikov Slovenije, ki združuje 29 društev in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije. Skratka gre za neformalno in prostovoljno zdruEvanje pravnikov, ki se združujejo po raznih principih. To je največje strokovno srečanje v sodelovanju z Gospodarskim vestnikom Založbo. Skušamo v dveh dneh v Portorož pivabiti čimveč pravnikov, raznih generacij, profilov, interesov. Skratka, da se začuti ta enotni pravniški duh. Število udeležencev skoraj vsako leto doseže 800 in več,e ker več ne zmorejo prostori. Ponavadi izbiramo teme, ki so aktualne. Nekatere temo so takšne, da obravnavajo novo zakonodajo, ki je bila sprejeta. Nekatere pa so takšne, ki obravnavajo aktualne probleme v praksi, nekatere pa, ki povezujejo pravo z drugimi področji, kot politika - pravo in ekonomija - pravo. Letos smo pripeljali v Portorož tudi nekaj vrhunskih svetovnih pravnikov, ki bodo govorili o nekaterih temah evropskega pava (drPeter Schlechtriem, , drHans Jtirgen Rabe..). Vedno bolj skušamo internacionalizirati dneve slovenskih pavnikov. čepav ostajamo tudi na ravni, ki je namenjena povprečnemu slovenskemu pravniku. Poskušamo vedno kombinirati teorijo in prakso. Letos je seznam referentov kar obširen 70, ki predavajo v desetih sekcijah, vsaki sekciji pa je namenjeno pol dneva. Vsaki sekciji sledi diskusija in sprejem sklepov, katere objavimo po končanem seminarju. To gre predvsem za srečanja strokovne narave, ki ima tako teoretičen kot praktičen pomen. Predvsem pa prispeva k temu, da se začuti ta enotna pravniška kultura.« NAGRADE ZVEZE DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE 2002 Podeljevanje tovrstnih nagrad poteka že tretje leto zapored. Vsako leto dobijo več pedlogov, zato je tudi izbor vsako leto težji. Izvršilni odbor se je letos odločil in podelili so 8 nagrad. S temi nagradami želijo prispevati k krepitvi kakovosti dela pavnikov, da b vzpodbudili pozitivno konkurenčnost, še posebej pri mladih pravnikih, da bi delo pravnikov postalo bolj cenjeno, strokovnost, kvaliteta in poklicna etika pa odmevni in b bili vrednota v družb PRIZNANJE ZA ŽIVLJENSKO DELO Podeljujejo ga za izredni in dolgotrajnejši prispevek k pravni znanosti, pravni kulturi, pravni teoriji ali pravni praksi. V letu so podelili eno nagrado. Prejel jo je prof.dr. Janez Šmidovnik. ProLdr. Janez Šmidovnik, rojen v Tujicah pri Kamniku 20.3.1921, je pravnik, svetovalec vlade v pokoju, profesor javne uprave in publicist. V največjem delu svoje življenjske kariere je deloval v vladni službi za zakonodajo pri oblikovanju predpisov Republike Slovenije; hkrati pa je bi profesor javne uprave na Višji upravni šoli vse od njenega začetka v letu 1957, od leta 1986 pa vse do upokojitve redni profesor. V letih od 1990 do 1995 je bil glavni nosilec na novo vzpostavljenega podiplomskega študija javne uprave ra Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V svojem delu se je posebej posvetil preučevanju splošne uprave, javne uprave, javnih služb in lokalne samouprave. Bistvena poteza prof.dr. Šmidovnika, ki opredeljuje njegovo življenjsko in njegovo znanstveno pot, je brezkompromisna kritičnost v njegovem službenem, upravnem ter v pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu. To se je najprej jasno pokazalo v doktorski disertaciji z naslovom »Koncepcija jugoslovanske občine«. Leta 1995 je izšla njegova knjiga »Lokalna samouprava« v univerzitetni organizaciji »Pravna obzorja«. DrŠmidovnik je obravnaval tudi problematiko javne uprave v novi državi in se večkrat oglašal tudi v tujih strokovnih revijah in znanstvenih publikacijah PRIZNANJE PRAVNIK LETA Podeljujejo ga za najvidnejši dosežek v preteklem letu, kot prispevek k pravni znanosti, pravni teoriji ali pravni praksi. Priznanje se podeli za javnosti dostopno delo, ki je lahko podano v obliki članka, knjige, naloge, sodbe, zakona in podobno in ki ra izviren način obravnava in rešuje pravne probleme. V tem letu so podelili dve priznanji Pravnica leta - Nataša Belopavlovič Nataša Belopavlovič, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Od leta 1989 dela pri pripravi zakonodaje ra področju delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in varstvo pri delu. V tem obdobju je sodelovala pri pripravi vrste predpisov, ki so ta področja na novo in celovito uredili. Vrh strokovnega pravniškega udejstvovanja Nataše Belopavlovič pa je nedvomno v tem letu sprejeti Zakon o delovnih razmerjih Prvič se je zgodilo, da je dobila takšno priznanje državna uradnica. Pravnik leta - prof.dr. Peter Grilc Ref dr. Peter Grilc se je rodil 18. fetruarja 1961 v Ljubljani. Po končani Poljanski gimnaziji je nadaljeval študij na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je leta 1985 diplomiral in si za nalogo prislužil Zoretovo nagrado. Leta 1990 je na isti fakulteti tudi magistriral in leta 1993 doktoriral, obakrat pri uglednem profesorju Zabelu. Kasneje se je kalil na številnih podiplomskih izobraževanjih doma in v tujini. Letošnjo nagrado pravnik leta pa sta mu zagotovo prinesli knjig) s skupnim naslovom Pravo Evropske unije. Prvo sta napisala prof.dr Peter Grilc in nag Tomaž Ilešič, drigo pa profesor Grilc. Profesor Grilc se je z mlajšim kolegom tako na imeniten način poklonil pekojnemuprof .dr. Mirku Ilešiču, ki je v začetku osemdesetih let s knjigo Pravna ureditev Evropske gospodarske skupnosti oral ledino na tem področju. Pravo Evropske unije je znanstveno delo, piročnik in učbenik, enkratna stvaritev, ki ne bi mogla biti spisana ob bolj primernem času, tako rekoč na zadnji postaji našega potovanja v najpomembnejšo evropsko integracijo. PRIZNANJE MLADI PRAVNIK Se podeli za najvidnejši dosežek v preteklem letu pravnikom, ki imajo naziv univerzitetni diplomirani pravnik in ki so ta naziv pridobili praviloma pred manj kot petimi leti. Priznanje se lahko podeli za dosežke, kot so doktorat, magisterij ali d"igo kot na primer, knjiga, članek, m A ■ m dosežek na tekmovanju. Letos sta priznanje pejela mag. Jcrg Sladič in mag. Tcmaž Ilešič. PRIZNANJE ZA DELO V ZVEZI Tovrstno priznanje podeljujejo posameznikom za večletno uspešno aktivno delo v organih Zveze društev ali njenih članov. V tem letu so podelili tri priznanja. Rejelisojih drSvetozarPolič, DišanSkck in Branka Neffat Breda Krajnc Predsednik Milan Kučan Politika mora biti podrejena pravu »V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko ponovno spregovorim na uglednem zboru slovenskih pravnikov. Pravni red sodobne demokratične države je v razmerah ko se vse bolj presega razlika med nacionalnim in mednarodnim pravom, že po svoji naravi in vsebini sestavni del pravnega reda, ki sega preko meja posamezne suverene države. Po slovenski ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Slovenija je s sprejemom v članstvo Sveta Evrope leta 1993 in z ratifikacijo Evropske konvencije o človekovih pravicah sprejela jurisdikcijo takratne Evropske komisije za človekove pravice in Evropskega sodišča za človdeove pravice, organov, ki sta se preoblikovala v enotno Evropsko sodišče za človekove pravice. Lansko leto je Slovenija ratificirala tudi Rimski statut novega Mednarodnega kazenskega sodišča. Razvojni proces varstva človekovih pravic v mednarodni skupnosti od sodišča v Mrnbergu, Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando vse do nedavno Slovenski pravni red se torej prilagaja in vključuje v mednarodno okolje. S tem Slovenija soustvarja pravni red združene Evrope, ki temelji na vladavini človekovih pravic. Razpravljanje o razmerju med pravom in politiko se več ne more omejevati zgolj za pravne akte in pravni red, ki nastaja pogojno rečeno izvirno v Republiki Sloveniji in ra odnos slovenske politike do tega reda Poleg tega kaže upoštevati da tudi zagotavljanje spoštovanja tega pravnega reda ni več samo v izključni pristojnosti erganov RS in bo v prihodnosti, še posebej po pričakovanem sprejemu Slovenije v Evropsko unijo še toliko manj. Tudi na področju prava smo potemtakem izrecno soočeni s procesi globalizacije. To dejstvo zahteva aktiven in angažiran odnos slovenske politike, slovenskega zakonodajalca in prava v celoti. Pri odnosu politike do prava bi spomnil na dva vidika, in sicer na odnos do kreiranja prava in odnos do njegovega uresničevanja Obema vidikoma mora biti po mojem prepričanju skupno spoštovanje prava. Odgovornost politike, ali če sem bolj konkreten, politikov je, da pri svojem delovanju razumejo in upoštevajo, da je politika, ki sicer tudi oblikuje pravo, podrejena pravu in da kriterij primernosti ali celo ustreznosti z vidika predpostavljenega političnega cilja ne more in ne sme nadomestiti kriterija pravnosti, kriterija vladavine prava, spoštovanja načela ustavnosti in zakonitosti. Arbitrarnost politike in spoštovanje prava nista združljiva. Menim, da mora vsak dčavni organ, ki pripravlja ozirerra sprejema mednarodno pogodbo ali zakon ali katerikoli drugi pravni akt, sprejeti polno odgovornost za njegovo skladnost z ustavo. Vladavina prava pomeni, da je demokratična pravna država podrejena pravu. Zato so odnosi med vsemi tremi vejami oblasti in orgpri v okviru njih pravno urejeni tako, da omogočajo medsebojen nadzor in omejevanje pri opravljanju funkcij. Pri tem ne gre samo za parlamentarni, sodni in ustavno-sodni nadzor, gre tudi za nadzorno vlogo demokratične javnosti in civilne družbe nasploh Za delovanje pravne države sta potrebna pregleden, jasen določen pravni sistem in njegovo učinkovito izvajanje na področjih vseh vej oblasti in na vseh področjih družbenega življenja. Odgovornost politike je, da prostor za napake zožuje in ukrepa, da bi se stanje izboljšalo. Sodni zaostanki Sodni zaostanki, s katerimi smo soočeni od reforme sodstva leta 1994 dalje, kažejo na velike slabosti v delovanju sodnega sistema in postavljajo pod vprašaj ustavno ustanovljenega Mednarodnega kazenskega sodišča, je sad novih spoznanj in splošnega priznavanja načela o univerzalnosti človekovih pravic in njihovega varovanja tudi z institucijami mednarodnega sodstva. zagotovljeno pravico do sodnega varstva. Če namreč ni dejansko vsakomur zagotovljeno in ne samo v ustavi, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu odloča brez (Nadaljevanje na 5. strani) (Srečanje pravnikov) nepotrebnega odlašanja neodvisno in nepristransko sodišče, potem je kršeno eno temeljnih načel demokracije. Kršena sta veljavna slovenska ustava in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ogrožena je pravna varnost, omajano je zaupanje domačih in tujih ljudi in poslovnih subjektov v pravno državo. Ob zaostankih se odpira vprašanje realne sposobnosti države, da zagotovi pravico do poštenega sojenja v razumnem roku. Z ustavo določena neodvisnost sodnikov pri opravljanju sodniške funkcije nikakor ne sme pomeniti, da je odgovornost za stanje na področju sodstva samo stvar sodne veje oblasti. Toda glede sodnih zaostankov gre za mnogo širše probleme in jraivsem za zagotavljanje pogojev, da bo čim manj sporov sploh prišlo pred sodišče. Vrsta vprašanj o urejanju prihodnjih razmerij v EU Politika in stroka sta že soočena z urejanjem prihodnjih odnosov v Evropski uniji. S tem se ukvarja Konvencija o prihodnosti Evrope. Tu se odpira vrsta vprašanj. Kakšno naj bo razmerje med Evropsko unijo kot skupnostjo kot skupnostjo nacionalnih držav in kot skupnostjo državljanov, kakšen naj bo vpliv vlad in parlamentov držav članic in kakšen vpliv državljanov neposredno, kakšna naj bodo pooblastila organov Evropske unije in še posebej predstavniškega organa in izvršilne strukture, kako naj bo zagotovljen temeljni položaj članic, še posebej manjših držav, in na drigi strani tistih, ki ekonomsko zaradi svoje moči največ prispevajo za skupaj opredeljene naloge«. Dr. Hans Jiirgen Rabe, predsednik evropskega združenja pravnikov V pozdravnem govoru slovenskim pravnikom je med drugim dejal: »Devetega oktobra 2002 je bila sprejeta odločitev s strani Evropske komisije, da pač predlaga Svetu EU, da sprejme Republiko Slovenijo kot polnopravno članico EU. S tem lahko razumemo, da bo Slovenija 1.1.2004 postala polnopravna članica Evropske unije, če bo seveda vaše prebivalstvo to želelo. Vstop v EU je za vašo državo izreden izziv, ne samo za deželo kot takšno, marveč tudi za druga področja; gospodarstvo, prebivalstvo, upravo kot tudi za vas, pravnike. Evropska zakonodaja zajema široka področja pravnega reda, ki ga postopoma prevzemajo oziroma se mu prilagajajo vse nove članice. Tdco ima veliko dela in odgovornosti tudi pravna stroka. Septembra 2001 je bilo v Nuaribegu organizirano prvo veliko večanje evropskih pravnikov. Iz Evropske unije in drugih držav je prišlo kar 1500 pravnikov, ki so razpravljali o različnih temah ter si izmenjali izkušnje. Naslednje srečanje bo v začetku maja v Atenah, leta 2004 pa v Švici.« Novo piransko obzidje? Ko oko zelenih in okoljevarstvenikov zaspi, lahko na kakšnem portoroškem hribčku pod Belim križem, s prekrasnim pogledom na čudoviti Piranski zaliv, kaj hitro nastane poseg, o katerem vsi veliko govorijo, še najbolj pa stanovalci Sončne poti, ker jim zaradi razritega hriba ob nalivih priteka pred njihove domove čisto in mešano blato. Le kdo si lahko privošči tako mogočno obzidje in toliko sredstev vloži v strmi hrib? Koristno povezovanje služb nujne pomoči obalnih ZD Na Slovenski obali opravijo letno od 1100 do 1200 prevozov z reševalnimi vozili. Preprosti opazovalec, ki sliši sireno reševalnega vozila, morda niti ne ve kako zapleteno in zamudno je lahko reševanje ponesrečencev, če ni prave koordinacije, natančnih navodil in tako rekoč »pol vojaške« organizacije z enega mesta. Tudi zato so direktorji Obalnih zdravstvenih domov podpisali sporazum o sodelovanju in povezovanju pri izvajanju službe nujne medicinske pomoči. Vsi klici za nujno medicinsko pomoč (112) bodo vezani na Prehospitalno enota, kjer bo zdravnik odločil katero službo v zdravstvu je treba aktivirati. Direktorji obalnih Zdravstvenih domov podpisujejo dogovor: FOTO: FK-Primorski utrip Zdravnik na PHP odloči, ali gre za neposreden odziv PHP ali pa bo aktiviral: 1A ekipo iz zdravstvenega doma (Koper, Izola, Piran) in/ ali urgentno vozilo Reševalne službe Izola (RSI). Razlog za vključevanje ekipe iz zdravstvenega doma (1 A) je dvojen: 1. ) Zgodnji pričetek nudenja medicinske pomoči pri življensko ogrožajočih stanjih, kjer bi prehospitalna enota zaradi lokacije dogodka prišla prepozno; 2. ) Nejasno in domnevno neurgentno stanje, ki ga lahko reši ekipa 1A. Če se izkaže, da gre za urgenco ekipa 1A s terena pokliče Besede ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, ki jih je pred nedavnim izrekel, da se je v zdravstvu treba bolje povezovati in sodelovati, bodo meso postale. Direktorji Zdravstvenega doma Izola Evgenij Komljanec, dr. stom., Kopra - Metod Mezek, univ. dipl. soc. in Pirana - Matjaž Krajnc, dr. med., so s podpisom dogovora v torek, 8. oktobra 2002 v sejni sobi Zdravstvenega doma Izola, Oktobrska 11, tudi formalno začeli uresničevati potrebe po povezovanju služb nujne medicinske pomoči s ciljem večje učinkovitosti, visoke stopnje strokovnosti in racionalnejše izrabe voznega parka in opreme. Sodelovanje nameravajo v prihodnje še dograjevati. Ob podpisu dogovora so direktorji obalnih ZD spregovorili tudi o dosedanji praksi dela in bodočih načrtih. Izdelali so tudi nov logotip reševalne službe. Sporazum o medsebojnem sodelovanju in povezovanju pri izvajanju službe nujne medicinske pomoči v 1. členu opredeljuje, daje ustanovitev take službe nujne pomoči oziroma sodelovanje in povezovanje enote nujne medicinske pomoči Obala pri ZD Koper in reševalne službe ZD Izola ter enot 1A vseh treh obalnih ZD nujno potrebno zaradi zagotavljanja čim višje ravni sistema nujne medicinske pomoči. V 2. členu so zapisani kratkoročni cilji povezovanja: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje kakovosti dejavnosti nudenja medicinske pomoči; zagotavljanje čim hitrejšega in bolj strokovnega nudenja nujne medicinske pomoči in skrajšanje odzivnih časov; združevanje in optimalizacija nujnih medicinskih in reševalnih prevozov ter racionalnejša uporaba voznega parka in druge opreme. Podpisniki so v okviru sporazuma sprejeli in podpisali tudi Protokol klicev organizacijskih enot nujne medicinske pomoči na obali. Podpisniki tudi soglašajo, da je kot dolgoročni cilj izboljšanje kakovosti in povezovanja dejavnosti možna ustanovitev posebnega subjekta (samostojnega zavoda) za centralno urgentno službo na Slovenski obali, vključno s skupnim dežurstvom za potrebe vseh treh obalnih občin. Dr. Matjaž Krajnc, direktor ZD Piran je na novinarski konferenci ob podpisu sporazuma povedal, da imajo v piranskem ZD dnevno povprečno 1-2 