hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
Smo edini v Zasavju.
Tel.: 03/56 55 027
S tem kuponom imate 20% popust
Marketing: ®4}@ ©©a ©©a


J

www.snupko.coK
ÜSREDBJA
KNJ5ŽMICA
UEOc
Morate prebrati:	
Snečanje TRBOveLjsueca župana z novmaiui	7
Z maumi Konam v veuKi sver že sto lgt	8
PneBUjeme speče Rimuaniie	10
Vsaic oan novman-	12
en oan nevLaoniK	
PemcmanDeuc	17
p a rrm a - cLassic	
S cvičKom	19
do azaiej	
Razsrava ptasriK Toma Huranja	23
Romaraa v neznano: Vtaoo Ganarmni	25
Špecu: Gnecon Špajzen	26
TRBOVeUSKI	29
PLavaLSKI USP6H	
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava Tb, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR.
Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
Uvodnik
ra!]	lira
V	slogi je moč!
Složno so Trboveljčani odprazno-vali glavnino prireditev okoli občinskega praznika in se radostili in gostili na veselicah, slavnostih in tudi kar tako. Ne bog ne hudič jim nista prišla do živega.
Ne sopara in ne grom in strela in pljuski z nega. O, ne, vsi za enega in eden za - hm, ja sebe.
Tale zadnja misel je namenjena terjem zasavske energetske seanse, ki naj bi se, pa se ni zgodila. Pa da ne bi kdo pomislil, da so vabljeni vladni predstavniki stvar bojkotirali in uničili hudo dobre namene Zasavcev oziroma, bolje točno povedano Trbovcev, še bolj točno rečeno, dveh Trbovcev. Trčila sta dva hudo močna ega in začele so leteti iskre od polen, ki sta si jih veselo izmenjala. Srž te groteske pa je v tem, kdo je za kaj pooblaščen, kdo bi moral biti glavni sklicatelj, koga bi morali povabiti, pa ga niso in - saj je brez pomena še nadalje razglabljati. Karel Vukovič in Gregor Kita sta zamešala en veli zos, župan Vili Treven je razočaran, ministrica za gospodarstvo si je lahko vzela prost dan in si oddahnila od težaškega dela in hvalila boga, da ji ni bilo treba v kraje, ki jih je on pozabil. Ha, le zakaj jih je pozabil? Že mogoče, da je bil to dogovor s hudičem, ampak bolj vražji od samega vraga so ljudje, ki bi morali pač misliti na ovčice, na čelo katerih črede so postavljeni, ne pa na to, kdo bo močnejši.
In pri tem niti ne vedo, ali se gredo zasavsko ali trboveljsko tragikomedijo.
Kar je, zdaj je! Energetika v Zasavju zadeva vse občine na tem področju, katerih komentarja na pričujočo temo še nisem uspela zaslediti. Saj, kdor molči, desetim odgovori!
V	prihodnji številki se bomo pogovarjali s trboveljskim županom, upamo, da bo spregovoril tudi o teh in takih težavah.
Počasi se šolarji pripravljajo na zaslužene počitnice, društva, dobrodelne organizacije in posamezniki pa na zbiranje šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto...
Vse se spreminja, le ljudje ostanejo ljudje - dobri in slabi - v dobri veri, da oboji berejo Zasavca, živi in upa na spreobrnjenje -
urednica Marta
rail	nfl
( Naslednja številka ZASAVCA izide 23. 06. 2011 )
^	Naslovnica:	}
Branko Potočan - Rdeči revirji Slika: Fanči Moljk
V_____________________________________________________J
f/un/a/1 '?t nečesa res želiš, stre/ni ose sto a/sto o A temu/, cla At se (i sanje unes/t tei/e.
COELHO
24.05.2011
Urška Kosi, Ulica solidarnosti 1, Litija - sin Nejc Myrvedete Kicaj, Podkraj 70, Hrastnik — sin Uke
25.05.2011
Maja Sivec, C. Zasavskega bataljona 5, Litija - hči Katja Drnovšekm
26.05.2011
Janka Bokal, Kresniške Poljane 6, Kresnice, Litija - sin Lucas Kramžar
Mojca Gayen, Podreča 98, Mavčiče, Kranj — hči Sara
30.05.2011
Lori File, Medijske Toplice 17 Izlake, Zagorje - hči Lili Andreja Krajnc, Orešje 36, Sevnica - sin Liam Radovič Barbara Brigelj, Dobrljevo 9, Cemšenik, Zagorje - sin Domen Kajbič
31.05.2011
Darja Koren, Trg Pohorskega bataljona 11, Kisovec — hči Leja 01.06. 2011
Jasna Vrebac, Trg Franca Fakina 1, Trbovlje - sin Emil 02.06.2011
Saša Užmah, Gimnazijska c. 15 e, Trbovlje - sin Aljaž Užmah Koncilja
Petra Anžin Matovski, Savska c. 4, Zagorje - hči Maša Matovski
03.06.2011
Indira Skiljan, Cesta 1. maja 28, Hrastnik - sin Eldan Bojana Kurent, Cankarjeva c. 1, Litija - hči Nika Gradišek
04.06.2011
Nina Kaučič, Glavarjeva ul. 12, Ljubljana - sin Luka Lorber
Nina Leskovšek, Kol. 1. maja 12, Trbovlje - sin Žan Mašič
05.06.2011
Petra Lisec Šuligoj, Trg svobode 32, Trbovlje - sin Vid Lisec
07.06.2011
Sanda Ferizovič, Log 20, Hrastnik — sin Domen Soltič
Iskrene čestitke!
Ločevanje odpadkov in naša ekološka osveščenost
Zadnje čase je postala skrb za okolje ena najpomembnejših svetovnih tem. Tudi v Sloveniji je tako, pa tudi v naši, za svetovne razmere, mikro družbeni skupnosti, imenovani Trbovlje, ne nameravamo zaostajati za širnim svetom in njegovimi idejami in skrbmi za boljše okolje.
Takoj, ko se bo končal tekoči mesec in bodo nastopili najtoplejši dnevi v letu, 1. julija torej, bomo začeli po novem ločevati odpadke, ki se nabirajo v posameznih gospodinjstvih.
Da ne bo kakšnih pametnjakovičev in njihovih iz trte zvitih izgovorov, bo poskrbela trboveljska komunala. Na dvorišču bodo poleg že vsem dobro znanih kontejnerjev, postavili še dva nova. V enega bomo odlagali raznoliki asortiment embalaže, v drugem pa se bodo zbirali gospodinjski, ali strokovno povedano, biološki odpadki. Da pa bo tudi v naših bivališčih že vse lepo razvrščeno, nas bodo dobrosrčni komunala' tudi na domu oskrbeli s potrebnimi zbirnimi posodami. Tako kot na dvorišču, bomo tudi vsak na svojem domu ločevali, v eno posodo embalažno raznolikost, v drugo pa biološki višek, ki ga nismo uspeli zaužiti ali pa bo šlo preprosto za tiste dele hrane, ki jih použiti ni mogoče.
Pri nas doma smo že sedaj ločevali odpadke kolikor je pač bilo in trenutno še je mogoče. Pa tudi nekateri sosedje so se obnašali odgovorno do okolja. Posamezniki pač ne.
Sliši se, da bodo proti kršiteljem pri ločevanju odpadkov ustrezne službe ukrepale in izrekale denarne kazni. Kolikor mi je znano, se denarne kazni ne morejo in ne smejo izrekati kolektivno, temveč se mora ugotoviti konkretnega krivca. V obravnavanem primeru pa še posebej, saj lahko v eno izmed zbiralnih posod odloži neprimerno vrsto odpadka nekdo, ki želi zgolj ponagajati v nekem okolišu živečim prebivalcem, pa ne iz maščevanja ali podobnih nagibov, preprosto, zaradi objestnosti, tako kot razbijejo ali ponečedijo kakšno družbeno lastnino, ko se v zgodnjih jutranjih urah dokaj okajeni vračajo mladci proti domačem gnezdu. Za takšna neodgovorna dejanja ne more biti kriv občan, ki ponoči uživa v zavetju svoje postelje, čez dan pa pridno ločuje odpadke in se ravna po veljavnih lokalnih odredbah in zakonih, ki veljajo na ravni države ter upošteva direktive EU, ki so namenjene varovanju okolja. Enako usodo pa, žal, lahko doživi tudi oseba, ki ločuje odpadke v za to določene posode pred svojo privatno posestjo, pa mu kakšen mimoidoči zagreni življenje z brezbrižno »shranjenim« odpadkom v nepravi posodi, ki se je pravzaprav sploh ne bi smel dotakniti, saj gre v takšnem primeru za nezakonito poseganje v privatno posest.
Pri meni doma je že znano, kdo bo odgovoren za zbiranje in ločevanje odpadkov. V kuhinji bo to praviloma počela žena, ob moji asistenci, se ve. Osebno pa bom, kot že leta, zadolžen za transport sortiranih odpadkov na zbirno mesto pred stolpnico. Na tem področju imam že vrsto let popolno avtonomijo, ki mi zagotovo tudi ob obravnavanih novostih ne bo odvzeta. Psihične priprave ob pogledu na nesluteno biološko melanžo in novih do nedavna neprepoznavnih vonjav so že v teku.
Kakor koli že, za čisto okolje so potrebne tudi žrtve, pa ne samo finančne. Tako temeljito smo že svoj planet Zemljo zasrali, da smo iz faze brezbrižnosti zašli že v fazo obupa. Odločilna pa je in bo ekološka zavest posameznika.
Mefisto
Mam zaposLeniH, večja učmifoviTOST UE Trbovljc
\l torek, 24. maja 2011, je Upravna enota Trbovlje predstavila svoje delo v letu 2010. Kot je poudaril načelnik Aleksander Potrpin, je bilo delo UE v preteklem letu zakonito, strokovno in učinkovito.
Qri odločanju o upravnih zadevah na prvi stopnji je bilo v h obravnavo in reševanje prejeto 6.339 raznovrstnih upravnih zadev, kar predstavlja v primerjavi z letom 2009 za 8% več evidentiranih zadev. Od tega so rešili kar 98,9% upravnih zadev, kar predstavlja za 0,4% več kot je bilo načrtovano. V Zakonitem roku so rešili 99,9% vseh upravnih zadev in tako tudi tu presegli načrtovane cilje za 0,4 odstotne točke.
V	UE Trbovlje je bilo v letu 2010 zaposlenih 29 delavcev, kar pomeni, da so število zaposlenih v primerjavi z letom 2009 zmanjšali za 7 uradnikov. V povprečju je prišlo na enega uradnika 317 zadev, rešeno jih je bilo 313. Zaostankov v letu 2010, kljub zmanjšanemu številu zaposlenih, ni bilo, zadev, ki bi bile vrnjen v ponovni postopek pa tudi ne.
Na podlagi ankete v kateri je sodelovalo 152 anketirancev, so v letu 2010 dobili povprečno oceno 4,78, kar je za 0,04 odstotne točke manj kot v letu 2009. Splošna ugotovitev pa je, da so bile stranke z delom UE Trbovlje zadovoljne.
Na področju notranjih zadev in prometa so v letu 2010 zabeležili za 7,98% več obravnavanih primerov v primerjavi z letom poprej. Po pričakovanjih pa so imeli največ dela z izdajo velikega števila osebnih izkaznic. Zabeležili so kar za 68,48 odstotni porast zahtevkov, kar je bilo pričakovano, saj je v letu 2010 poteklo 10 - letno obdobje veljavnosti osebnih izkaznic. Podoben trend zahtevkov za nove osebne izkaznice se bo nadaljeval tudi v letu 2011.
V	letu 2010 se je močno povečalo tudi število postopkov v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja prebivališča posameznikov. Šlo je kar za 41,8% porast v primerjavi z letom poprej, ko se je število
omenjenih zadev sicer tudi povečalo za 55% v primerjavi z letom 2008. Na UE ugotavljajo, da gre v večini primerov za osebne razloge zaradi izogiba dejanske prijave prebivališča. Žal pa se je v zadnjih letih pojavilo tudi nekaj primerov t.im. brezdomcev.
V primerjavi z letom 2009 je v letu 2010 poraslo reševanje zadev s področja dela, družine in socialnih zadev za 21,43% v primerjavi z letom 2009. V letu 2010 se je povečalo tudi število zahtevkov za uveljavljanje pravice do veteranskega dodatka, kar je posledica vse slabšega socialnega stanja vojnih veteranov.
Potrdil o opravljenem vozniškem izpitu so v letu 2010 izdali 1.861, vseh pristopov k izpitu pa je bilo 4.840 (teoretični in praktični del). Kljub temu, da gre v vseh kategorijah za manjše število prijav v primerjavi z letom 2009, je zgolj k opravljanju izpitov za B kategorijo pristopilo večje število kandidatov kot leto poprej.
UE Trbovlje je v letu 2011 uvedel tudi nekaj novosti. Med drugim velja, da se bodo po novem vozniška dovoljenja do 70 leta starosti posameznikom potrjevala za dobo 10 let, tisti, ki dopolnijo 70 let in več, pa bodo prejeli potrdila za dobo 5 let. Prebivalci tujih držav se lahko udeležijo brezplačnih tečajev slovenskega jezika. Velja tudi nov Zakon o motornih vozilih in Zakon o voznikih. Tako morajo lastniki vozil do 30. 6. 2012 urediti registracijo vozil, ki bo omogočala vpogled v identiteto vozila in voznika ob zamenjavi lastništva vozila.
Besedilo in slika: M.4.Š.
Trbovguski sverniKi na zaonji majsm seji
Na začetku 6. redne seje Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila 23. maja 2011, je župan umaknil z dnevnega reda 5. točko: Predlog Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja IZ 9/5 Bolnica.
K lato pa so svetnice in svetniki bolj ali manj brez zapletov IN preleteli dnevni red in potrjevali predlagane sklepe. Potrdili so predlog Odloka o oglaševanju in obveščanju na območju občine Trbovlje, predlog Odloka o načinu opravljanja lokalne javne službe zagotavljanja pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču z območja občine Trbovlje, gladko je šlo tudi s predlogom o izvajanju akcijskega načrta 'neodvisno življenje invalidov v letu 201T. Potrdili so tudi predlog sklepa o odprtju dodatnih oddelkov za otroke prvega starostnega obdobja v Vrtcu Trbovlje in odprtje treh novih oddelkov v enoti Ciciban, Mojca in Pikapolonica.
S 1. julijem 2011 se prične z novim načinom zbiranja odpadkov. Svetnice in svetniki so, po obrazložitvi predstavnice JPK Trbovlje Vlaste Medvešek, obravnavali in potrdili predlagano
strategijo zbiranja in odvoza bioloških in embalažnih odpadkov v Trbovljah (podrobno na strani 9 - op.ur.). Svetnice in svetniki so, glede na izkušnje iz preteklosti (čistilne naprave vodotokov) izrazili bojazen, o zvišanju stroškov komunalne dejavnosti... Nobenih vprašanj a ni bilo na priložena poročila o delu javnih zavodov in JP Ceroz-a d.o.o. v letu 2010, pa tudi ne na poročilo Nadzornega odbora in Policijske postaje Trbovlje. Izrazili pa so začudenje in pohvale, da so vsi javni zavodi, razen dveh, kljub recesiji poslovali pozitivno. Mitja Rozina, podžupan v preteklem mandatu, je izrazil zahvalo vsem JZ za uspešno izvrševanje nalog v letu 2010.
V nadaljevanju 6. redne seje so svetnice in svetniki obravnavali še nekatere kadrovske spremembe in potrdili predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Funšterc	Z3 3MC
iRBOvLje v PReTeiiLiH oneH
Obisk iz FrancijeTrbovlje je na povabilo župana Občine Trbovlje, Vilija Trevna, obiskala delegacija iz pobratene občine Sallaumines iz severne Francije: župan Občine Sallaumines Christian Pedowski z ženo ter podžupanja Laurence Depoorter. Vodstvi občin sta si izmenjali izkušnje, poglede ter napovedali tvorno sodelovanje pri različnih razvojno naravnanih projektih. Sodelovanje se bo nadaljevalo tudi na kulturno-družbenem področju in v izmenjavi otrok, ki poteka vsako leto v mesecu juliju.
Župan občine Sallaumines s sporoma in podžupanja obiskali Trbovlje
Tretja seja trboveljskega Sveta za varstvo okolja
V	torek, 24.05.2011, je bila 3. seja Sveta za varstvo okolja, ki deluje kot posvetovalno telo župana na področju okoljske problematike, na katerem sta strokovni sodelavki poročali o poteku dela. Program dela sveta so dopolnili še s področjem voda in prometa. Občina bo predvidoma v naslednjem letu pristopila k izdelavi študije Trajnostne mobilnosti. V letošnjem letu bo finančno podprla študijo vsebnosti težkih kovin v povrtninah, ki jo bo izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana.
V	mesecu juniju bo stekel projekt humanega biomonitoringa v okviru Ministrstva za zdravje. Urada za kemikalije, za katerega bo potrebno pridobiti k sodelovanju mamice prvorodke ter njihove partnerje, ki bodo pripravljeni sodelovati v raziskavi ter prispevati telesne tekočine kot so kri, urin ter materino mleko. V telesnih tkivih se bodo določali dioksini, furani, PCB-ji, polibromirani difenil etri ter kovine (kadmij, živo srebro in svinec). Zbiranje vzorcev bo potekalo do novembra 2012, rezultati pa bodo znani v letu 2013. Vse bodoče mamice pozivaj, da sodelujejo v raziskavi ter tako pripomorejo k ovrednotenju obremenjenosti okolja, v katerem živij.
Občina bo pristopila k aktivnejši sanaciji divjih odlagališč na zemljiščih v njeni lasti, medtem ko bo za odlagališča na zemljiščih v lasti države pozvala Ministrstvo za okolje in prostor naj ustrezno ukrepa.
Osveščanje lastnikov psov o odgovornem lastništvu
Na pobudo Občine Trbovlje je bila 25. maja 2011 akcija osveščanja lastnikov psov o odgovornem lastništvu, s katero so hoteli pokazati na potrebo po skupni odgovornosti za boljše sobivanje človeka in živali v kraju. V prisotnosti policistov, redarja MIR-a ter veterinarskega inšpektorja je bil opravljen terenski ogled v parku pred občino, v naselju Sallaumines, na
igrišču Partizan, v mestnem parku ter na igrišču za Domom svobode. V okviru svojih pristojnosti so ogledniki ugotavljali skladje s pravilniki ter zakoni s tega področja. V času ogleda sicer frekventnost ni bila velika, predvidoma zaradi vročine. Vsi, ki jih je ekipa na terenu kontaktirala, so sodelovali in akcijo ocenili za pozitivno in v večini so bili osveščeni glede ravnanja s psi v mestih (pobiranje iztrebkov, uporaba povodca), razen enega lastnika, ki v parku pred občino ni imel privezanega psa in ga je po opozorilu privezal. Veterinarski inšpektor je s prenosnim čitalcem preverjal tudi podatke o psih, lastniki pa so dobili vrečke za pasje iztrebke. Pred kratkim je bilo tudi postavljenih nekaj novih košev za pasje iztrebke.
Akcijo bodo ponovili večkrat v prihodnje in pri tem še okrepili nadzor nad kršitelji.
Akcija »Star papir za novo upanje« zaključena
