THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec r PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 64. CHICAGO, ILL., PETEK, 1. APRILA — FRIDAY, APRIL 1, 1927. LETNIK XXXVL EHRENFELD PREMOGOVNIKU JE NASTALA STRAHOVITA EKSPLOZIJA, ZASUTIH JE OKROG 600 PREMOGARJEV. — SLIČNA NESREČA SE JE ZGODILA V HARRISBURGU, KJER JE BILO 8 DELAVCEV UBITIH. JAPONSKA PODPIRA ANGLIJO. TRI OSEBE NAŠLE SMRT V PLAMENU. Franklin, N. H. — Ogenj je poškodoval Syndicate poslopje, ki se nahaja v sredini mesta; tri osebe so postale žrtve plamena. Poslopje je v šest nadstropij; škoda je cenjena na $200,000. VELIK OGENJ V SO. CHICAGO. V Columbia poslopju je izbruhnil ogenj, ki je napravil $300,000 škode. — Poslopje je bilo staro 30 let. — Človeških žrtev ni bilo. LETALEC SEVERN, TEČAJA. Commander Richard E. Byrd, katerega nam predstavlja slika, je bil prvi, ki je z letalom krožil nad severnim tečajem. Pripravlja se zdaj za polet naj južni tečaj. FORD SE JE PONESREČIL Z AVTOM. Detroit, Mich.—Henry Ford se nahaja v Henry Ford bolnišnici ,ponesrečil se je z avtomobilom.' Podvreči se je moral operaciji. Ford je star 64 let ,upajo, da bo kmalu okreval. GROZNI ČIN BREZPOSELNEGA. Iz Jugoslavije« POŽIGALCI NA DELU V PREKMURJU. — LJUDSTVO ŽI-, VI V SILNEM STRAHU; NOČI SO POLNE TREPETA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. začela goreti viničarija posestnika Simona Čeh v Črnulenša-ku št. 30, ki je oddaljena komaj 1000 korakov od prej imenovanega pogorišča. V tej vi-ničariji ni nikdo stanoval. Škoda je po zavarovalnini krita. Očividno je povzročila ogenj zlobna roka. Kot osumljenca so privedli v zapor Janeza Janže-koviča, posestnika v Črnulen-šaku, ki se je dal popolnoma mirno odvesti. Njegov brat je tudi v zaporih, ker je osumljen požiga svojega gospodarskega poslopja v Šetarjevi. V isti noči malo pred polnočjo je izbruhnil požar v Radeho-vi, pol ure od trga Sv. Lenart v gospodarskem poslopju zakoncev Letnik, ki je uničii v kratkem celo poslopje, dve breji kravi, vozove in vse stroje, ker so ljudje prepozno zapazili ogenj. Lastnika sta bila sicer zavarovana, vendar trpita še občutno škodo. -o- Krvavo delavsko zborovanje v Zagrebu. Nedavno v nedeljo je sklicala strokovna delavska organizacija na Wolsonovem trgu shod. Govorniki so se bavill z gospodarsko krizo. Proti koncu zborovanja so začeli vpadati komunisti z medklici, ki so dali povod pretepu. Med pretepom so razbili celo vrsto miz in stolov. Ranjenih je bilo več zbo-rovalcev, katere so prepeljali v bolnico. -o- Umrl je v torek, dne 22. m. m. v Celju podpolkovnik g. Bogdanovič, ki je že več časa bolehal. Med svetovno vojno se je v bojih proti Avstrijcem izkazal kot hrabrega vojaka in je bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo. V vojni si je tudi navzel kali bolezni, ki ga je sedaj spravila pod zemljo. Umrli je bil zelo priljubljena oseba med svojimi tovariši , kakor tudi med civilisti. Zapušča mlado vdovo in enega otroka. -o- ŠIRITE "AMER- SLOVENCA" South Fork, Pa. — V srede popoldan je nastala strahovi ta eksplozija v štv. 3 premogovniku v Ehrenfeld, ki je last Pennsylvania Coal korpo-racije. Okrog 600 delavcev je zasutih; koliko je ubitih pa še ni ugotovljeno. Do večera sc vzeli že deset trupel izpod razvalin. Reševalci, ki so nemudoma prišli na lice mesta, neumorno vršijo težavno delo. Vhod v jamo je zasut; število mrtvih bo gotovo veliko. Eksplozija je bila tako silna, da je popolnoma razdejalo dvonadstropno poslopje, kjer so uradi kompanije, ki je bilo 200 čevljev oddaljeno od vhoda, Tudi nekateri uradniki so za-dobili težke poškodbe, ko se je poslopje zrušilo. Nekateri pravijo, da ni upanja, da bi še kateri izmed zasutih ostal pri življenju. Reševalci, kakor tudi drugi, ki so jim take razmere znane, pravijo, da je bila to ena izmed najsilnejših eksplozij, kar i ih pomnijo v zapadni in centralni Penns.vlvaniji. Harritburg, IU. — V jami štv. 2. Saline County Coal kor-poracije so se vneli plini, nastala je eksplozija, ki je zasula osem premogarjev, za kate-, re ni upanja, da bi še bili pri življenju. Delo reševalcev je silno otežkočeno; dva člana reševalnega oddelka sta bila omamljena, ki pa sta pozneje! prišla k zavesti. Eksplozija je bila tako silna, da je tri delavce, ki so bili oddaljeni 500 jardov od mesta nesreče, vrglo z vso silo na tla. -o- POLOŽAJ PREMOGARJEV. POLOŽAJ PREMOGARJEV. VeČina premogovnikov v državi Illinois bo nadaljevalo z obratovanjem. - Operatorji bodo imeli sejo v soboto. Springfield, III. — Harry Fishwick, predsednik okrožja štv. 12 United Mine Workers of America, izjavlja, da bo trideset premogovnikov v državi Illinois nadaljevalo z obratovanjem po jacksonvillski pogodbi. Iz tega je razvidno, da splošne premogarske stavke na polju mehkega premoga ne ko, za kar gre hvala zastopnikom premogarjev, ki so do tega privedli. Operatorjem je na razpolago, da lahko nadaljuje z delom po sedanji mezdni pogodbi, dokler se ne pride do konečnega sporazuma. V splošnem so pa le razmere take, da je premogarskim baronom na tem, da bi se z delom ustavilo povsod. Oni hočejo le to, da bi razbili organizacijo. Še vedno trdijo, da na podlagi stare pogodbe se ne morejo pogajati. Prihodnjo sejo bodo imeli operatorji .v soboto. -o—— — Pariz, Francija. — Mrs. Davi£ K. Bruce, hči zakladni-čarskega tajnika Mellona, se je podvrgla operaciji na slepiču. Tajnik Mellon se nahaja na potu in jo v kratkem obišče. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaia denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako >e poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poti- ljali po teh-le cenah: 500 Din ... J <>41 1,000 1>in . 9 18.60 2,500 Din 9 46.25 5.000 Din 9 92,00 10,000 Din . ... 9183.00 "100 lir .. 9 5.20 KM ... 91010 1000 lir ......... . „947.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je ▼ teh cenah že vraCn- Zaradi nestalnosti cen je nemogoča ▼naprej cen« določevati, Merodajns so cese dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila m izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Ffema In poifljke aartfote oa: ZAKRAJSEK & 4» W. 4Sed SI* NEW YORK. M. AMERIKANSKi Eksplozija v majni; 600 zasul. ■ Splošne stavke ne bo. Kitajski nacionalisti zahtevajo od Angležev za vsakega Kitajca, ki je prišel ob življenje $5000. — Japonska se je podala Angleški, kate" re smernico v Kitaju podpira. —o— Šanghaj, Kitajsko. — Oblasti Kantoncev v Vuhu in Cang-sa, so zagrozile Angliji, da ji bodo odvzele posebno teritorialno pravico. V Vuhu zahtevajo nacionalisti od Angležev, da morajo plačati odškodnino za vsakega Kitajca, ki je prišel ob življenje, ko je neki angleški fjarnik v reki kolidi-j ral z ladjo, na kateri so bili kantonski vojaki, pri čemer je1 petintrideset mož utonilo. Za1 vsakega moža zahtevajo $5000. Ako tega ne storijo,' bodo Kantonci napravili po-' trebne korake, da bo kapitan angleškega parnika kaznovan.' Kantonci zahtevajo, da Angleži odstranijo topovne čolne,' katere imajo v Cangsa. Amerikanci, kolikor je znano, so zdaj na Kitajskem na varnem. Iz ogroženih krajev so se izselili na varnejše, začasno ni povoda za vzneipirjenje. V Honkovu so delavci zaštraj-kali ;ameriške banke so prenehale s poslovanjem. V sredo je prispel v Šanghaj angleški parnik Suiwo, ki je imel 285 ameriških misijonarjev na krovu. Vedno se je trdilo, da bo Japonska ostala nevtralna in čuvala le svoje interese na Kitajskem. Tako je bilo tudi rečeno ob priliki incidenta v Nankingu. Zdaj pa prihaja poročilo, da bo Japonska umerila svoje smernice skupno z Anglijo. Maj. Gen. John Duncan, poveljnik angleških o-brambnih čet je konferiral z japonskim poveljnikom kapitanom Eumatsu-jem, kateri mu je obljubil kooperacijo pri obrambi inozemske naselbine. Rekel je, da bodo Japonci svojo odkazano dolžnost natan-' ko izvršili — če treba do zad-1 njega moža. Kitajski trgovski krogi obžalujejo, da se Zed. drž. spuščajo tako daleč na Kitajskem' v prid Angležev, kar le sebi škodujejo. Nepotrebno je, da Amerika pošilja ojanččha. Trgovska zbornica v Šanghaju je brzojavno obvestila vlado v Washingtonu, da obžaluje, da je prišel v Nankingu ob živ-' ljenje en Amerikanec. Vodi se tozadevna preiskava, tako se glaši v brzojavki, do tedaj pa naj ohranijo mirno kri in za-! upajo, kot so doslej, kitajskemu ljudstvu. Iz tega je raz-' vidno, da bi radi Kitajci — vs&j trgovski in bančni krogi, obdržali prijateljske stike z Ameriko, kateri bi to nič ne j škodovalo — nasprotno pa prav veliko koristilo. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" I So. Chicago, 111. — V torek zvečer je izbruhnil ogenj v Columbia poslopju na 9211-21 Commercial Ave., ki je pognal iz dveh gledališč ljudi na cesto in povzročil $300,000 ško-de. ; Gledališka poslopja Keith's International in Gayetv, loči le stena Columbia poslopja. Oba' gledališča sta bila nabito pol-' na gledalcev, ko je ogenj izbruhnil. Policija je takoj skr-' bela za to, da se je navzoče v gledališču obvestilo naj mir-' no odidejo, ker zdaj še ni no-j bene nevarnosti. Iz obeh gle-' dališč so ljudje odšli v redu,: tako da ni bil nihče ranjen. ! Columbia poslopje, ki je staro že 80 let, je danes pogo-| rišče. V spodnjih delih je šest1 trgovin, ,zgoraj pa pisarne. —| Kako je ogenj nastal, poroči-j lo ne pove. VOLITE DEVERJA! To je zadnji klic teh dni demokratske stranke v Chica-' go. Robertsonova kandidatura uganka? Chicago, 111. — V vseh de-| lih mesta Chicage se bije hud boj med županskima kandidatoma Deverjerh in Thompso-nom. Demokratje so imeli ta teden številne politične shode, v katerih so pojasnevali volil-cem kaj pomeni za mesto Chicago, ako bo njih kandidat župan Dever ponovno izvoljen. Pripoveduje se tudi, da je Dr. Robertsonova kandidatura prava politična uganka. Baje, kakor pripovedujejo v političnih krogih, kandidara zgolj z I namena, da bi oslabil demokratskega kandidata. Mnogo jihrje, ki Thčmpsona ne bi volilo, da si so po političnem prepričanju republikanci. Ti bi, ako bi bila samo dva kandidata raje volili Deverja, če tudi je demokrat. Zdaj pa bodo te glasove spravili za Dr. Ro-bertsona, ki kandidara na neodvisni listi republikanske stranke. Zato pravijo, kdor bo volil za Dr. Robertsona bo ravno tako, kakor bi volil za Thompsona, kajti to je le namen preprečiti tistim, ki ne marajo Thompsona, da ne bi šli na dan volitev v demokratski tabor. Zato je treba previdnosti. Zato poživljajo demokrati, da naj volilci volijo Deverja, da tako zasigurajo možu poštenjaku ponovno izvolitev! -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' KRIŽEM SVETA. — Kewanee, 31L«.— Mrs. Me-linda Allen, stara 88 let, potomka Betsy Ross, ki je napravila prvo ameriško zastavo, je na svojem domu preminula po en mesec trajajoči bolezni. — Chicago, 111. — Miss Irene Shea, stara 17 let, je padla z okna četrtega nadstropja. Ko so jo pobrali, je bila v nezavesti, v bolnišnici so pa ugotovili, da ima le nogo izpah-njeno, drugače je ostala nepoškodovana. — Toronto, Ont. — Kar se sliši le v šali, je napravil v resnici Arthur Meeks iz Belle-1 ville, Ont. Žagal je namreč.na drevesu vejo, na kateri je sedel in treščil z vejo vred na tla. Zadobil je tako hude poškodbe, da ni upanja, da bi c-kreval. — Washington, D. C. — Senator Hiram Johnson, republikanec iz Kalifornije, izjavlja, da ga je minula želja, da bi postal predsednik Zed. držav. Johnson je bil zadnje čase bolan, zdaj je pa popolnoma o-kreval. — Cheshire, Conn. — Na Cheshire-New Haven državni cesti je neki avto zadel v brzojavni drog; tri osebe nahajajoče se v vozilu, so bile na1 mestu mrtve. -o-. VELIKA ZAPLEMBA LIKERJEV. Newark, N. J. — Prohibicij-ski agenti so v South River in Sayreville obiskali kot nepovabljeni gosti več hiš, katere so imeli na sumu, da njih stanovalci kršijo prohibicijsko postavo. Niso se motili; našli so pri njih raznih likerjev v vrednosti $325,000. * — ! POTRES V ALASKI. Cordova, Alaska. — V tu-kajšnem mestu so občutili silne potresne sunke, ki pa so trajali le par sekund; škode potres ni povzročil. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Delavec, oče štirih otrok, je zahteval delo od koder so ga odslovili. Ker so mu zahtevo odbili, je ustrelil 2 pred" delavca — na to je policist usmrtil njega. / —o— Chicago, III. — Obupan, ker ni imel sredstev za preživljenje svojih štirih otrok, ki so trpeli glad, je delavec Joseph Cle-mente, ki je bil nedavno odpuščen od dela pri gradbi nekega poslopja, zahteval svoje delo nazaj. Preddelavca, John Palumbo, star 31 let in Jack Prete, star 40 let, se nista zmenila za njegove prošnje, elemente potegne revolver in o-ba na mestu ustreli. Po groznem činu se je nesrečnež zatekel k svojemu svaku I^ouis Carbone-ju na 4933 So. Dearborn cesto. Policija je bila takoj za njim, katero je pa Cle-mento celo uro zadrževal z grožnjo, da vsakega ustreli, ki se mu bo približal. Na^to je hotel pobegniti. Ker se na poziv policistov ni ustavil, so ga ustrelili. Clemente je živel na 1063 Polk cesti. Novembra meseca je bil odpuščen iz službe, od tedaj še ni mogel najti stalnega dela. Ker je imel štiri o-troke, ki so trpeli glad, se je odloČil ,da izprosi delo tam od koder je bil odpuščen — dru-kam ni več vedel. Ker mu je bila prošnja odbita, se ga je polastil obup — nakar je izvršil grozni čin. -o- FRANCOZI ZA ČRTANJE VOJNEGA DOLGA. Pariz, Francija. — Francoski vojni veterani so začeli s kampanjo, da bodo člane "American Legion", ki bodo( imeli konvencijo v Parizu v mesecu septembru, nagovarjali, naj vplivajo na to, da bi se francoski vojni dolg v Ameriki črtal. Tozadevno se je razpravljalo na banketu v Parizu, ki je bil prirejen v počast konvenčni "predstraži", kateri na .čelu je James F. Barton. -o- MRS. URŠULA KUCIG PREMINULA. So. Chicago, III. —- V sredo večer dne 30. marca je naglo-ma umrla tukajšna dobrozna-na in ugledna rojakinja Mrs. Uršula Kučič, predsednica društva Marije Spočetja, štev. 80, KSKJ. stanujoča na 9441 Ewing avenue. Pogreb se vrši v soboto dne 2. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v cerkev sv. Jurija in odtam na pokerpališče. Vsem sorodnikom, izražamo iskreno sožalje. Po-kojnici pa R. I. P.! Zlobna roka? Dozdeva se, da je občino Ižakovci pri Beltincih v Prek-murju zadela usoda nesrečnih vasi Gorenjske, v katerih je teden za tednom razsvetljeval temne noči rdeč, strah vzbujajoč plamen in je budil speče , žalosten plat zvona. Kar drug za drugim se vrstijo požari. — Kako so nastali, kdo je bil krivec, nikdo ne ve. Najprej je gorelo pri Štefanu Žižek, potem pri Kotrovih in nato pri Francu Poredoš. Vsi znaki kažejo, da gre za hotene požige in o kakih le slučajnih nesrečah skoraj niti govora ni. Najbolj značilno pri celi stvari je, i da so si.ti trije požari sledili i natanko v presledku treh ted-i nov in sicer je začelo goreti j vedno v nedeljo ponoči okrog 11. ure, torej v času, ko ljudje spijo prvi globoki sen. Razumljivo je, da se je prebivalstva lotil nemir. Saj nikdo ni varen in lahko vsak trenutek pričakuje, da bo tudi njegova hiša | , gorela. Strah je tem večji, ker [ljudstvo ne ve, s kom ima o-pravka in od katere strani da pride nesreča. Noči so poine trepeta in mnogi sploh zaspati ne upajo, marveč čuvajo avojo domačijo. — Upamo, da se zadeva polagoma razjasni in da krivec pride do zaslužene kazni. Kdorkoli je, toliko se lahko reče, da mora biti prava zver. Ižakovci so blizu Mure in je prebivalstvo razen drugih nezgod moralo lansko leto mnogo pretrpeti vsled poplav. -o- . Himen. Poročil se je v Celju g. poročnik 39. p. p. Silverij Hadzič z gdč. Silvo Pajmanovo iz Celja. Ženin, ki je bil doslej mo-hamedanec, je vstopil v katoliško Cerkev in bil krščen. -o- Samoumori in požari. Dne 1. marca so našli mrtvega hlapca Alojzija Šparovec, ki je služil pri posestniku Kranjcu pri Sv. Ani v Slov. goricah. Oddal si je dva strela s j samokresom v trebuh; ker še ni zadostovalo, se je nato še obesil. Umrl pa je vsled ran povzročenih po strelu. Imenovani je bil drugače miren, priden fant in trezen, pač pa je bil duševno nekoliko omejen; 'dan pred smrtjo je nenavadno več pil. Jeseni 1925 je bilo v kratki j dobi izvršenih več požigov v jZavrhu, župnija sv.. Rupert v Slov. goricah. Razburjenje je bilo tedaj veliko, posebno ker jse ni moglo izslediti storilca. Od tega časa je bilo zopet mirno in se je razburjenje že poleglo. Dne 23. febr. so pogoreli 'ponoči svinjaki posestnika Friderika Žifko v Sp. Volčini pri Sv. Rupertu. Kot osumljenca 'so zaprli gospodarjevega vini-Jčarja Friderika Ketiš. Dne 2. marca zvečer ob pol 8. je iz-.bruhnil v hramu Lize Zemljič v Zavrhu št. 4 ogenj, ki je v "kratkem uničil hišo in gospo-jdarsko poslopje. Lastnica ni bi-'la zavarovana. Ob devetih je aMRRIKANSKI SLOVENEC Prri in najstarejši ilovnuM Krti The first and the oldest Slove* ,. S AmerikL y nlan newspaper In America. ; 8 Uftacovljen leta JJ9JL _ Established 1891. Izhaja vsak dan razna nnfelj, pQn- Issued daily, except Sunday. Mon- dcljkoT is dnevoT po praznikih, day. and the day after holidays. —« ^JSS ,-- Izdaja in tiska i Published by? EDINOST PUBLISHING CO, EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravH Address of publication office: 184» W. 22nd St., Chicago, IJ1. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon; Canal 0099. Phone: Canal 0098, *-- . . Naročnina 1 Subscriptions: Za celo leto--,--15.00 For one year_____$5.00 Za pol leta - 2.50 For half a year___ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropa: Chicago. Canada and Europe: Za cele leto -- 6X0 For one year__6.00 Za pol leu _ 5JO For half a year__ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na nred-l Blitvo vsaj dan ip pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpiaa se ne ozira._Rokopisov uredništvo ae vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Angleško-ruske politične špekulacije. KDO BO ZMAGAL? I Svetovna politika se polagoma z gošč u je v eno samo točko: razmerje med Anglijo in Rusijo. Kljub vsemu nasprotnemu zatrjevanju vodi Anglija danes vso svojo in kakor daleč sega njen vpliv, tudi vso svetovno politiko z vidika prejšnjega ali kasnejšega velikega obračunavanja z Rusijo.' Z Rusijo kot tako, neglede na njeno vladavinsko obliko. O tem prinaša zanimiv informativen članek graški "Volksblatt." Uvodoma naglasa članek svetovni pomen spora med Anglijo in Rusijo; v luči tega spora dobivajo vse stvari političnega življenja drugačno vrednost. Dogodki na Kitajskem so uvod v veliko dramo. Kajti kar se sedaj dogaja na Kitajskem. bi so imelo po programu ponoviti v Indiji in potem bo prišla za Rusijo ura, da tvega zadnjo karto. Da do tega sploh lic pride, da rusko veledržavo preje zgrudi, to je prizadevanje Anglije. — Potem nadaljuje člankar: Kaj je vzrok sovražnosti med Anglijo in Rusijo in zakaj bo tako težko doseči spravo med obema državama? Rusija teži za izhodom na morje, Za luko, ki ostane prosta ledu tudi pozimi. Anglija pa hoče uresničenje te težnje za enako ceno preprečiti. Že caristična Rusija si je prizadevala priti do pristanišča, preko katerega bi mogla svoje proizvode izvažati tudi pozimi. Od časa Petra Velikega se giblje ruska zunanja politika v znamenju tega prizadevanja. Vojne s Švedsko in Turčijo so ostale v tem pogledu brezuspešne in nato se je začela država širiti proti vzhodu preko evropsko-azijske meje ter skušala priti na Tihi Ocean. Nastala je transsibirska železnica, vendar je poraz pri Mukdenu vzel Rusiji Port Artur. Že takrat je imela Anglija svojo roko vmes, čim je bila že preje ruskim stremljenjem proti Perzijskemu, zalivu zapahni-la vrata. Vojna z Japonsko je vrgla Rusijo zopet nazaj v Evropo: sedaj je preložila svoje politično težišče na Balkan, da bi se domogla Carigrada. Izid svetovne vojne ji je te nade uničil. Boljševiki pa po porazu Rusije v svetovni vojni nadaljujejo tradicionalno politiko bivše ruske carevine, da bi vendarle dosegli, kar njihovemu narodu tekom stoletij ni bilo dano. To je stari boj, ki se bije sedaj le z novimi sredstvi in si-1 ccr ga mora biti Anglija zdaj pod neprimerno težjimi pogoji) nego v prejšnjih stoletjih. Angleški svetovni imperij se je tekom stoletij razvil v izrodilo sestavljen mehanizem. 33 milijonov ljudi v Angliji, na Irskem in Škotskem živi od industrije, a le-ta od kolonij. Modra angleška politika je znala stvari urediti tako. da je svojemu domačemu prebivalstvu zagotovila življenjske pogoje, kakršnih nima noben narod na evropski celini. Vzvišeni nad vse vsakdan j« skrbi vladajo Angleži svetu. Vse to je v nevarnosti, če bi se boljševiški načrti na Vzhodu v prid tradicionalni politiki Rusije uresničili.' Ako se Rusija gospodarsko okrepi, ako si ustvari lastno industrijo, bi se Indija komaj dala držati, trgovina s Kitajsko bi se zdrobila in Vzhod bi nehal biti provi-jantni vir za Anglijo. Zato kuje Anglija enotno fronto evropskih držav proti Rusiji, zato misli na vojno kakor na neizbežno dejstvo. -."Mir v Evropi" je njena deviza, da bo mogla nekoč združeno korakati proti Rusiji. S tega vidika ima Anglija od locarnske pogodbe največjo korist, Rusija pa največjo škodo . . . Da Nemci ta konflikt škodoželjno gledajo, se samo po sebi razume. I Slišijo se pa in to ravno v nemškem časopisju tudi dru^i' glasovi. So namreč listi, ki menijo, da je v borbi Anglija-Ru-' ^sija slednja že potegnila krajši konec. Turčija, pravijo, da' . ni več tako tesno priklenjena k Rusiji kakor je bila, Perzijo So Angleži potegnili na svojo stran, Francija, ki se ima bati za Indo-kino, bo Anglijo.na Iztoku podpirala, Italija pa je s pri- znanjem pripadnosti Besara&ije k Romuniji očitno -stopila vi angleško ligo, v katero spadajo tudi Poljska z ostalimi baltiškimi državami. Angleži so dosegli, da je nevarnost ruske ekspanzije v Sredozemskem morju zajezena, ker je Rusija zdaj od donavskega ustja definitivno odrezana. V Aziji da se je Angliji posrečilo ruski vpliv lokalizirati na Kitajsko. Kdo položaj presoja prav, bomo šele videli. Za enkrat je v tem konfliktu edino pravo geslo: Wait and see — čakati in gledati! KAJ IMA ZA POVEDATI TON&? Joliet, 111. Ko sem prebral v eni izmed zadnjih številk tega lista porotno obravnavo o Francetu Klemenu, ki je bil baje strah kranjske dežele sem vzkliknil, I da ne vem, ali se jolietski jetniki uče od starokrajskih, ali se starokrajski od jolietskih. Klemenu je, kakor se čita, tudi ljubica prinesla orodje, s katerim je prepilil mrežo in ušel. In v Jolietu se je zgodilo isto pred nekaj dnevi. Neka španska senorita je prinesla pa tukaj v našo moderno državno jetnišnico orodje, s katerimi so pilili in prepilili železje ter lepo utekli iz ječe. Kdo bo dobil v tem oziru Noblovo nagrado, če je za take namene kakšna določena, bo težko razsoditi. Klemen jo bo gotovo zahteval, ker je prej ušel iz zaporov kakor so jolietski jetniki. Delavske razmere so pri nas bolj slabe. Dela se bolj poma-lo in delavee se tudi plačuje bolj po malem. Veliko jih je tudi brez dela. Coolidgeova prosperiteta se je menda zgubila. Iz Bele hiše v Joliet je dolga pot in prosperiteta je najbrže na poti opešala. Ali pa se kje drugje zabava, saj prosperiteta je ženskega spola, vsaj po imenu in morda so jo preplavšali na Wall Streetu in se je tam zaljubila v ta okrogle fante. Nekaj mora biti, zakaj jo pa od nikoder ni. Pa koncem konca pri nas v Jolietu tudi ni taka beračija. I Naj navedem tudi to, da se je j tekom meseca marca vložilo na naše jolietske banke $27442,-172.69. Pač lepa vsota. Samo to naj še povem, da ima Tone pri tej vsoti malo opraviti. Samo 16 dni sem delal, 31 dni pa jedel, potem pa računajte, koliko mi je ostalo. Komaj za tobak, za novo fajfo pa že ne. Te dni so pripeljali nazaj v Joliet znanega umetnika Fischer ja, ki zna delati $50 bankovce "while you wait." — A nice profession, isn't? Mašino, ki producira $50 bankovce, je . ponujal Mr. Radakoviču na N. Scott Street, kateremu se je pa propozicija zdela malo preveč fina in je stvar javil policiji, i Ko ga je slednja prijela, je Fi- : scher pojasnil vse skrivnosti j svojega poklica. Pronašlo se je, da je dotična mašina delala ji denar samo Fischerju, drugim ga pa ni hotela na nobeno vižo. !i Bil je aretiran pred letom dni I: in je nato pobegnil, ko se je na- ji hajal pod varščino. Zdaj so ga |i ,pa zopet dobili pri njegovem starem poklicu v Chicagi. Mašino, ki dela denar, je baje ponudil Radakoviču, kakor pravi poročilo, za $2000. To seveda samo zato, ker je Fischer dobrega srca in z mašino ni hotel delati denarja samemu sebi, temveč je isto raje ponujal za $2000 okrog. Kaj ne, kako so nekateri ljudje dobri! Kaj pa je z gospo Štorkljo? Zvita je postala zadnje čase. Nič je ne morem zaslediti, kakor bi jo rad. Kajti dobro vem, da stika in šnofa vedno okrog. A samo za dva kraja vem, da jih je zadnje dni obiskala. Namreč ustavila se je pri družini Mr. in Mrs. George Smolaka na Garnsey