resna primera, ko mora zdravnik, ki sicer opravlja redno delo v ambulanti, hitro na kraj nesreče. Takrat pač morajo pacienti nekaj časa (morda uro ali dve) počakati. V tem je tudi pomanjkljivost sistema 1 A. Sicer pa prihajajo ponesrečenci v ambulante tudi sami. Urgentni zdravnik dela včasih v piranskem ZD, včasih v sečoveljskem, vendar pokriva celotno občino. V Izoli, kjer je centralna reševalna postaja, opravijo okrog 800 prevozov mesečno, od tega kar 150 nujnih. Letno opravijo 93.000 km, zdravstvena zavarovalnica pa jim prizna 50.292, torej le dobro polovico. Protokol klicev med organizacijskimi enotami nujne medicinske pomoči na Slovenski obali Vsi klici za nujno medicinsko pomoč (NMP) se iz regijskega centra za obveščanje (ReCO) prek telefonske številke 112 vežejo neposredno na Prehospitalno enoto (PHE). PHE. 1A ekipa s terena lahko pokliče za prevoz pacienta v bolnišnico: reševalno službo, kadar meni, da pacient ne potrebuje spremstva zdravnika; ekipo PHE, kadar meni, da pacient potrebuje spremstvo zdravnika. V primeru zasedenosti ekipe PHE z večjo intervencijo, triažo in ukrepe ter odgovornost za nujne intervencije prevzame zdravnik 1A enote pristojnega zdravstvenega doma. Prehospitalna enota mora v takem primeru obvestiti 112, ki bo nujne klice do preklica prevezoval v pristojno enoto 1A. V primem zasedenosti PHE lahko na drugo nujno intervencijo zdravnik PHE ali 1A enote pošlje urgentno vozilo Reševalne službe Izola (RSI). Franc Krajnc V Kopru bodo zbirali tudi oblačila Jesenska akcija zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov na Koprskem je v polnem teku, a v tamkajšnji Komunali so pripravili novost - zbiranje oblačil. Kako in kam naj prebivalci odlagajo oblačila, ki jih ne potrebujejo, so predstavniki Komunale in Rdečega križa predstavili na novinarski konferenci 15. oktobra V LAMI BODO NADOMESTILI ZAMUJENO Trdno so odločeni rešiti skoraj desetletje star problem manj izplačanih plač zaposlenim. Vsakemu zaposlenemu ponujajo v poravnavo skoraj 500 tisoč SIT. DEKANI - V Lami d.d. iz Dekanov, katera v zadnjem času dosega v panogi nadpovprečne poslovne rezultate in se tudi vse uspešneje uveljavlja na svetovnem trgu pohištvenega okovja, kjer dosega celo 3% tržni delež, se je vodstvo podjetja odločilo dokončno rešiti že skoraj desetletje star problem manj izplačanih plač zaposlenim. Podjetje Lama d.d. je v devetdesetih letih doživljalo hudo krizo, ki je sledila izgubi jugoslovanskega trga na katerem je prodajala 80% proizvodnje. Podjetju je v tistem obdobju grozil najhuje in je bilo za preživetje potrebno posegati tudi na področje plač zaposlenih. Nerešeno vprašanje je do sedaj, ne samo negativno vplivalo na odnose v podjetju, temveč njegova rešitev predstavlja tudi bistven predpogoj za reševanje velike zadolženosti podjetja oz. za uspešno dogovarjanje s potencialnim strateškim partnerjem. Glede na to, da problem predstavlja že po svoji finančni dimenziji (gre za nekaj milijonov EUR terjatev) tudi grožnjo obstoju in nadaljnjemu razvoju podjetja, se je vodstvo podjetja odločilo, da zaposlenim predlaga izvensodno poravnavo oz. sklenitev sporazuma, ki bo po prepričanju vodstva upošteva tako interese zaposlenih kot tudi zmožnosti in razvojne potrebe podjetja. V sporazumu je bilo vsakemu zaposlenemu ponujeno v poravnavo (za obdobje 1993 - 1996) 493.248,00 SIT neto, kar predstavlja znesek manj izplačanih plač, obrestovan po bivših DEM+5%. Za obdobje 1997 do 2002 pa podjetje predlaga pokojninsko shemo, v katero bo za vsakega zaposlenega šest let vplačevalo premijo v znesku 6.000,00 SIT mesečno. Sporazum vključuje rešitev tudi za tiste zaposlene, ki so v preteklosti iz naslova manj izplačanih plač za obdobje 1993-1996 prejeli delnice. O podjetju Lama Podjetje Lama, ki deluje že skoraj 50 let, je prelomnico v svojem poslovanju doživelo v letih od leta 1991, ko je moralo 80 odstotkov svoje prodaje preusmeriti iz bivših jugoslovanskih tržišč na tržišča Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Sedaj obsega proizvodni program več kot 2000 različnih izdelkov, letno pa proizvedejo preko 300 milijonov izdelkov, od katerih več kot 80 odstotkov izvažajo v skoraj 50 držav sveta, ostalo pa prodajo na domačem trga Podpis Memoranduma o razvoju centralnega dela Portoroža Županja Občine Piran Vojka Štular in predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Igor Bavčar bosta v četrtek, 17. oktobra ob 12.30 uri v piranski občinski palači svečano podpisala Memorandum o razvoju centralnega dela Portoroža. Istrabenz je družba, ki se je usmerila tudi v turizem in glede na odlično poslovanje, kapitel ter tudi že kar precejšnje lastništvo in solastništvo turističnih družb v piranski občini, lahko zagotovi uresničitev pomembnih projektov, med katere kajpak lahko sodijo tudi prostor bivšega kaštela v Portorožu, skupaj z Casinojem pa tudi stari hotel Palače. X)\ X PRIDOBITEV TISKARNE VEK KOPER - Direktor tiskarne Vek Koper Uroš Velnar je na tiskovni konferenci predstavil zadnje tehnološke dosežke tiskarne, s katerimi bodo bistveno skrajšali čas priprave za tisk. V treh letih so investirali v posodobitev milijon evrov. Koprska tiskarna Vek se je s skoraj štirih desetletjih obstoja iz obrtne delavnice razvila v sodobno slovensko tiskamo, ki zaposluje od 35 do 50 ljudi, odvisno od sezone in je srednje velika tiskarna v Sloveniji. S tiskarskimi zmogljivostmi pa so prišli na raven največjih tiskarn. V tiskarni so trije segmenti oziroma faze: dela računalniška priprava dela, tiskarna in knjigoveznica Z intenzivnim posodabljanjem so pričeli v tiskarni Vek pred tremi leti, ko so močno povečali tiskarski del in v letošnjem letu pa so precej posodobili pripravo. V zadnjih treh letih so investirali v podjetje prek milijon evrov. Zadnja investicija, ki je tudi zadnji krik mode ter pospešenje postopkov tudi v grafični industriji (CTP - Computer to plate-računalniško vodeni stroj za pripravo tiskarskih plošč) je tiskamo stala 200.000 evrov. Namreč s to zadnjo pridobitvijo so v koprski tiskarni opustili zamudno in drago izdelovanje tiskarskih filmov, izpustili so eno fazo izdelave fotolitov (filmov), s tem da so prešli iz računalnika, podatke pošiljajo direktno na ploščo, matrico in slednja gre direktno v tiskarski stroj. Pridobili so ogromno časa, ter izpustili fazo, ki je ekološko vprašljiva, to je izdelavo filmov (razvijanje, fiksiranje in montaže filmov). Tako so zdaj čas dokončanja tiskovin skrajšali za skoraj pol dneva, kar predstavlja veliko konkurenčno prednost. Dejansko je to revolucija, ki je v svetu znana že dalj časa. V Sloveniji je 450 do 500 registriranih tiskarn, če pa prištejemo še »garažne« tiskarne pa jih je okoli 700. ima ta sistem šest tiskarn, ki so sicer največje, najbogatejše in to so Delo, Mladinska knjiga, Gorenjski tisk, bivši Mariborski tisk-Florjančič, še en v Ljubljani, ter tiskarna Vek. Trenutno se še vedno poslužujejo starega sistema na filme (40%), dober mesec pa že uporabljajo novi sistem na CTP (60%). Predvidevajo, da bodo v roku enega leta priprave za tisk skoraj v celoti potekale po novem sistemu Ta posodobitev naj ne bi povečala cene storitev, nasprotno, te storitve se lahko tudi pocenijo. Število zaposlenih pa naj bi ostalo isto oziroma zna se zgoditi, da bo celo ena manj, kajti delavka Selišnik Tončka, ki je z njimi nekaj več kot 8 let, naj bi se kmalu upokojila. Namreč Tončka je ročno lepila, opravljala dela, katero je sedaj zamenjal novi stroj CTP. In ker je opravljala to delo tako natančno brez napake in vestno kot stroj, je povedal direktor, da ko se bo upokojila je ne bi mogel nihče zamenjati, ker Tončka je samo ena in edinstvena. Njihov najpomembnejši cilj pa je povečati prodajo v Sloveniji, na območju Hrvaške in da ne bodo odvisni od dodelave v drugih tiskarnah Po vstopu Slovenije v EU pa jim bo zelo zanimiva tudi Furlanija Julijska krajina. Enako pomemben cilj je tudi neprestano izobraževanje zapioslenih, za to pa že sedaj veliko naredijo, saj je kader pretežno mlad in ambiciozen, zato to ni težko. Začeli so se tudi pripravljati na pridobitev certifikata kakovosti serije ISO 9000/2000, v to pa jih sili predvsem konkurenčnost BREDA KRAJNC Klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale Koristna srečanja MARINA Portorož, dd, je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 05 6761 100, 05 6761 200 Fax: 05 6761 210, 05 6761 510 E-mail recepcija: RECEP1T0N@MAR1N APSI E-mail Service: SERMCE@MARINAP.SI marina portorož portorose Športna ponudba: Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 05 6761 232 V tipičnem okolju Fax: 05 6761 233 portoroške marine leži Restavracija MARINA, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek Tel.: 05 6761 317 E-mail: RESTAURAJVT@MARINAP.SI Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem ČESTITAMO OB PRAZNIKI OBČINE PIRAN MARINA Portorož, d. d. Spominska slovesnost pred spomenikom padlim partizanom - pomorščakom v Portorožu Zlata plaketa Pomorskemu muzeju Sergej Mašera Tako kot vsako leto ob občinskem prazniku, so se tudi letos ( 12. 10.) zbrali ob spomeniku na portoroški ploščadi številni borci, predstavniki Slovenske vojske, domačini in gostje ter predstavniki političnih strank in se poklonili spominu na padle partizane pomorščake. Županja Vojka Štular je v odmevnem govoru poudarila, da brez zmag hrabrih partizanov in partizanov-pomorščakov danes ne bi bilo Primorske in tukaj bi lahko odmevali vzkliki nekih drugih zmag. »Uprli ste se lakomnim, ki so po tujo zemljo prišli od daleč. Te naše zgodovine ni mogoče izbrisati«, je dejala. Osvetlila je tudi nekatere današnje probleme v zvezi z nedoločno mejo v Istri. »Ne bom kot županja prva in gotovo ne zadnja, ki na podlagi dokazov ugotavljam, da je ves Piranski zaliv kot »castro Pirani« pripadal matici, ozemlju Občine Piran. Da je klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale, pod vodstvom predsednice Ljubice Štok, aktiven in uresničuje svoje zastavljene načrte, smo se prepričali tudi sami. Namreč novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno 29. oktobra 2001, je v svojih načrtih med drugim napovedalo tudi nekaj izletov in družabnih srečanj. Tako so članice nedavno odšle na izlet v Maribor. S kolegicami iz kluba Severne Primorske, Krasa in Notranjske pa so se popeljale tudi z ladjo Laho. IZLET V MARIBOR Na pot smo se odpravile zgodaj zjutraj, saj nas je čakalo več ogledov. Najprej smo obiskale nekoč mogočno Tovarno avtomobilov Maribor -TAM, ki je iz različnih razlogov, predvsem pa zaradi izgube jugoslovanskega trga razpadla na prafaktorje in dobila tudi nekatere nove lastnike. Tajnice sta pričakala in omogočila ogled prostorov Gorazd Bende, direktor družbe Cimos -Tam Ai Maribor in Slavica Kovač, poslovna sekretarka. Nekoč je tam bila tovarna letalskih delov, kasneje pa proizvodnja tovornjakov in namenskih vozil. Bilo je priblitno 30% proizvodnje za jugoslovansko trtidče, 30% za JLA in 30% je bilo izvoza. Tovarna se razprostira na 682.000 m,. Na vrhuncu moči leta 1988 je v tem ogromnem kompleksu delalo 9.000 ljudi. Leta 1991 je prišlo do izgube tržišč in tako je prodaja drastično upadla. Leta 1997 pa so se našli s koprskim Cimosom in pričeli sodelovati, ter dosegli svoje poslanstvo. Tudi Cimos je marsikaj preživel, toda dosegel je odprta vrata pri velikanih avtomobilske industrije. Po izčrpnem ogledu smo tajnice odšle v mesto Maribor, na Pohorje ter zaključile izlet rta Lentu, kjer je potekal 10. festival Lent 2002. Bilo je zelo živo in domov smo se vrnile zgodaj zjutraj polne lepih vtisov. DRUŽABNO SREČANJE NA LADJI V mesecu septembru pa je klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale organiziral ribji piknik na ladji Laho in ob tej priložnosti povabil kolegice iz kluba Severne Primorske, Krasa in Notranjske. Srečanja se je udeležilo 27 tajnic, kjer dobre volje ni manjkalo. Z ladjo Laho, ki bo leta 2003 praznoval svojo 100. obletnico izdelave, smo se popeljali od Kopra do Portoroža (dobro uro in deset minut vožnje) in nazaj. Ko smo ponovno stopile na kopno smo si ogledale še nekaj znamenitosti v Kopru, obiskale smo Radio Koper - Capodistria, kamor nas je popeljala Graziela Muženič, ter naš program zaključili v restavraciji Bio motela v Kopru Tudi to je morda razlog, zakaj se je koristno vključiti v Klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale. Zagotovo boste zadovoljne in se tudi marsikaj naučile, morda pa spoznale kakšen nov obraz. Breda Krajnc Odbor za priznanja Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije je na predlog Združenja borcev in udeležencev NOB Občine Piran 10. septembra 2002 podelil Zlato plaketo ZZB NOB Slovenije Pomorskemu muzeju Sergej Mašera Piran -za dokumentirano predstavljanje partizanskih pomorščakov med narodnoosvobodilnim bojem. Zlato plaketo je direktorju muzeja Flaviu Boninu na proslavi pred spomenikom pomorščakom izročila Ela Urlih Atena. V kulturnem programu so sodelovali: Mladinski pihalni orkester Piran, moški pevski zbor Pergula Sv. Peter, Živa Spominski venec k spomeniku so položili: Delegacija Oštir in Diana Banič, članici Slovenske vojske - Mornarji iz Ankarana, Delegacija Občine mladinske gledališke skupine Piran, delegacija prve slovenske artilerijske brigade VIL GIB ter Marija Palakovč s Korpusa s praporščakom Frenkom Žvipeljem, delegacija Splošne pesmijo »El večo olivo« -plovbe Piran, delegacija Zveze borcev Cerkno, delegacija ZLSD Stara oljka. Piran in delegacija LDS Piran Morda je naključje, ali pa tudi ne, da v oktobru, ko so naše sile usmerjene predvsem v zmago na letošnjih volitvah, v občini Piran te dni praznujejo svoj občinski praznik. Obisk Milana Kučana v Piranu ima simboličen pomen. Stisk roke pomeni lahko trajno prijateljstvo, pa tudi slovo s političnega trona. Dobili bomo novega predsednika države, povečini stare župane in svetnike, novega predsednika vlade, državne svetnike. In kaj bo ostalo po starem? Skrb za boljše življenje malega človeka. V mandatu, ki prihaja bo v Sloveniji in tako tudi v Slovenski Istri, prišlo do odločilnih sprememb. Slovenija bo s 1.1. 2004 postala polnopravna članica Evropske skupnosti, takoj zatem bomo v Slovenski Istri postavjali schengensko mejo, ki bo še bolj pretrgala popkovino med nekdanjima republikama Slovenijo in Hrvaško, proti koncu mandata pa bomo morda le vstopili v Evropski monetarni sistem. Dopolnili bomo ustavo in dobili pokrajine, in lahko se zgodi, da bo Slovenska Istra res postala pokrajina ter s tem dobila več državnih pristojnosti. Dobili bomo Primorsko univerzo. Pomembno bo, da bomo enotni, ne glede na strankarsko-politične opredelitve. In obljube? Ljudje neradi verjamejo, si pa zapomnijo. Velika preizkušnje za volivce Letošnje lokalne volitve na Slovenski obali pomenijo veliko prelomnico in preizkušnjo za volivke in volivce, ali se bo še naprej obdržala opcija, ki ima v svojem programu poleg gospodarske in povezovalne tudi socialno noto, ali opcija, ki soji glavni cilji priti na oblast in jo deliti po ključu »ni pomembno kaj zmoreš, kaj si ustvaril, pomembno je, da si naš«. Tako je tudi bilo že nekoč, a kljub temu morda manj očitno, kajti takrat smo se vsi počutili solastnike soustvarjenega. Volivci bodo torej 10. novembra odločili. Temeljito bodo premislili, komu oddati svoj glas, piri volitvah za svetnike pa lahko posamezniku poklonijo tudi preferenčni glas in mu tako pomagajo na zasluženi stolček. Letošnja poplava kandidatov za predsednika države je sicer dokaz demokracije, a hkrati opozarja na morda pomanjkljiv sistem kandidatur. Nekatere kandidate smo tako rekoč ustvarili mediji sami, ker do njih nismo bili dovolj kritični! Očitno v prvem krogu ne bomo dobili predsednika države, kajti ankete kažejo, da sicer vodi dr. J anez Drnovšek (LDS), da pa mu je zelo blizu Barbara Brezigar (z veliko pomočjo SDS). Kdo bo vodil občine Slovenske Istre? Kaj lahko napovemo za naše tri obalne občine? Bomo tudi v prihodnjem štiriletnem obdobju imeli sedanje župane, ali pa bo prišlo do spremembe? V primerjavi s prejšnjimi volitvami je precej manj kandidatov za županska mesta in še najbolj čisto bo, ko bo za nami 16. oktober, datum, do katerega je treba vložiti kandidature. Sicer pa se do zadnjega ni vedelo kdo vse sploh kandidira. Razna ugibanja in napovedovanja pa ne koristijo veliko. Zanesljivo je le to, da bodo v Piranu kandidirali sedanja županja Vojka Štular (ZLSD), ki je tudi kandidatka DeSUS-a Piran, neodvisni kandidat Gašpar Gašpar Mišič (s podpisi volivcev, podpira pa ga tudi SDS Piran), dr. Nikolaj Kinkela (predlagatelj LDS) in še kdo. V zadnjem hipu za ZZP tudi Ludano Milok, ki je prestopil iz ZLSD. Če smo koga izpustili, ker se ni oglasil