Na pobudo društva Ekologi brez meja je Občina Trbovlje, in tudi njeni uslužbenci, v aprilu pristopila k vseslovenski akciji zbiranja starega papirja v dobrodelne namene. V zabojniku, ki je stal na parkirišču ob občinski zgradbi od 11. aprila do konca meseca, so uslužbenci in okoliški prebivalci zbrali 510 kg časopisnega papirja ter 340 kg kartona. Na nivoju Slovenije so Ekologi brez meja zbrali skupno že 392 ton papirja. Slovenski otroci in mladostniki bodo v natečaju, ki bo potekal v okviru projekta »Star papir za novo upanje«, sami izbrali, komu v Sloveniji naj se nameni polovica zbranih sredstev. Drugo polovico tako zbranih sredstev pa bodo namenili za gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami.
FIMERA in FIRAMLA
Trboveljski filatelisti vsako drugo leto organizirajo in pripravijo republiški razstavi FIMERA in FIRAMLA in s tem spodbujajo zbiranje znamk, kartic, razglednic, dopisnic in drugim, povezanim s pisnim komuniciranjem. Razstavi sta bili odprti med 26. in 29. majem 2011 in prinašata pregled ustvarjalnega dela filatelistov. Razveseljivo je, da veliko mladih obiskuje šolske krožke, ker se seznanjajo z zbirateljstvom. V zadnjih letih se intenzivno ukvarjajo z mladimi tudi v društvih, kjer pripravljajo mladi zbiralci svoje zbirke za razstave doma in v tujini in dosegajo vidne uspehe. Obe razstavi ohranjata visok nivo slovenske filatelije. Pošta je tudi letos ob tej priložnosti pripravila dopisnice z dotiskom. Poštar Pavli, upodobljen na znamkah, pa je prijatelj otrok. Predstavil se je na šaljiv način s prigodami in vsakdanjimi pestrimi zgodbami. Povabljeni gostje so pohvalili organizacijo razstav in poudarili njun pomen. Da ni ostala razstava neopažena, potrjujejo številni obiskovalci.
Poštar Pavli razveseljeval otroke
Snečanje TRBOveusKeca župana z novmanji
M torek, 31.05. 2011, seje trboveljski župan Vili Treven s strokovnimi sodelavci srečal z novinarji in jih seznanil z aktivnostmi občine, s poudarkom na dogajanje v mesecu juniju 2011, v okviru praznovanja občinskega praznika.
"V
7uPan je na srečanju napovedal 1. rebalans občinskega prora-^čuna, ki ga bodo svetnice in svetniki obravnavali predvidoma na seji 20. 6. 2011. Podžupanja Barbara Žgajner Tavš je poudarila pomen akcije osveščanja ljudi o sobivanju ob različnih potrebah in zmožnostih.
Podžupanja Tatjana Jevševar je poudarila uspešnost poslovanja javnih zavodov in menila, da je, kljub težavam na področju zdravstva, kritična meja presežena, čeprav je Zdravstveni dom še vedno v težavah, še posebej na področju nudenja nujne pomoči. Spregovorila je tudi o razvoju turizma v občini in o novem Mladinskem centru in hotelu Trbovlje, ki bo slavnostno predan namenu 17. 6. 2011.
Vodja Oddelka za finance Kristjan Dolinšek je opozoril, da je v občini zaznati izpad kapitalskih dohodkov v preteklih mesecih letošnjega leta. Manjkajoče dohodke v proračunu iz tega vira bo potrebno zagotoviti na drugačen način. Tako so na občini občutno zmanjšali stroške na različnih področjih, na zmanjšanju stroškov pa bodo vztrajali tudi v naslednji mesecih.
Prireditve v počastitev občinskega praznika potekajo že od 24. maja 2011 in se bodo zaključile 25. junija 2011 s tradicionalnim družinskim pohodom na Mrzlico ob Dnevu državnosti ter otvoritvijo naravoslovne učne poti kumskega brezokca.
Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku, na kateri vsako leto podelijo prvojunijska priznanja in naziv častnega občana,
je bila 1. junija 2011 v Delavskem domu. Naziv častnega občana je prejel Josip Kalan, prvojunijski nagradi pa Boris Zupan in Tončka Odlazek.
Besedilo in slika: M.AŠ.
Leropis HnasrniKa za lgto 2010
Zupani spnejeu STRareciJO Razvoja TURizma SRca S Loven i je
Konec aprila je izšel Letopis 2010 Marka Planinca, ki na 286 straneh zajema najpomembnejše dogodke preteklega leta na področju Občine Hrastnik.
Konec aprila je izšel Letopis 2010 Marka Planinca, ki na 286 straneh zajema najpomembnejše dogodke preteklega leta na področju Občine Hrastnik.
To je eden redkih letopisov, ki še vztraja pri izhajanju, zato je tembolj dragocen. Med dogodki, ki so zaznamovali leto 2010, je prav gotovo pridobitev knjižnice, posodobitev ceste proti Čečam, urejanje mestnega jedra...Opazna je bila izdaja monografije Hrastnika, da ne omenjamo še mnogih športnih uspehov posameznikov in društev, ki so zapisani kronološko po mesecih.
Letopis bogatijo fotografije Branka Klančarja, Fanči Moljk, Vilija Zaletela, Marka Planinca, Fotokluba Hrastnik in še neka-
V	okviru tretjega letošnjega srečanja županov Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki je 20. maja 2011 potekalo na Bogenšperku, je bila sprejeta Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011 - 2018.
Pri pripravi strategije je aktivno sodelovalo 10 občin, sicer pa dokument vključuje 16 občin na območju Srce Slovenije: Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šentrupert, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin in Zagorje ob Savi.
V	strategiji so bili osnovani cilji iz katerih
izhajajo prioritete.
Celoten dokument je dosegljiv na spletni strani Centra za razvoj Litja (www. razvoj.si), v rubriki »Izdane publikacije«. Obravnavali so tudi osnutek projekta Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije, ki postaja vse bolj aktualna tema in seznanili z dobrimi praksami lokalne samooskrbe s hrano in energijo, ki se že izvajajo.
Center za razvoj Litija in zadruga Jarina sta že uspešno vzpostavila mrežo lokalne samooskrbe s hrano. Župani so na srečanju sklenili, da pozovejo javne zavode v občinah, naj pri javnih razpisih dajo prednost lokalno pridelani hrani.
Po viru: MaH
Z maumi korski v veLiK sveT že 100 ter
M letošnjem letu Vrtec Trbovlje praznuje 100 letnico delovanja. Ob mnogih prireditvah ob jubileju so pripravili tudi osrednjo slovesnost, na kateri so sodelovali majhni in veliki otroci.
Qslikami in posnetki dogajanj v preteklih sto letih ^je predstavila zgodovino organiziranega varstva trboveljskih otrok ravnateljica, Gordana Vranešič.
Prvi ohranjeni podatki, ki potrjujejo skrb za predšolskega otroka, segajo v leto 1909, ko je bilo na pobudo laškega predsednika sodišča, gospoda Wagnerja, ustanovljeno Društvo za zaščito otrok. Trboveljska premogokopna družba je pomagala društvu, da so lahko leta 1911 odprli dva oddelka Na vodah.
Prva svetovna vojna je prekinila delovanje vrtca, delo se je nadaljevalo leta 1918. Vse do druge svetovne vojne je vrtec obiskovalo od 100 do 120 otrok, ki so bili razdeljeni v dva oddelka, Upad števila otrok je zabeležen šele leto dni pred drugo svetovno vojno. S prihodom okupatorja je vrtec prešel pod nemško upravo, kjer se je tudi začelo ponemčevanje. Tako so slovenske vrtnarice zamenjali z nemško govorečimi. Za ta čas tudi ni podatka koliko otrok je vrtec obiskovalo.
Po drugi svetovni vojni je bilo zgrajenih vse več vrtcev. Ni jim bilo prizaneseno z reformami, ki so prinašale spremembe in prave šoke. Vzgojitelji so se ves čas zavedali, da imajo v varstvu otroke, ki si želijo telesne in miselne aktivnosti, biti hočejo ljubljeni, se počutiti varne, želijo imeti pravila, ki jih pa vztrajno poskušajo tudi kršiti ... Leta 1987 je bil odprt zadnji vrtec v Trbovljah z imenom Barbara. Nekaj let kasneje so se vrtci le še zapirali. Leta 2001 je bila uvedena devetletka in iz vrtca sta odšli dve
Utrinek s slovesnosti ob 100-letnici Vrtca Trbovlj
generaciji. V vrtcih so uspeli privabiti otroke v poldnevne programe. Šolski otroci, ki so začasno uporabljali prostore v vrtcu, so se nato preselili v šole, vanje so se vrnili predšolski otroci, število teh je pričelo naraščati in v letošnjem letu bodo morali odpreti nove oddelke. Osrednje slovesnosti se je udeležil tudi minister za šolstvo Igor Lukšič, ki je opozoril, da je vsak otrok je osebnost zase, zato se na vključevanje v skupnost odziva po svoje, včasih tudi z odporom.
Trboveljski župan Vili Treven je povedal, da je ponosen na visok jubilej Vrtca:« Vsem skupaj čestitam ob stotem rojstnem dnevu in se vam obenem zahvaljujem za to, ker preprosto ste. S svojo mladostjo, vedrino in igro pomenite naše največje bogastvo.«
Kulturni pridih so dali številni nastopajoči, malo manj mladi in najmlajši, vendar vsi odlični in prisrčni, odkriti in spontani.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
iRBOveusKi MeruLJČKi v
GimnazusKi TeiovaDnici
Zadnji majski ponedeljek je skupina Metuljček, iz bližnjega vrtca Barbara, obiskala gimnazijsko telovadnico.
K la prošnji Janija Pajka, upokojenega profesorja športne INvzgoje, je ravnateljica Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje, Jelena Keršnik, omogočila vrtičkarjem, da telovadijo kot srednješolci in jim podarila tudi majice z logotipom šole, da so se tudi počutili tako. Ob gibalnih in zabavnih igrah so se otroci razgibavali na poligonu, fantje so se pomerili v nogometu, ob prijetni glasbi jih je v svet aerobike popeljala vrstnica Zoja. Dve urici sta minili kot bi mignil, otroci so bili navdušeni, da so smeli stopiti v svet »ta velikih«. Dobro so se počutili, ker so jih spremljali vzgojiteljica Ksenja in njena pomočnika Maja in Janez. Na Janezovo pobudo so z dvema plesoma so zaključili prijeten obisk.
Metuljčki so odprli krila
Besedilo : Irena Vozelj, slika: arhiv Jani Pajk
PnaviLno Ravnanje s Komunalnimi ODPaDKi v OBČim Trbovlje
Ločeno zbiranje odpadkov so v JP Komunala Trbovlje poskusno pričeli leta 1999. Danes z veseljem ugotavljajo, da vse več posameznikov odlaga odpadke tako, da jih je mogoče reciklirati.
I očeno zbiranje prinaša številne koristi. Manjše je Lobremenjevanje okolja z odpadki in snovmi, ki nastajajo pri razgradnji odpadkov na odlagališčih, zaradi reciklaže je manjša poraba naravnih virov (lesa, nafte, mineralnih surovin), in manj je porabljene energije fosilnih goriv, kadar se za proizvodnjo uporabijo odpadki kot gorivo. Odpadki se zbirajo na ekoloških otokih, v zbirnem centru Neža, pri stanovanjskih objektih, na pokopališčih. V posebne kontejnerje je mogoče oddati uporabna oblačila, namenjena humanitarnim organizacijam.
Zakon določa, da se morajo po 30. juniju 2011 ločeno zbirati odpadki. Zato bodo ob vseh objektih nameščene rjave posode za odlaganje bioloških odpadkov. Individualni stanovanjski objekti bodo imeli tri posode za odpadke. Stanovalci primestnih krajevnih skupnosti pa imajo pogoje za kompostiranje, zato odvažanje bioloških odpadkov ne bi bilo smotrno.
Biološke odpadke bodo odvažali tedensko. Vanje spadajo bio razgradljivi kuhinjski odpadki in vrtni odpadki, ki jih bodo kompostirali v Celju. Vsako gospodinjstvo bo v juniju dobilo sedemlitrsko posodo za zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov. Da bo kompostiranje uspešno, ne bomo odlagali odpadkov v PVC vrečke, ampak v tiste, ki so razgradljive v kratkem času, iz papirja ali izdelane iz koruze. Veje bo treba razrezati na 20 centimetrov.
Posoda z rumenim pokrovom bo namenjena zbiranju odpadne embalaže: manjšo papirno, plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo od hrane in pijač. Odpeljali jo bodo na Dinos, od tam pa na eno od sortirnih linij, kjer jo bodo ročno sortirali, da bo pripravljena za reciklažo.
V črno posodo spadajo smeti od pometanja, vrečke iz sesalcev, cigaretni ogorki, večje kosti, lasje, neuporaben tekstil, torbice, čevlji, čistilne krpe, plenice, sanitetni odpadki, iztrebki malih živali, umazan, pomaščen, povoščen papir, cementne vreče, neuporabne igrače, okensko steklo, ogledala, celofan, fotografije, različna pisala in drugi predmeti, neprimerni za reciklažo.
Na ekoloških otokih bodo ostali še naprej štirje zbiralniki za karton in papir, stekleno, plastično in kovinsko embalažo ter tetrapake. Odlagali jo bo mogoče tudi v zbirnem centru na Neži. Tedensko bodo odvažali biološke odpadke, štirinajstdnevno, ob torkih, mešane odpadke in odpadno embalažo.
Direktor JP Komunala Trbovlje, Milan Žnidaršič, je na novinarski konferenci predstavil podatke o zbranih odpadkih v občini Trbovlje. Lani je bilo zbranih 7200 ton odpadkov, od tega so jih odpeljali na odlagališče Unično 6000 ton, kar pomeni, da je bilo ločeno zbranih odpadkov (le) 16%. Z zbiranjem bioloških odpadkov se bo odstotek ločenih odpadkov povečal. Iz sedanjih 84% neločenih odpadkov je načrtovano leta 2020 le 60%le teh. Ker večina
Direktor JP Komunala Trbovlje s sodelavci o odpadkih po 30.06.2011
občanov (po oceni 80%) ustrezno odlaga odpadke, računajo, da bodo načrtovani rezultati preseženi.
Vlasta Medvešek je podrobno razložila pomen ločenega zbiranja odpadkov in navedla, kaj je mogoče pripeljati v zbirni center na Neži. Zaradi manj odlaganja odpadkov na deponije, bodo le-te ohranjale deponijski prostor, zmanjšano bo število odvozov na odlagališče Unično, zato bodo manjši stroški odvoza. Cena ravnanja z odpadki se letos ne bo spremenila.
Sebastijan Zmrzlak je pojasnil, kako bodo inšpekcijske službe opravljale svoje delo. Ob praznjenju posod bodo preverili ali so odpadki pravilno odloženi. Lastniki, po novem označenih posod za odpadke, bodo odgovarjali za pravilno odlaganje. Preverjali bodo ali gospodinjstva, ki bodo podpisala izjavo o kompostiranju bioloških odpadkov, to zares počnejo. Enako bodo pregledovali posode z mešanimi odpadki in odpadno embalažo.
Ker so vsa odpadna olja nevaren odpadek, se bodo odlagala shranjena v plastenkah na zbirnem centru na Neži. Kršitelje bodo kaznovali z globo do 200 €.
Glede neprijetnosti ob pobiranju odpadkov si prizadevajo organizirati odvoze smeti tako, da bi bili najmanj moteči za promet. Prometnim konicam se skušajo izogibati. Delovni čas za zaposlene bo še naprej v dopoldanskem turnusu. Strošek nabave posod za biološke odpadke in odpadne embalaže bo 60.000 €.
Ker so stroški odvoza smeti na deponijo povezani s težo, je cena formirana na tej podlagi. Povprečno odloži posameznik 25,5 kilogramov odpadkov. Veljavna cena odvoza smeti je 4,61 € na osebo.
Na Komunali si bodo prizadevali, da bodo racionalizirali delo, zbiranje in odvoz odpadkov. Trenutno se Trboveljčani lahko pohvalijo, da v Zasavju zberejo največ ločenih odpadkov.
Na Komunali želijo, da bi Trboveljčani dosledno upoštevali navodila o odlaganju odpadkov, saj bodo tako koristili sebi in ožji in širši skupnosti.
PneBiijenje speče Rimuaniie
V/ Rimskih Toplicah je bila 27. maja 2011 slavnostna otvoritev popolnoma prenovljenega kompleksa Rimskih term.
Qlavnostni govornik je bil premier J Borut Pahor, ki je skupaj z ministrico Darjo Radič poudaril, da gre za veliko pridobitev za slovenski turizem.
V objemu narave je Kozmetika Kahne odprla najsodobnejši kozmetični center Kahne. Razvajali vas bodo z negami obraza, infrardečim hladnim laserjem, spa jet komoro, pedikuro... Bodite med prvimi, ki boste stopili v svet sprostitve in učinkovitih terapij, ki jih izvajajo po mednarodnih standardih licence CIDESCO in izkoristite ugodnosti!
Družina Kahne na terasi pred Rimskim dvorom
Mog. Darja Radič, ministrica za gospodarstvo v družbi lastnice novega kozmetičnega centra v Rimskih termah in direktorice Nine Kahne
Andrej Stare, dr. med. spec., vodja zdravstva in sprostitve v Rimskih termah intenzivno sodeluje s Kozmetiko Kahne
V Kozmetičnem centru Kahne v Rimskih termah osrečujejo z učinki storitev nege obraza za zdrav in pomlajen videz, zmanjševanje pigmentnih madežev, predpripravo kože na sonce, preoblikovanje telesa in niz sprostitvenih terapij za povrnitev življenjske energije. Posnetek storitev si lahko pogledate na spletni strani. Storitve v centru Kahne izvajajo po mednarodnih standardih in so v svetu dostopne le redkim, tokrat pa je priložnost, da vrhunske terapije obiskovalci koristijo po otvoritvenih cenah.
Utrgajte si trenutek samo zase in preživite popoln dan v kompleksu
Team sodelavcev programa zdravstva, sprostitve in kozmetike v družbi direktorice Rimskih term, Marjane Novak
Kozmetika Kahne nagrajuje Zasavčeve bralce!
Kupon z nagradnim vprašanjem Iz katerega zasavskega kraja je družina Kahne?
Odgovor:_________________________________________
Ime in priimek:__________________________________
Naslov:__________________________________________
Izrežite kupon (fotokopij ne bomo upoštevali!), nalepite ga na dopisnico in pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi
Izžrebani bodo nagrado prejeli po pošti.
Rimskih term, katerih zdravilnost naravnih virov so znali ceniti že Rimljani, ki so si 39 let p. n. št omislili prve bazene s toplo, vročo in mrzlo vodo. Že pred več kot 180 leti odkrite arheološke najdbe na	območju
Rimskih Toplic pričajo o tem, da so tudi Rimljani iz	province
spoštovali in koristili vrelce v Rimskih Toplicah.
Po viru: MaH
Kšefti