Ave. in jim je prinesla za spomin čvrstega sinčka. Potem se je ustavila še pri družini Mr. in Mrs. Peter Gruben na North Hickory St., kjer jim pa je pustila brhko hčerko. Za druge kraje pa ne vem. Pa saj sem itak vedno predolg. G. urednik mi je že zadnjič pisal, da naj pišem bolj kratke dopise, ker je baje še več drugih dopisnikov, ki hočejo svoje dopise v listu imeti. Zato končam in spet drugi pot kakšno povem. Tone s hriba. -O--! VELIKA MOHORJANSKA I OFENZIVA. Chicago, 111. Pri Slov. Podp. Družbi sv. Mohorja so te dni napovedali veliko ofenzivo. Organizator sobrat Primožič je te dni otvo-ril veliko ofenzivo. Vse, kar je slovenskega katoliškega duha se mora za vsako ceno okupirati in priklopiti k Družbi sv. Mohorja, tako je zapisano na naših zastavah. Dokler se tega ne doseže, ofenziva ne jenja. Je vse zastonj. Zdaj se bo šlo zares in vse mora na bojno fronto za večjo in močnejšo družbo sv. Mohorja. Zdaj bodo pokali največji kanoni, ki so kdaj pokali na našem društvenem polju. Ko bo zmaga popolna, se bodo pa delila odlikovanja. Najboljši junaki bodo dobili najboljše nagrade: Zato le vsi člani in članice na delo za družbo sv. Mohorja te dni. Ko bo družba priredila 15. maja svojo veliko pomladansko veselico, tedaj mora biti sprejetih najmanj 100 novih članov in članic. -Zato velja, da si to ! jzapomni vsak član in članica ' jin dela v tem zmislu naprej, j ^Nagovarjajte svoje prijatelje | jin znance, da pristopijo k naši j Idružbi. Razložite jim dobrote, t ki jih deli svojim članom in članicam naša družba. Takih udobnosti ne dobite drugje. —-Kje katero društvo daje tako veliko bolniško podporo za tako majhne mesečne prispevke? In v slučaju smrti naša družba že sedaj izplača blizu petsto dolarjev, to je, kolikor članov šteje družba ob času ?mrti člana, toliko dolarjev. Pa kljub temu družba sijajno napreduje naprej. Je najbogatejše katoliško .podporno društvo v naselbini. Povejte vse to ljudem o-krog in lahko jih bote pridobivan v našo ugledno družbo sv. Mohorja. Zdaj pa še nekaj na srce vsem članom in članicam. Pri-1 hodnja redna seja bo prihodnjo nedeljo, dne 3. aprila popoldne. Vsi ste prejeli še pred zadnjo sejo vstopnice za prihodnjo veselico, ki se vrši dne 15. maja. Zdaj pa glavno vprašanje. Ali ste bratje in sestre že prodali ekstra vam poslane vstopnice? Ako ne, takoj na delo in prodajte jih. Saj veste, kaj bo 15. maja. Miss Sreča bo objela tistega, ki bo imel ta pravo vstopnico. Ali ni morda vaša vstopnica tista vstopnica? Kdo ve? Zato pa požurite se! Prodajte jih vsi! Ali veste, kaj bo, če jih vsi prodamo? Naša blagajna bo narastla, da bo lepo. Zato pa le nobeden, če le more ne,, naj nikar nobene vstopnice ne vrne. Kdor jo ne more prodati, jo naj pa sam kupi in obdrži. Tekmujmo vsi, kdo bo 15. maja z Miss Srečo plesal. Morda bom jaz, morda boš ti, kdo ve? Kdor je pa vstopnice že prodal, ta lahko izroči denar za vstopnice že na prihodnji seji. Obenem delajte reklamo za našo prihodnjo veselico. Govorite o njej ob vsaki priliki. Bratje in sestre, od nas je odvisen ves napredek družbe. Ce bomo delali za napredek, bomo napredek imeli. Ce ne, ga ne bo. Od vsakega člana in članice je odvisno. Ako pridobimo družbi še ne-; kaj novih članov, bo znašala tudi podpora za pogrebne stroške nad $500. Bolniška podpora je velika za tako nizki mesečni asesment, kakor ga imamo. Lahko se reče, da bo potem Slov. Podp. Družba sv. Mohorja nudila svojemu članstvu najboljše dobrote za najnižje prispevke. Zato pa na delo, da-dosežemo svoj cilj pri naši vrli1 družbi. Še enkrat: prodajajte! .vstopnice, delajte reklamo za i našo veselico, ki se vrši 15. ma-ija! Član. -o- i POLITIČEN SHOD V LA SALLE. i La Salle, 111. Kakor po drugih mestih, tako imamo tudi v La Salle volitve za različne Šolske, mestne in občinske uradnike. Naj bodo volitve že za en ali drugi urad, če vzamemo stvar iz pravega gospodarskega stališča, je zelo važno, da se udeležite volitev. Šolske volitve so velike važnosti za stariše, ki pošiljajo o-itroke v šolo, kakor tudi za davkoplačevalce. Naloga šolskih gradnikov je, da skrbijo, da ima mesto dobre učitelje, do-jbre, čiste in zračne šole itd., kar je velike važnosti za stari- tfše, kakor tudi otroke in njiir i vzgojitelje. Šolske volitve se vršijo dne • 9. aprila t. 1. in dolžnost vsakega volilca je, da se jih udeleži. Dne 5. aprila pa se vrše splošne občinske volitve, pri katerih imamo za izvoliti tri pomožne nadzornike (assistant supervisors). Tudi ta volitev je velike važnosti za nas, za katere se pa navadno delavci jfeko malo zanimajo. Misleč, da izvolitev pomožnih supervizar-jev ni nobene važnosti. Če pa 1 vzamemo stvar v pretres in jo i pogledamo s pravega stališča, ■ bomo izprevideli, da je velike-•|ga pomena. Naš državni pravdnik (State • attorney) in večina supervaj-l zarjev v La Salle County so - člani znane tajne organizacije, J na katere bojnih zastavah je • napisan boj vsem tujcem in ob- - enem so potrošili velike svote J denarja za izpolnovanje 18. i amendmenta v ustavi. Z drugi- > mi besedami, rabili so naš de- > nar v namen, da so gotovi lju-L dje hodili okrog po privatnih I hišah ubogih delavcev, jih gonili v ječe in jim nalagali težke ! kazni. Mesto La Salle ima o-i krog 75 do 80 odstotkov kato-i ličanov, pa pridejo v različne - urade ljudje, ki spadajo v raz- - ne tajne organizacije, katoliča- - nom in tujcem sovražne. Da je i tako, smo krivi sami, ker se ne i udeležujemo volitev. Oni so or- > ganizirani in se udeležujejo > vseh volitev. Večina tujerodnih t ljudi pa, kadar pride volilni i clan, sedi doma brezbrižno. To- > rej dolžnost nas vseh je, da se i udeležimo volitev dne 5. aprila 5 in izvolimo može za supervaj- - zarje, da ne bodo Fabili denar i davkoplačevalcev, kakor se je s to delalo zadnje dve leti. Koga - voliti, je vaša dolžnost se o tem - informirati predno oddaste - svoj glas. i Dne 15. aprila bodo pa mestne volitve. Znano vam je, da je - bil pri primarnih volitvah, ki i so se vršile dne 8. marca, med - drugimi kandidati nominiran - za mestnega odbornika (City - Commissioner) tudi naš-rojak - John Novak. Že nato smo lah- - ko ponosni. Ali s tem še ni naše - delo končano. Potrebno je, da i porabimo vse naše moči, da bo i naš roj*ak ne samo nominiran, i"ampak na dan dne 19. aprila i | tudi izvoljen v mestni odbor. J j Tukaj se ne gre za versko ali II politično prepričanje. Tukaj se -;gre za povzdigo slovenskega j imena in dobrobit Slovencev [sploh. Da bomo o vsem pa še j bolj podučeni, dajmo se vsi j brez izjeme udeležiti politične-, ga shoda, ki se bo vršil v nedeljo, 3. aprila v Slov. Nar. Do-" mu v La Salle. Upajoč, da bote ' vpoštevali to moje priporočilo, 5 ki prihaja iz srca, imejmo "Ipred očmi pregovor, ki pravi: 1 V slogi je moč! Tor-ej na veselo svidenje v - Slov. Nar. Domu dne 3. aprila! t Frank Brudar star. « -o- KAJ BO V CHICAGI DANES, V PETEK VEČER? Chicago, 111. Danes večer, v petek, dne 1.. aprila priredi Rev. Father Dominik O.F.M., pasijonsko igro (Dalje na 4. strani.) Iz kraljestva papagajev. — Kadar da med papagaji kak papagaj od sebe kak poseben glas, pravijo, da potem vsi papagaji do zadnjega parkrat ponove tisti glas. Te navade pa nimajo samo papagaji. Na to so še bolj kakor papagaji navajeni slovenski rde^karji v Ameriki. V Chicagi je te dni neka rdeča papiga zapapiga-la na "učeno" Žarkometovo vprašanje: "Kaj Bog dela v nebesih?" to le: "Bog v nebesih pri mizi sedi in premišljuje, zakaj nobenega ''farja" v nebesa ni . . ." Zdaj pa gre to papagajsko ponavljanje pri "Prosvetinih" dopisnikih od ust do ust. Kje se bo ustavilo se še ne ve, toda list bodo zdaj polnili precej časa s to tvari-no. Tako gre v papagajskem kraljestvu naprej nova vest. Stari (e) in mladi (e) pa skačejo in vpijejo na ves glas: Ta, tata, tatata, tatatatata, zdaj vemo kaj Bog v nebesih dela ... V žarkometu se je to povedalo, potrjeno s z devetimi rdečimi pečati. Ta, tata, tatatatata ! Tu, tututututu ! Zdaj vemo, zdaj vemo . . . Ko bi le to vedeli, da se v "nekaterih"' glavah koleščki prav ne vrte, pa bi res nekaj vedeli! •fc ♦ $ "Nekdo" ima besedo! — (Prispevek) — To pot bom pustil Mico pri miru. Saj hodi okrog vsa zdelana in razjarjena. Ampak dovoli mi dragi Mimogrede, da povem, kaj mislim o uredniku Žarko-meta. Zadnjič enkrat je zapisal, da je za A, S. nastopilo dolgih sedem suhih let. Pač domišljav človek ta urednik Ž. Rad bi vedel kaj je zanimivega v njegovem listu? Saj drugo, kakor golo protiversko natolcevanje nima mesta v njihovem listu. Tega pa so se naveličali že vsi pametni ljudje, kakor sem se ga jaz. Ni čudno, kar se sliši od ljudi, da padajo naročniki. Kdor pogleda v zapisnik lanskega leta bo videl, da je upravnik poročal, da se jih je tiskalo dnevno do malega skoro tisoč več, kakor letos. Ali veste za vzrok ?! Zato ker je list tako silno "zanimiv", zato je tako, zato. U-rednik 2. naj ve, da se je že mnogo članov najelo do sitega brezglavne socialistične politike. Mesto, da bi pometali doma, pa se utičejo v zadeve dru-zih! Mesto ,da bi znali doma gospodariti, pa se hočejo norčevati z drugih. Zato pa naše številke pri dnevniku kažejo take lepe "dobičke" in list pa tako "visoko" zanimanje! Nekdo iz T. H., Ind., ki lawn-dalskim socialistom ne verjame več! # * * Z Univerze za organiste. _ (Prispevek) — Nas Peterček pravi, ida ga pri "orgij an ju" ne bita nihče. Tozadevni doktorat je dovršil na atatovi u-niverzi. Huray! — Janez iz N. Y. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' ATALA. Fr. R. Chateaubriand. Na obronkih šume se včasih vidijo medvedje, ki se, pijani pd zavžitega divjega grozdja, zibljejo v vejah bresta; severni jeleni se kopljejo v jezeru, črne veverice se igrajo v gostem listju; rdečeglavi srako-perji, virginijski golobje vrabčeve velikosti letajo po rušah, ki se od jagod rdeče svetijo; zelene papige z rumenimi glavami, škrlatnordeče žolne, ognjeni "kardinali" plezajo, gibajoč se semtertja, visoko v cipresah ; kolibriji se lesketajo na floridskem jasminu in kače ptičarice sikajo, viseč v vrhovih dreves, in se zibljejo kakor liane. Če je v savanah na drugi strani reke vse tiho in mirno, je tukaj nasprotno neprestano gibanje in mrmranje: udarci kljuna ob defrla hrastov; lomastenje živali, ki hodijo, glodajo ali tro med zobmi sadne pečke; šumenje valov, slabotno ječanje, zamolklo mhkanje, prijetno gruljenje, vsi ti glasovi napolnjujejo te pokrajine s prijazno in obenem divjo harmonijo. Toda, kadar kak veter te pustinje oživi in zaziblje ta plavajoča telesa ter združi vso to belino, ves ta azur, vse to zelenje in rožnati sijaj, pa zmeša barve in spoji vse to šumenje, takrat prihaja tak čuden šum iz oddaljenih strani gozda in očem se prikazujejo take čudne slike, da bi jih zaman poskušal opisati tistim, ki še niso prestopili teh prapo-krajin narave. * Ko sta jezuit Marchetti in nesrečni La Salle odkrila Meschacebe, so Francozi, ki so se naselili ob Biloksi in Novem Orleanu, prvi sklenili zvezo z Natsezi, indijanskim rodom, čigar moč je bila v teh krajih žejo velika. Prepir in ljubosumnost je pozneje omadeževala to zemljo gostoljubnosti s krvjo. Med divjaki je živel neki starec,. imenovan Šakta, ki je bil vsled svoje starosti, modrosti in življenjske izkušnje očak in ljubljenec step. Kakor vsi ljudje, si je bil tudi on pridobil svojo krepost v nesreči. Ne samo gozdovi novega sveta so bili priče njegove nesreče, ampak videla jo je tudi Francija. V Marseille je,bil vsled krivične obsodbe prikovan na galejo, a zopet osvobojen; predstavljen je bil Ludoviku XIV. ter je občeval z velikimi možmi tistega stoletja in je prisostvoval Versailleskim slav-nostim, Racine-ovim tragedijam in Bossue^ tovim govorom; z eno besedo: divjak je videl družbo na višku njenega sijaja. Potem, ko se je vrnil v naročje domovine, je Šalita včč^let užival mir. Vendar je moral to milost neba drago plačati: starček je oslepel. Mlada deklica ga je spremljala po bregovih Meschacebe ja, kakor je nekdaj Antigona vodila Edipove stopinje po Kiteronu, ali kakor je Maivina spremljala Ossiana po pečinah Morvenskih. Vkljub številnim krivicam, ki jih je Šak-ta pretrpel od Francozov, je vendar ljubil ta narod.1. Rad se je spominjal Fenelona, čegar gost je bil, in je zelo želel, da bi mogel storiti kako uslugo rojakom tega krepostnega moža. Ponudila se mu je ugodna prilika. Leta 1725 je prišel v Louisiano Francoz z imenom Rene, gnan od strasti in od nesreč. Peljal se je navzgor po Me-schacebeju do Natšezov in je prosil, da bi ga sprejeli kot vojnika. Ko ga je Šakta iz-prašetfal in je videl, da je v svojem sklepu neomahljiv, ga je posinovil in mu dal za ženo Indijanko, imenovano Celuta. „ Kmalu po tej ženitvi so se divjaki pripravljali na bobrov lov. Čeprav je bil Šakta slep, je bil izvoljen na nasvet Saše-mov za voditelja ekspedicije, vsled ugleda, ki ga je užival pri indijanskih rodovih. Pričele so se molitve in post; čarovniki so razlagali sanje; vpraševali so aa svet Ma-nituje, darovali so jim tobaka,, na ogenj so položili tenkih koščkov losovega jezika in poizkušali, če bodo prasketali, da bi tako izvedeli voljo bogov. Ko so pojedli svetega psa so odšli. Tudi Rene je bil v tisti četi. S pomočjo protitokov so plavali mali čolni po Mescha-cebeju navzgor; vstopUi so v strugo reke Ohio. To se je godilo jeseni. Prekrasne pokrajine Kentuckyja so se razprostirale pred začudenimi očmi mladega Francoza. Neko noč, o luninem svitu, ko so že vsi Natšezi spali v svojih čolnih in je indijansko brodovje z razpetimi jadri z razpetimi jadri iz živalskih kož bežalo pred lahnim vetričem svojo pot, je prosil Rese, ki je bil ostal sam s Šakto, naj mu pove povest svojega življenja. Starček mit je rad ustregel; sedla sta na krmo ladje m starček je pričel s temi besedami: T- v • , Petek, 1. aprila 1927. Jezikovni nabirki.^l ^(Kdor niina druzga posla —ta naj se s "špraham" vkvarja) Slovenski je2ik daleč prekaša v lepoti in milobi vse ostale slovanske jezike, da, bi skoraj rekel, vse takozvane arjanske jezike. Slovenščina se je razvila iz staroslovenščine in staro-Blovenščina ima izvir v onem prajeziku, od katerega je ona le vprijanta ali bi rekel narečje grškega, latinskega, germanskega, sanskritskega, sta-roperzijskega, litvanskega in kaj pravijo, nekakega arijan-skega. Naj zagotovim čitatelja, da ti nabirki ne bodo nikakovo u-čeno delo ali strokovnjaška razprava, ker jaz nisem jezikoslovec in sta mi le dva jezika znana, takorekoč več ali manj površno. Toraj vse tuje besede, ktere bo treba pregledati in primerjati, so meni znane po strani angleščine. Če človek pregleda površno te jezike, s kterimi je slovenščina več ali manj v sorodu, ne bo takoj opazil, da so n. pr. nektere besede iste z istim pomenom ; če pa malo bolj raz-motriva in takorekoč najde ključ k skrivnostim, ktere so pokrite pod malo spremenjenim glasom, bo se gotovo začudil, kako so se besede po-mehčale in pomilile, oboje od grščine. Slovenščina je bolj v sorodu z latinskim jezikom kot z grščino. Germanski jeziki so pa bolj v sorodu z grškim jezikom. Pa bi se vendar lahko reklo, da so ti vsi sorodni jeziki prepleteni in pretkani z istimi koreninami. Teh prvotnih glasov ali korenin je pa res malo. O tem se lahko prepričamo, če povzamemo "broj" ali število za početek. Začenši z eno, ki je v izviru pomena, ali "ego," jaz, ali pa "on," ker v latinskem jeziku ena je "u-nus." Po mojem mnenju je to ena in ista kprenina. Dva se razvija iz: "ti pa ja," kot nam pričajo "duo," ki ni nič drugega kot "tu et ego," ki je pozneje postalo "duo," da se j^e razločevalo od osebnih zaimkov. Tri je bila nekaka sveta beseda iz početka, menda je pomenilo zemljo, solnce in luno, tega ne morem drugače razvozlati. Štiri je pomenilo vzhod, zapad, jug in sever, štiri strani sveta. Pet je v sorodu z grškim "pente," ali to prihaja iz istega izvira kot "prsti," to je prsti ene roke. Sest je meni ravno tako skrivnostno kot je tri. Sedem ima nekaj za opraviti s severom, menda je znesek trojice in četvorice. Osem porrleni oboje oči, to je oko, trepalnica, punčica in barva očesa. Zdi se mi jako verjetno, da je tako, ker besede so skoraj iste z jako malo drugoglasnostjo. Grški op, latinski oculus je gotovo v slovenskem oku ali očesu. — Dewt je ali dve dve pet ali pa Štiri pet. Deset je dve pet. O ti revež, počakaj! — zna kdo ugovarjati, saj deset je od »anBkritskega "daca" ali pa latinskega "decern." V odgovor lahko rečem: zakaj pa ne obratno? Mogoče je, da deset ima izvor od prstov na obeh ro- 1 kah, kot vidimo, da je grški "deka" jako bližo "dactul," prst. Ako nisem jasno razložil korenin števila do deset, se pa lahko razjasni od deset naprej, ker enajst je ena na deset, &va na deset, kot je razvidno, je "d" postal mutast ali brezglasen in dva e sta se spremenila v "j." Da ima podnebje s tem kaj za opraviti, se mi zdi neverjetno, ker Hrvati in Slovenci imajo skoraj isto podnebje, vendar na Hrvaškem se je dogodila ta prememba malo drugače, ker Hrvati pravijo "dva-naest" za dvanajst. Sto je deset deset, ker se je morda reklo set set, in pozneje četo ali cetu, od kterega imamo tisoč, to je deset satu ali setu, kteri se je pozneje po-mehčal v "tisoč." To je tako visoko, kot so stari naši pradedi si upali šteti, vse drugo je moglo biti njim "jezero," neskončni broj. Da so bili Starosloveni miroljubni in ne krvoločni in boja-željni, nam priča beseda "sveti," ki prihaja od svetlobe, a ne od krvi, kot da latinski ''sanctus," ki ni nič drugega kot "sanguiitus," to je s krvjo oblit ali okrvavljen; da ima "itus" dosti opraviti v latinskem jeziku, bom pozneje dokazal pri glagolih. Tudi grški "hagios," sveti, izvira iz "hai-ma," kri. O tem se lahko prepričamo, če pomislimo, da hei-lig, helig in angleški holy imajo isti izvor. To nam prav jasno kaže, da so ti rtarodi žrtvovali krvave žrtve, jaz ne rečem človeške, naj to vsak sam zase sodi. Torej Starosloveni niso darovali svojim bogovom krvavih žrtev. Odkod pa beseda kri? V germanskih jezikih kri je "tekočina življenja." "Blood," "Bios Flumen?" Da je ta tekočina bila sveta, smo že videli. Latinščina ima tudi besedo "sacer" ali "saker" za svet; torej to se zdi, da so rabili Starosloveni za tekočino zdravja in življenja. Saker je postal pozneje samo kei'v ali keru in še pozneje kri. To ne rečem, da so si Sloveni posodili to besedo od Latincev, samo rečem, da je to "variant" iste besede ali korenine. Ce človek premotriva tako^ zvane plemenite in visoko doneče besede kot je n. pr. grška beseda "anthropos," človek, bi se, ko jih razvozla, skoraj nasmejal. Pravijo, da podnebje in druge enake reči vplivajo na pre-membe v jeziku; mogoče je vse to resnica, pa vendar po mojem mnenju so rodovi ali plemena nalašč premenili besede, samo da jih niso sosedi razumeli, kot bi kazala zgoraj omenjena beseda, i Naj najprej povem, kaj beseda "človek" pomeni. Človek ni nič drugega kot glavovrh. Izpeljava je jako lahka. Grška beseda "kefalon," ali kot menda Slovenci izgovarjajo "cefa-lon," pomeni glava; slovenski variant te besede je "čelo," to je le vrhnosprednji del glave. Ker so dali Sloveni ime čelovrh ali čelovek človeku, so si našli drugo besedo za glavo. Da grška beseda, ki stoji za človeka, pomeni ne kot prekrasna in prav izražena beseda "glavovrh," ampak "nadnogosedež," če to ne izgleda, da je bila "ena nadjana" na sosedno pleme, ne vem kaj bi rekel. "AMERIKANSKI SLOVENEC' REZERVOAR, OD KJER DOBIVA MESTO NEW YORK VODO. Slika predstavlja kraj, kjer se je pred leti nahajalo malo mestece Gilboa, N. Y. Zdaj je tu velikanski vodni rezervoar, odkjer dobiva mesto New York svojo pitno vodo. Rezervoar drži okrog 22,000,000,000 galonov vode. t V KANADO ft Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega jj kraja v mesecih marc, april,^maj, junij in julij, pa tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme »o dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci ia £ imamo stalni urad v Regini že čez 20 let. Slovenska i, pisma naslovite na "$ev. A. Mlinar, Steelman, Sask., £ Canada/' l Simon & Ofoerhoffner l — NOTARJI ETC. — P | Ti 7 — H. Ave. R«*ina, Sask., Canada * * Tedaj "anthropos" je "ana thronos pos." Morebiti bi kdo ugovarjal, da je beseda "anthropos" nastala iz "zoon duoi pos," žival na dveh nogah, avo-nožnik (biped), kar se pa meni zdi neverjetno. Nadnogosedež odgovarja bolj skrivnosti, ktere so zahtevali različni rodovi in plemena. Besede kot so pesek, to je mali kamen; grški variant "Pe-tros," skala, tukaj je pa korenina nepremenjena, tudi "pe-setaevi," pešci, to je nogoidci, je le mala prememba. Ce omenimo ženo, ki se le malo razločuje od grškega ge-nos, rod ali pleme. Naj omenim zopet plemenitost naših prade-dov; posebno slovenske žene bi jim morale biti hvaležne, da jih niso zvali "rodice." Grški "ge," zemlja, je zopet omehčan v slovenski ze(ml)a. Tudi "gnoti santon," znaj sebe od "gignoskein," znati, dasiravno je ta beseda bližje sanskritske-mu "žna" znati. Grška beseda za ženo je "gune" in to besedo zopet vidimo v latinski "Virginia" od "virtu," čednost; torej Virginia pomeni čednostno, krepostno ženo, devico. Slovenska beseda koleno je variant grškega in latinskega "genu," od te korenine izvirajo besede: člen, član, klekniti, to je kolenom k tlom iti, klečati, to je kleče iti, in tako naprej. Grški ptero, perot ali perut, od kterega pride beseda "ptica," to je perotica; zanimivo je, kako je "ero" zgubil glas in "ptica," in da je bil trdi p odpadel, ne vem če bi bil mogel to besedo razvozljati, ker p in ptica mi je dal ključ, da perotica pomeni žival, ki se po-miče s peroti. Perhutar ima skoraj isto izpeljavo, to je pe-rutar, pa kot je ero postal brezglasen v perotica, tako je e Zgubil veljavo v perutar in h se je vrinil, ker je težko reči prrutar, a lahko prhutar; prhutar je pa trda beseda in jaz bi rad videl "perutar" nazaj 'djan v slovenščino in prhutar opuščen. Matt Totter. Razne zanimivosti. Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hod Seville, Sask., Canada. (Dalje.) PES, KI POZNA VNA URO. Neki trgovec v Birminghamu na Angleškem ima gladkodla-kega foksterijerja, ki ima tako dober spomin, da ve za čas. Trgovec potuje vsak teden enkrat v London in se vsakokrat vrne z vlakom, ki prihaja v Birmingham ob 8:10 zvečer.— Spot, tako je psičku ime, spremlja gospodarja zjutraj do vlaka, ko vlak potegne, še enkrat v slovo zalaja ter se vrne domov. Ko zvečer manjka pet minut do osme ure, smukne iz stanovanja, ne da bi ga kdo domačih opozoril, leti skozi mestne ulice na kolodvor, se "zmaže" mimo vratarja ter je par minut pred dohodom vlaka na svojem mestu. Tam sedi, dokler vlak ne ustav!, nakar pa teče od prtljažnega voza mimo vseh vagonov, dokler ne najde gospodarja. LOV NA DIVJE ZVERINE V SVRHO FILMANJA. Ujeti divje živali pred lečo filmskega aparata, je mnogo težje kot pa streljati jih s puško. Te vrste šport je tudi nekaj mučnega, razburljivega in groznega. Tehnično je- najtežje izmed vseh filmskih produkcij, polno nevarnosti in o-vir, tako da bi vsakemu neizkušenemu že pri prvem poskusu priti v bližino živali, lasje osiveli. Tu ni nobenih mehaničnih pripomočkov ali kakih zastorjev itd., s pomočjo katerih je mogoče doseči pravilne svetlobne efekte. Vse to si je treba poiskati naravno in se živali približati kolikor mogoče blizu. Prvotni filmi divjih zverin so bili le motni in težko razločljivi, ker so se delali le od daleč s telefoto-lečami, tako da se je videlo, kot bi bile živali v megli. Dandanes pa publika zahteva prvovrstne in jasne slike in zato mora fotograf skušati, da pride kolikor mogoče v bližino živali. To pa ni lahko. Divje zveri imajo splošno slab vid, toda zato pa tem boljši vonj in raziskovalci trdijo, da divje zveri na večjo razda-jo vohajo nego pa vidijo. Na odprtem polju približati se živali s kamero v roki, je skoraj izključeno. Ako ima fotograf srečo, se celi čredi še kolikor toliko približa, toda prvi poskus postaviti aparat na stojalo ,je signal zanjo in zaman je bil ves trud. Ko se čreda ustavi in se ji zopet približa ,se igra ponovi in tako dalje, dokler ni filmar tako u-trujen, da ne more več za njimi. Da bi se jim približal preoblečen v žival, pa naj si bo še tako posrečeno, da te še celo domačini ne spoznajo, vendar pa je žival le težko ali sploh nemogoče zmotiti. Tudi drevesom in grmovju, ki hodi okoli, živali ne zaupajo. Dva zelo podjetna filmarja sta se nekoč preoblekla v žira-fo in ko sta se nekoliko privadila hoji in drugim podobnostim te visoke živali, sta se podala v puščavo. Slučajno pa sta naletela na leva, kateremu se je ravno ljubilo žajtrkovati. Ker sta fotografa uvidela, da je bolje, ako se če mogoče u-makneta, sta to tudi storila in sicer prav hitro. Mnogo filmov je bilo narejenih izza skritih grmov ali velikih mravljišč, pa tudi to se jim ne posreči vsakokrat. U-metni grm namreč hitro zvene in to je za živali sumljivo. Pri tem je tudi mnogo ovir. V grmu se ne da gibati, kakor bi bilo za film potreba, potem a-parat tudi ne deluje povsem neslišno, in pa vsak afriški grm ima zelo dolgo in jako bodeče trnje. Ko čakaš na priložnost, ne smeš ne govoriti, ne kaditi. Ako imaš srečo in potrpljenje, bo trud poplačan, kajti divje živali ne hodijo k vodi le v mraku, pač pa kadarkoli so žejne, in sicer v najbolj vročih urah dneva. Eden teh afriških filmskih fotografov pravi, da je najboljše slike napravil vedno med poldnem in tretjo uro. Tudi se bo v grmovju skrit fotograf prepričal, da je zgo-rajšnja trditev resnična namreč, da zveri dalje vohajo nego vidijo. Slišale bodo da nekaj ropota ,namreč kamera, a ker pri nasprotnem vetru ni-česa ne ovohajo, gledajo v grm in — nič ne vidijo. Res je te vrste poklic silno naporen in nevaren, toda ako imaš uspeh, je pa obilno poplačan. NAJVEČJI SLAP NA SVETU ŠELE ODKRIT. Na severni meji Rodezije so odkrili velikanske slapove Ka-lambo. Sedaj so namreč šele dognali da je te slapove odkril že 1. 