v našem uredništvu, se mu opravičujemo. Po oceni Informe Portorož se bosta v drugem krogu verjetno pomerila Vojka Štular in Gašpar Gašpar Mišič. Morda pa bo vse znano že v prvem krogu, kajti tudi v LDS Piran so zelo aktivni. V Izoli je na pohodu za župansko mesto kar nekaj kandidatov, tudi zelo znan dolgoletni kandidat LDS dr. Mario Gasparini. Toda po vseh analizah in napovedih je mogoče trditi, da bo absolutna zmagovalka že v prvem krogu sedanja županja Breda Pečan (ZLSD), ki jo enotno kandidirajo tudi DeSUS Izola,Nova demokracija Slovenije (mag. Janez Jug) in Mladi za Izolo. Tudi v Kopru bo živahno. LDS ali ZLSD, to je vprašanje. Toda sedanji župan, ki se je sicer težko odločil za ponovno kandidaturo, ima nasproti kandidatom Isabelli Flego (DeSUS) in Dorijanu Marsiču (LDS), Borisu Popoviču in morda zadnji hip še kcrnu, za katerega pa žal še ne vemo, vendarle nekaj primerjalnih prednosti, vendar vsi pričakujejo drugi krog. In občinski svetniki? Skoraj vsi obstoječi bodo ponovno poskusili srečo. Tudi takšni, od katerih ni bilo veliko koristi. Nekateri so v tem mandatnem obdobju uspešno lobirali - za svoj krog interesov, česar pa volivci seveda ne vedo, ker je po volitvah volilna baza preveč odtrgana od svojih izvoljencev. Če se je kdo sporekel s stranko, ker ga pač ni uvrstila na vrh lestvice kandidatov, je poskusil, čeprav nima nobenih možnosti, kandidirati za drugo opcijo. Mnogi bodo spoznali, da se volitve ne »delajo« zadnji mesec ter da volivci vedno bolj cenijo opravljeno delo kot suho politično leporečje. Vse težje je zbrati kandidate za Svete Krajevnih skupnosti, ker pač tam nimajo več skorajda nobenih posebnih nalog in pristojnosti. Že znana dva uradna kandidata za Državni svet. Nekje v senci dogajanj pa se pripravljajo tudi kandidati za Državni svet, o katerih bo predvsem odločal le strankarski stroj, saj gre za specifične posredne volitve. Doslej sta že bila izvoljena dva uradna kandidata: za občino Piran Klavdij Mally (LDS), za Občino Izola urednik Primorskega utripa Franc Krajnc kot neodvisni kandidat, ki so ga prelagale vse tri obalne DeSUS, njegovo kandidaturo pa podpira tudi ZLSD. Do 20. oktobra bo znan tudi kandidat Mestne občine Koper, v kateri tudi kandidira naš urednik Franc Krajnc. Končna odločitev je v rokah izvoljenih elektorjev - občinskih svetnikov (Piran 4, Izola 3, Koper 10), ki se bodo konec oktobra sestali v Postojni in izvolili (samo) enega kandidata lokalnih interesov iz 18. volilne enote- za vse tri obalne občine. Osemnajstprredftev ob prazniku Občine Piran2002 Letošnje praznovanje občinskega praznika Piran (15. oktober) je nadvse pestro. Zlati grb Občine Piran Mladinskemu pihalnemu orkestru in Narodni skupnosti Italijanov Piran, osem velikih in mala plaketa. Praznovanje se je začelo v sredo, 2. oktobra, ko so slovesno odprli prizidek podružnične osnovne šole Vincenzo de Castro v Luciji. Naslednje dni se je zvrstilo kar nekaj koncertov, razstav, regat in tekmovanj. Ob mednarodnem tednu otroka so 7. oktobra odprli računalnico v Mladinskem EPI centru v Piranu in predstavili prvo leto njegovega delovanja. V soboto, 12. oktobra je bilo na vrsti tekmovanje RPD Piran v Piranskem zalivu. Dopoldne ob 10.00 uri so odprli kolesarsko pot po trasi Parenzane - Pot zdravja in prijateljstva -na začetku poti ob Drnici, v organizaciji KS Sečovlje. Ob 11.00 uri je bila spominska slovesnost pred spomenikom padlim partizanom pomorščakom v Portorožu v organizaciji Občine Piran in Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran. V nedeljo, 13. oktobra ob 10.00 uri so proslavili 10. obletnico obstoja in delovanja Balinarskega kluba Prijatelji Portorož, na sedežu balinarskega kluba Antena Portorož, ob 18.30 pa je bil Večer na vasi v Padni. V Piranu so odprli predsedniški salon V ponedeljek, 14. oktobra ob 17.00 uri je predsednik Milan Kučan, ob peti obletnici srečanja predsednikov srednjeevropskih držav, v piranski občinski mestni palači svečano odprl predsedniški salon. Milan Kučan je nato zbranim diplomatom, občinskim svetnikom in gostom v veliki sejni dvorani govoril o pomenu srečanja predsednikov. Osrednja prireditev in podelitev priznanj v Avditoriju Osrednja prireditev ob prazniku občine Piran s slavnostnim koncertom ob 150. obletnici delovanja Mladinskega pihalnega orkestra in s podelitvijo priznaj Občine Piran je bila 14. 10. 2002 ob 19.00 uri v portoroškem Avditoriju. Proslave se je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučana. Ingrid Mahnič - Vinarstvo Mahnič - iz Dragonje je predsedniku republike podarila košarico izbrane vinske kapljice. V Beli dvorani Avditorija pa sta županja Vojka Štular in Benjamin Makovec svečano prerezala torto. Na predlog ZKD Karol Pahor Piran in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Piran je najvišje priznanje Zlati grb Občine Piran prejel Mladinski Pihalni orkester Piran za 150-letnico delovanja. Orkester je prejel že več pomembnih nagrad na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Pihalni orkester je prejel tudi Gallusovo listino Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Prevzel joje Benjamin Makovec. Na predloga Plinia Tomasina je Zlati grb Občine Piran prejela Italijanska narodna skupnost Piran. Priznanje je prevzelapredsednica skupnosti Fulvia Zudič. Plaketo Županje Občine Piran so prejeli: Dušanka Poštič, DragoŽveglič, Janko Novak, KKC Avditorij Portorož ter štirje solinarji; Odorico Gei, Darij Radovac, Jože Zudič in Peter Pistan. Malo plaketo Občine Piran je prejela veslaška ekipa Srednje pomorske šole Portorož. Čestitamo! V torek, 15. oktobra ob 11. uri je bila v občinski palači v Piranu slovesna obeležitev 25-letnice pobratenja med občinama Piran in Aquileia. Ob 17.00 uri je bila predstavitev občinske palače tudi kot galerije. V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so ob 19.00 uri odprli razstavo Foto kluba Portorož v počastitev 5. obletnice delovanja kluba. V četrtek, 17. oktobra ob 18.00 uri bodo slovesno odprli prostore Visoke strokovne šole za podjetništvo Piran -prenovljena zgradba Trevisini. Od 18. oktobra do 18. novembra bo v Tartinijevi hiši v Piranu razstava o piranski ladjedelnici. V soboto, 19. oktobra ob 20.00 uri bo Gledališču Tartini Piran v organizaciji Italijanske samoupravne narodne skupnosti gledališka predstava Fantasmi a Pirano. V nedeljo, 20. oktobra ob 10.00 uri bo pandolo salsa na plaži hotela Salinera v Strunjanu, v organizaciji TD Šolinar Strunjan. Ob 10.00 uri bodo športne igre v kegljanju na kegljišču v Luciji, v organizaciji Kegljaškega kluba Portorož. V soboto, 26. oktobra ob 20.30 uri bo v Avditoriju Portorož gledališka predstava Gledališča Koper -Krčmarica Mirandolina. V nedeljo, 27. oktobra ob 18.00 in 20.30 bo v Avditoriju Portorož večer slovenskega filma Zvenenje v glavi. ■ 'P/jP primorski utp Neodvisni kandidat za župana občine Piran Kot aktivni občan, ki je s svojimi dejanji dokazal sposobnost organiziranja in vodenja tako v gospodarskem kot v kulturnem smislu, kot človek vizij in naprednih idej, z znanjem, kako jih uresničiti in udejaniti, danes nastopam v vlogi neodvisnega kandidata za župana občine Piran. Izdelal sem obširni program razvoja naše občine, pri čemer sem uporabil svoje več kot 20 letne izkušnje in poznavanje krajevne problematike. Program predstavlja skupek mnenj, potreb, pobud in predlogov mnogih prebivalcev naše občine sopobudnikov ustanovitve » LISTE NEODVISNIH OBČANOV OBČINE PIRAN« za kandidaturo za člane občinskega sveta na letošnjih volitvah. Zaradi omejenosti prostora Vam bom v volilni prilogi Primorskega utripa predstavil le svoje poglede in razmišljanja ter usmeritve. Program bo v celoti izdan v obliki predstavitvenega časopisa v drugi polovici oktobra 2002. Vsem zaintersiranim pa ga bomo z veseljem poslali že prej. Pokličite: 05 67 30 330 ali 041 649190. Kot neodvisni kandidat za župana se Vam moram najprej predstaviti: Rodil sem se 24. 07.1966 preprostim, skromnim, a delovnim in poštenim staršem šestih otrok. Doma sem pridobil spoštovanje do kosa kruha, delovne navade in spoštovanje drugega mnenja. Živeli smo v Postojni in nato v Ljubljani, kjer sem končal osnovno šolo. Leta 1980/81 sem se vpisal na SPPŠ Piran. Ta korak je odločilno vplival na moje življenje. Takrat sem začutil obalo kot svoj novi dom, Piran pa kot biser, ki mu je treba vdahniti življenje. Takoj sem se začel udeleževati prostovoljnih delovnih akcij, kmalu pa sem jih tudi organiziral. Srednješolci so prepoznali moje vrline: organizacijske sposobnosti, sposobnost prepoznavanja bistva problema in način, kako ga odpraviti, pripravljenost da poprimem za katerokoli delo in odločenost, da delo tudi končam. Zato so me v tretjem letniku izvolili za predsednika mladinske organizacije in mi mandat podaljšali še v četrtem letniku. Po odsluženem vojaškem roku kot pomorski diverzant potapljač in po opravljenem porodniškem izpitu sem kot častnik krova služboval na ladjah družbe Genshipping Corporation, Liberia-Monrovia, v lasti Splošne plovbe do leta 1993, ko sem se vpisal na visoko pomorsko in prometno šolo v Portoroža Tistega prelomnega leta 1993 se nama je z dolgoletno življenjsko sopotnico Tatjano rodil sin Jakob, ki nama je v življenje prinesel neizmerno radost, a tudi odgovorno starševstvo. Dve leti kasneje se nam je pridružil še sin Miha. Želel sem tvorno sodelovati pri vzgoji otrok, zato sem se odločil, da ostanem na kopnem in sem ob študiju, brez predsodkov katero delo je bolj ali manj častno, sprejel delo vratarja - nočnega čuvaja v upravni stavbi Splošne plovbe v Portorožu. To delo mi je dopuščalo ogromno časa za razmišljanje o tem, kakšne spremembe so potrebne, da bi naš kraj zaživel, tako kot mu pri tiče po lepoti, legi in gostoljubnih ljudeh. Nisem izgubljal časa z iskanjem tujih napak, pač pa sem razmišljal izključno konstruktivno. Nad mojimi zamislimi so se navduševali moji dobromisleči somišljeniki. Ob čvrsti, zanesljivi in tehtni podpori svoje življenjske sopotnice Tatjane, sem se odločil za smeli korak: ustanovil sem gospodarsko družbo in jo po nekaj letih delovanja pripeljal na osmo mesto po uspešnosti družb registriranih za poslovanje z lastnimi nepremičninami v Republiki Sloveniji. Sem imetnik prve licence o usposobljenosti za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika na obali in zaradi želje po ureditvi slovenskega nepremičninskega trga tudi soustanovitelj Nepremičninske zbornice. S svojim trdim delom in organizacijskimi sposobnostmi sem ustvaril pogoje za pritok sredstev, s katerimi sem lahko začel uresničevati svoje sanje: Piranu vdahniti dušo! Kot dolgoletni predsednik dejavnega Turističnega društva Piran sem se še kako zavedal potreb Pirana. In začelo se je. Hrana za dušo je kultura. Gonilna sila napredka so mladi, zagotovilo za uspeh so izkušnje starejših. Potrebujemo prostor, ki bo ponujal možnosti delovanja čim bolj pestri druščini ustvarjalcev, odprt za najrazličnejše umetniške smeri -galerijo, ki bo sposobna umetnike dostojno predstaviti, za obiskovalce pa poskrbeti, da jim bo vsaka otvoritev razstave ali kakšne druge prireditve, praznik. V sodelovanju z domiselnimi gostinci in z iskreno odprtostjo gostitelja to ni težko. Moje nakdanje sanje so z nakupom zanemarjene veleblagovnice, ki sem jo preuredil v razstavno prireditveni prostor, že vrsto let uspešna realnost. Sadovi mojih prizadevanj, dela in lastnih vlaganj so tudi: galerija v Grožnjanu, galerija v TPC-ju Lucija, in prijetna novost v Piranu kantina Žižola, ki zaradi skrbno izbranih najemnikov s svojimi kulturnimi dogajanji prispeva znaten delež v ponudbi Pirana. Pogledi in razmišljanja Izhajam iz dejstva, da je naša glavna gospodarska panoga turizem. Turizem ustvarjamo ljudje in ne hotelski ali drugi nastanitveni objekti. Zato moramo nujno prevrednotiti odnos do turizma, saj smo ga z dosedanjim načinom razmišljanja pripeljali v slepo ulico. Vsa leta se hiti s pripravami na prihajajočo turistično sezono, z obnovami turističnih objektov, z namenom izboljšanja turistične ponudbe, s sprejemanjem in spreminjanjem občinskih odlokov, ne oziraje se na počutje stalnih prebivalcev oz. domačinov. Pri tem pa vedno vnovič pozabljamo, da brez zadovoljnih domačinov ni zadovoljnih turistov. Vključevanje prebivalcev v sooblikovanje turistične ponudbe je z vidika napredka naše občine in dviga bivanjske kulture nujno in še kako potrebno. Pomen sedanje usmeritve delovanja ne vidim le v tem, da razširimo turistično ponudbo obale, pač pa, da s svojim delovanjem skrbimo za domačina skozi vse leto. Tako kot se dan po jutru pozna, tako velja za naše kraje, da se leto po zimi pozna. Nisem se pripravljen sprijazniti, da mesto živi tri mesece v letu in to zgolj za turiste, ki so nemalokdaj za domačine tudi moteči, pa čeprav dobrodošli. V prvi vrsti mora biti zadovoljen domačin. Neplodno nerganje ljudi, ki ne morejo vplivati na spremembe, ne prinaša nobenih koristi. Občane želim prepričati, da lahko prav vsak izmed njih doprinese k spremembam življenja na bolje, zato bom spodbujal njihovo udeležbo pri uvajanju sprememb. S spremembami mislim tako na tiste prav drobne, ki nam naredijo vsakdan prijeten, kraj pa domačen, kakor tudi na korenite spremembe v gospodarstvu in tam kjer je to potrebno v širšem družbenem življenju. Želim, da so naši kraji prijazni domačinom in obiskovalcem ter strpni do drugačnosti. Smatram, da nas različnost bogati. Pri ljudeh me zanima predvsem tvoren način mišljenja, pripravljenost za sodelovanje in soustvarjanje naše skupne prihodnosti. Vztrajen bom Strateška napaka vodilnih struktur je v tem, da prehitro postanejo samosvoji in pozabijo ne samo na dane obljube, temveč tudi na prepotrebno vključevanje svojih volilcev v sistem, kar bi lahko dosegli skozi najrazličnejše aktivnosti. Vsak prebivalec je pomemben, pa če je na videz še tako nedejaven. Večina nedejavnega dela prebivalcev potrebuje več spodbud, drugačen pristop in vero v to, da bodo njihove pripombe upoštevane. Vsakdo je za nekaj sposoben. Osnovno načelo vodilne strukture v občini mora temeljiti na zadovoljstvu svojih prebivalcev in to še ni dovolj -skrbeti mora, da se to temeljno načelo tudi udejanja. Veliko je bilo pisanja v naši občini na temo "Turizem smo ljudje", v glavnem v predvolilnem času, ko dežujejo obljube, ... dejanj pa od nikoder. Sprašujem te bralka - bralec, kaj ti misliš o tem? Mar nismo prenaivni ali zavedeni? Če nas po vsakih volitvah preveslajo in izdajo naše zaupanje? Mar je oblast tako slastna, da se človek tako spremeni? Ali je mogoče, da je res težava samo v stalnem pomanjkanju denarja, na katerega se je tako prikladno izgovarjati. Problem naše občine -največje turistične občine v državi, ki vse do danes ni bila v stanju pridobiti uradnega statusa turističneega območja, je torej denar. Da, celo stari pregovor pravi »denar je sveta vladar«, in če ga nimamo, smo opravili. Potemtakem nimamo nobenih možnosti. Sprijaznimo se z usodo! Ne, jaz že ne! Ne bom se sprijaznil in vsi tisti, ki mi zaradi skupnega cilja stojite ob strani in me podpirate, se s to razlago in s starim pregovorom ne strinjamo. Tako kot se v šali sprašujemo kaj je bilo prej, »kokoš ali jajce?