/fVISgoo
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	4 «g
možnostjo sponzoriranja	portanitß 171(1 IHI 1
trženje in produkcija za gospodarsko	■	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail:
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI

OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
o
o
(?KJ	ELEKTROPROM
	>	elektroinstalacije >	strojne instalacije >	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso >	kabelsko komunikacijski sistemi >	trgovina EVJ Center >	delovni stroji in nizke gradnje >	barSedmica
	lokalna televizija ETV
	etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177
NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 a\ n
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734	w

Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:..........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče
I
i
1
i
J
Vsaic oan novinan, en oan neviaDniK
Trenutno v Sloveniji, v okviru pobude Moja družba, poteka akcija V/sak dan novinar en dan nevladnik. Izvajajo jo Regionalna stičišča in Center nevladnih organizacij Slovenije. Z akcijo želijo nevladne organizacije novinarje spodbuditi k osebnim stikom in jim omogočiti, da v praksi spoznajo, kako poteka delo v NVO, s katerimi težavami se srečujejo in kako jih rešujejo.
m
Trsovue
$9*1*0 je giji
i um f
Delovni dan v nevladni organizaciji:
Društvo prijateljev mladine Trbovlje Društvo prijateljev mladine Trbovlje je neprofitna, prostovoljna organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Cilji strokovnih delavcev in prostovoljcev, ki pripravljajo in sodelujejo pri izvajanju celotnega programa je, da otroke zaposlijo, jim nudijo prijetno, koristno preživljanje prostega časa, nova doživetja, izkušnje, znanje. Pri tem ves čas sodelujejo s starši.
Glavna vodila so:
dobro in ugodno počutje otroka na aktivnostih, omogočanje pogojev za otrokovo lastno aktivnost in ustvarjalnost, prijazni in usposobljeni prostovoljci, odprtost društva družini in okolju,spodbujanje prostovoljnega dela.
In novinar postane nevladnik...? Težko v enem dnevu, zato je pravi naslov za informiranje o delu NVO sekretarka DPM Trbovlje, Lavra Izgoršek.
Kaj dela v delovnem času?
1.	Pregled seznama prijav otrok za letovanje
V letošnjem letu organiziramo letovanja na Debelem rtiču in v Savudriji, taborjenje v Škratovem kampu na Pohorju. Ponudba je namenjena vsem osnovnošolskim otrokom od 5. leta starosti naprej. Obmorska letovišča ustrezaj o kriterij em tudi za zdravstveno letovanje otrok. Prizadevamo si, da bi s pomočjo strokovno usposobljenih sodelavcev, sponzorjev in donatorjev in prijavami na razpise, ekonomsko ceno počitniških letovanj čimbolj znižali, da lahko omogočimo letovanja večjemu številu otrok. Staršem plačnikom ponudimo tudi možnost poravnave zneska letovanja v štirih zaporednih obrokih. Poskrbljeno imamo za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, saj nam Občina Trbovlje ter številni donatorji namenijo potrebna finančna sredstva. Pri pripravi letovanja uspešno sodelovanje poteka s socialnimi službami v šolah, Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom Trbovlje in številnimi drugimi organizacijami in posamezniki.
Zadnja leta uspešno poskrbimo tudi za letovanje otrok, ki so aktivni v izvenšolskih dejavnostih, tako bomo v tem letu zanje organizirali letovanje na Konjeniškem ranču Grom in Kaja. Otroke na letovanje prijavijo starši z izpolnjeno prijavnico, ki je sestavni del zloženke. Zloženko prejmejo ali v šoli ali na sedežu društva. Ob prijavi otrok moramo na društvu poskrbeti za zdravniške liste, kjer nam veliko pomoč nudi Dispanzer za predšolske in šolske otroke v Zdravstvenem domu Trbovlje. Pred letovanjem je potrebno urediti zavarovanje otrok, se dogovoriti za prevoz, določiti točen potek letovanja od terminskega plana prehrane do samega programa.
2.	Priprava programa poletnih počitniških dejavnosti
Dnevno se zbirajo ideje prostovoljcev kako oblikovati program počitniških dejavnosti v domačem kraju, ki bo potekal od 1. julija do 31. avgusta. Na društvu poskrbimo za brezplačno varstvo in aktivnosti za otroke vsak delovnik med 9. in 14. uro. Staršem, ki nimajo varstva ponudimo tudi celodnevno varstvo otrok.
Na rednih srečanjih kluba prostovoljcev se dograjuje program. Opravijo se razgovori z novimi prostovoljci in kontakt z aktivnimi prostovoljci (obveščanje o projektih). Trenutno je aktivnih približno 20 prostovoljcev, ki se zavedajo odgovornosti dela z otroki in so pripravljeni na medsebojno sodelovanje, timsko delo. Novi prostovoljci so vedno dobrodošli. Vsak, ki želi postati prostovoljec, se lahko prijavi z oddajo pisne prošnje z življenjepisom. Seveda mora biti ta oseba starejša od 15 let, zaželena je primerna izobrazba pedagoške smeri, ni pa nujno. Po oddani prošnji se vsak nov prostovoljec dogovori za osebni razgovor, nato poteka uvajanje, spoznavanje dela in na podlagi tega lahko sam prostovoljec in tudi mi kot predstavniki društva ugotovimo ali mu to delo resnično ustreza, ali se tu najde. Od prostovoljca pričakujemo zanesljivost, zavzetost in potrpežljivost, topel človeški odnos, spoštovanje dogovorov in obljub, varovanje zaupnih podatkov in predvsem, da ga delo z otroki veseli. Prostovoljec nas lahko kontaktira na tel. št.: 03 56 30 248 ali 041 618 414 vsak delovnik v času uradnih ur (med 9. in 13. uro, ob sredah tudi med 15. in 17. uro). Lahko nam piše tudi na elektronski naslov: dpm.trbovlje@siol.net ali se do nas oglasi osebno, česar bomo najbolj veseli.
3.	Priprava na redni sestanek Izvršnega odbora Zelo pomembna je vloga članov Izvršnega odbora. Sestavlja ga šest strokovno podkovanih prostovoljcev, ki meni kot sekretarki društva nudijo pomoč pri pripravi in izvedbi projektov, reševanju strokovnih vprašanjih, skupaj analiziramo vsako aktivnost, pripravljamo vizijo organizacije za naprej.... Informacija se posreduje članom Kluba prostovoljcev, ki sodelujejo tako pri pripravi projekta, kot tudi sami izvedbi.
V letošnjem letu smo na DPM Trbovlje ostali brez delavca javnih del. Zaradi preobilice dela večkrat na pomoč, tudi pri administrativnih in organizacijskih delih, priskočijo prostovoljci, katerih namen sicer ni tovrstno delo. V času poletnih počitnic se istočasno izvajajo letovanja in počitniške dejavnosti v domačem kraju. Zelo pozorni moramo biti, da imamo točne sezname otrok tako za letovanja kot počitniške dejavnosti. Seznami se dnevno pregledujejo in urejajo. Prav tako je potrebno za vsak dan pripraviti točen potek aktivnosti, potreben material in seznaniti prostovoljce z morebitnimi posebnostmi otrok.
Z Lavro se je v nevladnika prelevila MaH
Akcija
Naj PROSTOvoLiec
3J	’	Lp
Trenutni vrstni red:
Naj NVO:
1.	Društvo diabetikov Trbovlje - 11 glasov
2.	Literarni prijatelji DUT - 9 glasov
3.	KORK Čemšenik - 7 glasov
4.	TD Čemšenik - 6 glasov
5.	Eko Krog - 6 glasov
6.	Društvo upokojencev Trbovlje - 4 glasove
7.	Društvo diabetikov Hrastnik - 4 glasove
8.	Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove
9.	Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova
10.	Društvo za vrednote NOB Trbovlje 2
11.	Univerza za tretje življensko obdobje U3 - 2 glasova
Naj prostovoljci:
1.	Olga Špajzar, DU Trbovlje, 19 glasov
2.	Simona Jarc, KORK Čemšenik- 7 glasov
3.	Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 7 glasov
4.	Uroš Macerl, Eko krog - 6 glasov
5.	Silva Kovač, TD Čemšenik - 4 glasove
6.	Viktor Ramšak, Društvo diabetikov Hrastnik - 4 glasove
7.	Stanislava Radunovič, TD Čemšenik - 3 glasove
8.	Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT - 3 glasove
9.	Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova
10.	Vika Bočko, Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 2 glasova
11.	Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje -1 glas
12.	Dušan Martinčič TD Čemšenik - 1 glas
______________________________________________________P
Zagorski DPM-jevci pripravljajo pred počitniško vzdušje
*17. junija 2011 od 16.00 do 19.00 ure bo v parku dr. Janeza Drnovška v Zagorju prireditev »DAN MLADIH-DAN DPM« ob prihajajočih počitnicah. Pripravljajo plesni hip-hop nastop, gledališko predstavo »Turistična agencija Šetaj« v izvedbi DITKO Izlake, spremljevalni program za otroke, mlade in starše. Organizatorja sta DPM Zagorje in Občina Zagorje
* 18. junija od 9.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure bo v parku dr. Janeza Drnovška in na Proletarcu športna prireditev «VETER V LASEH 2011«:
Zvrstile se bodo športne igre, tekmovanja, prikazi borilnih veščin, zdrava prehrana, prva pomoč, ples, riževka, slackline, game of SKATE....
*19. junija od 9.00 ure na igrišču Partizan »ŠKLABBALL« v sklopu projekta « veter v laseh 2011«.
Organizatorji akcije Veter v laseh 2011 v Zagorju so DPM Zagorje, MC Zagorje, ŠKLAB , OBČINA Zagorje in Športna Unija Slovenije.
DPM Zagorje
ol	3	Lp
Izžrebana glasovalka:
Lidija Maurer,
Cesta zmage 19, 1410 Zagorje ob Savi
_______________________________________________________P
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih
organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
S^Mrest S&Mrest
Mroža novlodmh orycnaocij Zmovfa	Mroža novtodnih organizacij Zazovja
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 6/2011
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje)
Zanj (o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
&&Mrest
Mroža novlodmh orgcmrocij ZaiOvjo
S?Mrest
Mroža novlodmh organizacij Zasavje
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE
REGIJE
6/2011
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
J L_ — — — — — — — — ______ _ _ _____ — — — — _ — — __ —
Društveno	Z3 SN/
Teic za pomoč oeserim DRUžmam
V Hrastniku seje začel v petek, B. junija 2011, humanitarni projekt gibanja NeverGivellp - deset krogov za deset nasmehov. M različnih krajih Slovenije bo potekal v soorganizaciji Študentske organizacije Univerze na Primorskem vse do 1 Z.junija.
Tek na L03U
\/tem času si želijo zbrati čim več donacij za deset družin, V ki bi povrnile nasmeh žalostnim zgodbam njihovih otrok. Ultra triatlonec Matej Markovič bo tekel na lokalnih stadionih deset maratonov - po 106 krogov. Pridružili se mu bodo
posamezniki, ki bodo pretekli deset krogov ali manj in tako pokazali solidarnost do teh družin.
V Hrastniku so pomagali pri organizaciji prostovoljci, ki so zbirali zamaške in drugi. Imeli so stojnico, kjer so zbrali tudi 25 kilogramov zamaškov za Gala. Tekla sta tudi Anže in Mia, za katera so že zbirali zamaške. „Z Matejem je tekel maraton tudi Hrastničan Igor Zupanc,“ je povedala Aljoška Zavrašek, /‘veseli smo bili pa tudi mladih družin z otroki, ki so tekali za Matejem. Vpisanih je bilo 70 startnin, s prodajo majic in zapestnic smo zbrali okoli 1000 evrov...“ Na račun RK Ajdovščina so dobili 100 € od Regionalnega centra za razvoj Zagorje ter 400 € od zavarovalnice Merkur.
„Zahvalila bi se še Občini Hrastnik za doniran stadion ter KRC-Hrastnik za pomoč pri ozvočenju in ostalemu delu, podjetju SOP Trbovlje d.o.o. pa za 200 steklenic vode .“
Naslednje leto želijo projekt ponoviti in tako opozoriti na humanitarnost v smislu slogana: Slovenija je majhna, njeno srce pa zelo veliko.
Donacije so možne tudi preko SMS. Pošljite geslo ZPMS na 1919 in s tem prispevate 1€ za ta projekt. V omrežjih Mobitel in SiMobil.	Besedilo: Fanči Moljk
Slika: Aljoška Zavrašek
Pnizma oPTimizma v ZacoRju
»Kdo je še slišal osemdesetletnika, da poje z Big Bandom RTV Slovenija ali katerim koli drugim ?
"T“o zadovoljstvo so imeli poslušalci in gledalci Prizme opti-I mizma, ki je v soboto, 4.6.2011 žarčila v veliki dvorani KC DD Zagorje in, ki so jo v živo spremljali tudi poslušalci prvega programa Radia Slovenija.
Gostje so bili: Big Band RTV Slovenija, ga-ga-jevec Jure Mastnak, igralka Alenka Tetičkovič, pevca Stane Mancini, Neža Drobnič in poseben gost upokojeni kirurg s številnimi konjički Rudi Zupan iz Zagorja.
In kdo je omenjeni osemdesetletnik? Bard slovenske zabavne glasbe Stane Mancini, ki je v živo zapel nekoč popularno Mandolino in simpatično Non capito.
Starosta Stane Mancini
Neža Drobnič	staR
Društveno
DoLam PReosTaviLi novo igro
Člani dramske sekcije KUD Svoboda Dol pri Hrastniku so uprizorili v soboto, 28. maja 2011, komedijo Mama je umrla dvakrat, ki jo je napisal Vinko Moderndorfer.