1913 Anglež Scott-Brown. Spremljal ga je kapitan Kelsey. Oba raziskovalca pa sta tragično končala, Kel-sey-a je nekoč strgal leopard; Scott-Brown je pa prišel v nemško vojno ujetništvo, kjer je pozneje umrl. V njegovih papirjih je žena našla fotografijo ondotnih slapov z natančnimi skicami okolice. Na tej podlagi so se podali tja raziskovalci. Iz tega sledi, da i-majo tu opraviti z največjim slapom na zemlji. Ako je poročilu, ki prihaja iz Anglije,' verjeti, se Kalambo na onem mestu vali v globočino, ki zna-! ša 400 metrov! Pri tem moramo imeti pred očmi, da je Niagara-slap les 47 metrov vi-1 sok, a Viktorija-slap Sambesi-j ja pa "samo" 120 metrov. Pet-' sto metrov nižje tega 400 me-j terskega Kalambo-slapu se na-( haja še eden, ki pa je samo 7o! metrov visok. Sambesi je pri Viktorija-slapu širok 900 me-1 trov, Kalambo meri le 500 metrov od brega do brega. o- NOVO SREDSTVO PROTI GOBAVOSTI. Stašna bolezen se je do sedaj dala zdraviti z oljem rastline, ki se imenuje Chulmugra in ki raste samo v Indiji. Te rastline je pa zelo malo in pridobivanje olja zelo drago. Zato je velikega pomena, kakor poročajo medicinski listi, da je neki brazilijanski učenjak iznašel neko drugo sredstvo proti gobavosti. Našel je namreč v sadežu, ki se imenuje Sapu-cainha, in ki tehta od sto do tisoč gramov, polno pečk, iz katerih je mogoče iztisniti nekako belkasto tekočino. Ker je gobavost ravno v Braziliji silno razširjena, saj je samo v državi S,ao Paolo nad 5000 takih siromakov, je ta iznajdba za ondotne kraje ogromnega pomena in zdravniki upajo, da bodo že v teku enega leta pripravili toliko te tekočine, da bodo popolnoma neodvisni od preje navedenega olja. -o- —Merchants, advertise im 'Amerikansld Slovenec" Neka kanadska pisateljica piše, da imajo druge dežele različne letne čase, da pa zima spada le Kanadi, je njena prava last, s katero se lahko ponaša pred drugimi deželami. Zima je po njenem mnenju Ka-nadcu pravi šport. Menda je Mrs. Zima to izjavo nekje brala, ker se letos s tako samozavestjo opira na to svojo prednost. Ker je njej vigred napovedala svoj prihod 20. marca s krdelom divjih rac, in smo par dni poprej že imeli vse pripravljeno za njen sprejem, bilo je zimi žal izpustiti svoje žezlo in tako je dregnila vigred na predvečer njenega prihoda na —17 C nazaj. Pri tem udarcu je vigred padla v nezavest in zima imela je zopet prosti ples. Pri vsem tem pa se vršijo priprave za setev neovirano. Naseljenci prihajajo letos v mnogo večjem številu kot ke-daj poprej. Med njimi so tudi štirje Slovenci, ki potujejo sem potom kompanije Simon-Ober-hoffner. Na vsakega čaka tukaj farmar, ki se je za njega podpisal. Eden je želel na farmo h kakemu Angležu, da se hitro angleško nauči. Nek Mr. A. Hillhouse se je podpisal za njega. Tem fantom na morju ni treba skrbeti, kaj bodo začeli ko pridejo sem; to je že vse u-ravnano. Drugi pridejo sem na slepo in so zgubljeni v novi deželi, ker ne vejo kam in nimajo nikogar, kam se obrniti. Ti pa bodo pri tej kompaniji zmiraj imeli svojo zaslombo in pomoč. Za naseljenca je velike važnosti, da v tujini ni popolnoma tujec, ampak ima koga, na katerega se lahko obrne. Najslabši je, če gre v tujino s potrtim duhom. Dobil sem tudi nekaj pisem od rokodelcev iz starega kraja, ki bi se radi naselili kot čevljarji, krojači, kovači itd. Vsi čitatelji naj si zapomnijo glede naseljevanja v Kanado tole: Kanada ne sprejema nobenih rokodelcev, edino in samo le delavce za na farme. Pri zadnji konferenci v Londonu je kanadska vlada izjavila, da rokodelcev iz Angleške ne sprejme — toraj manj še iz kake druge dežele. — Ker so slovenski naseljenci itak vsi kmetje, bilo bi to nepotrebno ome- niti, ampak nekaj brihtnih slovenskih fantov pa se je naučilo raznih obrti, o katerih mislijo, da so dosti vredne za Kanado in da bodo zavoljo tega raje sprejeti! Kako razočaranje je že marsikateri doživel s to mislijo, kajti niso ga spustili na suho v Kanadi. Vsak je moral nazaj. Pa to še ni vse. Kdor pride v Kanado, mora tudi tukaj ostati predpisani čas. Če bi se o katerem zvedelo, da ima namen pozneje iti v Ameriko, ker ima tam sorodnike ali znance, bil bi zgubljen za Kanado. Seve Kanada nikogar ne priveže nase z verigami, zahteva pa, da se vsak ravna postavnim potom in postavnim potom bo pozneje šel, kamor se mu bo zljubilo. Tako n. pr. more iti po enem letu na obisk v Ameriko, pa le potom domače kvote. V petih letih more postati kanadski državljan in kot takemu je meja odprta. Še ena točka je zelo važna, na katero čitatelje še posebno opozarjam, in ta je, da je vsak naseljenec navezan eno celo leto delati na farmi. To je namreč pogoj vstopa na kanadska tla. Da to bolje razumete, vam opišem ta-le slučaj. J. D., Nemec iz Jugoslavije, sedaj v Gravelburg, Sask., prišel je pred tremi leti s svojo družino sem prav v mojo faro. Vdinjal se je pri svojemu sorodniku na farmi. Imel je seboj dva odrasla fanta in tudi žena z mlajšim fantom je bila na isti farmi. Sedaj je pa menda bilo malo preveč tujcev v eni hiši in so starši — posetniki farme — začeli prigovarjati lastni in edini hčeri, naj gre ona v mesto delat, ker zna dobro angleško, tujci pa naj ostanejo na farmi. Posledice tega dobrega nasveta si seve vsak lahko misli in tako so se morali naseljenci hčerinim argumentom udati ter oditi. Bilo je to pol leta po njih prihodu. J. D. poiskal si je delo na železnici, kjer še danes dela; starša fanta ostala sta na farmi. Sedaj pa je hotel J. D. svoje starše dobiti iz starega kraja v Gravelburg in je za to napravil predpisano prošnjo. Vse je šlo dobro, solnce je lepše sijalo, vince bilo sladke-je, samo urice bile so še neka-(Dalje na 4. strani.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5 5,00 ........$ 6.15 200 Din......* 4.45 WW ................. 500 Din ...... 9.80 ........ 16-35 1Q00 Din...... 18.90 20-0° ....... 21r45 1500 Din...... 28.00 26-60 ........ 26.55 2000 Din...... 37.00 35-00 ........ 36.70 3000 Din ______ 55.40 -...... 51.90 4000 Din _____ 78.50 7&0® ........ 77.50 5000 Din ._____ 91.60 100.00 -------- 103.00 10000 Din ...... 182.00 200-°0 ........ 204.50 15000 Din ______ 278.00 3e°>00 ........ 306.00 20000 Din_____ 363.00 4e0-00 ........ 407.5§ 30000 Din_____ 543.00 500.00 ------- 509.00 40000 Din...... 724.00 600.00 -------- 610.50 50000 Din ...... 902.00 700.00 ........ 712.00 60000 Din ...... 1082.00 800.00 ........ 813.00 70000 Din ______ 1260.00 900-00 ........ 914.00 80000 Din____1441 00 1000.00 ........ 