«, se bomo mi tokrat resno vprašali, kaj je bilo prej? Denar ali znanje? Znanje vendar. Znanje je sveta vladar in ne denar. Denar je le eden izmed mnogih produktov znanja, ki ga je ustvaril človek. Z znanjem postaneš samozavesten, moralno močan in vztrajen. Samo tako postaneš celovita in vsebinsko bogata osebnost. In tako smo skupaj prišli do spoznanja, da stalni problem naše občine ni denar, temveč pomanjkanje znanja oz. kronično neznanje, ki smo mu občani priča že dolgo, predolgo. Zakaj sem se odločil kandidirati za župana občine Piran To je vendar zahtevna in odgovorna funkcija. Da, ravno v tem vidim izziv. Kot eden izmed mnogih dejavnih občanov, ki si želi aktivno sodelovati in sooblikovati življenje in še lepše doživljati vse naravne in kulturne danosti naše občine, se počutim izzvanega, poklicanega in sposobnega za opravljanje funkcije župana Občine Piran. Z vso odgovornostjo bom pomagal udejanjati številne zamisli tako posameznikov kot ustanov, ki bi lahko pripomogle k boljši in kakovostnejši ureditvi naše občine. To pa lahko storim le, če kandidiram in zmagam na volitvah za župana Ta kraj imam neizmerno rad, tu je moj dom, moja družina, moji zvesti prijatelji, moja prihodnost in tu bom ostal. Ni mi vseeno kje živim in kje bodo živeli naši otroci in vnuki. Do sedaj mi ni bilo mar za politiko. Gospodarstvo in kultura sta glavno gibalo mojega življenja in dela, ki ju dopolnjujem in medsebojno povezujem. Z vključitvijo v svet politike pa želim dokazati, da je v naši občini, kljub določenim oviram mogoče storiti dosti več, kot je bilo storjenega do sedaj, zlasti pa v zadnjem desetletju močnega upadanja in nazadovanja) Vlogo župana vidim in primerjam z vlogo glavnega direktorja večjega podjetja - gospodarske družbe, ki mora izpolnjevati kar nekaj pogojev, kot so: izkušnje, splošna razgledanost, strpnost, tolerantnost in še bi lahko naštevali. Z eno samo razliko, da mora človek kot župan poleg naštetega imeti svoj kraj neizmerno rad, da bi svoj kraj in sokrajane zastopal ne le kot dober gospodar, temveč tudi kot oseba z lastnimi čustvi, z vsem srcem. Lahko bi celo rekli, da župan mesta mora imeti sposobnosti direktorja in sindikalista hkrati. Kot tako osebo, sem prepoznal spoštovano in nadvse cenjeno gospo Bredo Pečan, županjo občine Izola, ki je svojo sposobnost in ljubezen do kraja in sokrajanov dokazala na mnogih izpeljanih projektih in s ponosom lahko priznam, da je ona moj vzor. Kot župan se bom takoj lotil dela na ustvarjanju pogojev za razvoj naše glavne gospodarske panoge turizma, razvoja kulturnega življenja, vlaganja v vzgojo in izobraževanje, zagotavljanju večje socialne varnosti in zdravja vseh prebivalcev, ter prepotrebnega razvoja našega podeželja, pri čemer bom dokazal, da sem človek dejanj, tako tistim, ki mi boste izkazali zaupanje, kot tistim, ki se boste odločili drugače. Javnosti je znano moje stališče o nestrinjanju s preteklim in sedanjim načinom vodenja naše občine. To je tudi eden izmed ključnih razlogov, da sem se odločil kandidirati za župana na letošnjih volitvah in ker nikoli nisem bil član neke politične stranke, kot neodvisni kandidat. S somišljeniki, zbranimi na osnovi programa smo oblikovali Listo neodvisnih občanov občine Piran za kandidaturo za člane občinskega sveta, ker želim, da bi našo občino zastopali in vodili dejavni ljudje, ljudje s širokim znanjem, ustvarjalci, tisti, ki smo s srcem prisotni v svoji občini. Ker sem prepričan, da bomo - boste volilci na letošnjih volitvah, dne 10.11.2002 izkoristili svojo državljansko pravico in dolžnost in v čimvečjem številu prišli na volišča, tokrat z odprtimi očmi in jasnimi cilji oddali svoj glas za boljšo, bogatejšo in varnejšo prihodnost vseh nas. Gašpar Gašpar Mišič VOLILNA ENOTA 1 - PIRAN 3 Gašpar Gašpar-Mišič Podjetnik Rojen 24,7.1966. Podjetnik uresničevalec, ki vidno vrača kraju, v katerem je uspel. "Hrana za dušo je kultura, gonilna sila napredka so mladi, zagotovilo za uspeh so izkušnje starejših." Pavel Lovrečič samostojni gostinec Rojen 10.10.1940. Svcje življenje je posvetil gostinstvu in obogatitvi turistične ponudbe Pirana. Je lastnik družinske restavracije Ravel 1 in Pavel 2, predsednik KS Piran in Območne obrtne zbornice občine Piran, kar dokazuje njegovo družbeno in politično aktivnost "Gašparja spremljam od srednje šole - poznam ga kot izjemno bistrega fanta. Danes je uspešen podjetnik in zaradi očitne zaljubljenosti v Pirat je tudi kulturni mecen mesta Prep-ičan sem, da bo Gašpar uspel realizirati že dvajset let n igrto potrebne projekta, ki so vitalnega pomena za razvoj naše občine." Lina Krmpotič Študentka Rojena 15.5.1981. Maturirala je na piranski gimnaziji kot Zoisova štipendistka. Je zelo aktivna študentka 2.1etnika Visoke šole za podjetništvo - GEA College v Piranu. Bila je predsednica Dijaške organizacije Slovenije. Več let je že podpredsednica Kluba študentov občine Piran, trenutno pa je predstavnica razreda in podpredsednica Sveta študentov svoje šole. "Gašpar bi bil župan kot ga želimo mladi; poln elana, inovativen, mlad, vendar izkušen. Čas je za osvežitve. ” f*S N E Sonja Gajič HEkmAIH Računovodkinja Rojena 29.1.1959. Od rojstva živi in dela v piranski občini z mladimi, zato ji potrebe in težave mladih niso neznane. V vsaki življenski situaciji ji je vedno bilo vodilo strpen dialog saj so cilji dosegljivi le s skupnimi močmi. Gašparja spremlja že od zgodnje mladosti in mnogokrat mu je bila v oporo. Lista neodvisnih občanov občine Piran za člane občinskega sveta na lokalnih volitvah 10.11.2002 Teodor Tavzelj arhitekt in slikar Rojen 29.2.1960. Pomorščak, arhitekt, scenograf in slikar. Diplomiral na FACC adtiekturavIjubljanLPrejvsemseukvaijases slikar stvcm in uspešro vodi likovne ddavrto. Fbučuje kulturo tivarja na Umetniški gimnaziji v Kcpru Želi si aktivno sodelovati pri dvigu kulture bivanja v svcjankraju "Občani ki jim ni vseeno kako se razvija naš kraj, z neizčrpnim potencialom idej in energije predstavljajo bistveno gibalo napredka. Verjamem, daje Gašpar eden takšnih zato bi znal aktivno podpirati vse, ki si želijo kreativno soustvarjati višjo kulturo bivanja v piranski občini." / Vojko Mlakar Podjetnik Rojen 15.8.1948. Vse svoje življenje je uspešen podjetnik. Lastnik družbe Artes d.o.o Portorož. Človek, ki želi aktivno sooblikovati življenje v občini Piran. Zvest Apollonio akademski Rojen 15.5.1935. Leta 1960 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je profesor za grafiko in vodja grafičnega oddelka na ALU. Doslej je imel več kot 140 samostojnih razstav v vseh pomembnejših slovenskih in tujih razstaviščih. Za svoje delo je prejel več kot trideset nacionalnih in mednarodnih nagrad. Njegova umetniška dela ponazarjajo lepote in temperament kraja v katerem živimo. "Podpiram Gašparja G. Mišiča, ker na prehodu v nove čase, ko se nam odpira Evropa potrebujemo župana širokih nazorov, naprednih, inovativnih pogledov na jutrišni dan, da bomo lahko samozavestno in ponosno med enakimi uveljavili svoje sposobnosti in talente." Zmagajmo skupaj postavimo Piran nazaj na noge Janez Lenassi akademski kipar Rojen 3.7.1927. Diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je bil kasneje tudi profesor kiparstva. Svoja dela razstavlja doma in na tujem in se redno udeležuje simpozijev. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj doma in na tujem. S srcem je prisoten v občini Piran. Janez Šabec Nada Kozina, dipl.oec. planerka -analitičarka Rojena 11.10.1951. Leta 1975je diplomirala na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodeluje P"i organizaciji raznih prireditev v občini Piran in vzgoji novih delavcev. Je članica iredniškega odbora časopisa Pcrtoražarv piranskega društva Prija telji zakladov Sv. Jurija in istrskega Kulturnega kluba. J e ljubiteljska novinarki samostojni podjetnik Rojen 8.2.1954. Ljubitelj narave in vsega lepega v ljudeh, ki ga obkrožajo. Zvest je svojemu poklicu tako tudi Jadralnemu klubu Pirat. Zelo aktiven je v Društvu starih bark, kjer se ukvarja z organizacijo tekmovanj in srečanj. Je ponosni lastnik starega barke - leuta iz leta 1906. Z vztrajnostjo jo je obnovil tako, da danes žanje uspehe z udeležbo po bližnjih regatah. Ravno srečanja in druženje je njegov moto za reševanje težav in razprtij med nami. VOLILN A ENOTA 2 - PORTCRtŽ Gianfranco Giassi Komercialist Rojen 6.121957. V Strunpnuživižeodrcjstva fbedsednik Tir istične ga društva Strunjan in dan svete Kr ajevre skupnosti Strunjan Mnenja je, da se premah pozornosti posveča razvcju Strunjana in podeželja, za kar se kot aktivm občanposebej zavzema "Gašparjapoznam kot dejamegainvem, damu lahko zaupam." VOLILNA ENOTA 3 - LUCIJA Marino Bak zasebni gostinec Rojen 14.7.1958. Ustanovitelj in direktor družbe Migrm Portorož in pekarne Stari pek Kot uspešen podjetnik ki je dokazal da se z odgovornostjo in vztrajnostjo lahko dosežejo zastavljeni cilji, je prepričan, dahi za vse občane morala biti na prvem mestu Ha ginja in razvoj občine, šele na to politika i ** **»! I Kump Anton iiivdipL ing arh. Rojen 2.1.1947. Diplomiral na FAGG arhitektura v Ljubljani. Dela samostojno kot arhitekt in oblikovalec. Projektiral je prenovo Židovskega kareja in Galerije Hermana Pečariča v Piranu. " Čas je, da dobimo v občini Pran župana z vizijo in z energijo, človeka, ki živi in hoče živeti v našem kraju in ki bi svoje delo usmeril predvsem v naš občinski prostor. Gašpar si to želi in kolikor ga poznam bo to tudi zmogel." 3v. k Valter Lovrečič dipl. ing. informatike Rojen 23.2.1965. Obiskoval je gimnazijo v italijanskem učnem jeziku nadaljeval študij na univerzi v Vidmu kjer je diplomiral. Poučuje dijake na srednji šoli Pietro Coppo v Izoli. V družinskem obratu Restavracija Pavel je vodja obrata. Zaljubljen je v svoj kraj in ceni svojo družino, ki mu je dala možnost, da je potoval po svetu in razširil svoje poglede. Mag. Žarko Sajič »eto valeč vlade RS Rojen 8.9.1963. Mag. ekonomskih znanosti. Opravlja delo svetovalca vlade Republike Slovenije kot vodja oddelka za kapitalske naložbe države na Ministrstvu za finance v Ljubljani. Aktivno se udejstvuje na področju ohranjanja pomorske dediščine. Bil je iniciator ustanovitve Društva za ohranjanje pomorske dediščine Slovenije in bil izvoljen za njegovega predsednika. Je član organizacije Historical Diving UK London in avtor večih strokovnih člankov, razstav in demonstracij iz področja pomorske dediščine in zgodovinskega potapljanja. "Gašpar je eden redkih uspešnih novodobnih podjetnikov, ki je pri svojem delu znal uspešno usklajevati tako osebne interese, kot interese širše, p'slvsem kultw'ne skupnosti in jije namenil tudi zna tnafmačna sredstva Ob tem naj dodam, da se v vsem tem času ni prav nič spremenil; ostal je skromen, preprost in pošten človek, s posedam usmerjenim v prihodnost, ki jo je vedno želel tudi akti vno sooblikovati." VOLILNA ENOTA 4 - ZALEDJE Miran Gaspari dipl. ing. org. Rojen 29.10. 1957. Že po končani osnovni šoli, ga je privlačil turizem. Zato se je odločil za šolanje na srednji Hotelski tehnični šoli, študij nadaljuje na fakulteti v Kranju. Z družino se je preselil v piransko občino, kjer je prevzel delo direktorja družbe Krka zdravilišča v Strunjanu. Zelo si želi soustvarjati pozitivne spremembe naše občine. £3 Vili Špeh samostojni podjetnik Rojen 6.7.1956. Izhja iz vasi .Dela kot samostojni podjetnik - gradbinec. Odločitve sprejema s svojo glavo. Vodi folklorno skupino Šaltirt, je predsednik športnega društva Sv. Peter. Pozna želje in potrebe vaščanov in se za njih tudi zavzema. Gleda naprej in se ne ozira in kritizira za nazaj. "Za čalnstvo na listi sem se odločil, ko me je moj učenec Gašpar spomnil na moje besede iz mladosti: Delati in z delom uspeti". Dr. Boris Filli univerzitetni profesor Rojen 29.9.1931. Doktorat je opravil na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ima objavljenih vrsto znanstvenih del v obliki knjig, refffatov, recenzij, ekspertiz in člankov s področja iBtavregpinupramegppravct sanitarregpprava in organizacije dela. V življenju je opravljal zazre družbene funkdje. J e dobitnik Bloudkove plakete. J e častni predsednik Pcrtorcškega žbcra predsednik Nadzornega sveta Slovenke kafer era1 Svetovnega slovertkegakcrgresa. Saša Cepuder -IL “j Sojič SH univ.dipl.iur. Rojena 29.8.1955. Pokončanem iz<±ra$vanju ra Davni fakulteti v Ljubljani je službovala na Višjem sodišču v Kcpru stanovanjski skupnosti - J P.Okolje Piran, od leta zaposlena na ZDK Koper ins spremembo zakonodaje vodajna DURSDU Koper kotvodja oddelka za pravne naloge. "Želim si sprememb na bolje, predvsem za boljše in vcrnejše življenje mladih Gašperja podpiran, ker ima smisel za obnovo Pirana in življenja v njem. Vem da bo mladim zagob\il boljšo prihodnost" Deni Rožec višja upravna referentka Rojena 20.25.1960. Dela na Davčni upravi v Luciji kot višja upravna referentka. Odraža jo prijaznost in strpnost. Rada ima svoj kraj, zato želi sodelovati pri njegovem razvoju. Atos Benulič vodja elektro nadzorništva Piran Rojen 15.1.1959. Od leta 1984 službuje pri Elektro Primorska -nadzorništvo Piran, kot vodja nadzorništva. " Moj vzrok kandidature na Listi neodvisnih občanov obine Piran je: Zaživeti turizem in vspodbujati življenjski utrip v občini Piran in ker zaupam in vidim bodočnost v županu Gašparju." C, It, Zdravko Butinar ladijski strojnik Rojen 21.8.1959. Pomorsko šolo smer strojništvo je končal v Portorožu Všeč mu je Primorska, še posebno občina Piran, kjer živi že dolga leta. "Podpiram Gašperja, ker ga poznam in mu zaupam." IZVLEČEK IZ PROGRAMA Piran: Urediti promet - zgraditi centralno garažno hišo pred mesto in ustrezno pomorsko infrastrukturo za ladijski potniški promet, potencirati razvoj kulturnega turizma in v razvoj nasploh uključiti napredne ideje mladih študentov Visoke šole za podjetništvo. Ustvarjati pogoje za pestrejše življenje najmlajših, mladih in starejših občank in občanov. Portorož: Pripeljati ga do mondenosti, potencirati razvoj kongresnega in termalnega turizma, ustvariti pogoje za izgradijo novih nastavitvenih objektov, upoštevati mnenja in predloge izkušenih hotelirjev, turističnih oparaterjev in sobodajalcev. Lucija: Dobiti mora status in sloves mesta, dušo in center kjer ne sme manjkati tržnica, knjižnjica, kulturni dom, mladinski center in cerkev kot se to spodobi za vsako pravo mesto. Zaledje: Fiesa, Strunjan, Seča, Sečovlje, Dragonja, SvPeter, Padna, Nova vas: Potencirati razvoj ekološkega in podeželjskega turizma, ustvariti pogoje za boljše življenje vaščanov, njihovim otrokom pa olajšati vključevanje v popoldanske dejavnosti (glasbena šola, šport,...) Naročnik oglasa: Gašpar Gašpar-Mišič ■ '. primorski u¥p ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov USTA UNITA de/ socialdemocratici S skupnimi močmi zo večje uspehe Ob občinsekm prazniku, 15. oktobru Ch w ilplllll!|l|gi ČESTITAMO* vsem občankam in občanom občine Piran ZLSD Piran Kandidatka ZLSD za županjo Občine Piran VOJKA ŠTULAR, prof. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LISTA UNITA de/ socialdemocratici Območna organizacija PIRAN Župančičeva ulica 14 6330 Piran tel.: 05 673-4450 faks: 05 673-4451 Lista kandidatk in kandidatov za Občinski svet L Enota III. Enota 1. Sebastjan Jeretič 1. Patrick Vlačič 2. Milica Maslo 2. Peter Bossman 3. Lorna Lovrečič 3. Rajko Ožbolt 4. Marjan Maslo 4. Darjo Reščič 5. Barbara Kožar 5. Mojca Švonja 6. Neset Dulai 6. Ivana Mijatovič DL Enota IM Enota 1. Vojka Štular l. Matjaž Kranjc 2. Janez De Reggi 2. Alen Radojkovič 3. Boštjan Andrejc - Buši 3. Uroš Koncilija 4. Vladimir Knez 4. Bogdan Bevc 5. Libero Delbello 5. Atilio Radojkovič Naročnik oglasa: ZLSD Dr. Alojz Zorn Ponujamo pošten odnos do vladanja 1. Zavzemamo se za pravno in socialno državo ter za enakost pred zakonom 2. Za uspešno gospodarstvo 3. Za moderno vsem dostopno zdravstvo in šolstvo 4. Za razcvet kulture in znanosti 5. Za življenje v miru in toleranci Dosedanje vladajoče politične stranke so naslednice vsaj v večinskem smislu stare politične nomenklature, ki je potiskala v ospredje diktaturo proletariata in je kršila osnovna načela pravne države, predvsem pri enakosti državljanov pred zakonom, zato menimo, da te stranke, ki trenutno vladajo v občini Piran, ne morejo prestopiti starega ideološkega okvira in še vedno vladajo na star totalitaren način. Naša stranka ponuja nov, svež in pošten odnos do vladanja, ki je daleč od miselnosti starih partijskih struktur. Ko opazujemo delo dosedanjih vladajočih strank, predvsem Združene liste in LDS, vidimo, da so te stranke zavestno ali pa zaradi nesposobnosti, zanemarile gospodarski razvoj občine. Kričeč primer je dopustitev preselitve tako uspešnega podjetja kot je Droga Portorož v sosednjo občino Izolo. Naša stranka se zavzema za oživljanje male obrti v lucijski obrtni coni, ustrezno podporo bomo nudili tudi razvoju kmetijstva in ribištva. Zelo pomembna se nam zdita tudi oljarstvo in pridelovanje vrtnin, zlasti na podeželju. Zaradi ekološko ogroženega morja je treba zgraditi več bazenov, predvsem so naklonjeni izgradnji umetnega jezera s filtrirano morsko vodo v Seči. Pridobiti moramo nove obalne površine. Zahtevali bomo rušenje skladišča soli v Portorožu in to sproščeno obalo izkoristili za turistične namene. Pri srcu nam je tudi prost dostop do obale. Dodatno zagrajevanje obalnega pasu je za našo stranko nedopustljivo. Podpirali bomo oddajo lokalov v ožjem mestnem jedru Pirana po simbolični ceni, po zgledu Izole. Zaradi slabih prometnih razmer bomo poskrbeli za izgradnjo vsaj 2 garažnih hiš in poskušali bomo izboljšati prometne razmere v občini. Zavzemali se bomo za razcvet kulture in izboljšanje šolstva v občini. Zavzemali se bomo za nacionalno strpnost. Pomembna se nam zdi izgradnja nove cerkve v Luciji. Zelo nas motijo velike socialne razlike. Naša stranka SDS Piran podpira Gašpar Gašpar Mišiča za župana Občine Piran. Občinski odbor SDS Piran Predsednik: dr. Alojz Zorn. Naročnik oglasa: SDS Sij S Slovenska ljudska stranka Za županjo Občine Piran Vojko Štular Občinski odbor Slovenske ljudske stranke je na svoji redni seji, 8. 10. 