0iredila in režirala jo je Mihaela Deželak. Za sceno sta I poskrbela Marko Žagar in Jure Aškerc. V komediji zaseda vidno mesto črni humor in parodija na današnji grabežljivi svet, ki pozablja na pristne človeške odnose. Igralci so bili kos besedilu znanega književnika in pokazali všečno in prepričljivo igro, kar so številni obiskovalci sproti nagrajevali z aplavzi in smehom.
Predstavo so posvetili spominu pokojne Marinke Gornik, ki je bila njihova prijateljica, igralska kolegica in človek z veliko začetnico.
Besedilo: Fanči Moljk Slika: danita Mežnar
Igralci KUD Dol so navdušili gledalce
HRasrnišKi mvauDi na Kopitriku
Hoja na 2000
meTROv
Hrastniški invalidi zadnji četrtek v mesecu izkoristijo za pohod v bližnje hribe, tokrat so z Gor pešačili do Kopitnika.
Ob letošnjem svetovnem dneva gibanja so se na test hoje podali Trboveljčani na stadionu Rudarja in Hrastničani na stadionu na Logu.
|/er je pot položna, so lahko vmes klepetali in komentirali Ixrastje ob poti, ki je primerno za napitke. Sedem planincev od štirinajstih se je odpravilo še na kopitniške skale, nazaj grede pa so sklenili, da bo naslednja tura ob Šmartin-skem jezeru. „Lani v septembru nam je ta pot odpadla zaradi dežja,“ je povedala Antonija Zupančič, vodja pohoda.
k la trboveljskem stadionu Rudarja se je zbralo osemnajst IN'hodcev', ki so najprej poslušali predavanje o nordijski hoji, nato pa prehodili pet krogov okoli stadiona. Organizatorji so merili čas, ki so ga za hojo potrebovali in srčni utrip. Jeseni bo Zdravstveni dom Trbovlje organiziral še dva testa hoje na dva kilometra, 22.9. ob 17-ih in 14.10. ob 16,30. Želijo, da bi z rednim gibanjem preprečili ali zmanjšali negativne vplive sodobnega načina življenja. Hoja je zdrava. Lahko je nordijska, lahko le takšna kot jo poznamo od rojstva. Pomembno je gibanje.
Na testu hoje v Hrastniku, ki ga je organiziral v četrtek, 19. maja 2011, Zdravstveni dom Hrastnik na Logu, se je zbralo rekordno število udeležencev. Kljub vročini se je petdeset kandidatov udeležilo spomladanskega merjenja zmogljivosti hoje na dva kilometra. Med njimi tudi Alenka Starič, direktorica ZD, ki je bila izredno zadovoljna z udeležbo. Na podlagi rezultatov testa hoje je zdravnik svetoval posameznikom ustrezno telesno dejavnost, ki bo izboljšala zdravje in dobro počutje. „Priporočljivo je, da opravimo test dvakrat letno,“ je še dodala Alenka Starič.
Besedilo in slika: Irena Vozelj in Fanči Moljk
Zanimivo poporovanje PRipaoniKov
OZVVS Zasavje
M soboto, 21. maja 2011, se je 53 pripadnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Zasavja udeležilo ekskurzije na Gorenjsko.
jdeleženci ekskurzije so obiska-Uli vojašnico v Bohinjski Beli, kjer domuje 132. gorski bataljon in pripadniki rezervne sestave SV. V vojašnici je Večnacinolani center odličnosti za gorsko bojevanje. Center je nosilec usposabljanja posameznikov in enot za delovanje v gorskem okolju ter drugih težje prehodnih terenih. Odprta vrata so letos potekala pod geslom: »Ponosno zakorakajte z nami v 20. obletnico delovanja Slovenske vojske.« Obiskovalci so si ogledali vojaško in gorniško opremo enot, kolesna oklepnika Valuk in Svarun, sredstva zvez, dinamično prikazno vojaško vajo in pripravo klasičnega vojaškega obroka. Sodelovali so lahko pri razstavljanju in sestavljanju avtomatske puške M70 AB na čas. Organizirane so bile tudi aktivnosti za otroke.
Po končanem obisku vojašnice so se veterani OZVVS odpravili proti Bledu in po kratkem postanku nadaljevali pot proti Radovljici. V Domu veteranov jih je sprejel predsednik Območnega združenja ZVVS za Zgornjo Gorenjsko Janez Koselj. Zasavski veterani so si ogledali dokumentarni film
o vojaških dejavnostih tamkajšnjih pripadnikov TO v času osamosvojitvene vojne leta 1991. Uvodno besedo je podal Janez Koselj, ki je bil v času vojne med aktivnejšimi domačini pripadniki TO Zgornje Gorenjske. Med drugim je bil dva dni tudi v ujetništvu JA. Ob dokumentarcu so sliko nazorno do-
Skupinska slika v vojašnici BB
polnjevali akterji takratnih vojaških aktivnosti TO Zgornje Gorenjske. Ob slovesu je predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek predal gorenjskemu kolegu Janezu Oselju spominsko darilo.
Nato so odšli na ogled starega dela Radovljice, kjer je v baročni graščini Čebelarski muzej, ki priča o pomembnosti in tradiciji slovenskega čebelarstva.
Ekskurzija se je nadaljevala v Kropi, v tamkajšnjem Kovaškem muzeju. Vodič je udeležence popeljal skozi zgodovino žebljarske in kovaške tradicije v Kropi.
Besedilo in slike: M.A.Š.
Društveno
Na prvem turnirju Samsung DP v ulični košarki, Pokalu Adecco, ki je potekal v nedeljo 29.5.2011 pred ljubljanskim Kolosejem, je med člani, po napetem finalu, prvo mesto osvojila ekipa trboveljske Perkmandeljc Partije, ki je s 15:12 ugnala Bwin.com. S to ponovno zmago so si Gašper Ovnik, Sanel Džombič, Tadej Tušek, Matic Ribič in Miha Vajdič prislužili pravico nastopa na največjem svetovnem Streetball turnirju, ruskem Moscow Open. Tam se bodo fantje iz Trbovelj prek kvalifikacij poskušali prebiti v glavni del.
Gašper Ovnik, ki je minulo poletje že v tretje postal veliki zmagovalec Kletke strahu, in s tem v tretje potrdil naslov kralja ulične košarke, je tudi letos ulično sezono s svojo ekipo ,,Perkmandeljc partija,, začel z zmago na prvem turnirju, (foto: ŠD Extrem)
bo letošnja izvedba potekala v igri 2na2! Izbrani tekmovalci so: Jasmin Herce-govac, Matej Piri-ja, Gašper Ovnik in Borjan Đuran.
Red Buli King of the Rock je novost letošnjega košarkaškega tekmovanja. Serija košarkarskih turnirjev v igri ena na ena, s septemberskim finalom v slavnem zaporu na otoku Alcatraz, se je prvič zgodila lansko leto, a le v ZDA, letos pa se je »skalna vročica« preselila tudi čez lužo in kvalifikacije se dogajajo po celem svetu. Tudi v Sloveniji. Red Buli King of the Rock se je v Sloveniji prvič odvijal 14. maja (Kranj) in teden dni kasneje, 21. maja v Novem mestu) Finalni »izbor za zapor« se bo zgodil 3. julija na Ljubljanskem gradu od 18.00 ure naprej. To pa je dan, ko v Zasavju praznujemo dan rudarjev. Igralci se bodo na ljubljanski turnir lahko uvrstili prek že omenjenih predizborov ter prek turnirjev za državno prvenstvo v Samsung ulični košarki, ki poteka pod okriljem Košarkarske zveze Slovenija. Hercegovac in Ovnik sta se pridružila 24-erici košarkarjev, ki so si že priborili vstopnice za finale Red Buli King of the Rocka!
REZULTATI PERKMANDELJC PARTIJE NA 1. TURNIRJU (Kolo-sei. 29. mail:
Perkmandeljc Partija : KK Liboje 16:5 Perkmandeljc Partija : BX Wimpi 15:5 Perkmandeljc Partija : GMLTeam 15:Z Perkmandeljc Partija : Dobeno 15:12
Četrtfinale: Perkmandeljc Partija : Bio 15:8 Polfinale: Perkmandeljc Partija : ŠD Osmica 15:10
it nekli smo si, da bi se spet radi zbrali in morda osvojili i\kakšen turnir. Uspelo nam je pred Kolosejem, kjer je bilo zelo vroče in zahtevno," je dejal kapetan Perkmandeljc partije Gašper Ovnik, sicer član KK Hrastnik Zasavja, ki je z zadnjim prostim metom (kar je Gašperjeva grda razvada) v napetem in borbe polnem finalu ponovno odločil zmagovalca. Njegov soigralec na “ulici”, kot tudi v 1. B SKL, Sanel Džombič pa je dodal, da je bil eden od motivov nastopa pred Kolosejem tudi pot v Moskvo: “To mesto je, kljub temu, da smo tam že bili, enostavno lepo še enkrat videti in tam predstavljati Slovenijo. ” Za vse tiste, ki se ne spomnite: člani Perkmandeljc partije so v povsem enaki zasedbi v ruski prestolnici gostovali že v sezoni 2008, ko so v evropski konkurenci osvojili izjemno 3. mesto. Za razliko od takrat, se bodo morali tokrat za preboj v glavni turnir boriti v kvalifikacijah, kajti nastop v glavnem delu si bo zagotovil le državni prvak. Kdor pozna Perkmandeljc partijo, ta ne dvomi, da jim to ne bi uspelo. Organizatorji so na prvem turnirju pred Kolosejem izbrali prve štiri tekmovalce (ostalih 12 bodo na preostalih treh turnirjih), ki bodo nastopali v Intersport Kletki strahu, ti pa si bodo izbrali partnerja, saj
FINALE: Bwin.com : Perkmandeljc Partija 12:15
Bwin.com: Aleš Kunc, Aleš Primc, Luka Završnik, Jasmin Hercegovac.
Perkmandeljc Partija: Sanel Džombič, Miha Vajdič, Tadej Tušek, Matic Ribič, Gašper Ovnik.
PREOSTALI TURNIRJI: sobota, 4. junija - Terme Ptuj sobota, 18. junija - Hrastnik sobota, 25. junija - Novo mesto
sobota, 9. julija - VELIKI FINALE - Prešernov trg, Ljubljana nedelja, 3. julija - VELIKI FINALE (Ljubljanski grad) Red Buli King of the Rock
Vsi ljubitelji dobre košarke iz Zasavja, vabljeni na ogled zgoraj navedenih tekem, na katerih bomo navijali za našo Perkmandeljc partijo!!
Pripravil: Jože Ovnik
Jubilejna
Letos praznuje 00Z Trbovlje 40 let svojega delovanja. Osrednja slovesnost je bila v petek, 3. junija 2011, v delavskem domu Trbovlje.
\/gledališki dvorani V DDTje bila slavnostna akademija s podelitvijo priznanj dolgoletnim zaslužnim članom.
Podelil jih je predsednik OOZ Trbovlje Janez Forte in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Štefan Grosar. Priznanja so prejeli:	Avtoservis
Špajzer, Dimnikarstvo Lepoša, Gostinsko podjetje Gastron,
Kozmetika Kahne,
Metalia in gradbeno podjetje	Sekopt.
Bronasti ključ, priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, sta dobila optik Cestnik Igor in fotograf Weiss Stane. Priznanje pa je od Obrtne zbornice Slovenije prejela tudi Obrtno podjetniška zbornica Trbovlje.
Prireditev so popestrili glasbeni vložki učencev Glasbene šole Trbovlje in zgodbe obrtništva iz davnih časov. Današnja obrtno-podjetniška zbornica v Trbovljah nadaljuje tradicijo obrtnega združevanja, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Leta 1971 je v Zasavju delovalo Združenje zasavskih zasebnih obrtnikov, ki je pokrivalo območje od Litije do Radeč. Po odhodu obrtnikov iz Litije in Radeč v svoja združenja je v Zasavju do sredine 80-ih let število obrtnikov toliko naraslo, da so konec leta 1985 ustanovili tri samostojna občinska obrtna združenja. Poleg Obrtnega združenja Hrastnik in Obrtnega združenja Zagorje je z delom pričelo tudi samostojno Obrtno združenje Trbovlje za območje občine Trbovlje.
Ob tej priložnosti je bila v galeriji otvoritev razstave likovnih del članov društva Relik na temo Obrt v podobi. OOZ Trbovlje bo društvu Relik namenila donacijo, avtorju zmagovite skulpture Milanu Lovšetu pa še praktično nagrado.
Razstava je prodajna in bo odprta do petka, 10. junija 2011. Po svečanosti so se obrtniki, podjetniki in gostje zadržali v avli DD na klepetu in izmenjavi izkušenj.
Predsednik trboveljske zbornice Janez Forte
Sprehod skozi zgodovino obrti v Trovljah
Dobitniki priznanj
Prejemnika zlatega ključa
Besedilo (po viru) in slike: MaH
S evulK'Qifij m azajiej

Okoli dvesto ljubiteljev narave, med katerimi so tudi partija iz Zasavja, se je zbralo v Tržišču ob pletenki velikanki, delu Damjana Po-pelarja, svojevrstnemu spomeniku cvička.
Jk Aotijo se tisti, ki menijo, da je jj/V\zibelka cvička v Gadovi Peči... Cviček je doma v Malkovcu, “ je modroval možakar, ko so čakali na prijavo petega pohoda Azaleja - Vrhek.
In potem je kolona krenila po cesti mimo Ličnika proti Vrhku, redkemu rastišču rumenega sleča, ki je vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Rastišče prelepih rumenih cvetov privlačnega vonja je že nekoliko odcvetelo, vendar je bilo še vedno vredno ogleda. Pot je nezahtevna, z vzponi, ki se tudi poravnajo, povsod pa z lepimi pogledi po okoliških hribih. Na poti so domačini poskrbeli za pogostitev z domačimi dobrotami in vrhkovskim cvičkom, tako da je bilo treba kar paziti, da kolena ne bi postala mehka. Ves čas je pohodnike spremljala tudi harmonika, v zaselkih pa so se inštrumenti še okrepili. Po odlični obari z ajdovimi žganci se je pot prevesila k cilju - proti Krmelju skozi vas Polje in nazaj v Ulčnik. Ob poti so občudovali izjemno lepe hiše z urejeno okolico in domačinka je o tem povedala: „Moški na vasi so pridni, znajo še fizično delati, ne bivakirajo pred računalniki kot v urbanih okoljih. Ženske pa so izobražene, znajo moškim povedati, kaj želijo in ohranjajo znanja svojih mam v zvezi s prehrano, z delom na vrtu, z živino. In izžarevajo samozavest...“ Tudi sicer ti Dolenjci dihajo kot eno, kar se vidi na vsakem koraku. Na
r
tržišč,
^Start pri pletenki velikanki	,
dvanajst turističnih tabel po krajevnih skupnostih, ki zajemajo celo občino Sevnica, so opozorili že na startu. Resno so stopili na področje turizma.
In na koncu so še povabilo na naslednjo prireditev - cvičkov pohod, ki bo 25. junija letos.