2002 soglasno podprl Vojko Štular za županjo Občine Piran in izglasoval tudi svojo listo kandidatov za Občinski svet Piran. Slovenska ljudska stranka ima tudi zanimiv program nadaljnjega hitrega razvoja občine. - Nova demokracija Slovenije Nova demokracija Slovenije kandidira Bredo Pečan za županjo Občine Izola Poziv politični j avnosti Nova demokracija Slovenije meni, da odnosi s Hrvaško sodijo med temeljne točke našega nacionalnega interesa (ugled države, varnost in stabilnost ter pot v evroatlantske integracije), zato menimo, da je eden naših ključnih interesov, da najdemo s Hrvaško skupni dogovor, če že ne zaradi našega mednarodnega ugleda, varnosti in stabilnosti, pa zaradi tega, da se lažje obranimo pred pritiski italijanskih hegemonističnih teženj. NDS poziva vso slovensko politično javnost, da se v predvolilnem času vzdržijo nastopaštva z nacionalističnih pozicij ter zlorabe odnosov s Hrvaško za dnevne politikantske namene, ker bi s temi dejanji predvsem zmanjšali pogajalske možnosti Slovenije v okviru evropske prakse reševanja teh vprašanj in zamajali naš mednarodni ugled. Nova demokracija Slovenije ima svoj program. Zavzema se za enakomeren razvoj občine Izola, ureditev komunalnih privezov, pravico do kakovostne zdravniške oskrbe, obogatitev obveznega zdravstva, razvojne in zaposlitvene perspektive, za tržno gospodarstvo, prijazno občino. Za NDS mag. Janez Jug. I w primorski u¥p /F ZVEZA ZA PRIMORSKO LOKALNA STRANKA ZA LOKALNE VOLITVE IL PARTITO LOCALE PER LE ELEZIONI LOCALI Piran - Pirano Volilna enota 1 - Unita’ elettorale 1 Lucija - Lucia Volilna enota 3 - Unita’ elettorale 3 1. LUCIANO MILOK 1. MARKO GORENJC 2. SILVA ČERVAR 2. MARINO ZLATIČ 3. BRUNA VERBANAC 3. BOJAN TROHA 4. BOGDAN BABNIK 4. FRANKO MARINOVIČ 5. JOŽEF ŠKOF 5. EDVARD HOJNIK Portorož - Portorose Volilna enota 2 - Unita’ elettorale 2 1. ANDREJ BABNIK 2. JANEZ BUKOVŠEK 3. FRANKO PEČAR 4. TOMAŽ PUSTOTNIK 5. ANTON KOVAČIČ Lucij a,Sečovlj e,Sv.Peter, Nova vas, PadnaJDragonija Volilna enota 4 - Unita’ elettorale 4 1. BOGDAN LULIK 2. BOJAN UDOVIČ 3. SILVESTER OPARA 4. GUIDO MAHNIČ 5. MARIJAN TONČIČ ZA ZUPANA PER IL SINDACO v LUCI ANO MILOK NAŠO OBČINO SMO DOBILI NA POSODO OD NAŠIH STARŠEV, NA KAR SMO PONOSNI, NAŠA DOLŽNOST JE, DA JO BOGATEJŠO PREDAMO NAŠIM OTROKOM, ZATO GLASUJTE ZA: ŽUPANA IN LISTO KANDIDATOV STRANKE ZVEZA ZA PRIMORSKO PONOSNI SMO - PRIMORCI SMO Za spremembe in razvoj Per I cambiamenti e lo sviluppo Naročnik oglasa: ZZP Lista za celovito občino Piran Nosilec liste Joško Joras Program liste za volitve 2002 1. Osnovno vodilo liste. Skrb občinskega sveta mora biti posvečena v enaki meri vsakemu predelu naše občine in v obsegu, ki je zarisan v zemljiški knjigi v Piranu; župan in občinski svetniki so prvi poklicani, da z vsemi argumenti, ki jih imajo na voljo, hranijo slovensko južno mejo. Odnose med občinsko upravo in občani je treba postaviti na nove temelje in pred sprejemanjem odlokov povprašati za mnenje vse prizadete, tudi našega malega človeka, ki živi od svojega dela v naši občini. 2. Turizem. Kljub turistični tradiciji in kot največja turistična občina v Sloveniji še vedno nimamo statusa turistične občine. Poleg kongresnega turizma bi morali razvijati zdraviliščne dejavnosti in ponudbo ekološko pridelane hrane, kar bi posredno pripomoglo k uveljavitvi malega kmetijstva. 3. Obalni pas. Slovenija ima 43 km obale, od katere je že polovica v posesti zasebnih ustanov, kar ni sprejemljivo za veliko večino občanov in državljanov. Uveljaviti je treba uredbo o priobalnem pasu kot skupnem dobrem. -4. Vodni viri. Občina Piran je imela v preteklosti dovolj svojih vodnih virov, sedaj pa jih prepušča Hrvaški. Na novo je treba načrtovati oskrbo z vodo in si zagotoviti lastne vodne vire. 5. Kmetijstvo. V občini bi morali ustanoviti odbor za kmetijstvo, ki bi vodil in spodbujal ekološko kmetovanje, ki postaja v tujini vedno bolj iskano in cenjeno. 6. Ribištvo. Ribištvu je država s pripravami za pristop k EU naložila veliko breme, zato bi jim morala tudi zagotoviti nadomestila (podobno kot obljublja kmetom). Naš zakon ne ščiti ne malega ribiča ne našega morja, kije že tako izpostavljeno vsem mogočim pritiskom Luška kapitanija nima potrebne opreme za posege in reševanja v primeru nesreč, prav tako ribiči nimajo posebnega prostora za shrambo in svoja opravila; ob primerni zasnovi bi bil lahko tak prostor tudi turistična zanimivost. 7. Šport. Občina Piran bi morala nameniti za šport od 5 do 8 % svojih proračunskih sredstev, ker je to najzanesljivejši način za obvarovanje mladine pred zablodami. Sredstva bi namenili za vzdrževanje klubov in za nove naložbe (odbojka na mivki, veslaški klub v Solinah, dom vodnih športov). 8. Sečovlje. 40% prihodkov od prodaje zemljišč naj bi se vrnilo v Sečovlje (za ureditev ceste Marička - Osnovna šola, za kolesarsko stezo ob glavni cesti od Seče do Dragonje in za ureditev središča Sečovlje). 9. Poraba ne sme preseči prihodkov. 10. Odnosi s sosednjo Hrvaško. V interesu nas vseh je, da ohranimo čim boljše odnose s sosedi, vendar ne izključno na našo škodo. Imamo dovolj tehtnih argumentov, ki jih uveljavljamo s strpnostjo in z dokumentiranim dokazovanjem naših pravic. Če to ne bo zadostovalo, pa se lahko obrnemo na mednarodno arbitražo. Kandidati Liste za celovito občino Piran za Občinski svet Občine Piran Volilna enota 1 Iztok Pečar, ribič, Trdinova 1, Piran Volilna enota 2 Volilna enota 3 Ana Marija Hafner, Boris Skolaris, upokojena novinarka, ribič, Kampolin 49, Lucija Mimi kot 8, Portorož gostinski delavec, Sečovlje štev. 1 Kandidat za Svet KS Sečovlje: Joško Joras. Naročnik oglasa: Joško Joras Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članom in simpatizerjem naše stranke DeSUS, občankam in občanom piranske občine čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober. DeSUS - Za županjo Občine Piran Vojko Stular, prof. in za predsedniškega kandidata dr.Antona Beblerja Kandidati DeSUS Piran za Občinski svet Piran Volilna enota I Piran Volilna enota III Lucija 1. Drago Žerjal 2. Bojan Laboda 3. Nada Borovničar 4. Anica Gorenc 5. Zvonimir Škapin 6. Marjan Druscovich 1. Maks Mauer 2. Pavel Godnič 3. Suzana Valussi 4. Mirko Kariž 5. Albin Fatur 6. Stanislava Premru Lovšin Volilna enota II Portorož/ Strunjan 1. Dr. Božidra Opara 2. Rihard Knez 3. Jožica Černič 4. Ivan Mikluš Volilna enota IV Sečovlje 1. Marino Grbec 2. Albert Suban 3. Palmiro Pucer 4. Ivan Djurdjevič 5. Vladimir Pašalič Naročnik: DeSUS Piran DeSUS DeSUS Izola -za županjo Bredo Pečan Na kandidacijskem zboru v prostorih Hotela Delfin v Izoli, 8. 10. 2002, so soglasno podprli Bredo Pečan za županjo Občine Izola ter tudi predsedniškega kandidata dr. Antona Beblerja. Za člane Občinskega sveta Občine Izola so bili izvoljeni naslednji kandidati: Volilna enota št. 1 Anton Juriševič,Marica Omerzelj, Ljubo Klanjšek, Bruno Podreka in Alojzija Čotar Volilna enota št. 2 Branko Simonovič, Dino Dodič, Stane Jenko, Julijan Peruzan, Vlado Mavrič, Srečko Gombač, Rasim Osmani, Ana Patajac, Albina Šenk in Vera Por opat. Volilna enota št. 3 Snago Višnjevec, Milostin Počkaj, Sonja Škorjanec, Zdravko Marenčič, Marjan Novak in Ivanka Godec. DeSUS Izola ima tudi na listi predlagane člane za Svete Krajevnih skupnosti. DeSUS Koper pripravljen na volitve DeSUS Tudi v Kopru smo vzeli volitve resno. Morda smo s pripravami res malce zamujali, a sedaj je vse pripravljeno in imamo tudi obetavno listo kandidatov, ki jim ^ volivci res lahko zaupajo svoj glas, sta nam povedala Anton Skok in Jože Sedmak, ki nosita tako rekoč glavno breme priprav na nove lokalne volitve, ki bodo 10. novembra 2002. V Občinskem svetu Mestne občine Koper ima DeSUS v tem mandatu dva svetnika. To sta Jože Sedmak in Ivan Albin Jenko. V stranki so prepričani, da jim bodo volivci na tokratnih volitvah dali še več glasov tako, da bi lahko imeli v svetniških klopeh najmanj štiri svetnike in s tem seveda tudi nekoliko večji vpliv na odločitve o vseh pomembnih vprašanjih razvoja mesta in podeželja. Na vrhu liste so Anton Sagadin, predsednik DeSUS Koper, Anton Skok, prof, predsednik Sveta Demokratične stranke upokojencev in predsednik Območnega odbora DeSUS Koper ter nekdanji Žagarjev nagrajenec, Jože Šedmak - član iniciativnega odbora za ustanovitev DeSUS-a in ustanovni član stranke, njen bivši podpredsednik, bivši predsednik Pokrajinskega odbora stranke, predsednik NO, nagrajenec Občine Koper (nagrada 15. maj) in sicer zelo aktiven član stranke. Na listi so še tudi drega znana imena kandidatov; Mirko Miklavčič, Isabella Flego (kandidatka DeSUS za županjo), Ivan Rožac in drtgi. »Samo s skupnimi prizadevanji vseh članov, bomo dosegli uspeh«, pravi Jože Sedmak in poudarja, da so na kandidatni listi stranke zastopani tudi predstavniki podeželskih krajevnih skupnosti. Stranka si je za letošnje volitve izbrala posrečeni slogan: DeSUS za vse generacije, kar pomeni, da se ne bori le za pokojnine. Isabella Flego Kandidatka DeSUS za županjo Mestne občine Koper Za predsedniškega kandidata dr. Antona Beblerja V J Kandidatka Isabella Flego (1937) je znana družbenopolitična osebnost- predstavnica italijanske narodnosti, ki se je izkazala kot učiteljica in ravnateljica šole z italijanskim učnim jezikom. Je tudi priznana literarna ustvarjalka. V preteklosti je že bila podpredsednica v Mestni občini Koper in tudi, v sicer krajšem mandatu od leta 1992 do 1994, poslanka v prvem slovenskem parlamentu. Zagovarja program revitalizacije Kopra kot pomembnega mediteranskega mesta na stičišču treh in več kultur in gospodarski razvoj, ki bo temeljil na primerjalnih prednostih Slovenije in posebno še Obale v evropskem prostoru. Kandidatka si bo prizadevala za oživljanje turizma in potrjevanje Kopra kot središča univerze na Primorskem. Anton Skok, predsednik Sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kandidat za člana Občinskega sveta Mestne občine Koper. Jože Sedmak, izkušeni politični delavec, prav tako kandidat za svetnike DeSUS v Mestni občini Koper. Naročnik: DeSUS Koper DeSUS Koper Kandidatna lista Politične stranke DeSUS Koper - za Svet Mestne občine Koper 1. Anton Sagadin, Dolinska cesta 22/C, Koper 2. Anton Skok, Izletniška pot 26, Koper 3. Jože Sedmak, Cesta na Markovec 43, Koper 4. Mirko Miklavčič, Cesta na Žanej 9, Sv. Anton, Pobegi 5. Isabella Flego, Cesta na Markovec 21, Koper 6. Ivan Rožac, Cikuti 2, Pobegi 7. Marija Štajber, Markova 12, Bertoki 8. Angel Alberti, Cesta borcev 22, Bertoki 9. Irma Černač, Kavaliči 2, Sv. Anton, Pobegi 10. Silvan Radin, Topolovec 17 Gradin, Gračišče 11. Milana Štemberger, Cesta VII. Št. 6 Prade, Koper 12. Bruno Perič, Verdijeva 9, Koper 13. Helena Sajko, Pristaniška 5, Koper 14. Jovan Vidakovič, Sergeja Mašere 3, Koper 15. Cvetka Čermelj, Vena Pilona 16, Koper 16. Dušan Milenkovič, Obrtniška 16, Koper 17. Silvana Majer, Vrtine 6, Sv.Anton, Pobegi 18. Franc Kirn, Ulica talcev 9, Pobegi 19. Erminio Pavletič, Dekani 77a, Dekani V ______________________________________________/ LDS Liberalna demokracija Slovenije Liberalna demokracija Slovenije Praznik občine Piran je tudi priložnost, da se za trenutek ustavimo, ocenimo prehojeno pot, uresničitev načrtov. Vsem občankam in občanom ter članom LDS čestita me in zel ime velike usnehev. LOS Oiran Zmagovita ekipa v kuhanju brodeta FOTO: Danilo Markočič D*. Nikolaj Kink da kandidat LDS za župana občine Piran Ni bil volilni golaž Primorski novinarji zmagovalci v pripravi brodeta Slovenski novinarji, združeni v Društvo novinarjev športnikov, ne znajo le spretno vrteti svojih peres. To se dokazali na letošnjem tridnevnem srečanju v Izoli, ko so se posamezne ekipe pomerile v jadranju, balinanju in na 1. Svetovnem tekmovanju v kuhanju brodeta, kjer pa so se najbolje izkazali primorski novinarji. Zasadili tudi prvo novinarsko oljko. Novinarki Nataši Benčič Posega (Radio Koper) in predsedniku Društva novinarjev športnikov Vladu Krejaču (TV Slovenija) je ob veliki gostoljubnosti in pomoči županje Brede Pečan, Balinarskega društva Izola, Jadralnega kluba Olimpic, Slaščičarne Ekrem, Hotela Delfin ZDUS, Srednje gostinske in turistične šole Izola ter podjetja Delamaris, uspelo privabiti kar lepo število slovenskih novinarjev na srečanje v Izolo, ki že nosi tudi svoje ime »Račke na morju«. Začelo se je v petek, 20. septembra 2002 popoldne, ko so se novinarji prvič pomerili na balinišču v Arrigoniju, zvečer pa so obiskali vinarja Mirana Moškona. V balinanju se je izkazala zmagovita ekipa Primorskih novic: Tomo Šajn, Miran Kljun, Bojan Gluhak in Danijel Cek. V preizkusu jadranja je lovoriko osvojil Franc Ferjančič (Radio Cerkno). Srečanje se je nadaljevalo v soboto, 21. septembra ob 11.00 uri v Mandraču, kjer je Jadralni klub Olimpic pripravil regato »Oldtimerji v optimistih«. Vreme je sicer malce nagajalo, a tu se ne da nič pomagati. Zbistrilo se je do večera, ko je bilo treba obleči bele kuharske halje in kape, kajti na terasi Gostinske in turistične šole v Izoli se je ob 19.00 začelo 1. Svetovno novinarsko tekmovanje v kuhanju brodeta. Potrebne odmerjene sestavine so bile že pripravljene na veliki mizi. Nastopile so tri ekipe: »Gorenjsko - Dolenjska naveza« in novinarji - Primorci (italijansko in slovensko jezikovno področje). Vse se je dogajalo pod budnim očesom vodje kuhinje Iztoka Butkoviča, ki seveda dobro ve kako se kuha brodet, saj je za to istrsko posebnost že prejel visoko priznanje. Iz treh kotlov je začelo dišati. Ob ljubosumnem gledanju v sosednji kotliček smo Primorski novinarji - »kuharji« opazili, da bi tekmo kaj hitro izgubiti, če bi se z Gorenjci in Dolenjci pomeriti v pripravi golaža. V vsak kotel bilo treba v pravilnem zaporedju spraviti po 5 kilogramov morskih dobrot in še marsikaj, kar brodetu daje svojstven okus. Tu smo očitno biti neprekosljivi. Stroga komisija v sestavi županje Brede Pečan, Nataše Benčič Posega in specialista za brodet Iztoka Butkoviča si je ogledovala postopke nato pa tudi poskusila kaj smo pripraviti. Napetost je naraščala in sledil je razglas. Najboljši brodet je pripravila primorska ekipa novinarjev; naš urednik Franc Krajnc, Graziela Muženič, Flavio Ferlani in Franko Hmeljak (vsi Radio Koper). Naslednji dan, v nedeljo 22. septembra dopoldne, so novinarji pri Italijanski Osnovni šoti v Izoli zasaditi prvo (tri leta staro) »novinarsko oljko« in se nato odpeljati na krajši izlet z barko J ež. Županja Breda Pečan je udeležence povabila naj naslednje leto pridemo pobirat oljke. Naročnik oglasa: LDS Piran 1. VOLILNA ENOTA JANA TOLJA univ.dipl. politolog direktorica Avditorija Portorož MATJAŽ UKMAR ing.prometa vodja kulturne dejavnosti Avditorija Portorož ALJOŠA PEČAN -GRUDEN univ.dipl. pravnik direktor pravno kadrovsko splošnega področja Mobitela d.d. LISTA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 2. VOLILNA ENOTA 3. VOLILNA ENOTA LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE a *i MILENA OBLAK -JUH, dr. med. zdravnik, specialist pediater pediater v Zdravstvenem domu Izola SAŠO ŠRAML ekonomist podžupan Občine Piran 4. VOLILNA ENOTA a • W KLAVDIJ MALLV univ.dipl.ing. gradb. vodja oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Piran DARIJ BARRILE univ.dipl. ekonomist direktor javnega podjetja Okolje Piran d.o.o. Ing. IVAN DEKLEVA ing. strojništva samostojni podjetnik 4^ BRUNO ČENDAK strojni tehnik samostojni referent na splošni plovbi Piran ALOJZ JURJEC pomorski strojni ing. kadrovski direktor Splošne plovbe Piran RADO BEDENE univ.dipl.ing. arhitekture samostojni podjetnik ANTON KOVŠČA pravnik upokojenec DANKO JURETIČ strojni tehnik direktor Ogrevanja d.o.o. mag. IGOR-JANEZ ZAJEC magister gradbeništva pomočnik direktorja družbe Viator&Vektor d.d. mag. FRANCI HENIGMAN magister elektroteknike samostojni podjetnik ALENKA PEROSSA univ.dipl.ing. arhikteture vodja oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Koper LIDIJA DODIG gimnazijski tehnik tajnica KS Piran MILENA SABADIN učiteljica predmetna učiteljica na osnovni šoli Sečovlje JANI LUBEC avtoklepar samostojni podjetnik ALEŠ DOBRAVC ekonomist direktor sektorja za marketing Casino Portorož d.d. JOŽE SORTA profesor upokojenec BOJAN TROHA poslovodja vodja tehnične službe Casino Portorož d.d. Aldo Babič Predsednik uprave družbe Casino’ Portorož V Casinoju Portorož že nekaj časa intenzivno razmišljajo o opciji nakupa kapitalskih deležev delniške družbe Metropol Group v Portorožu. Opcija tudi za Palače. Igralništvo v Portorožu ima dolge in trdne korenine, saj je to že velikokrat dokazalo. Veliko je naložb, ki izvirajo iz igralniških prostih sredstev. Zanimalo nas je, kakšne načrte imajo v portoroškem Casinoju danes, ko slišimo, da poslujejo kar dobro. Pogovarjali smo se z Aldom Babičem, predsednikom uprave Casinoja. Poslovno leto še ni zaključeno, pa vendar, kako ocenjujete turistično sezono? »Turistično sezono na splošno ocenjujemo kot povprečno dobro, glede igralnice pa lahko rečem, da smo dosegli vse zastavljene cilje, tako glede poslovanja kot tudi obiska igralniških gostov.« Ali so torej rezultati boljši od lanskih? »Slika kaže, da bomo presegli načrt poslovanja do konca leta, seveda, če ne bo kakšnih presenečenj, kar se v turizmu tudi lahko zgodi. Toda rezultati ne pridejo sami od sebe. Zaradi konkurence moramo več sredstev vlagati v promocijo, za dvig kakovosti in ponuditi vedno nekaj novega. Lani smo na primer prenovili portoroško igralnico, povečali smo število igralniških mest in to se nam že obrestuje.« Ali lahko sploh ločimo igralništvo od turizma? »Igralništvo je dodatni proizvod v turizmu in kot takšen njegov potrebni sestavni del. To potrjuje tudi zgodovina te dejavnosti v Portorožu.« Slišali smo, da razmišljate o nakupu kapitalskih deležev družbe Metropol Group. Koliko je v tem resnice? »Res je, da že dolgo, v zadnjem času pa bolj intenzivno, razmišljamo oziroma delamo na opciji nakupa kapitalskih deležev delniške družbe Metropol Group, saj ne nazadnje ta družba iz več razlogov potrebuje strateškega partnerja. Mi kot prvi sosed z Grand hotelom Metropol že sedaj dobro sodelujemo in smo njihov največji poslovni partner. To sodelovanje bi še poglobili z nakupom kapitalskih deležev in dosegli sinergij ske učinke za obe družbi. To smatramo kot našo prednost pred morebitnimi drugimi interesenti.« Torej to ne bi bil sovražni prevzem? »Mi si tega ne želimo.« Vam je poznan finančni položaj družbe Metropol Group, saj vemo, da ima kar nekaj zajetnih dolgoročnih posojil, ki so vezane s hipoteko? »Že nekaj časa spremljamo podjetje in kot povedano, glede na to, da smo njihov največji poslovni partner in sosed mislim, da imamo kar dober vpogled v njihovo poslovanje. Naš interes je dolgoročno uspešno poslovanje GHM, zato ocenjujemo, da smo prav mi najbolj primeren interesent za nakup njihovih kapitalskih deležev, saj bi tako lahko optimalizirali poslovanje obeh družb.« Kaj boste storili, če se lastniki Metropola odločijo drugače in firmo prodajo drugim, morda tujcem? Boste morda postali strateški partner novih lastnikov starega turističnega bisera hotela Palače, za katerega je že razpis? »Metropol ni edina opcija. Prav tako kot za Metropol se že nekaj časa ukvarjamo z opcijo nakupa starega hotela Palače. Po informacijah, ki jih imamo, naj bi sodišče kmalu razvozlalo zapleten vozel, ki izvira iz nesrečne 99-letne najemne pogodbe.« Ali imate kakšne načrte širjenja igralniške dejavnosti zunaj Slovenije, morda celo na bivši jugoslovanski trg? »Zelo zanimivo za nas postaja srbsko tržišče, konkretno Beograd, celo bolj kot v Sloveniji, kjer je tovrstno tržišče že nekoliko zasičeno. Prav v teh dneh se bomo na to temo verjetno pogovarjali na enem izmed turističnih obiskov Pirana v Beogradu.« Franc Krajnc Piran ima strategijo turizma 2002 - 2006 Strateške usmeritve razvoja turizma v občini Piran so bile sprejete na 31. seji Občinskega sveta Piran v četrtek, 26. septembra 2002. Strategijo je izdelal Mednarodni inštitut za turizem Ljubljana, naročnik pa je bil Turistično združenje Portorož, g.i.z. Občine Piran.. Kratko obrazložitev na seji so podali vodja projekta mag. Janez Širše in člana Ivan Silič in Ljubo Bertok. Član projekta je bil tudi Boris Kočevar. ; ~ "pr"1 J £ > *jL Predlagani dokument, razvoj turizma v občini Piran - strateške usmeritve je nastajal kar nekaj časa, ima pa glavni namen vzpodbuditi in zagotoviti uravnotežen razvoj turizma na celotnem območju občine Piran. Iz predlaganih strateških usmeritev je razvidno, da se občina zavezuje, v skladu z dogovorjeno politiko na vseh področjih razvoja, sprejemati odločitve in aktivno delovati ter nosilcem in vsem ponudnikom turističnih storitev ustvarjati pogoje in odpravljati ovire za njihovo delovanje in razvoj. Predlagana prostorska in programska umestitev razvoja je na eni strani osnova za sprejemanje prostorskih načrtov in drugih razvojnih dokumentov v občini Piran. S takšnimi pogoji bo zagotovljen uravnotežen razvoj turistične ponudbe s poudarkom na zavarovanju in ureditvi okolja v smislu zelene sredozemske riviere, na kateri se kot prednostni razvijajo počitniški, zdraviliški, kongresni, navtični, športni in kulturni programi. Pomembno vlogo dobivajo tudi občinske službe. Končni cilj strategije je Piran-turistična občina, ki naj zagotovi ustvarjanje bogastva in s tem blagostanje in kakovostno življenje prebivalcev občine, je uvodoma v strategiji zapisala županja Vojka Štular. Strategija razvoja turizma je nastajala kar nekaj časa in je sedaj po sprejetju na OS Piran izhodišče in podlaga za področje razvoja turizma. Programski pristop, ki so ga sprejeli, pomeni poudarjanje partnerstva med poslovnimi subjekti javnega, zasebnega in civilnega sektorja, česar je bilo doslej očitno premalo. Celo več, subjekti turizma so živeli nekakšno svoje življenje, občina, v kateri so ustvarjali, pa svoje. Nadaljnji cilj je graditi in povezovati ponudbo pri kompleksnih turističnih proizvodih, povezovati podjetniške interese in lokalne institucije pri oblikovanju skupnih projektov ter spodbujati marketinško strategijo in promocijske aktivnosti. Vsi komplementarni deli turizma: šport, kultura, informiranje, izobraževanje, prireditve..., morajo biti vključeni v razvoj. Cilj je tudi podvojiti celoten prihodek občine iz naslova turizma. Kako to uresničiti je seveda drugo vprašanje, kajti v Portorožu in Piranu so že omejene prostorske možnosti, zaledje pa ponuja krasen razvoj o čemer žal le samo govorimo. Zavarovati je treba namreč tudi okolje. Strategija tudi nakazuje kako povečati prepoznavnost turističnega proizvoda v občini Piran in posodobiti informacijski sistem ter kako pripraviti operativni program za izvedbo strateških nalog, pri tem pa ne pozabiti na dobre turistične kadre, od katerih za visi marsikaj. Razprava na občinskem svetu je bila zelo živahna, saj se tako rekoč vsi dobro razumemo na turizem In kakšne so programske usmeritve za posamezne krajev občini Piran? O tem v prihodnji številki. Franc Krajnc 6. srečanje lokalnih časopisov Slovenije je bilo 3. in 4. oktobra 2002 v Novi Gorici Gostitelj: Tednik OKO Naloga medijev je verodostojno informiranje Število lokalnih časopisov Slovenije se je v zadnjih petih letih povečalo skoraj za 50 odstotkov, povečal se je tudi njihov vpliv na lokalne strukture, zaradi kroničnega pomanjkanja kapitala, pa je tudi težko govoriti o popolni neodvisnosti teh medijev. Udeleženci dvodnevnega srečanja, že šestega po vrsti, so v Ferlini dvorani Nina v Novi Gorici razpravljali o dveh aktualnih temah: Vpliv lokalnih medijev na oglaševanje in vpliv lokalnih medijev na volitve. Gostitelj letošnjega srečanja je bil novogoriški časopis OKO. Na zanimivem srečanju se je zbralo 64 predstavnikov lokalno-regionalnih časopisov iz 23 časopisnih hiš. Udeležence je v imenu gostitelja pozdravil direktor časopisa OKO Branko Dolenc. Branko Tomažič, predsednik uprave delniške družbe HIT in v imenu pokrovitelja srečanja Mestne občine Nova Gorica, župan Črtomir Špacapan. Da smo novinarji lokalnih časopisov enotni in tudi hitri, lahko potrdi tudi bilten srečanja, ki je izšel že, takoj po prvi razpravi. Tudi na tem srečanju smo se udeleženci spraševali kakšna sta naša vloga in moč na področju javnega obveščanja in kakšen je vpliv drugih na lokalne medije, zlasti vpliv kapitala, od katerega je odvisno izhajanje slehernega časopisa, saj je tudi informacija postala tržno blago. Popolnih neodvisnih lokalnih medijev ni, kajti pri skoraj vsakemu je vgrajena nekakšna samocenzura. »Lahko je pisati o Bushu, težko o svojem sosedu, s katerim se dnevno srečuješ«, je povedal Drago Mislej, urednik in direktor izolskega časopisa Mandrač. O vplivu medijev na volitve in obratno sta udeležencem govorila Jana Taškar, novinarka Dela, ki že 20 let spremlja volitve in Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika v Trstu. Zanimivo je, da morajo v Italiji naročniki volilnih oglasov plačati storitve vnaprej, kajti tam imajo s strankami, ki ne uspejo na volitvah glede tega slabe izkušnje. Bojan Sinič, Panorama slovenska Bistrica, je povedal, da predvolilni čas prinaša politične pritiske, ki jih lokalni mediji sicer nismo vajeni. Smo bolj na udaru in prav tu se lahko izkaže, kdo je res politično neodvisen. Pogovor na dopoldanski temi Oglaševalec - novinar - medij je vodil Franci Kotnik, urednik Savinjskih novic, ki bodo gostitelj 7. srečanja Lokalnih časopisov Slovenije leta 2003. Boris Dolničar, predsednik strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij pri GZS in urednik časopisa Primorski Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica utrip sta naštela nekaj podatkov o stanju lokalnih medijev v slovenskem medijskem prostoru. Zanimivo pri tem Franci Kotnik, direktor Savinjskih novic je, da število lokalnih časopisov narašča. Še pred petimi leti jih je bilo komaj kakšnih 52, danes pa jih je že 83, skupaj s sedmimi regionalnimi časopisi kar 90. Skupaj povprečno natisnemo okrog 220 000 izvodov in pokrivamo okrog 20 % slovenskega informativnega prostora. To pa so že številke, zanimive bralce in tudi za oglaševalce. Naloga lokalnega časopisa je verodostojno informiranje, predvsem seveda o lokalnih dogodkih, upoštevajoč evropske norme in kodeks novinarskega obveščanja. Novinarji so po srečanju bili povabljeni tudi v Vipavsko klet na sladek mošt. Zgodovinarji o slovensko italijanskih odnosih Zgodovina na obeh straneh meje je bila prevečkrat razumljena kot predmet trenutnega političnega boja, zgodovinarji pa naj bi le branili nacionalne interese V Pokrajinskem muzeju v Kopru je bil 23. septembra 2002 znanstveni sestanek oziroma simpozij na temo Slovensko-italijanski odnosi v zadnjih sto letih, na katerem so zgodovinarji osvetljevali dogajanja v polpretekli zgodovini med bivšo Jugoslavijo in Italijo ter Slovenijo ter tudi kako je nastajalo znamenito delo slovensko-italijanske štirinajstčlanske mešane komisije, ki sta jo ustanovili vladi republik Slovenije in Italije. Predlog simpozij je nastal v sodelovanju Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) v Kopru, Inštitutom za novejšo zgodovino ter Fakulteto za humanistične študije Koper. Zgodovinska stroka stoji na stališču, da zgodovine ni mogoče prirediti ali podrediti volji aktualne oblasti in da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Prepričani so, da mora zgodovinska stroka iz ene in druge strani meje nenehno soočati in izmenjevati svoja spoznanja in dosežke, zato je bil ta sestanek, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in Italije, pomemben in pozitiven doprinos k dosedanjemu poznavanju navedene problematike. Finančno sta ga podprla Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Mestna občina Koper. Komisija je junija leta 2000 končala svoje delo in podala poročilo z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956. Na simpoziju sta bila oba sopredsedujoča komisije, dr. Milica Kacin Wohinz in prof. Giorgio Conetti. Dobrodošlico udeležencem je zaželel Dino Pucer, župan MO Koper in dejal, da tematika ki jo bodo obravnavali ni zanimiva samo iz zgodovinskih vidikov, ampak je to materija, ki jo prebivalci ob meji čutimo in živimo zelo neposredno, v prvi besedi in v sedanjem času. V preteklosti pa iz pričevanj in izkušenj naših staršev. Velik del obdobja, ki je predmet obravnave, zaznamujejo močna in globoka nasprotja med Italijani in Slovenci. Nasprotja, ki so se potencirano izrazila tudi v težkih in tragičnih dogodkih velikih razsežnosti (1. svetovna vojna, obdobje fašizma...). Izkušnje so krhke in grenke v ljudeh, ki so to sami doživeli, so povzročile velike rane in so se in se še težko celijo. Iz vseh teh grenkih izkušenj pa se je vseeno rodila nekaj dobrega. Prišlo je do spoznanja, da je potrebno nasprotja presegati, skupno graditi sožitje in dobre sosedske odnose. Ta sestanek pa je dokaz, da se to sodelovanje nadaljuje in širi, je dejal Dino Pucer. Udeležence je pozdravil tudi dr. Darko Darovec, direktor ZRS. Tako v ustanovitvenem aktu, kot v raziskovalnem programu ZRS RS Koper je posebej izpostavljeno raziskovanje tradicije zgodovine in kulture zahodne Slovenije in njenih sosednjih dežel, zato tematika slovensko-italijanskih odnosov vsekakor vanjo še kako spada in je morda ena od osrednjih v našem raziskovalnem programu, in za to temo namenjamo tudi ta simpozij, je dejal. V ZRS so že leta 1995 organizirali podobne simpozije na temo ob-50. obletnici osvoboditve Primorske, leta 1997 ob 50. obletnici nastanka Pariške mirovne pogodbe in nastanka Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) in leta 2000 v okviru PHARE programov tudi tema -vzroki in posledice izseljevanja iz Istre, predvsem slovenskega dela, kjer je bilo zajeto tako obdobje med obema vojnama, med vojno in povojno obdobje. Ta simpozij naj ne bi samo prispeval k pregledu dosedanje dejavnosti slovensko-italij anske kulturno-zgodovinske komisije, temveč da poda tudi nekaj razmišljanj, napotkov, predlogov k nadaljnjemu raziskovanju ter, da bi obrodilo tudi v naslednjih letih nove rezultate, ki bodo predvsem prispevali k skupnem mirnem življenju v bodočih integracijskih procesih. Uvodni referat je podal dr. Branko Marušič. V razpravi so sodelovali tudi Gorazd Bajc: Znanstvenemu sestanku na pot, Giorgio Conetti: Delo slovensko - italijanske zgodovinsko-kulturne komisije -italijanski pogled, dr. Dušan Nečak: Nameni, cilji in problemi dela slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev, dr. Marta Verginella: Zgodovina slovensko-italijanskih odnosov in predušnost obmejnih zgodovinopisij in Fulvio Salimbeni: Kako naprej - Perspektive skupnega slovensko-italijanskega znanstvenega raziskovanja ter dr. Milica Kacin VVohinz in dr. Nevenka Troha.. Dr. Milica Kacin Wohinz Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana Koliko smo dosegli namen ali koliko je naše delo uporabno tudi v politične namene, bodo presodili drugi Štirinajstčlansko mešano komisijo sta ustanovili vladi republik Slovenije in Italije leta 1993 z nalogo, da celovito prouči odnose med narodoma v zadnjih sto letih in izdela dokument, ki bo podlaga za boljše medsebojno razumevanje in razvijanje prijateljstva med državama. Komisija je na prvem zasedanju v Benetkah 19. novembra ugotovila, da je zaupanje vrednotenja divergentnih interpretacij svobodnemu soočanju neodvisnih izobražencev, zunaj medvladnih odnosov, velik korak naprej. Obdobje 1880-1956, od narodno-politične diferenciacije obmejnega območja do posledic londonskega paketa je razdelila na štiri poglavja za katera je vsaka stran napisala temeljne študije. Na petih plenarnih zasedanjih je komisija študije prediskutirala, ugotovila možnost integracije in naložila obojnim avtorjem posameznih poglavij izdelavo enotnih osnutkov sinteze omejeno na sedmih straneh. Osnutki so bili z velikimi napori napisani do marca 1997. Nato je delo zastalo, zaradi dveh odstopov na italijanski strani (prof.E. Apih in sopredsednik S. Bartole). Italijansko zunanje ministrstvo je imenovanje novega sopredsednika (prof. G. Conetti) odlašalo do pomladi 1999. Od oktobra istega leta je komisija delo nadaljevala s štirimi podkomisijami, ki so na osnovi dodatnih razprav revidirale osnutke sintez in sestavile končno poročilo v obeh jezikih. Tega je komisija soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu junija 2000 in ga julija izročila obema ministroma. Dvojezična razprava je posneta na magnetofonskih trakovih. Ministrstvi sta zavlačevali tudi z objavo Poročila. Na pritisk širše javnosti so ga objavili dnevni časopisi aprila 2001, v knjižni obliki, trojezično pa ga je, z vednostjo italijanskega dela komisije, oktobra izdal Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Glavne probleme so povzročali: terminologija, preciznost in strnjenost formulacij v obeh jezikih, ločevanje slovenskih zgodovinskih procesov od hrvaških v Istri, slabo proučena zgodovina Beneške Slovenije, znanstveno nedognana II Piccolo. Ker je italijanska stran - ministrstvo za zunanje zadeve - zavračala skupno objavo, so se na slovenski strani odločili, da besedilo namesto vlade izda Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Nastalo je kar nekaj polemik. Takratni slovenski zunanji ministre Lojze Peterle naj bi navedel, da bi morala Slovenija po mnenju Italije »prevzeti večji del krivde za dogajanja v času komunizma, se opravičiti, vrniti premoženje ezulom, ne na uradni ravni pa naj bi se govorilo celo o ozemeljski zahtevah. V tem okviru so bile velikokrat omenjene tudi fojbe, v katerih naj