Besedilo in slike: Fanti Moljk
ki ladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je v sodelovanju z /VlJavnim skladom za kulturne dejavnosti, območna enota Trbovlje, pripravilo letošnje srečanje petih gledaliških krožkov.
Predstavila se je gledališka skupina OŠ Tončke Čeč z Norčijami iz Plumpentrije pod mentorstvom Katerine Pajer. Peto- in šestošolci OŠ Trbovlje, gledališke skupine Špilčki, so zaigrali Od kod si kruhek, pod mentorstvom Alme Knaus. Učenci prve triade OŠ Trbovlje, gledališka skupina Malčki igralčki, so predstavili igrico O pingvinu, ki ni hotel odrasti, pod mentorstvom Elizabete Trobentar in Jožice Teržan Jenko. Šola, šala, štola je bil naslov igre, ki so jo predstavili sedmo in osmošolci OŠ Trbovlje, gledališke skupine Špilčki, pod mentorstvom Alme Knaus. Gledališki klub OŠ Ivana Cankarja, učenci tretje triade, pa so zaigrali Noč, ko je posijalo sonce, pod mentorstvom Jasne Drnovšek.
Sodelujoče skupine so dobile priznanja JSKD..
Besedilo in slika: Irena Vozelj
■iD
U


■J
Med 31. majem in 6. junijem je na širšem območju Domžal potekal prvi slovenski mladinski literarni festival z imenom Bralnice pod slamnikom , ki je bil na obisku tudi v okolici Tržiča (Podljubelj, Lom pod Storžičem) in v okolici Zagorja (Čemšenik, Podkum, Šentlambert).
P"estival, namenjen mladim in F njihovim staršem in starim staršem, naj bi povezal mlade bralce s književnimi ustvarjalci in jih skozi pestro dogajanje spodbudil k branju. Program, ki so ga pripravili Knjižnica Domžale, Društvo bralna značka Slovenije (ZPMS) in Miš založba, je zajemal več kot 35 dogodkov. Sodelovali so vrhunski slovenski književni ustvarjalci: Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Janja Vidmar, Suzi Bricelj, Aksinja Kermauner, Damijan Stepančič, Zvonko Čoh, Barbara Hanuš in drugi. Ob obisku podružničnih šol je Miš založba vsakemu od učencev podarila knjigo (podarjenih naj bi bilo 150 knjig).
Festival se je mudil tudi v Čemšeniku, Podkumu in Šentlambertu. Šolarje je obiskala ustvarjalka Barbara Hanuš in se z učenci pogovarjala o jezikovnih barierah (nekatere
stvaritve je objavila tudi v srbskem, makedonskem, albanskem jeziku) in posebno najmlajšim predstavila Zobno miško, učenci pa so pred tem prebrali in ilustrirali še pravljico Mali morski ježek in mala morska deklica.
Besedilo (po viru) in sliki: StaR
Akcija
aitcitaj liftnaia, Las* % larnsm
SP
^PboA
'mu
Cesta zmage 65,1410 Zagorje
TELEFON: (03) 56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
in, Zas^caj
Še naprej pričakujemo kupone posameznikov in družin, katere pošiljajte na naš naslov: Zasavc, P. P. 79, 1410 Zagorje ob Savi.
Srečno!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
K U P O H
STILSKA PREOBRAZBA
Ime:____________________________
Priimek:________________________
Ulica:__________________________
Kraj:___________________________
Telefon:________________________
Avtomobilizem
m
aVrTrQ/^L.aiL.Qm
V počastitev 60 letnice AMD Izlake bo v soboto 18. 6. 2011 na parkirišču podjetja ETI d.d. (nasproti Petrola na Izlakah) avto in moto slalom.
/"Organizatorji vabijo, da si avto in V»/moto slalom ogledate, za tiste malce bolj vešče sukanja volana in krmila motorja pa, da to znanje tudi preizkusitePoleg navedenega si boste lahko ogledali tudi tekmovanje avtomobilskih modelarjev v organizaciji modelarskega društva SPITFIRE in demonstracijo modelarskega drag race. Prijave tekmovalcev bodo od 13.00 do 13.45 ure, ogled proge bo med 13.45 in 14.00 uro.
Start prve vožnje avtoslaloma bo ob 14. uri in motoslaloma ob 15. uri. Več o turističnem avtoslalomu in motoslalomu pa na spletni strani www.amdrustvo-izlake.si in nekaj dni pred tekmovanjem tudi na lokalni televiziji ETV.
AMD Izlake
Mk W\

V petek, 22. aprila 2011, je bilo v parku Dvor Hotemež posebej živahno. Park so varovanci prevzgojnega doma še posebej lepo očistili, saj so stoletna drevesa pričakovala obisk osnovnošolcev in povabljenih gostov.
Park Dvor Hotemež, panorama
[prvošolci so posadili generacijsko drevo, lipo, ki bo rasla I v drevoredu, ki nastaja zadnjih nekaj let. Ostali učenci razredne stopnje so stoletna drevesa opazovali, slikali in se igrali v njihovi senci. Ob reki Savi so se pridružili ribičem in se poskusili v ribolovu, drugi so z ornitologom opazovali ptice. Kasneje so pri pouku nastajali različni izdelki na to temo. Učenci predmetne stopnje so ustvarjali piščalke, gozdne škrate, gledališko predstavo in še kaj.
Zunanji sodelavci, ki so se jim pridružili, so jih popeljali v svet zdravilne energije dreves, izdelovali jedi iz zelišč, naravna mazila in zdravila za lajšanje težav. Razmišljali so o gozdu kot viru energije in oblikovali piktograme o varčevanju z energijo.
Učna ura o sozdu med drevjem
Učenci PŠ Svibno so pogozdili gozdni rob ob šoli na Svibnem, postavili mreže okoli dreves in jih opremili z napisi. 24. maja, ob svetovnem dnevu gozdov, so dejavnosti predstavili staršem in drugim. V parku je nastala bogata zbirka številnih izdelkov, pred vhodom v prevzgojni dom pa so nastopili otroci iz vrtca in učenci, člani OPZ in MPZ ter učenci PS Svibno. Z govorom o pomenu gozdov, medčloveškega sožitja in o medgeneracijskih odnosih je navdušil prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, sicer pa domačin iz sosednje občine. V pravljični svet glasbe je obiskovalce popeljal pihalni orkester. Scenarij in režija je bila v rokah Saše Plevel, ki prijazno vabi v park Dvor Hotemež: „Ko boste park obiskali enkrat ga boste prav gotovo še večkrat, saj vas bo očaral s svojo lepoto in pozitivno energijo, ki jo oddajajo drevesa...“
Nastop otroškesa pevskega zbora
Besedilo:Fanči Moljk Slike: F.M. in arhiv šole
Galerijska
Likovni ustvarjalec Tomo Hutar ustvarja pri Reliku že od leta 1971, ko je pričel obiskovati tečaje akademskega slikarja Leopolda Hočevarja, dodatno znanje pa dobival v likovni delavnici Miloša Vastiča.
Qlika z oljem, kipari v lesu in lignitu, eksperimentira z Jenamelnimi laki, rezbari reliefe, ustvarja v kovini, ki je njegova posebna ljubezen. Iz svojega poklica strojnega ključavničarja je ustvaril umetnost. Njegovi izdelki so kot natančno brušeni diamanti, imajo uporabno vrednost, so elegantni in vedno pa enkratni.
Razstava bo odprta v novi galeriji DDT do 13. junija.
Na otvoritvi sta o delu Toma Hutarja spregovorila mag. Zoran Poznič, akademski kipar in dr. Ivan Polajner, predsednik Zveze društev za varilno tehniko Slovenije. Oba sta poudarila ustvarjalčeve izjemne kvalitete.
Besedilo in slike : Irena Vozelj
40. letnico Obrtno podjetniške zbornice Trbovlje je zaznamovala otvoritev razstave likovnih del članov društva Relik na temo Obrt v podobi.
Qazstava likovnih del je rezultat sodelovanja zbornice in lAčlanov društva Relik, ki so na več kot 20-ih slikah, risbah, grafikah, fotografijah in skulpturah upodobili podjetniško iniciativo v detajlih, ki so za Trbovlje značilni.
Razstava je prodajna in bo na ogled do petka, 10. junija 2011.
Kulturna
| zasavc g

Bolj ali manj skriti kotički Zasavja
Vsakdo, ki obišče Trbovlje, opazi cerkvico na hribu nad mestom, na skrajnem desnem robu pobočja Bukove gore. Pod njo je od leta 1980 dnevni kop premoga in odlagališče premogovne opreme. Kraj, za katerega pravijo, da je bil podoben površini Marsa, se počasi spreminja v zeleno oazo.
\/Retju stoji cerkev sv. Križa, ki
V	se spogleduje z okoliškimi hribi in je bila prvič omenjena leta 1545. Zgodovinarji menijo, da so jo zgradili vsaj sto let prej. Ponaša se s tristransko zaključenim prezbiterijem, ki je ohranil značilnosti gotike. Zvonik je bil prizidan pred zahodno fasado, na severni strani ladje pa je kapela. Oboki v ladji in prezbiteriju so sorazmerno novi in sojih verjetno naredili, ko so prizidali kapelo. Oprema cerkve je baročna, prav tako oltar v kapeli. Veliki oltar je iz leta 1781, stranski oltar sv. Neže pa je iz 17. stoletja, čeprav so mu dodane nekatere mlajše plastike. Zakristija je bila prizidana proti koncu 17. stoletja, v 19. stoletju pa na severni strani kapela sv. Valentina.
Najtežji časi za cerkev so bili med letom 1968 in 1986, zaradi rudarjenja in kamnoloma in ideje o nižanju hriba, hudo grobem posegu v naravo, ki naj bi zmanjšal pritisk na rudniške rove??? Strokovno je obnovljena je s pomočjo Mihaela Legana in strokovnjakov iz Spomeniškega varstva Celje. Zdaj je cerkev prava paša za oči in duha.
V	prijazni vasici, ki ima neposreden razgled na Kum in najvišji dimnik so tudi ekološke kmetije, lahko pa obiščete tudi Konjeniško društvo Trbovlje in njihove plemenite varovance.
StaR
Stolpno uro je izdelal Matija Zupanec iz Šentpavla