bi hrvaško-italijansko komisijo« Poleti 1995 je prišlo do ponovne protislovenske kampanje v Trstu, zato je slovenski državni zbor zahteval takojšnjo »belo knjigo«. Slovenski del komisije te naloge ni sprejel, kajti menili smo, da je pomembnejše obdržati dialog in najprej dokončati naročeno skupno delo. Belo knjigo so pripravili drugi. »Problematiko odnosov smo strukturirali na raven institucij, politike, gospodarstva, cerkve, kulture. števila (žrtev), uravnoteženje kriterijev in meril. Recenzije in kritike, predvsem v italijanskih medijih, zahtevajo posebno analizo in odgovore, kar je že v funkciji poglabljanja nadaljnjih skupnih raziskav. Knjigo slovensko-italijanski odnosi so doslej predstavili v Ljubljani, na Opčinah (zamejskim Slovencem), v Kopru in v Gorici ter v Gradiški z naslovom Come si considera un passato comune - Una valutazione critica della relazione finale«. Pritisk javnosti, da vladi objavita poročilo je bil velik. Sredi marca 2001 se je s Pozivom vladi in zgodovinarjem zanj zavzela tako imenovana civilna družba z več desetinami uglednih podpisnikov (prvi Franco Juri) z obeh strani meje. Sledila je, kot veste, objava dveh poglavij osnutka v Primorskih novicah, brez vednosti komisije. Zunanji minister Rupel je to označil kot piratsko dejanje, Slovenci smo protestirali zaradi kršitve avtorskih pravic 14 članov komisije in zavajanja javnosti. Primorske novice so s tem grobo kršile avtorske pravice 14 slovenskih in italijanskih avtorjev-članov komisije. Kot končni tekst so objavile del iz konteksta iztrganega besedila ene od delovnih verzij, ne pa končnega besedila... S tem naj bi Primorske novice zavestno zavajale slovensko, posredno pa tudi italijansko javnost, je zapisala dr. Milica Kacin VVohinz. Končno integralno besedilo komisije je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku, hkrati pa tudi v tržaškem piše o izjavi italijanskih kolegov, ki so jo prejeli na prvem sestanku v Benetkah: »Odločno nameravamo prispevati - v mejah naših zmožnosti znanja - k nadaljnjemu razvijanju in utrjevanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo na temelju boljšega medsebojnega razumevanja in dejanskega sodelovanja... Zgodovina nas uči, da so kulturniki in intelektualci vedno opravljali najbolj pomembno vlogo pri zbliževanju med narodi. Naše delo je bilo študijsko strokovno, razprava strpna, ostra, a brez obtožb. Odločilno pa je bilo poslušati in razumeti, sicer bi se hitro razšli, kakor se je zgodilo z analogno slovenskem jeziku niso pomenili istega v italijanskem in obratno. Zavreči smo morali pojme ideologizma »etnično čiščenje«, »genocid«, tudi »kulturni genocid« (čeprav ga je v prvem osnutku predlagal prof. Apih), »krvave obračune«, »masakre«, »zloglasnosti« in druge radikalizme, ki so v historiografiji in zlasti publicistiki tako zelo pogosti na obeh straneh. Izkoristila bom eno od Apihovih ocen, da nam je, namreč, uspelo našo skupno preteklost »zdemonizirati«. Termini so nam delali težave. Za brezhibno precizno prevajanje gre padlo veliko Italijanov.. .Na pogoste pripombe, da gre za zgodovino po naročilu politike, torej za uradno zgodovino, dr. Milica Kacin VVohinz Naj opozorim na nekatere probleme, ki bodo gotovo navzoči tudi v nadaljnjih raziskavah: 1. Različno pojmovanje meje med dvema narodoma, ko gre za narodnostno mešano ali v našem primeru za ozemlje z narodnostno mešanimi otoki - mesti. Pri nas ustaljeni pojmi: »narodnostna meja«, »jezikovna meja«, »etnično ozemlje«, kompaktno slovensko ozemlje« in podobno, niso bili za vse sprejemljivi. In če pomislimo, daje čez to ozemlje v letih 1915-1951 teklo nič manj kot 14 mejnih črt, 7 je bilo realiziranih, od tega dve vojni fronti, res ni preprosta končna definicija.. Sprejeli smo opise kot na primer: »ozemlje, ki so ga Slovenci imeli za svojega«, ali, »ki so ga Slovenci poselili v preteklosti«... 2. Problemi so nastajali tudi glede terminologije. Nekateri izrazi v zasluga prevajalcem, zlasti Ravelu Kodriču, ki je neprekinjeno delal z nami. 3. Glede ločevanja slovenskih zgodovinskih procesov od hrvaških: Italijanska Venezia Giulia ni bila istovetna s slovenskim Primorjem. Za italijansko stran obstaja ena sama enotna italijanska skupnost v Julijski krajini in Dalmaciji, druga stran pa je zanjo zgolj »slava« ali »jugoslovanska«. Med obema vojnama smo zaradi skupne usode dejansko spadali skupaj. Italijanski narod je bil obenem država, medtem ko so bili za nas jugoslovanska država in meddržavni odnosi le okvir. Ne nazadnje, danes samo Republika Slovenija meji na Italijo (na kopnem) in samo Slovenci imamo svojo manjšino v Italiji. Z njo smo plačali severno-zahodno mejo jugoslovanske države in popolno zaokrožitev hrvaškega etničnega in tudi narodnostno mešanega teritorija. 4. Posebno vprašanje, za katerega se je zavzemala slovenska stran je bila Beneška Slovenija. Ostajala je neznana, ker jo praviloma nobena jugoslovanska ali slovenska historiografija, kaj šele italijanska, ni enakopravno obravnavala hkrati z drugimi Slovenci v Italiji. Šele po vojni smo jo Slovenci šteli k »enotnemu slovenskemu kulturnemu proštom«. 5. Nadvse delikatno je bilo vprašanje števil. Nismo imeli enakega ve'denja, vsaka stran je razpolagala s podatki iz lastne historiografije, ki jo je bilo treba upoštevati. Sprejeli smo samo znanstveno dognana števila. Slovenci smo menili, da je bolje zapisati kakršnakoli števila, minimalna in maksimalna, torej razpon od - do, tudi, če je še tako velik, kakor uporabljati dvoumne formulacije. Glede tega smo že doživeli ostro kritiko tudi s slovenske strani. 6. Odločilno je bilo vztrajati pri enakih kriterijih. Z istim metrom meriti vse dogodke, uravnoteženo in primerjalno obravnavati vse procese, upoštevajoč časovni lok in števila vpletenega ali prizadetega prebivalstva. Na primer: 350 do 750 tisoč Slovencev četrt stoletja podvrženih Italiji - fašizmu, nasproti 30 tisoč Italijanov na teritoriju Slovenije deset let podvrženih jugoslovanskemu režimu. 7. Segmente sožitja, ki so nam jih posebej priporočili ustanovitelji komisije, da ja ne bi iskali samo konfliktnosti, smo brez težav našli v delavskem in antifašističnem gibanju, medtem ko stiki na kulturni ravni, posebej pa na sosedski in osebni ravni, niso bili globlje raziskani. Najostrejši kritik A. Šema (ki obsoja predvsem italijanske člane komisije) govori kar o dveh legijah CCNN, ki naj bi ju komisija ignorirala. Koliko smo dosegli namen ali koliko je naše delo uporabno tudi v politične namene, bodo presodili drugi. Nevenka Troha Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana Dogajanje na narodnostno mešanih območjih presega okvire posameznih držav. Je kompleksno in prepleteno, zgodovina slovenske manjšine v Italiji je tako del slovenske, a tudi italijanske zgodovine, zgodovina italijanske manjšine je del italijanske, a tudi slovenske (jugoslovanske) zgodovine. Posameznik je pripadnik določenega naroda (pa tudi narodov), a obenem delavec, intelektualec, levičar, desničar, bogat, reven. Z zgodovine Primorske (v najširšem pomenu te besede) se ukvarja tako slovensko kot hrvaško in italijansko zgodovinopisje, seveda vsako v svoji raznolikosti, saj tudi zgodovinarje ne determinira samo narodnostna pripadnost. Če se omejimo le na dogajanje v dvajsetem stoletju, ki je bilo na tem območju ob meji še posebej burno (nekateri so živeli pod avstrijsko, italijansko, nemško, anglo-ameriško, jugoslovansko in slovensko oblastjo) in nasilno ter je porajalo številne mite, lahko ugotovimo, da so zgodovinarji na obeh straneh meje že doslej opravili veliko delo in objavili številne, tudi temeljne analize dogajanja. Obenem že več desetletij teče plodno sodelovanje med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi zgodovinarji, do leta 1990 zlasti tistimi, ki so levo usmerjeni. Slovenski zgodovinarji so obravnavali dogajanje med Slovenci (in Hrvati) od italijanske zasedbe leta 1918 do izbruha 2. vojne in medvojno dogajanje, italijanski zgodovinarji pa so dogajanje obravnavali širše, a pri tem največkrat le obrobno prikazali dogajanje med manjšino, dostikrat le kot dodatek, avtor katerega je bil pripadnik manjšine. Predstavniki manjšine pa so večinoma posegali v "'manjšinske1' teme in niso obravnavali širše tematike okolja, v katerem živijo. Italijanski zgodovinarji so šele v zadnjem času bolj poglobljeno posegli v vprašanje italijanske okupacije Ljubljanske pokrajine in vloge Italije kot agresorja in okupatorja. Za razliko od slovenske strani, ki se je politično zelo obremenjenega dogajanja po letu 1945 lotila šele koncem osemdesetih let, pa so kmalu posegli v politično zelo obremenjena vprašanja povojnega dogajanja. Ob tem je bila zgodovina na obeh straneh meje vse prevečkrat razumljena kot predmet trenutnega političnega boja, zgodovinarji pa kot tisti, ki moramo braniti nacionalne interese ne le z "močjo argumentov"-, ampak z zamolčevanjem, potvarjanjem in izkrivljanjem dejstev. Kljub obsežni bibliografiji so mnoga ključna vprašanja še vedno neraziskana, mnoga pa je, tudi v luči novo odkritega arhivskega gradiva, treba ponovno osvetliti in ovrednotiti. Naj jih naštejem le nekaj: Vprašanja fašizma med Slovenci; Kdo so bili Slovenci, ki so se po letu 1918 izselili iz Trsta? Kdo in koliko je slovenskih emigrantov v času med obema vojnama? Kaj je z italijanstvom Trsta ob koncu druge vojne? Ali je bil le mit? Kako je z italijanstvom, slovenstvom, hrvaštvom. Istra do velikega vala izseljevanja? Dogajanje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja; Slovenstvo v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini; Ali je bila italijanska manjšina v Sloveniji res najbolj zaščitena v Evropi? Društvo Faros pripravilo Dan odprtih vrat V okviru piranskega občinskega praznika in Tedna vseživljenskega učenja, pripravlja Društvo Faros - Univerza za tretje življensko obdobje iz piranske občine v Trgovsko poslovnem centru v Luciji (v avli pred trgovino Unikat) 15. oktobra 2002 kekljanje in likovno dejavnost društva. Člani zelo dejavnega društva bodo pokazali kar so se naučili v okviru dveh krožkov. Vabijo občanke in občane, da si njihovo delo ogledajo. Pričakujejo tudi obisk županje Vojke Štular. Čest itamo vsem občankam In občanom ob prazniku občine Piran Maxi Jena je bila na veliki preizkušnji Odlična premiera, prav dober uspeh na Barkolani mmmm Predsednik Milan Kučan pozdravlja krmarja Mitjo Kosmmino. Od znamenitega krsta največje in najdražje slovenske jadrnice na koprskem carinskem pomolu (21. septembra 2002) je minilo že skoraj mesec dni. Na svetovno premiero jadrnice, ki jo nekateri ocenjujejo na najmanj 1,3 milijona evrov, je prišel tudi predsednik republike Milan Kučan. Zbrana je bila množica ljudi. Na novinarski konferenci, tik pred predstavitvijo jadrnice, so povedali veliko zanimivih podrobnosti, kako je jadrnica nastajala. Seveda ne čisto brez težav. Predstavili so jo Janko Kosmina, predsednik Jadralne zveze Slovenije (gonilna sila projekta), njegov sin Mitja Kosmina - skiper in krmar in projektant Andrej Justin, navtični arhitekt. Jadrnica Maxi Jena je prva slovenska jadrnica razreda Maxi Open, kamor sodijo plovila dolžine do 24 metrov (80 čevljev). Tehnični podatki povedo, da je jadrnica dolga 23,99 cm, široka 5,05 m, jambor iz karbonskih vlaken pa je visok 36 metrov, tehta pa 13 ton. Za upravljanje z jadri in sploh z vsemi mehanizmi je zagotovljena elektronika. Poganja jo lahko motor znamke Volvo 55 KM, sicer pa predvsem velika jadra. Pri izdelavi jadrnice v Izoli je sodelovalo podjetje Technocol Portorož d.o.o., direktor Nevij Baruca. Jadrnici so pomagali na svet: Gorenjska banka d.d., Intereuropa d.d., Istrabenz d.d., Iskratel d.d., KD Group dd., Luka Koper d.d. in Zavarovalnica Triglav d.d. Vinogradništvo Horvat iz Maribora je za premiero natočilo lične steklenice z napisom Maxi Jena. Prva velika preizkušnja jadrnice Maxi Jena (in tudi Velikega Viharnika Dušana Puha) je bila vsekakor na 34. Barkolani 13. oktobra 2002 ob 10.00 uri dopoldne, na kateri se je na rahlo razburkanem morju, po strelu iz topa, naenkrat pognala na morje flota 1917 jadrnic. 29-članska posadka pod vodstvom Mitje Kosmine je osvojila drugo mesto. Italijanska maxi Idea je bila prva, Esimit Evropa 5., Veliki Viharnik 6. Maxi Jena bo jadrala 26. oktobra na malteški Rolex Middle Sea Race in na najpomembnejših regatah v Sredozemlju. Lani je na Barcolani tekmovalo 1969 jadrnic, velik spektakel pa si je ogledalo okrog 150.000 ljudi. Priprave na prireditev Športnik Pirana 2002 V piranski občini že potekajo aktivnosti za pripravo ene največjih športnih prireditev s podelitvijo priznanj športrdkcm in športnim delavcem Občine Piran - Športnik Pirana 2002. Organizatorji prireditve so Športni center Piran, Občina Piran in Primorski utrip. Prvo informacijo o prireditvi lahko preberete v novembrski številki. harmonija o/gisa inglasbe v čokoladicah ‘Tartinijeve note Verjeli ali ne, največ Tartinijevih not - okusnih čokoladic okrogle oblike s Tartinijevo fotografijo na ovojnici, prodajo v Ljubljani in na Ptuju. V Piranu, kjer so nastale, z izjemo Občine, žal za to protokolarno čokoladico ni velikega zanimanja. Tartinijevih not ni kupila za svoje potrebe niti Italijanska narodna skupnost. Nekaj jih je odkupil Mercator tako, da finančni vložek snovalcev v ta projekt le ni tako boleč. Friderik Žgajner: » Veliko sem vložil v ta projekt«. note. Navdušenje je bilo takrat kar veliko in že je kazalo, da smo vendarle dobile nekaj, kar bi lahko postalo simbol nečesa. Nad idejo je bil zelo navdušen tudi predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Žal čokoladice niso postale prodajni in protokolarni hit. Morda pa bi jih kupovali turisti, če bi le zanje sploh vedeli? Projekt Tartinijeve note je zasnoval TAP-F d.o.o. Ljubljana, PE Lucija. Izključno ročna proizvodnja Tartinijevih not je v Grižah pri Žalcu Lepo okrašena škatlica v kateri je šest čokoladic - Tartinijevih not (trije izvirni okusi: Oreh-Cripsy, Champagne, Jamajca kava), stane 840 SIT. Večja, z 12 čokoladnimi kroglicami pa 1.480 SIT. Kmalu bo mogoče dobiti na trgu kar celo bonboniero Tartiinijevh not. Morda bo za nov izdelek kaj več zanimanja. Tartinijeve note - Čokoladni pralineji. Težko bi rekli, da je ideja izpred dveh let, da naj Piran vendarle dobi nekaj, kar bi spominjalo na znamenitega Tartinija (kot na primer v Salzburgu Mozartove kroglice spominjajo na Mozarta in jih lahko kupite povsod), padla na plodna tla. Friderik Žgajner, ki je poleg županje Vojke Štular, reklo bi se, idejni oče »Tartinijevih not«, danes ne kaže prevelikega zadovoljstva. Spomnimo se 14. oktobra 2000, ko so ob prazniku občine Piran v avli občinske palače v Piranu, ob prisotnosti predsednika Milana Kučana, prvič predstavili te okusne čokoladice z napisom Tartinijeve S Mercator Degro najboljši sosed Mercator - Degro trgovsko - gostinsko podjetje, d.d. ditta commerciale, S.p.A. Obala 144 p.p. 69, 6320 Portorož Združujemo najboljše. Prizadevamo si za celovitost ponudbe in zadovoljstvo potrošnikov. Občankam in občanom, našim potrošnikom in zaposlenim, poslovnim partnerjem ter delničarjem iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran. Vaš najboljši sosed Odvzem licence Zavarovalnici Triglav bi bila gospodarska neumnost Zapleti med Agencijo za zavarovalni nadzor, ki je obvestila javnost o začetku postopka za odvzem licence za opravljanje dejavnosti Zavarovalnici Triglav in članoma uprave - predsednici Nadi Klemenčič in članu Jožetu Obersnelu, so prerasli v dimenzije, ki kar kličejo po čimprejšnji razjasnitvi, kje tičijo resnični vzroki za tako tvegano ukrepanje. Nadzorni odbor Triglava, na podlagi zahtev kot so bile doslej dane, ne bo razrešil Klemenčičeve. Z novinarske konference. V sredini Klemenčičeva in Obersnel. Člani uprave Zavarovalnice Triglav d.d. so na torkovi (24. 