_
Kulturna
Romanja v neznano
To je naslov nove samostojne pesniške zbirke zagorskega pesnika Vlada Garantinija, v kateri se prepletajo premišljevanja, upanja, začenjanja, nehanja, spraševanja o sebi, svojem mestu v svetu in silnicah, s katerimi ljudje gibljemo svet. Skratka vse, kar zaobjame beseda romanje.
Qonavadi se sicer roma v znane kraje, r a pesniško romanje je velikokrat tipanje v neznano, ki ga zgoščeno lahko zaobjame samo verz, če prihaja izpod peresa človeka, odprtega za skrite vzgibe kozmosa, ki v naglici vsakdana drsijo mimo nas. Garantini je peto samostojno knjigo pesmi, ki je izšla ob njegovem 70. rojstnem dnevu, razdelil v štiri dele: Na sončni strani Alp, Vetrocvetke, Toksini in Antioksidanti. V njih je zajetih 50 novih pesmi, druga polovica stvaritev pa je izbor iz njegovih prejšnjih pesniških zbirk, tako da knjiga do neke mere predstavlja pregled avtorjevega dosedanjega ču-stveno-miselnega pletenja, ki je v zadnjih letih, odkar mirno uživa pokoj, še intenzivnejše in plodnejše.
Sprehod skozi knjigo Sklop Na sončni strani Alp prinaša pesmi o lepotah slovenskih pokrajin v različnih letnih časih. Gre za hvalnico domovini, ki jo lahko zapoje samo pesnik, ki zna ceniti zemljo in se čuti eno z naravo, ki danes ječi v jarmu civilizacijskega podrejanja, ki hkrati pomeni naš odmik od prvobitnosti, čeprav nas edino slednja lahko poteši in vrne k harmoničnim vibracijam življenja.
Vetrocvetke so pesmi, ki se poglobljeno dotikajo narave, lepot kulturne krajine (Kozolci, Lipe, Češnje), pristnega kmečkega življenja (Kmečka zgodba, Zemlja, Žetve, Vonj po senu), govorijo o najbližjih (Materine roke, Materi, Moj sin, Moj ded), med njimi je tudi pesem Kruh, ki izjemno ubesedi, kaj je nekoč ljudem pomenil kruh, zlasti zato, ker so do njega prišli z žulji in v znoju. Odlično in v srce segajoče branje v času, ko se marsikomu dozdeva, da je kruh kot osnovni sestavni del ponudbe trgovin nekaj samoumevnega, nekaj, kar preprosto mora biti na prodajni polici.
Toksini zbadajo s slikanjem neprijetnih dejstev razslojene in odtujene družbe, ki je izgubila čut za naravo in socialno pravičnost, ter prezaposlenih ljudi (Zgodba o zemeljskem raju, Siromaki, Očenaš, Lepa Vida, Arbeit macht frei). Postrežejo z grenkobo, ki jo starejši občutijo bolj kot mlajši, sploh ob zavedanju, da je življenje minljivo in da mnogokrat ne zadovolji človeških pričakovanj (Decembrski dnevi, Stene molka, Moje molitve,
Garantini je tudi odličen recitator svojih pesmi.
Sreča, Čas).
Kljub temu se zbirka zaokroži z optimističnimi Antioksidanti, veselimi, igrivimi, radoživimi, navdihujočimi pesmimi (Pomladna nagajivka, O skrivnostih mojega mesta, Majska pesem, Zeleno), med katerimi sta tudi dve prepesnitvi Prešernovih pesmi, napisani v duhu današnjega časa (Turjaška Rozamunda, Veselica). Premiera v domačem mestu Romanja v neznano je Garantini premierno predstavil v torek, 31. maja 2011, v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju.
Pesmi sta izmenjaje recitirala s Tanjo Bašelj, nanje pa so se navezovale tudi glasbene točke kitarista Vlada Poredoša in njegovega sina Miloša, ki obvlada violino. Literarni večer je vodil in povezoval urednik lokalne televizije ETV, Igor Gošte. Pesnik se ljubiteljsko ukvarja še s slikarstvom in je navdušen vrtičkar. Rad zaigra tudi na orglice, kar je ob koncu uradnega dela večera tudi storil, ko je skupaj s Poredošema izvabil iz glasbila narodno Na planincah.
Dogodka se je udeležila velika večina njegovih pesniških kolegov iz skupine Z. poeti, ki so ponosni na tako ustvarjalnega člana in mentorja. Torkov večer je obogatil filmček, ki ga je posnela litijska televizija ATV signal. Prikazuje utrinke iz narave in kulturne krajine, ki smiselno sovpadajo z vsebino sočasno recitiranih Garantinijevih pesmi. Avtor ob vsaki izdaji pesniške zbirke reče, da je njegova zadnja, a hkrati pristavi, da »nikoli ne reci nikoli«.
Besedilo in stike: Boštjan Grošelj
Glavni akterji literarnesa večera
Spegu
za avc
^ Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ^ srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in ^_____________________konjičkih kaj več._______________J
Špegu za	^
GitecoRja Špajzeiua
Gregor Špajzer je otroštvo preživljal najprej v Hrastniku, nato v Trbovljah. Njegovo življenje je prepleteno z veliko ljubezni do glasbe, otrok in sokrajanov. Dopoldan je predsednik trboveljskega Okrajnega sodišča, popoldan očka, ki naokrog prevaža otroke na njihove dejavnosti, nato je dirigent pevcem cerkvenega pevskega zbora Sv. Martina in Komornega zbora Trbovlje, saksofonist in klarinetist pri Delavski godbi Trbovlje. Rad potuje, nabira vtise o krajih in ljudeh. Verjame, da daje vera človeku moč in upanje v življenju.
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Težko rečem, zagotovo pa je več takšnih trenutkov. Eden je zagotovo od takrat, ko smo se preselili z družino iz Hrastnika v Trbovlje. Zdelo se mi je kar čudežno, da smo se iz slabih stanovanjskih razmer lahko preselili v novo stanovanje. Vedno se bom spomninjal tudi prvega srečanja s prof. Ervinom Plevnikom, o katerem sem že pred tem slišal takšne in drugačne zgodbe - še posebej pa sem bil podučen o njegovi strogosti. Mogoče je en tak poseben trenutek tudi dan, ko sem prvič smel priti na vajo Delavske godbe Trbovlje. Sem mislil, da takrat držim Boga za brado. Tudi kakšne zaljubljenosti se bom seveda vedno spomnil. Zanimivo je, da se povsem natančno spominjam radijskih poročil, 31. maja 1988, ko so
pred začetkom Studia ob 17-ih povedali, da je SDV aretirala nekega Janeza Janšo. Takrat me je mladega in nevednega pretreslo, kako je mogoče, da nekdo deluje zoper državo. No, že čez nekaj dni se je pokazalo, da je pravzaprav ta aretacija začetek konca SFRJ.
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
Več jih moram omeniti. Prva je zagotovo Martina Kirič, učiteljica v četrtem razredu OŠ Tončka Čeč, ki je s svojo drugačnostjo in mladostno zagnanostjo v nas desetletnikih prebudila uporniškega duha. Ne morem mimo mojega profesorja klarineta Ervina Plevnika, ki ima največ zaslug za to, da je glasba še danes ena mojih najpomembnejših spremljevalk. Kasneje so dali pečat mojemu osebnemu oblikovanju prof.
Habe, Karlin in Grebenc, na Srednji glasbeni šoli. Prva dva sta mi vsak na svoj način odstrla pogled v skrivnosti glasbe, tretji mi je dal veliko življenjske modrosti, še posebej v smislu »zdrave kmečke pameti«. Na pravni fakulteti je bilo tistih, ki so me zaznamovali, preveč, da bi jih posebej našteval. Lahko rečem, da so bili samo nekateri, ki mi tam niso pustili pečata. Ne smem pozabiti omeniti p. Mihe Žužka, ki je zagotovo najbolj zaslužen, da sem danes tak kot sem in da imam vzpostavljen odnos do Boga in Cerkve.
Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Osnovno šolo začel obiskovati v Hrastniku. Po preselitvi v Trbovlje sem hodil na OŠ Tončke Čeč, zato sem se, bolj slučajno kot načrtno, vpisal tudi na Glasbeno šolo, ki je prizidana osnovni šoli. Glasba me je pritegnila, tako da je bila pot na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano samoumevna odločitev. Temu je botroval zgled malce starejših kolegov iz trboveljske godbe -Jožeta Kotarja, Mateja Klemna, Boštjana Cerarja in drugih, ki so to šolo takrat že obiskovali. Ob koncu šolanja na SGBŠ sem začel razmišljati, da se z glasbo lahko ukvarjam tudi ljubiteljsko, da pa bi v življenju kot poklic lahko delal tudi še kaj drugega. Tako je prišlo do odločitve, da grem na pravno fakulteto. In pravo sedaj predstavlja moj poklic, v katerem nadvse uživam.
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Težko rečem, kdo me je najbolj razočaral... Vedno me razočara, predvsem v ljubiteljski kulturi, da je čedalje manj ljudi, ki čutijo odgovornost in pripadnost do nekega kolektiva. Zaradi tega sem v godbeništvu in tudi v zborovstvu velikokrat razočaran.
Spegu
Kljub temu, da sem bil pred dvajsetimi leti še zelo mlad in sem se zelo malo zavedal prejšnjega režima, me je najbolj presenetilo to, da se je Slovenija osamosvojila in da smo bili Slovenci takrat tako enotni. Danes sem razočaran nad vsemi tistimi, ki jim je vseeno za sočloveka in jim je glavni cilj, da grabijo v svoje žepe. Žal je tudi to en od obrazov kapitalizma, v katerega smo vstopili ob osamosvojitvi.
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot?
Kaj bi se že dalo spremeniti, vendar mi za nobeno odločitev ni žal. Ravno zaradi življenjske poti, kakršna je za mano, sem tak kot sem. Lahko rečem, da sem s sabo, s svojo družino in tistim kar imam, zadovoljen.
Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
Marsikaj bi tu lahko omenil, mogoče je najbolj nepozabna desetdnevna vojna za Slovenijo, katere del sem preživel v uniformi JLA in beg iz JLA. Osemnajstletnika takšno doživetje močno zaznamuje, še posebej smrt sovojaka. Zato trdim, da sem v teh nekaj dneh kar precej odrasel. Ko mi je sedaj kdaj težko, si rečem: če sem preživel tisto, potem bom tudi še kaj drugega. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Vsakdanjik je zaznamovan s službo na sodišču, glasbo in seveda družino. Dopoldan in del popoldneva je namenjen službi. Popoldan sem zaradi velike družine, petih otrok, dostikrat predvsem taksist otrokom, ob večerih pa pride na vrsto glasba na »tisoč in en način«, saj igram pri Delavski godbi Trbovlje, vodim cerkveni pevski zbor Sv. Martina in Komorni zbor Trbovlje, občasno pa še kaj zraven. Pozno zvečer je nujno, da
si vzamem čas tudi za pogovor z ženo, saj je to nekaj nujnega, da lahko najin zakon in družina funkcionirata ...
Kam se odpravite, ko si želite sprostitve?
Pred nekaj leti so mi v krvi odkrili povečan holesterol in od takrat sem se začel bolj ukvarjati s tekom, zato sedaj nekajkrat tedensko tečem, običajno zvečer. Sprostitev je tudi pot na Mrzlico, kamor se večkrat podam sam ali s prijatelji. Še vedno me navdušujejo slovenske gore, zato se poleti nekajkrat odpravim tudi v visokogorje. Z družino radi gremo za nekaj dni na sprostitev v Bohinj ali Kranjsko goro. No, odkar stanujemo v hiši, je za sprostitev tudi delo na vrtu. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Potovanja ... Z družino radi potujemo, v veselje nam je, ko gremo po Evropi, običajno z avtom. Ker je to povezano s stroški, pride takšna pot na vrsto mogoče na vsaki dve leti. Zanimivo je bilo prvič, ko smo z Lado Samaro leta 199Z šli v London in Pariz. Zanimiva izkušnja izpred štirih let je, da smo doživeli na poti proti Provansi, pri Brescii, hudo prometno nesrečo, a smo jo po čudežu vsi odnesli brez hujših posledic. Vmes je bilo še kar nekaj poti. Tudi Slovenijo z družino radi raziskujemo, menim da jo Slovenci premalo poznamo. Vsako leto dopustujemo na jadranski obali, navdušeni smo nad hrvaškimi otoki.
Kje se srečujete s kulturo?
S kulturo se srečujem pogosto kot izvajalec, poslušalec in obiskovalec. Kot zborovodja in dolgoletni godbenik tedensko, skoraj vsakodnevno. Nekatera obdobja v letu so bolj intenzivna, poleti je manj naporno. Kot poslušalca ali obiskovalca načrtno z ženo obiskujeva kulturne prireditve v Trbovljah in po Sloveniji, kjer so koncerti, opere, gledališke predstave, razstave. V letošnji sezoni sva si že v jeseni Z010 izdelala plan za vsak mesec po eno predstavo ali koncert. Posebej se veselim vsakoletnih koncertov brežiškega festivala, ki se odvijajo tudi v Trbovljah, na Kumu. Kot oče vidim svojo dolžnost v tem, da za kulturo vzgajam otroke, zato z družino večkrat obiščemo kakšno prireditev. Kdo bo otroka vzgojil za obisk kulturnih prireditev, če ne starši?
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Če že lahko izbiram, se največkrat odločim za kuhanje, obešanje perila ali delo na vrtu. Ne maram likanja, brisanja prahu. Prav tako imam raje, če tla pomiva kdo drug.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje?
Ne vem... Včasih, predvsem v bolj intenzivnih obdobjih leta, zlasti decembra, bi se res najraje odselil nekam, kjer bi lahko svoje obveznosti postavil na novo in jih zreduciral. Sicer pa, kadar ni tako naporno, zaradi vpetosti v župnijo in kulturno življenje mesta, ne bi odšel živet iz Trbovelj. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite?
Živeti v Trbovljah je lepo, ne glede na kakovost zraka, ki ga vdihavamo. Med študijem sem živel v Ljubljani, a moram reči, da je čisto nič ne pogrešam. Kamorkoli grem, z veseljem povem, da sem Trboveljčan in dodam še svoj hrastniški izvor ... Še posebej, ko gre za godbeništvo, imajo Trbovlje, v povezavi z Delavsko godbo Trbovlje, poseben prizvok. In v godbeniških krogih še posebej rad povem, da sem iz Trbovelj. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Letos aprila smo se srečali na petindvajsetletnici zaključka osnovne šole. Z nekaterimi se nisem srečal že zelo dolgo, z drugimi se tako ali drugače srečujemo praktično vsak dan. Življenje nas nosi sem in tja. Enako je tudi z ljudmi, s katerimi smo si blizu. V nekem obdobju so to eni, v drugem drugi. Res pa je, da smo z nekaterimi povezani že od otroštva dalje.
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
Mogoče »zlato pravilo« iz Matejevega evangelija, ki se glasi »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!«.
Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Gregor Š.
za ave
Šport
Košarka
Niica ciua na WNBA
Najboljša slovenska košarkarica, Trbovelj-čanka Nika Barič, se iz Celja seli k štirikratnemu evropskemu prvaku Spartaku iz Moskve, s katerim je podpisala štiriletno pogodbo.
/^semnajstletna Nika Barič velja za eno najbolj talentiranih V^/igralk v Evropi, kar dokazuje tudi priznanje Fibe za najboljšo evropsko igralko do 20 let.
Cilj: Igrati v Ligi WNBA
»Po dogovoru in podpisu pogodbe z moskovskim Spartakom sem izjemno vesela, da mi je skupaj z ljudmi, ki jim zaupam, uspelo izbrati primerno ekipo za nadaljevanje kariere. Gre za klub, ki sodi med najboljše v Evropi, hkrati pa je znan tudi po dobrem delu z mladimi. Vem, da me čaka veliko dela in dokazovanja. Želim postati ena najboljših evropskih igralk tudi v članski konkurenci in prva Slovenka, ki bo zaigrala v ženski različici ameriške Lige NBA (WNBA),« je dejala Baričeva.
Glavni akterji literarnega večera
Baričeva je v Celju odigrala štiri sezone in osvojila dva naslova državnega prvaka in tri pokalne lovorike.
A. V. (foto: Drago Perko/košarka.si
Minirokomet
Na Dolu 12. meonanoDm turihr v
mini ROKomeru
V/ soboto, 28. maja 2011, je v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik potekal dvanajsti mednarodni turnir v mini rokometu.
predstavile so se ekipe dečkov letnika 2000 in deklic letnika F 2001. Odzvalo se je 63 ekip iz 34 klubov ter osnovnih šol iz Slovenije in Hrvaške. Odigrali so 119 tekem, ki so potekale na Dolu pri Hrastniku in v Radečah.
Na koncu so se zabavali z lovom za baloni, ki so jim prinesli 40 nagrad, nekateri so odšli domov z novimi tattooji, vsi udeleženci, skupaj jih je bilo okrog 600, pa so, ne glede na rezultat, prejeli medalje, najboljši igralci prve peterke dečkov in deklic posameznih letnikov pa še turnirske majice in kape. Tokrat je TV sprejemnik odšel v roke RK Rudar Trbovlje. Organizaciji velja posebna pohvala, saj je potekala brezhibno, kar so čutili vsi obiskovalci. Sodelovalo je več kot 120 prostovoljcev ter članov RK Dol TKI Hrastnik.
In kako so se odrezali Zasavci?
Med prvimi štirimi ekipami so bili dečki letnik 2001 RK Dol TKI Hrastnik četrti, deklice 2001 RK Zagorje pa druge. Med najboljše peterke so se uvrstili: Marko Senica, Dol, letnik 2001, peto mesto in Nika Roglič, Zagorje, deklice 2000, tretje mesto.Glavni pokrovitelj turnirja je bila TKI Hrastnik Atraktivna prireditev v Dolanki je bila v preteklem tednu tudi plesna revija
Dol ima talent, ki so jo v četrtek, 2. junija, že tretje leto pripravile plesalke Miške in Zverinice. Nastopajo p pod okriljem SKD Feniks.
Šport
Plavanje
Uspešni TRBoveusifi PLavatci
Ljubljana je v maju gostila 36. pokal mesta Ljubljane, ki se ga je udeležilo 600 plavalcev iz devetih držav in tudi številni reprezentanti.
M Banja Luki pa je za tem potekal 4. Mednarodni plavalni miting Banja Luka Open z udeležbo 503. plavalcev, tudi nosilci olimpijskih medalj, iz 65 evropskih klubov.
[plavalni klub Ljubljana je organiziral že 36. tradicionalni F plavalni miting za Pokal mesta Ljubljane. Med nastopajočimi so se mitinga udeležili tudi plavalci trboveljskega kluba, vendar brez starejših tekmovalcev (Primož Podbregar, Luka Zupan, Peter Vozel, Alen Firšt ter Lara Hodej in Karmen Zmrzlak), zaradi njihovih šolskih obveznosti.
V	klubu Lafarge Cement se štejejo kot uspeh na tako močnih tekmah le uvrstitve med osem najboljših. Karmen Kovač je v kategoriji deklic na 200 delfin osvojila 4. mesto in sedma priplavala v cilj v disciplini 100 prosto. Alen Firšt se je uvrstil na 6. mesto na 200 mešano in z rezerviranim plavanjem mogoče izgubil tudi medaljo.
Solidno so plavali tudi Klara Volaj, Nejc in Nina Kos, ki so osmerico najboljših zgrešili za las in se uvrstili na 9. mesta. S solidnimi rezultati in odplavanimi osebnimi rekordi se lahko pohvalijo tudi ostali trboveljski plavalci. Ob že starejših po stažu, Žigi Kovačiču in Žanu Jermanu, so pokazali solidno pripravljenost tudi mlajši: Luka Zajc, Tilen Šintler, Karin Stražar, Živa Brglez, ki so močno napredovali v tehniki plavanja, velik skok, v časovnem smislu pa je uspel Žigi Šintlerju, saj se je uspešno kosal s starejšimi plavalci. Tudi ostali plavalci so z osebnimi rekordi upravičili nastope
V	Banja Luki je plavalo 9 plavalcev plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje in prinesli v Trbovlje sedem kolajn.
Plavalni klub Lafarge Cement nima plavalcev v članski kategoriji in se v absolutni konkurenci niso mogli primerjati z najboljšimi, se v mlajših kategorijah niso izneverili tradiciji ter se domov vrnili s sedmimi odličji. Štiri si je priborila Klara Volaj, na 800 prosto zlato, na 100 hrbtno in 400 prosto srebrno in bronasto na 400 mešano. Druga z osvojenim odličjem je bila Živa Brglez, srebro na 200 hrbtno, bila pa je še četrta na 400 prosto in 7. na 200 mešano. Nejc Kos je na 400 prosto osvojil bron in v svoji kategoriji uvrstil celo v popoldanski absolutni finale, kjer pa je zaradi utrujenosti plaval slabše kot dopoldan. Bil je še 4. z osebnim rekordom na 400 mešano, 5. na 1500 prosto in pa 8. na 100 hrbtno.
Za sedmo odličje je poskrbel Alen Firšt, ki je po predhodnem rezerviranem plavanju na 200 mešano, pametno prihranil moči za nastop na 100 delfin in tam osvojil 3. mesto. Poleg tega je bil še 10. na 50 delfin in kot že rečeno 10. na 200 mešano.
Rezultati drugih trboveljskih plavalcev pa so:
Stražar Karin, 5 mesto na 400 prosto in 100 delfin, 6 mesto na 50 delfin in 8 mesto na 200 mešano.
Luka Zajc 5 mesto na 200 hrbtno, 6 mesto na 400 prosto, 7 na 200 mešano, ter8 na 100 hrbtno.
Žiga Kovačič je osvojil 6 mesto na 100 delfin, z resnim delom v zadnjem času pa je tudi popravljal svoje osebne rekorde v ostalih disciplinah.
Nina Kos solidna 8 na 200 hrbtno, 9 na 400 prosto ter 11 na 200 mešano,
ter Neža Patricija Kurnik , z ravno tako popravljenimi osebnimi rekordi 10 na 50 in 100 prsno.
Trboveljčanka Tjaša Vozel, ki zdaj plava za Ilirijo, je na 50 in 100 prsno pometla z vso konkurenco ter z vrhunskim nastopom napovedala boj za visoke uvrstitve na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Peruju, blizu je tudi normi za Olimpijske igre v Londonu.
Čavič, Korotiškin, Siladi, Mankoč, Markič, Isakovič ter kopica domačih, grških in drugih vrhunskih plavalcev, ki so bili množično zastopani, so imena, ki so bila največkrat omenjena, obenem pa so pravi magnet in vzor za mlade plavalce.
Po tako uspešnih nastopih trboveljski plavalci z veliko nestrpnostjo pričakujejo naslednja tekmovanja.
Bliža se tudi tekmovanje 42. Lučkin poka! v Trbovljah.
PK LC Trbovlje
za ave
Šport
Ples
MAESTRO
na DRŽavnem PRvensTvu 2011
Peščica plesalcev plesne šole MAESTRO iz Zagorja se je udeležila prvega dela državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih za leto 2011, ki je bilo od petka 27. do nedelje 29. maja 2011 v Ljubljani.
/■'vrganiziral ga je VyPK Urška pod okriljem Plesne zveze Slovenije.
V	treh dneh se je predstavilo več kot 1700 plesalcev.
Od članov Mae-stra je 1.mesto in naslov državnega prvaka v disciplini disco dance solo mladinci priplesal Luka Mravlje, 4. mesto v disciplini disco dance solo pionirji je osvojil Žan Kos,
mladinska mala disco dance skupina Diamond ladies je bila 6.
V	hip-hop disciplinah sta si 4. mesto v disciplini hip-hop pari mladinci priplesali Eva Vidmar in Lara Turšič.
Po končanem državnem prvenstvu je potekala revija zmagovalcev posameznih
plesnih disciplin. Kot državni prvak se jo je udeležil in odplesal svojo točko tudi Luka Mravlje. Revijo je prvič snemala tudi televizija. Oddajo si lahko pogledate v nedeljo 19.6.2011 ob 19h na Kanalu A.
Besedilo in slike: MAESTRO
Borilni šport
Aipe Aonia open 2011
V soboto, 21.5.2011, se je v Puli odvijal 4. mednarodni turnir v kickboxu, ki gaje organiziral kickboxing klub lav. Turnirja se je udeležilo okoli 350 tekmovalcev, med njimi člani zagorskega in izlaškega kluba. Člani obeh klubov so se odlično odrezali.
Iz zagorskega kluba so se udeležili I tekmovanja Nejc Taškar, Tomaž Gro-boljšek in Aleksandar Docič. Aleksander je v kategoriji do 79 kg zmagal, Nejc je bil drugi, Tomaž pa je v kategoriji do 89kg v finalu izgubil za eno točko. Nejc in Aleksandar sta se udeležila tudi ekipnega tekmovanja 2 na 2, kjer sta v finalu osvojila prvo mesto.
Od izlaških borcev so se tekmovanja udeležili Sara Smrekar, Rok Vrtačnik, Robi Veber in Tilen Zajc, skupaj s trenerjem Blažem Plevnikom.
Sara je zasedla prvo mesto, Rok pa je v finalu naletel na že znanega nasprotnika iz Nove Gorice, Roka Gregoriča,
ki mu ga tokrat ni uspelo premagati in je tako stopil na drugo stopničko. Robi se je v kategoriji mladincev -63 kilogramov odlično boril in prejel srebro. Tilen se je boril tako v mladinski kot v članski kategoriji. V mladinski je premagal vse nasprotnike in osvojil prvo mesto, v članski pa je v finalu izgubil. Tilen se je udeležil borbe za naslov Best Fighter, v kateri so se lahko borili vsi, ne glede na kategorijo. V absolutni kategoriji je Tilen blestel in se veselil naslova grand championa.
Besedilo (po virih): Mahi Slike: PDK Zasorje in IzlakeZ
Sport
Karate
iRBOveučani uspešno zaiajučiu spomLaoansifi oei sezone
V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 5. junija 2011 na Polzeli potekalo zadnje uradno tekmovanje v spomladanskem delu tekmovalne sezone, ekipno državno prvenstvo. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili tako v katah kot športnih borbah, v vseh starostnih kategorijah. Skupno seje pomerilo 136 ekip iz 35 slovenskih klubov.
l/arate klub Trbovlje so zastopali Ema RŽEN, Laura BOŽJAK, rVlastja VIDRIH, Ajša DURATOVIČ, Mila NEDIČ, Monika JAGER, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Blaž CESTNIK, Matic ŠKRBEC, Patrik KUŠTER, Daniel IULIAN0, Luka GRIVEC, Tomaž KURENT, Husein TAHIROVIČ in Timotej ZUPANČIČ. Trboveljčani so nastopili s šestimi ekipami. Vodili so jih trenerji Miha KOVAČIČ, Maks ŠMIDHOFER in Jernej SIMERL.
V	katah so v kategoriji malčic nastopile Ema, Laura in Nastja, ki so po zmagi v prvem krogu morale v polfinalu priznati poraz proti ekipi iz Velenja. Sledil je repesaž, kjer so zmagale ter tako na koncu zasluženo osvojile bronasto medaljo. Pri malčkih so se pomerili Blaž, Matic in Patrik. Po zanesljivi zmagi v prvem krogu so v polfinalu storili napako, ki jih je stala uvrstitve v finale. V nastopu za bronasto medaljo pa so zasluženo uspeli. Pri mlajših dečkih sta bili med 12 nastopajočimi ekipami dve trboveljski, ki pa se jima ni uspelo zavihteti na zmagovalni oder. V kategoriji starejših deklic so nastopile Ajša, Mila in Monika, ki so se kljub dobremu nastopu morale na koncu zadovoljiti z bronasto medaljo.
V	športnih borbah so pri mladinkah nastopile Sanja in Tea ter sposojena tekmovalka iz Rogaške Slatine, Aleksandra PLAVČAK. Neposredno so bile uvrščene v polfinale, tam premagale ekipo iz Žalca in na koncu 1. postale viceprvakinje f Slovenije.
Člani Karate kluba Trbovlje čakajo izpiti .J za višje pasove in zaključek šolskega leta v t ‘ j sredini meseca junija.
Trboveljčani na ekipnem državnem prvenstvu v Polzeli
» Zasavcev zLari PRsran «
Do konca tekmovanja v zasavski malonogometni ligi so ostala samo še tri kola.
\/odilni golgeter - STARC Gašper zara-V di poškodbe v zadnjih kolih ni igral. To sta izkoristila zasledovalca in se mu približala.
Lestvica naj strelcev (do 03.06.11)
(opomba: zadetek v prvi ligi je vreden 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke, v šesti: 0,40 točke)
1.	STARC Gašper	(S. supporters - druga liga)	36,8 točk	(46 zadetkov)
2.	POVŠE Marko	(Šentl./Gamsi - prva liga)	35 točk	(35 zadetkov)
3.	VINCEK Aljoša	(Prapreče - druga liga)	31,2 točk	(39 zadetkov)
4.	BUČAR David	(Tirna-četta liga)	30,8 točk	(56 zadetkov)
5.	DELIČ Elvedin	(lnox - četrta liga)	22 točk	(40 zadetkov)
Sicer pa so si naslov zmagovalca že pred Prva liga: ŠD VAČE, Peta liga: KRISTAL; koncem tekmovanja uradno zagotovili:	Šesta liga: ŠD ŠKAFARI II
KKT
Če bi me imel res rad, bi mi...
avtor
RINA
TAJNŠEK
JUTRANJI
OBROK
HRANE
LETOPIS
DEBEL
KOSTANJ
MESTO NA JAP. OTOKU HONŠU
RUBEN
RADIČA
PUSTNO AVTO-MOTO RAJANJE DRUŠTVO
ČRNKA
(SLABŠ.)
PRE-
METANKA
J. KERSNIK: GOSPODA
TLA
OZNAKA
REBEKA DREMEU KAR SE VSUJE V PLAVŽ
(KNJIŽ.)
JUŠNA
ZELENJAVA
►
VIETNAMA
GLAVNI
ŠTEVNIK
SLOVENSKA
PEVKA
BARUCA
VOŽNJA
OKROG
ČESA
HRVAŠKI
PEVEC
ŠPANSKI
SLIKAR
(JUAN)
OBOD
SLIKE
SLOVENSKI
IGRALEC
VIHAR
VERA
ERŽEN
DELEC
TIP AVTOMOBILA LADA
PRAHU
PREBIVALEC
LITUE
REAKCUA
NA
VPRAŠANJE
SLOVENSKA
IGRALKA
(VESNA)
KDOR
RAD UGANJA BURKE
VŠITEK
(REDKO)
DOGOVOR O SODELOVANJU
3. SOLMIZ. ZLOG
SL PISATEU PARTLJIČ
STROKOV.
ZA
ESTETIKO TIPOGRAF-SKA ENOTA
SLOVENSKA PISATEU ICA PEROCI JOD
GONJENJE, ČEBEUI PODENJE SAMEC
OKIS
ZLATA
OGNJA-
RDECKASTA
MORSKA
RIBA
NOVIČ
LEV KREFT ITALUANSKI PEVEC (AL)
PESNIK
(DRAGOTIN)
FR. SLIKAR (GUSTAVE)
ILUSTRATOR
MUSTER
LUKA V GRUZIJI STRANSKA DELA TRUPA
LISTNATO
DREVO
PLATINA
ZNAMKA
ŠPORTNE
OPREME
FRANCOSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
POZDRAV
PRI
SLOVESU
ISTRSKO
LETOVIŠČE
KARLOVAC
ENOJNIK
NEUREJEN,
NADARJEN
ČLOVEK
USMERJENO
DELOVANJE
KRATKA
NIT
AMERIŠKI
IGRALEC
KILMER
PRVA
ŽENSKA
SEZNANJANJE KOGA Z DOLOČENIM DELOM
RUSKI
VELETOK
JOSIP
IPAVEC
ERMIN
RAKOVIČ
AMERIŠKA
ZNAMKA
TISKAL-
NIKOV
AKADEMSKA
STOPNJA
Rešitev iz prejšnje številke.
PRVENEC ss R E K L A M A ^ O T O Is N E S žTeI RISU N A
^i1čMp1t|t]š p Tl ; e š e ::: a m
= g; Z O O T R O L A _ 7 M I KAV T !S D E N Z E L
"? j R l A j C | ATTtolsdTTAI T 1 I I N 1 C [ I
SJ K R A V
A L
L T H Č I
_ i j k Aj|r[~
K A N J E ST K U P
= |Oj I | lMn[oT|I N^UASO
ffijtlNl I j L SV|B|gjO L ABkTm Hi G O RIŽI A a: VEK TOR
o| vTT |r|eBnaočarka
“|Do1 K A L s O D D A J N I K
KrižamKe & ugamKe
Razvedrilo
r	\
Nagradna križanka
11/2011
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 18. 06. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 010/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Štefka Steban, Farčnikova 57,
1410 Zagorje ob Savi - 20,86 €
2.	Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16,
1420 Trbovlje - 12,52 €
3.	Zdenko Pevec, Pot na kal 8,
^	1430 Flrastnik - 8,35 €_________________^
BRGLEZ d.o.o.
podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko
SLAmjVKJJE (PO VgCPDNI CEW!
(posE^m. (pomJmß.
samo v EpgoEWßJC jaka m maj
SLASEENPIŠKprz 'KlKfEMO WČOKOLADO
(PLfl-ČflS 5 kom (DCKBIŠ 6 kpm
(posmNA pomJmA eraja
CKD 09.06 (DO 22.06.2011
TRGOVINA JAKA	TRGOVINA MAJ
C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE	C.ZMAGE 16 B,ZAGORJE
TEL: 035660280	TEL:070812347
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 17.06.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZiMA ČEBEIICA
YRAÖCYIÖ motej Yatvazorjcra 2, IZIAKC. Tei.: OS/56-74'137
Kuhamo s Stašo
Špinačna rulada z jajci
Sestavine:
600 s kuhane špinače, 4 jajca, 2 žemlji, sol, poper, 4 mehko kuhana jajca, 4 žlice mleka, 50 g naribanega sira.
Priprava:
Rumenjake ločimo od beljakov. Žemlji namočimo v mleko.
Špinačo razrežemo, zmešamo z rumenjaki in razdrobljenimi žemljami. Solimo in popramo. Nato previdno vmešamo sneg iz beljakov.
Zmes razmažemo na pekač, obložen s papirjem za peko, in pečemo 15 minut. V tem času pripravimo nadev, tako da mehko kuhana jajca zmešamo z mlekom.
Nadev namažemo na špinačno testo in zvijemo. Rulado potresemo s sirom in jo postavimo v vročo pečico, da se sir stopi.
Dober tek!
Staša
STeiaansica coDBa v Daimacui
Steklarska godba iz Hrastnika je bila zadnji vikend - od 28. do 30. maja 2011, skupaj z mažoretno skupino steklarske godbe, na delovnih počitnicah v Šibeniku.
Izvedli smo tri promenadne koncerte Iv turističnem naselju Solaris pri Šibeniku,“ poroča Soniboj Knežak, vodja kadrovske službe in steklarske godbe. “V ponedeljek, zadnji dan, pa smo imeli promenadni koncert ob prihodu 813 upokojencev iz Slovenije -16 avtobusov v organizaciji revije Vzajemnost in turistične agencije Palma, ki so prišli na krajše počitnice v Šibenik...“
Besedilo: Fanči Moljk Slike: Soniboj Knežak
SpLerna DRažea in GLeDaušita iona
Lions klub Trbovlje BRIN je 26. maja 2011 v Trbovljah organiziral spletno dražbo predmetov z zaključkom na dobrodelni prireditvi z ogledom gledališke predstave na osnovi simbolne drame nobelovca Mauricea Maeterlincka z naslovom SLEPCI, v izvedbi Gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh.
Izkupiček dobrodelne prireditve je I namenjen deklici Miji iz Zidanega mosta, ki je nenadoma oslepela, slepi Anji iz Trbovelj za nakup prenosnega računalnika in za nakup bivalnega kontejnerja ženski iz Hrastnika, ki že nekaj let živi v leseni lopi za orodje. Na prireditvi so podelili nagrado za najlepšo sliko v akciji Plakat miru, ki so ga izvedli na šolah v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku.
Besedilo in slika: LK Trbovlje Brin
Predsednik LK Trbovlje BRIN Gregor Pajič, članica Meta Stošicki in slepa Anja, ki je zaigrala na piščalko.
PernajST ter UTenaRniH PRuareuev
Literarni prijatelji pri Društvu upokojencev Trbovlje so praznovali 25. maja 2011 dva jubileja. Petnajstletno literarno delo skupine in stoto prireditev.
I iterarnih pri-Ljateljev je trenutno enajst in med njimi sta Slavko Gulič in Tine Lenarčič že od samega začetka. V petnajstih letih in stotih sre-
čanjih so gostili mnoge znane in manj znane ustvarjalce. Na prireditvah so sodelovali številni glasbeniki in pevci. Društvena dvorana je že večkrat pokala po šivih. Tudi na jubilejnem srečanju. Njihov častni član, Tone Partljič, se je v pozdravnem pismu opravičil za izostanek.
Tokrat so predstavili pesmi Vlaste Ameršek, Uroša Zupana, Manje Goleč, Vinka Hrovatiča in Maksa Starca. Glasbeni del so prispevali Katarinski fantje, Jesenske rože, Manja Goleč, Karmen Lindič, Vida Vozel, Franci Vrtačnik s harmoniko in Vlado Poredoš s kitaro. Trboveljski župan Vili Treven in predse-
dnik DUT Janez Malovrh sta pohvalila njihovo dosedanje delo, Tine Lenarčič je obujal spomine na ustanovno sejo literarne skupine, Slavko Gulič pa na svojem sodelovanju v skupini. Voditeljica večera Marina Benetek in predsednik literarnih prijateljev Andrej Železnik sta opisala petnajstletno delovanje. Bili so ustvarjalni, uspešni in poskrbeli so, da se bo ohranjala rudarska dediščina, med katero spadajo tudi številna literarna in pesniška dela preprostih ljudi, ki sicer ne bi bila obelodanjena.
Besedilo in slika: Irena Vozelj