9.) zelo obiskani novinarski konferenci na sedežu zavarovalnice v Ljubljani razgrnili kar nekaj podatkov, s katerimi so, prvič preusmerili pozornost javnosti k razmišljanju, da le ni vse tako črno - belo in zrelo za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti eni največjih zavarovalnic v Sloveniji, ki z 2.500 zaposlenimi v centrali in v 12 Območnih enotah ter 4 milijoni sklenjenih zavarovalnih polic obvladuje že okrog 70% zavarovalniškega tržišča. Zavarovalnica Triglav ima bruto premije na ravni blizu 100 milijard SIT, rezervacij okrog 185 milijard SIT in za 20 milijard SIT kapitala. IVegled dokumentacije v zavarovalnici je trajal od decembra 2001 do maja 2002. Prisotnih je bilo 7 inšpektorjev in izročena jim je bila obširna dokumentacija, pravijo pri Triglavu. Član uprave J ože Obersnel je povedal, da so odklonili le izročitev izpisa šestih konto kartic, ki vsebujejo podatke o izplačilih fizičnim osebam, plačilno listo centrale ter okrog trideset knjigovodskih listin oziroma kopij pogodb s področja propagande in sponzoriranja. Na upravi so smatrali, da pač ti dokumenti niso relevantni za preverjanje kako zavarovalnica obvladuje temeljna zavarovalniška tveganja ter da razkritja določenih podatkov varujejo določila zakonodaje glede varovanja osebnih podatkov. Prepričani so, da ti podatki niso tako pomembni, sicer pa so bile te vrednosti že razkrite pri pregledu samih kontov. Toda inšpektorji so želeli videti fakture, pogodbe. Zanimivo pa je, da je bil v dokaj dolgem sedemmesečnem pregledu zavarovalniškega poslovanja skoraj popolnoma izpuščen ves premijsko škodni in zavarovalno tehnični rezervacijski segment poslovanja zavarovalnice. Na zavarovalnici so prepričani, da je Agencija za zavarovalni nadzor, poleg tega, da pregleduje kako zavarovalnica obvladuje tveganja, pač na nek način želela priti do nekih ugotovitev oziroma izsiliti neko situacijo, katere rezultat bi bil tak, kakršen je sedaj -da bi se kompromitirala uprava, da bi se zahtevala neka sankcija po odstavitvi uprave, je povedal član uprave Obersnel. Osnovna definicija obvladovanja tveganj v zavarovalništvu premeni, ali zavarovalnica posluje solventno (plačilno sposobno) in ali je varna in če posluje pozitivno. Pri Triglavu teh težav kot vse kaže očitno ni. Radovedna javnost je tokrat tudi izvedela kolikšna je čista izhodiščna plača predsednice uprave; 849.000 SIT. »Imamo čisto vest«, je na novinarski konferenci poudarila predsednica uprave Nada Klemenčič, ki je sicer diplomirana pravnica. »Za dokončno odločitev o tem kako bomo ravnali imamo 30 dnevni rok.« Prav gotovo bo tu odločilna seja Nadzornega sveta zavarovalnice, ki naj bi bila prihodnji teden, na kateri bodo vso zadevo še enkrat pretehtali in odločili o zahtevi Agencije za zavarovalni nadzor. » Ne vztrajamo na teh preložajih zaradi sebe. Če bo skupna ocena na nadzornem svetu, da je bolje da gremo, bomo pač šli, je dejala Klemenčičeva, ki ji, vsaj doslej, niso mogli naprtiti nobene kazenske odgovornosti v zvezi s preslovanjem. Ostaja le še nepojasnjeno vprašanje kdo se v resnici postavlja nad pravni red RS, Zavarovalnica Triglav ali Agencija za zavarovalni nadzor in zakaj je bila odločba Agencije izdana ravno v času pred ustavno obravnavo Zakona o lastninjenju zavarovalnic. Uprava ugotavlja, da se je polemika žal odmaknila od bistvenih vprašanj. V nastalem spreru se preskuša vodstvo zavarovalnice kompromitirati v javnosti z izjavami o domnevni korupciji in bogatenju ter o njegovi nameri, da pridobi lastništvo nad zavarovalnico. Vse to uprava odločno zavrača kot neresnična in zlonamerna predtikanja. Franc Krajnc Sestanek športnih društev in klubov občine Piran V torek, 22.10. 2002 Ob 18.00 uri v sejni sobi Jahtnega kluba v Marini Portorož Športni delavci in funkcionarji bodo na sestanku razpravljali o vsebini klubskih dejavnosti, informatiki v športu, organiziranosti šprerta, pregojih za prijave na prireditve, študiji šport in turizem ter o zelo aktualnem vprašanju - atletski stadion v Luciji. Sestanek športnih delavcev sklicuje direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič. 6. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU V kongresnem centru Grand hotela Emona v Portorožu bo od 23. do 25. oktobra 2002 šesti slovenski kongres o cestah in prometu. Kongres organizirajo DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, Slovenska društva cestnih in prometnih strokovnjakov in Nacionalni komite PIARC. Na kongresu želijo predvsem ponovno osvetliti zakaj gradijo sodobno cestno omrežje, kakšen razvojni potencial so hitre in varne prometnice in kakšne narodnogospodarske koristi in razvojne možnosti omogočajo učinkoviti, med seboj povezani prometni sistemi. Na cestnem področju sta v teku najzahtevnejši gradnji, avtocesta prek Trojan in Črnega Kala. Potrebe po večjem vlaganju v omrežje glavnih in regionalnih cest so očitne, saj je potrebno številna prometno težje dostopna območja Slovenije povezati z glavnimi prometnimi koridorji. BK Heaven N°7 OBLTAVNA GLASBENA SKUPINA Ustvarja kvalitetno in za uho prijetno glasbo, ki bo ostala. Korelič Mirjan (vodja in ustanovitelj skupine), Starc Robert (kot drugi član moške zasedbe igra na kitaro ali sint in dopeva back vokale) in Jasna Kolovrat (temperamentna, izkušena pevka) so člani skupine Heaven N° 7, ki pa skupno sestavljajo pravo proizvodnjo dance in pop glasbe. In prav z njimi smo se pogovarjali, o njihovi glasbeni karieri. Začetki skupine Skupina je bila ustanovljena na začetku kot duet in pod drugim imenom Heaven band. Mirjan in Robert sta začela po devetih letih premora ponovno skupaj igrati. Namreč prej sta bila v skupini s štirimi člani. V tej sestavi, skupaj s pevko Jasno pa delujejo že dve leti. Kako je nastalo ime Heaven? Nekega dne so Mirjanu poklonili parfum z imenom Heaven - Chopard in od takrat je na nastope prihajal vedno tako naparfumiran, da je dišalo vse naokrog. In tako smo ga pričeli zafrkavati, ker so ženske dobesedno »padale dol«. In ker smo videli, da to deluje pozitivno, smo v šali rekli zakaj ne bi bila to skupina Heaven. Kdaj se vam je pridružila v skupino pevka Jasna? »Glasbena pota so pač tako nanesla, da smo imeli možnost spoznati Jasno, ki prihaja iz Hrvaške in je v Slovenijo prišla leta 1999. Pred tem je bila v tujini skoraj deset let in kakor za vsakega je tudi za Jasno prišel čas, ko se je želela nekje ustaliti, kajti prej je prepevala in ima za seboj dolgoletne izkušnje petja v tujini v znanih skupinah in ni bila preveč zadovoljna, iskala je pravi tim in tako je izbrala Slovenijo in skupino Heaven band. In tako smo skupaj od leta 2000. Ker sva igrala dva moška vokala sva nekaj potrebovala, da to popestri in izbrala sva ženski vokal, čeprav sva bila prepričana, da ženska prinaša »nesrečo«. Toda zaenkrat se zelo dobro razumemo in sodelujemo. Smo v bistvu, kot neka družina, v kateri pride tudi občasno do kakšne iskrice, toda vse to je tudi potrebno, da pride do pozitivnih rezultatov.« Zakaj ste skupino Heaven band preimenovali v Heaven N° 7? nove skladbe Jasna, ker je Jasnin materin jezik hrvaščina in vse skupaj boljše zveni, če poje v tem jeziku, zato so začele pesmi nastajati v hrvaščini. Na žalost pa tudi je hrvaški jezik bolj speven in lažje ga uglasbiš. Imamo pa tudi pesem Drugačen dan, ki je v slovenskem jeziku, ki pa ni na tem CD-ju. To pesem smo poslali na EMO 2001, vendar ni bila sprejeta, prav tako ne na MMS. Robi in Mirjan pa sta na MMS že sodelovala s skupino Free Way in kot debitanti zmagali s pesmijo Fenomenalen dan. Delamo pa tudi nekaj na tem, da bi zapeli tudi v angleškem jeziku. Mislim, da naredimo kar veliko za promocijo, saj se ne želimo osredotočiti samo na Obalo, zato zahajamo tudi v druge konce Slovenije. Ne dolgo od tega smo bili tudi povabljeni v znani diskoteki v Mariboru - Jukatan, ki je praznoval svoj 6. rojstni dan. Mislimo, da so nas dobro sprejeli. Tako, da se počasi odpirajo nova obzorja za skupino. Nastopamo tudi v dobrodelne namene, katere se zelo radi odzovemo, če nismo zasedeni. Povprečno imamo 8 nastopov na mesec, kjer poleg svojih pesmi prepevamo še okrog 400 pesmi iz svojega repertoarja, v različnih jezikih. Igramo za širok spekter ljudi, tako da smo zelo prilagodljivi. » Skupina smo preimenovali ob izidu našega prvega cd-ja, ki je izšel konec junija 2002. To so nam svetovali, ko smo se udeležili enega najbolj gledanih in poslušanih pop festivalov Vodice 2001 oziroma petega Radijskega festivala, kjer smo prepevali pesem Muchaco, ki je bila ena izmed prvih pesmi, ki smo jo prepevali. Kajti delovali smo kot rokerski bend, tako, da smo upoštevali nasvete, ter zamenjali ime z Heaven N° 7. Nismo želeli spremeniti celotnega imena, ker nas je določen krog ljudi na Obali že poznal, smo bili prepoznavni in bi vsekakor ljudje potrebovali nekaj časa in zato smo dodali samo sedmico, asociacijo smo imeli na sedma nebesa.« Na kakšen način promovirate vaš prvi CD, ki vsebuje 10 skladb v pop-dance stilu in zakaj so vse skladbe v Hrvaškem jeziku? »Res je, na CD-ju prepevamo samo Hrvaške pesmi. To pa zato, ker v večini piše besedila in soustvarja Kakšne cilje imate za v bodoče, kot skupina? »Želimo predvsem nadaljevati v tej smeri, ki smo si jo začrtali, vsekakor za debitante ni lahka pot. Poskušamo se uveljaviti na slovenskem trgu, potem pa še naprej. Imeti moraš predvsem voljo in veliko potrpljenja da prideš do želenega uspeha. Zavedamo pa se, da se ne da narediti vsega čez noč. Želimo tudi imeti kakšen svoj koncert, ki pa mora trajati najmanj eno uro in pol, tako da že pripravljamo nove pesmi, da lahko dosežemo to normo«. Heaven N° 7 so vam pripravljeni prepevati za katerokoli priložnost, zato jih lahko pokličete in kotaktirate z njimi na tel št. Mirjan: GSM: 041 618 507, Robi: GSM: 041 472 288 ali Jasna: GSM: 041 871 522. Imajo pa tudi svoj e-mail: heavenNo7@volja.net BREDA KRAJNC Anuška Žnideršič, bolj znana pod imenom Nuša Derenda, je priznana pevka, ki jo kar pogosto srečujemo v naših krajih. Tako smo jo nazadnje poslušali na portoroški plaži, ko so pooblaščeni prodajalci avtomobila Škoda organizirali piknik, nekaj dni kasneje pa je prav tako s polno energije prepevala obiskovalcem puba Probono Publicum v Luciji. odaFtn lil iifravmg Nastop Nuše Derenda na portoroški palli. Nuša se je rodila 30. 3. 1969 v Brežicah in je že v zgodnjem otroštvu, ko ji je bilo komaj dve leti in pol, kazala pevsko nadarjenost. Rada je pela in nastopala pred poslušalci. Glasba jo je spremljala vse otroštvo: pela je v zborih, nastopala kot solistka na prireditvah, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati harmoniko. Ob koncu osnovne šole se je pridružila skupini mladih glasbenikov. To so bili njeni prvi koraki v svet zabave. V srednji šoli je spoznala Frenka - svojega soproga, s katerim se je poročila leta 1995. Glasbena skupina v kateri je igral je iskala pevko in tako si je pričela nabirati pevske izkušnje. Obiskovala je tudi krajši pevski tečaj pri Nadi Žgur, ki ji je pomagala izpiliti pevsko tehniko. Čeprav je že eno leto delala v vrtcu kot pripravnica in obiskovala študij ob delu na višji vzgojiteljski šoli, so jo petje v skupini in potovanja po Evropi povlekli še globlje v glasbo. Leta 1990 se je omenjena zasedba razšla, in ustanovili so novo glasbeno skupino. Sledili so profesionalni nastopi v Sloveniji, Nemčiji, Švici, trikratno povabilo v ZDA.... Trajalo je sedem let - lepih, nepozabnih, zelo napornih, saj so imeli tudi do 150 nastopov na leto. Ko je gostovala v Nemčiji, je pogosto tudi nastopala z jodlarji, kar ni čudno saj Nuša velikokrat popestri marsikateri njen nastop z jodljanjem in moram priznati, da to vrsto petja obvlada zelo dobro. Od leta 1998 sodeluje s skupino Happy hour, ki pogosto spremlja njene nastope. Nuša je zelo dolgo sanjarila, da bi posnela samostojni album -zgoščenko. To ji je naposled tudi uspelo. Leta 1999 je posnela svoj prvenec Vzemi me veter. Istoimensko skladbo je napisala njena prijateljica Majda Arh. S to pesmijo je novembra 1998 zmagala v oddaji Orion. Leta 1999 pa je na Slovenski popevki prvič prejela nagrado za najboljšo pevko, na festivalu MMS pa s pesmijo Boginja (avtorji: Urša in Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar) osvojila 2. nagrado občinstva. V sodelovanju z istimi avtorji je aprila 2000 vnovič zmagala v oddaji Orion, in sicer s skladbo Čez dvajset let. Že drugič pa je bila nagrajena oziroma izbrana za najboljšo pevko. Zgoraj imenovana avtorska zasedba jo je spremljala tudi na festivalu MMS 2000, kjer je zapela pesem Ne kliči me, in drugič prejela nagrado občinstva. Njen nedvomno največji uspeh pa je dobra uvrstitev na Evroviziji leta 2000 s pesmijo Energy. Nuša Derenda in Mladen Škerbec v Pubu Probono Publicum v Luciji. Kljub temu, da žanje na glasbenem področju lepe uspehe, ji največ pomenijo sinova Matevž in Gašper ter soprog Frenk. Brez družine bi bili tudi največji uspehi nesmiselni, je zapisala nekoč, saj je ob taki slavi zelo težko obdržati naklonjenost, razumevanje domačih. Breda Krajnc SEBASTJAN RAZVNEL PUBLIKO Prav tako kot Nuša Derenda je bil gost piknika na portoroški plaži tudi Sebastian, ki veliko naredi za samopromocijo, po nastopih pa mu ni težko deliti avtograme, pretežno najstniški publiki, čeprav se vse bolj uveljavlja tudi pri starejšem občinstvu. Zato samske punce pozor! Sebastjanova punca mora biti pametna, urejena, razgledana, samostojna, odkrita... tj j r fl SkodaFin jg? ,s .jp ■ ^ Glasba in nastopi spremljajo Sebastiana že vso življenje. Že kot majhen otrok je skakal pred televizorjem, spremljal predvsem slovensko in hrvaško glasbo ter zraven pel. Starši in njegovi najbližji so mislili, da ga bo ta muha minila, ko bo nekoliko odrasel, a pri njem se ni nič spremenilo. Počasi je odraščal, spremljal nastope svetovnih zvezd, pozorno poslušal njihovo petje, si snemal njihove nastope... in se od vsakega od njih učil ter sanjal o tem, da bo nekoč sam na njihovem mestu. Dneve in dneve je preživel pred radiem, si vrtel njihovo glasbo in poskušal pesem zapeti čimbolj podobno izvirniku Td, Maribor RADIO | oMum Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 G UGANKARJI! ODSLEJ Sl LAHKO POMAGATE 2 NOVIM UGANKARSKIM SLOVARJEM 2 VB KOT 11.000 GESU! r BREZPLAČNO1 VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. I------ $ l primorski uMp 'Brezplačno vam odgovaija Ivedeževalka ELFRIDA I |Vestalka s.p., Glavni trg 17 bj [Maribor [Vprašanje:---------------------1 Rojstni datum: NAROČILNICA NAROČAM . Ime in priimek___ I Točen naslov ____ | Poštna številka _ Letna naročnina za naročnike (12 številk) i 1.800 sit | Datum______________ Podpis _________________ . Izpolnjeno naročilnico pošljite na: I INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož i primorski uVp igsgp§|^gg|i^ : FRENCH ROULETTE CHEMIN DE FER I . fcpUNTflg»WCO **# |Ptren^bFquarante AMERICAN RoJtETTE dUlBBEAN P/jKtii etilcK JACK SEVEN CARD STUD POKER SLOT MAflURBčlfc BINGO * - Casino'Portorož C&sirvb 'porforoždj. www.casino-portoroz.com Obala 75a • Portorož ■ Teb 05 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375 yMLm*uziiil£u občine JjTOBi^ttjMjlktobru, želimo vsemrms fPfiggM*1 poslovnim purinerjei \Ti " V>. / Balinarski klub Prijatelji Portorož proslavil 10. obletnico delovanja Člani in članice kluba so se zbrali v nedeljo dopoldne, 13. oktobra 2002 na igrišču balinarskega kluba Antena na Belem križu, kjer jih je obiskala tudi županja Vojka Štular, vsem čestitala in jim podelila medalje kot priznanje za uspešen prijateljski balinarski turnir ženskih ekip ter seveda za večletne uspehe kluba. Ustanovitelji kluba pred desetimi leti so bili Ivan Breulj, Zdenka Gojak, Zdravko Ujčič in Zdravko Taškar ter med prvimi tudi člani Miro Potočnik, Vojko Šuc, Marjan Blaško, Ivan Radooslav, Irena Vuk, Franc Cerkvenik, Fabio Por opat, Sabrija Husanovič, Josip Bonin, Anton Hrvatin, Viktor Žerjal, Giorgio Fonda, in Alojz Šušmelj. Takratni mladinci in pionirji so bili Kemal Husanovič, Bojan Taškar, Boris Radoslav in Enes Husanovič. Pozneje sta nastali dve ekipi, ženska in moška. Predsednica kluba Jolanda Mehle in prvi predsednik Zdravko Taškar sta se ob tej priložnosti zahvalila vsem članom za športne uspehe in aktivnosti pri razvoju kluba. Na fotografiji Primorskega utripa: Članice in člani Balinarskega kluba Prijatelji Portorož na igrišču, na srečanju ob 10. obletnici kluba. Izbrane kapljice za Milana Kučana Po osrednji prireditvi ob prazniku občine Piran s slavnostnim koncertom ob 150. obletnici delovanja Mladinskega pihalnega orkestra 14. 10. 2002 ob 19.00 uri v portoroškem Avditoriju, so predsednika Milana Kučana pogostili tudi vinogradniki iz piranske občine. Ingrid Mahnič - Vinarstvo Mahnič - iz Dragonje je predsedniku republike podarila košarico izbrane vinske kapljice. V Beli dvorani Avditorija pa sta županja Vojka Štular in Benjamin Makovec svečano prerezala torto. Potrebujete kredit za ustanovitev ali širitev vaše proizvodne ali storitvene dejavnosti? je vaša proizvodna oprema izrabljena ali potrebna novih vlaganj? Vam manjkajo dodatna sredstva za investicijo? Kupujete nove poslovne prostore? Ugodni krediti za malo gospodarstvo Ponudba kreditov je namenjena financiranju dejavnosti malih in srednje velikih gospodarskih družb in samostojnim podjetnikom. Obiščite nas v najbližji enoti Banke Koper. Ponudba je predstavljena tudi na spletnih straneh banke: http://www.banka-koper.si/ Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, tel. 05/ 665 1 1 00 Phare Program ri Banka Koper