- näss

Aleksij Porednik:
IA, SEVEDA!
Vsem ni mogoče ustreči. To je splošno znano dejstvo, a nekateri se ga ne zavedajo. Pokimajo vsakič, ko jim drugi reče, naj nekaj storijo. To počnejo v družini, na delovnem mestu, pri društvenih dejavnostih. Ali bi pomila posodo? Ali bi pokosil travo? Ali bi šel popravit stroj? Ali bi postavil mizo? Ali bi se odpeljal v trgovino? Vprašanj je neskončno, odgovor pa samo eden: »Da.« Jasno, da je potrebno izvrševati službene dolžnosti, a nesposobnost zavrnitve drugega lahko človeka privede v velike težave in ga tudi nevarno izči'pa. Poklicna izgorelost prevladuje pri ljudeh, ki ne znajo oziroma ne upajo reči »ne«.
Tako kratka beseda, toda številni ljudje je ne zmorejo spraviti iz sebe. Bojijo se, da se bodo zamerili drugemu, a temu drugemu ne bo mar zanje, ko jih bo zaradi »razvlečenosti« na vse konce in kraje, kjer jih z veseljem 'ponucajo' zaradi njihove ustrežljive dobrote, izdalo zdravje. Človek potrebuje tudi počitek, ki pa ga ustrežljivec nima, saj se vedno najde kdo, Id ga bo prosil za to ali ono. Hitro se namreč ugotovi, koga je možno 'nasrati'. Kdor potrebuje pomoč, se bo najprej obrnil nanj. Pri tem ne bo pomislil, da bi bilo morda zanj dolgoročno bolje, če bi si privoščil pol ure počitka.
Jasno, nekdo, ki te ne bo zavrnil, ti najprej pride na misel, ko potrebuješ ljudi za kakšen podvig. Za primer vzemimo medsosedsko pomoč, Id je bila na udaru na referendumu zavrnjenega zakona o preprečevanju dela na črno. Človek, ki se vedno odzove na prošnjo po pomoči pri zidavi poslopja, urejanju okolice hiše, vrta in drugih opravilih, ki jih nikoli ne zmanjka, zbuja vtis, da ima dovolj časa, čeprav se dogaja, da je kdo
kar naprej na delovnih akcijah pri sosedih, sorodnikih, sodelavcih, prijateljih in znancih, Id ga hvalijo, kako je priden, medtem ko ga žena graja, ker doma ničesar ne postori.
Omenil sem moške, ki ne znajo reči ne. Morda še večji delež takšnih oseb je zaslediti med ženskami. Zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovke, administratorke, računovodkinje, če naštejem nekaj tipičnih poklicev, lahko svoje delo predano opravljajo samo v primeru, če znajo ustreči prošnjam in klicem na pomoč. To je pozitivna plat ustrežljivosti, vendar pa nobeno pretiravanje ni dobro. Prej ali slej pride ustrežljivec v situacijo, ko se mora odločati med pomočjo (prošnjo) A in pomočjo (prošnjo) B, ki se nanašata na isto časovno obdobje. Postavljen je pred težko dilemo.
Večina se jih odloči skladno s svojimi prioritetami. Težava nastopi, če človek nima izoblikovanega vrstnega reda prioritet. Rad bi pomagal obema prosilcema, a po drugi strani se zaveda, da to ni mogoče. Če bo šel zalivat betonsko ploščo k Janezu, ne bo mogel pomagati Franceljnu pri spravilu drv. Če bo
šla uredit stanovanje Rezki, ne bo mogla pobirati krompirja pri Pepci. Preveč pridnim se utegne celo zgoditi, da jih povabijo na več kot dva konca, saj so najbolj zagnani ponavadi člani društev, kjer spet ne manjka (prostovoljnega) dela. Ustrežljivec trpi pri odločanju, saj ga skrbi, da se bo zaradi zavrnitve zameril prosilcu.
Ustrežljivost je navada, zato je tako težko reči »ne« in zavrniti prošnjo. Vsako poseganje v ustaljene navade spremljajo slabi občutki, zato takšna bojazen pred zamero, čeprav običajno nima realne podlage. Velika večina ljudi se namreč zaveda, da bodo dobili nekaj zavrnitev, preden bodo zbrali skupino ljudi, ki jim bo pomagala pri delu. Zaradi številnih obveznosti je logično, da nimajo vsi časa za odziv na prošnjo, zato jim ne bodo zamerili zavrnitve, ker bi s tem pljuvali v lastno skledo. Zavedajo se, da bodo še kdaj potrebovali pomoč in da jim bo takrat lahko pomagal prav tisti, Id nedavno ni imel časa za kaj takšnega.
Kdor ima težave zaradi prevelike ustrežljivosti, mora zadevo najprej razčistiti sam pri sebi. Vpraša naj se, kdo ga bo videl takrat, ko bo zaradi prenapornega delovnega ritma zbolel. Ob tem bo ugotovil, da je dolgoročno bolje, da dela manj, saj bo tako naredil več. Bolje je zmerno delati 50 let, kot se zaradi dvojne porcije dela zgarati po 20 letih. Človek, ki si postavi prioritete in se jih drži, bo bolj kakovostno živel in več prispeval družbi, čeprav se bo zaradi svoje načelnosti in s tem povezanih nujnih zavrnitev komu zameril. Večini se ne bo, ker bodo zaradi njegove organiziranosti točno vedeli, kdaj lahko od njega pričakujejo pomoč.
Kino
za avc
Kino Delavski dom Zagorje			Petek	10.6. ob 18.00	RIO
Petek	10.6. ob 20.00	CIMRA, triler		ob 20.00	VITEZ SITNEŽ
Nedelja	12.6. ob 20.00	CIMRA	Sobota	11.6. ob 18.00	RIO
Torek	14.6. ob 20.00	Film teater: BOŽJI		ob 20.00	CIMRA, triler
		MOŽJE, drama	Nedelja	12.6. ob 10.00	RIO
Petek	17.6. ob 18.00	RIO, anim.družin.pustol.		ob 18.00	VITEZ SITNEŽ
Sobota	18.6. ob 18.00	RIO		ob 20.00	CIMRA
Nedelja	19.6. ob 10.30	RIO	Ponedeljek	13.6. ob 20.00	RIO
	ob 18.00	RIO	Torek	14.6. ob 18.00	CIMRA
Ponedeljek	20.6. ob 18.00	RIO	Sreda	15.6. ob 18.00	BESA, rom.drama
Torek	21.6. ob 20.00	Film teater: BELI	Četrtek	16.6. ob 18.00	PIRATI S KARIBOV, akc. kom.
HH		TRAK,drama, misterij	Petek	17.6. ob 18.00	PIRATI S KARIBOV
				ob 20.00	DUHOVNIK,
Kino Izlake					akc.drama-groz.
Nedelja	12.6. ob 19.15	SRBSKI FILM, srhljvka/	Sobota	18.6. ob 20.00	PIRATI S KARIBOV
		brutalna krimi drama	Nedelja	19.6. ob 18.00	PIRATI S KARIBOV
Nedelja	19.6. ob 19.15	BOŽJI MOŽJE, drama		ob 20.00	DUHOVNIK
			Ponedeljek	20.6. ob 18.00	PIRATI S KARIBOV
Gledat grem! Moram videti!				ob 20.00	DUHOVNIK
Četrtek	9.6. ob 18.00	Zaključek šolskega leta	Torek	21.6. ob 18.00	PIRATI S KARIBOV
		OŠ Tone Okrogar		ob 20.00	BESA
	ob 21.00	JAZZAGORJE 2011	Sreda	22.6. ob 18.00	BITKA ZA LA, akcija
		(zelena terasa)	Četrtek	ob 20.00 ob 18.00	DEKLIŠČINA, kom. BITKA ZA LA
MIHA DEBEVEC in TOMAŽ ROŽANEC (Slovenija)				ob 20.00	DEKLIŠČINA
PROST VSTOP					
Sobota	11.6. ob 18.00	CICI KONCERT- Glasbena	Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik		
		šola Zagorje	Četrtek	9.6. ob 19.00	HITRO MAŠČEVANJE, akcija
Nedelja	12.6. ob 14.00	Predstavitev Plesne šole	Petek	10.6. ob 18.00	
		Urška		in 20.00	PAUL, kom.
Ponedeljek	13.6. ob 18.00	Zaključek šolskega leta	Sobota	11.6. ob 18.00	PAUL
		OŠ Ivana Skvarče		ob 20.00	HITRO MAŠČEVANJE
Četrtek	16.6. ob 18.00	MAČEK MURI in MUCA	Nedelja	12.6. ob 18.00	HITRO MAŠČEVANJE
		MACA- Neca Falk s skupino		ob 20.00	PAUL
Petek 17.6. ob 21.00 JAZZAGORJE 2011			Sreda	15.6. ob 20.00	SVETOVNA INVAZIJA:
(zelena terasa) PROST VSTOP Vaško Atanasovski - saksofon,
Simone Zanchini (Italija) - harmonika
Kino Delavski dom Trbovlje
Četrtek 9.6. ob 18.00 RIO, am. družin, pustol. ob 20.00 VITEZ SITNEŽ
ZASTAVLJALNICA TIAL
Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
IZPLAČILO TAKOJ!
GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com
BITKA ZA LA, akcija
Petek	17.6. ob 18.00
in 20.00 TEDEN BREZ PRAVIL, kom. Sobota 18.6. ob 18.00 SVETOVNA INVAZIJA:
BITKA ZA LA
ob 20.00 TEDEN BREZ PRAVIL Nedelja 19.6. ob 18.00 TEDEN BREZ PRAVIL ob 20.00 SVETOVNA INVAZIJA: BITKA ZA LA
Sreda	22.6. ob 20.00 PIRATI S KARIBOV:
Z NEZNANIMI TOKOVI, akc.pustol. Četrtek	ob 19.00 PIRATI S KARIBOV:
Z NEZNANIMI TOKOVI

/K~ Avto C_v_7 fint
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
Dogodki/Mali oglasi
/	"N
»ZLATA POROKA«
Zlato poroko sta praznovala:
KRAŠEVEC ALOJZ in SILVESTRA,
Novi Log 19 a, Hrastnik
Pred petdesetimi leti sta si zvestobo obljubila v Studencu 21. maja 1961, v Hrastniku pa sta zakonsko zvezo potrdila 28. maja 2011 pred pričama Kraševec Alojzem in Brinovec Dragico.
Poročil ju je hrastniški župan Milan Jerič, v poročno knjigo pa zabeležil matičar Rok Jenko.
Iskrene čestitke!
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Storitve
Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka.
Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle
Živali
Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Buli Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www. nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Kofetkanje s preteklostjo
K zaiajučiui camBeRŠKeca uRBaRia
klajprej želi pisec teh vrstic IN pojasniti, zakaj so te dni na obzidje gamberških ruševin pritrdili kletko s človeškim skeletom. Taka je bila namreč v srednjemu veku ena hujših oblik kaznovanja nepokorščine, upiranja fevdalnemu gospodu. Za današnje čase kruta kazen je bila le ena mnogih zastrašujočih, tlačanom v svarilo. Saj so tudi obsojene na vešala, na bližnjih Ržišah je kraj, kateremu domačini še danes pravijo ‘gavge*, v svarilo puščali na vešalih toliko časa, da so trupla povsem razpadla. Tako je pač nekdaj bilo. Pa napišimo, da je v približno istemu času veljal enako krut, a povsem običajen način usmrtitve žensk, ki so jih ujeli pri kraji. Pravno načelo za tak delikt se je glasilo: ‘moške na vislice, ženske pod rušo*. In so uboge ženske žive zakopali.
V sodni praksi je namreč veljalo načelo Ordala - božje sodbe; vse je temeljilo na prepričanju, da Bog ne bo dopustil, da bi se nedolžnemu zgodila krivica. Najenostavnejše dokazovanje nedolžnosti in krivde je bilo tedaj pravilo dveh sveč. V prisotnosti sodnika sta obe strani prisegli, da bosta govorili resnico in samo resnico. Z žrebom sta izbrali povsem enaki sveči, ki ju je nato sodni čuvaj prižgal. Kriv je bil tisti, kateremu je sveča prej dogorela. Bog je presodil! Poznamo sodbo iz Visoške kronike, ko so Agati odredili preizkus nedolžnosti z vodo. Zvezano so vrgli vanjo. Če bi se utopila, bi bil znak, da je bila nedolžna. Če bi izplavala, bi jo umorili s pojasnilom, da čista voda ni sprejela grešne ženske. Poznamo kamniški primer, ko je kamniški gostilničar Nikolaj iz Loke osumil neko dekle, da mu je ukradla denar. Tamkajšnji duhovnik Simon je pri dekletu opravil preizkus z gorečimi svečami, dekle so živo zakopali.
Toliko o srednjeveških sodbah po načelu ‘ordala*, božje sodbe. In v pojasnilo, da še danes takšne kletke s skeleti visijo v večini nekdaj srednjeveških mest. K sreči le še kot turistična zanimivost.
Zdaj, ko poznamo vsebino gamberškega urbarja, je kar nekaj bralcev postavilo vprašanje, od kod, tako daleč nazaj(1498), podložnikom denar za poravnavo urbarialnih dajatev, v markah in šilingih, kot piše
v urbarju? Naj spomnimo zveste bralce, da je bilo trgovanje z viški kmetijskih pridelkov in drobnice tudi pri nas dovoljeno že v 13. stoletju, ko so se trgovske poti z vseh smeri neba stekale skozi Kamnik.
Da so prav zato Andeški uvedli ‘prisilnost* ceste skozi Kamnik, v Tuhinjsko dolino pa do Vranskega. Da so Andeški prav zato pod Kozjim hrbtom postavili počivališče za tovornike, hospic Sv. Antona. Kraj se še danes imenuje Špitalič.
Tako so vsi mitninski dohodki in druge deželi, v Ausseju, je cesarska oblast dajatve ostali njim. Da omenimo še imela velik erami (državni) rudnik pravico obmilja, ko v krogu ene tedanje kamene soli. Njena prodaja je bila milje (med 6 in 7,5 km) okoli mesta na vsemu območju, vključno z deželo ni bilo dovoljeno opravljati gostinske Štajersko, zapovedana. Razpečavali in obrtne dejavnosti, da so služili le So jo preko solnih uradov. Na naši, mesto Kamnik in njegovi gostinci in kranjski strani pa je dominirala rokodelci. S prisilnostjo ceste skozi morska sol, ki je bila seveda boljša, Kamnik je seveda promet skozi Črni okusnejša, pa tudi primernejša pri graben in prelaz Trojane povsem zamrl, soljenju mesa. Tako se je oblikovala vse do približno 1508 leta, ko je cesar, neka, ne točno določena, solna meja. verjetno zaradi vojaških interesov, Prav zaradi prednosti, ki jih je imela spet uvedel bližnjico med Celjem morska sol, je bilo povpraševanje po in Ljubljano. Trgovina se je močno njej veliko. Upoštevati je treba, da razvila, kmetje so imeli pri trgovanju So večino solin obvladovali Benečani, in tovorjenju proste roke. Saj je bilo v je pa šla skozi veliko mitnic, zato interesu fevdalcev, da so preko kmečke se je razvilo tihotapstvo (Martin trgovine dajatve v naravi zamenjevali Krpan). Tudi na štajersko stran je z dajatvami v denarju.	bila izjemoma dovoljena prodaja
Denar pa so potrebovali za opremljanje morske soli; vemo, da je bila na in plačevanje vojaščine. Saj je to bila kranjski strani Save nadzorna mitnica nasproti vladarju njihova plemiška v Trbovljah in v Zagorju. Med obema dolžnost. Pa počasi je začenjalo so se vnemali spori, tako, da so plemstvo zapuščati utrjene, a za trboveljsko čez čas ukinili. Obe pa bivanje skrajno neudobne gradove, sta imeli nalogo nadzorovati poti, Raje so se selili v mesta - nekaj ki so vodile od Save čez hribe proti zaradi družabnosti, nekaj pa zaradi Preboldu, Žalcu in Laškemu. Sol je v meščanskega udobja bivanja.	sodih prihajala od morja po Savi, kjer
Proti koncu srednjega veka pa je so jo v Zagorju pretovorili na konje, deželni knez združil večino mitnic |z nekega dokumenta izvemo, da so na Slovenskem in ustanovil še mnogo ■‘•poleti leta 1770 kranjski tovorniki drugih, za še boljši nadzor, številnih s 14 konji tovorili sol od pristana na poti. Nastajali so višji mitninski uradi s levemu bresu Save pri izlivu Medije podružnicami. Eden pomembnejših je mimo Zagorja, skozi Trbovlje ter Log bil na Vranskem, katerega podružnici proti Laškemu*. Običajno so v Laškem sta bili v Zagorju in Čemšeniku.	zamenjali sol za žito in se po isti poti
Med zanimivo tržno blago, ki so ga vrnili domov. Oproščeni plačevanja lahko tovorili in prodajali podložniki v mitnine pa so bili samostani; zanimivo naših krajih (dežela Kranjska), je bila je, da pa je kartuzija v Bistri imela na morska sol.	Koprskem celo svoje soline.
Bilo je pa takole: v zgornjeavstrijski	p/s-e; Marjan Klančnik
Kletka s skeletom na Gamberku
Ustvarjalna
V četrtek, 26. maja 2011, se je začel v Knjižnici Antona Sovreta letošnji festival Rdeči revirji z razstavo Žičniki in je trajal vse do nedelje zvečer.
D rane Širca je navdušil s svojimi por- plesne, lutkovne in gledališke predstave Dtreti iz žice, razstavljenimi na večih ter improvizacije z znanimi imeni, med prireditvenih mestih. Sledili so različni njimi Matjaž Javšnik z Improvokatorji. žanri in oblike sodobne kulturne produk- Organizatorji so namenili del programa cije, med katerimi je bilo več časa na- tudi domačim ustvarjalcem. Skupaj je menjeno stripu v obliki Stripburgerjevih bilo okoli trideset brezplačnih predstav, delavnic in filmov. Novost sta bili delav- Festival je omogočilo Ministrstvo za kul-nici o pridobivanju sredstev za kulturne turo RS in Občina Hrastnik, glavni orga-projekte in o osnovah umetniške pro- nizator pa je bil Zavod Vitkar s partnerji dukcije. Najbolj pa so pritegnile razne Bunker in Flota zavod ter KRC Hrastnik.
Branko Potočan, umetniški vodja prireditve
Partljičeva Politika, bolezen moja, je po 16 letih še vedno aktualna
Besedilo in slike: Fanči Moljk
m
üf . ,
'• •■■;'•
r';..'

K
Kuharska knjiga o pripravi postrvi
Celje - skladišče
D-Per
B 6/2011
Man
W D-Per
s'
saört •.
^•'\v
in drugih sladkovodnih rib!
it
i
i


Egi

POSTRVI iz reke na mizo
FIGA
sočna, slastna, aromatična, zdrava

^.uiij«««^ '•ar
r
Andrej Fric

J
..


\llllll
,voinati&na zdrava
/C/.


Hiiiiimuwww^
Priznani kuhar Andrej Fric in zbirka knjig z naslovom
M
"IZ KUHARSKE
KAPE"
ŠPARGLJI divji in gojeni
Fige - slasten in zdrav sadež toplih krajev
Naročila sprejemamo na:
f NcraFVKa
\&Ogra€er
Šparglji sp ena prvih vrst pomladne zelenjave
GRAFIKA GRACER d.o.o.
. 1:03 5452666 F: 03 5473166 info@grafika-gracer.si
Več podatkov o knjigah dobite na naši spletni strani
»wv.grafika-gracer.si
wm-;
Ceno so vključeni stroški p^njo in ODN'
■■r''