1015.00 90000 Din____ 16200Q Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, Uradajetno: Dnevno od 9100 sjutmj do 4)00 Dopoldne. Ob torjrfh in »obotfe de 8:30 svečor. KAPITAL IN PREBITEK* $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00 KANADA. (Nadaljevanje 3. strani) ko dolge, dokler jih ni pismo iz glavnega urada skrajšalo. Bral sem pismo, ki se glasi primeroma tako: "Sprejeli Vašo prošnjo, pregledali Vaš report, zasledili Vas pa na železniški progi namesto na farmi! Vi ste se podpisali pri prihodu delati leto dni na farmi, ste pa sredi leta zapustili farmarja N. G. pri sv. Elizabeti in s tem kršili obljubo. Kadarkoli nam morete dokazati, da ste bili leto dni na farmi vdinjeni, bomo Vaši prošnji ustregli." Da J. D. tudi ne more postati kanadski državljan, je vam jasno iz tega opisa. Pri mojem sosedu je mlad Ceh, ki ima ženo doma na Češkem. Pozimi 'dela na farmi — to se pravi pri živini — po letu pa v ceglarni; žene ne more sem dobiti, ker še ni delal polno leto na farmi. Kdor je storil svojo dolžnost z delom na farmi za eno leto, ta potem naj gre za muzikanta ali odvetnika ali karkoli' ga veseli, samo da se pošteno preživi. — Vsak pa mora farmarsko delo razumeti. Skoro vsa inteligenca v Kanadi se razume na farmarsko delo. Učitelji, odvetniki, uradniki, celo zdravniki in duhovniki lastujejo farme in mislim, da ni enega zastopnika v provincialnem ali zveznem parlamentu, ki bi ne bil farmar in izvežban v farmarskem delu in farmeriji. Farmarstvo je tukaj "science" — vednost, ne pa samo poklic in delo za vzdrževanje življenja. Zato je pouk o farmarstvu vpeljan na univerzah in vlada vzdržuje krasne zavode za raziskovanje semen, rastlin, zemljiških spre-menjav, križanje rastlin in ži-valij, sploh vse, kar je umetnemu farmarju potreba vedeti. Farmar je tudi pred postavo bolj zavarovan kot drugi sloji. Tako n. pr. farmarja ne more iztožiti za dolg s tem, da mu zarubi maainerijo, živino ali o-rodje; postava mu jamči od vsega tega toliko, da lahko obdeluje farmo. Seve, če .bi imel zraven še kak lušten avtomobilček, bil bi ta v nevarnosti, ker ne spada k potrebnemu o-rodju. Tudi farmarja ne morejo na večno kazen obsoditi, razen v kriminalnem slučaju. V tem oziru je stara Avstrija grozensko grešila proti kmetu in ga huje zanemarjala kot najslabša mačeha. Pa tudi no-' va Avstrija in Jugoslavija ne kažeta več smisla v tem oziru. Na kmetu sloni cela država, kmet je pogoj življenja, vsa industrija je le prispevek in po-boljšek temu pogoju življenja in manj industrije ko bi bilo, tembolj srečen bi bil človeški rod. Živel bi naravno življenje, ne pa umetno kot dandanes. Kanadski farmar in naj bo še tako bogat, živi zelo naravno. Stari — in mogoče še bolj novi avstrijski kmet, ko je slutil kaj pod palcem, že ni hotel več delati. Tukaj je ravno narobe; ved ima, bolj dela. Živi in nosi se priprosto, se nikdar ne ba-ha s svojim imetjem in v društvu farmarjev tujec nikdar ne bo zvedel, kateri je najbogatejši, pa tudi ne, kateri je naj-zadnji. Pijanci ali zapravljivci so do malega neznani; menda je v moji fari eden — tako sem slišal, — ki je prišel zavoljo pijače na kant. Stari avstrijski kmetje pa — in bržkone tudi novi — se delijo v dva razreda: en razred gre v nedeljo v cerkev, po maši domov, razen da mora v mesto; pijača mu je domači mošt ali pa voda. Drugi razred gre v nedeljo v cerkev in komaj čaka, da so gospod kaplan vsaj končali pridigo, ki je bila veliko predolga, potem gre v gostilno pri fari, ker sta z birtom dobra prijatelja in bi se mu ne hotel zameriti. Tako mora to dolžnost vestno spolniti. Ko so doma zvečer že davno rožni venec odmolili, se tudi on vleže k mučnemu počitku. Zjutraj bo treba zgodaj vstati in naročite dajati, kar je tako silno delo da bo treba v vaško gostilno stopiti za mal oddihljaj. Ta oddihljaj navadno traja od ponedeljka predpoldan pa do sobote popoldan in vse te vrste kmete sem videl iti v nič in če so bili še tako na dobrem in bogati. Edina prosperiteta pokazala se je na birtu, ki je postajal vedno debeleji, tako da mu je bilo že od sile. Prve vrste kmeti pa so ostali in če so bili še tako revni. Po tej prognozi Avstrija in Jugoslavija bržkone nimata dosti poguma priti kmetu na pomoč. Kanadski farmar jo lansko leto Kanado obogatil s pšenico s 441 milijoni dolarji; z ovsem s 19,'» mil., ječmenom 55 mil., krmo za živino 178 mil., skupaj z $867,000,000. -o- NE ČAKAJ. Ja pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. NASLOVI jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki. Naslov na konzule sc napravi sledeče: Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. Konzulati so v Zedinjenih državah trije, v Kanadi dva. Njih naslovi »o sledeči: * 1. 1819 Broadway, New York. N. Y, (Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y., Pa., W. Va., Ohio, Ala., Miss., Me., N. H., Vt., Mass.. Conn. R. I., N. J., Del., Md.. Va., N. C. 5. C., Fla., D. C.) 2. 935 No. Michigan Ave.. Chicago Illinois. (Pad ta konzulat spadajo sledeče dr iave: Mich- Tenn., Ind., Minn., Iowa Wis., Mo., La., 111., Ark.) 3. 244 Kearny St. S. Francisco, Cal (Pod ta konzulat spadajo države Cal., Nev., Ariz., Ore., Wash., Colo. Idaho, Mont., Utah, Wyo., N. M. Texas, Okla., Kans., Neb., N. D., S.D. Alaska.) 4. 71 Sherbrooke West. Montreal Canada. 5. SOI Main St., Vancouver. B. C Canada. Naslov poslaništva je sledeči: Legation of the Kingdom of th Serbs, Croats and Slovenes, 1520-16th St, Washington, D. C. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2- strani.) v šolski dvorani.'Vsi rojaki in rojakinje so uljudno vabljeni, da se po večerni pobožnosti te prireditve udeleže. Father Dominik se je mnogo trudil, da je naučil fante in deklice za to igro. Pokažimo mu hvaležnost s tem, da se v največjem številu udeležimo njegove prireditve, katere čisti dobiček je namenjen za nove orgije. Povejte to še onim, ki morda ne bodo brali teh vrstic. Igra" je nad vse zanimiva in ima posebnosti, ki jih ni videti ob vsaki taki priliki. Vstopnina je malenkostna in namenjena v potreben namen za nove orgije. Zato naj gotovo nobenega ne manjka! Faran. -o- GLASOVI OD SV. BARBARE IZ SPRINGFIELDA. Springfield, III. Sveta ura. V petek, dne 1. aprila ob pol 8. zvečer bomo v naši cerkvi sv. Barbare imeli pobožnost Svete Ure, kakor je to pri nas običajno vsaki prvi petek v mesecu. Sveto Rešnje Telo bode izpostavljeno celo uro. Pobožnost se prične s sv. rožnim vencem, kateremu sledi pridiga, po pridigi litanije Najsvetejšega Srca Jezusovega in ob sklepu blagoslov z Najsvetejšim. Tokrat bode pridiga najprej v slovenskem jeziku; veleč. g. James Howard, župnik Sv. Neže, pa bodo pridigo-vali v angleškem jeziku. Father Howard so častitljivi duhovnik, že nad 40 let župnik na isti župniji. Na daicko so znani kot velik častilec Naj-svetejšega Zakramenta Altar-ja. Slovenci, pridite vsi v cerkev v petek zvečer, da javno pokažete svojo vero v to največjo skrivnost katoliške cerkve. Pridite in pridružite se trpečemu Odrešeniku, ki na večer pred svojo smrtjo sam kleči na trdi zemlji v vrtu Gece-mani. Naj vas ne zadene Njegova grenka pritožba napram apostolom, ki so spali, medtem ko je On molil ves v krvavem potu : "Niste mogli le eno uro z menoj bdeti?" Da, Slovenci, le zbirajmo se okoli ta-bernakeljna, kakor so se množice venomer tiščale okoli Zve- štveno blagajno. Društvo je bilo šele pred kratkim ustanovljeno in dobro napreduje. Premogarska stavka. S prvim aprilom bodo premogarji pričeli stavko, ker se ne morejo pobotati z delodajalci. Lastniki premogokopov so trdosrč-ni bogatini, ki bi radi izrabljali delavca. Obe stranki pričakujeta zmage, mi jo pa želimo le delavcem. Vojna s Kitajci. Ameriška vlada je silno oprezna v svojem postopanju napram Kitajcem. Dosedaj še pač ni nobene inevarnosti glede vojske, če-!prav je agitacija in "izzivanje" 'silno proti Ameriki na Kitajskem, kakor tudi v Mehiki. Vojaške oblasti so docela mirne, a pazne. Ameriško brodovje in majhen oddelek vojaštva je v kitajskih lukah le v "obrambo"; tam stanujočih ameriških državljanov. Poročevalec. -O- PEVSKI KONCERT V SHE-BOYGANU. Sheboygan, Wis. Cerkveni pevci in pevke župnije sv. Cirila in Metoda prirede v nedeljo, dne 3. aprila zvečer svoj pevski koncert z malimi predstavami v korist cerkvene blagajne. Na programu imamo več lepih pesmi, katere še niste slišali v Sheboyga-nu. Kdor se količkaj zanima za lepo petje, se bo gotovo u-deležil te naše prireditve. Torej zagotavljamo, da ne bo ni- komur žal, kdor bo nas posetil ta večer. Zapeli bomo, da bodo udeleženci res imeli užitek, in to je, kar pevci želimo, da zadovoljimo svoje udeležence. Še enkrat: Na Tiho nedeljo večer ob pol 8. uri vsi v cerkveno dvorano! V imenu pevk in pevcev: I. Mohar. j -o- I Avtomobilska nesreča pri Jaški ! Med Krašiči in Jasko se je prevrnil nek avto v jarek in pokopal pod seboj šoferja in trgovskega potnika Alkalaja. Šoferju se ni nič zgodilo in je ostal nepoškodovan. Potnik Al-kalaj je pa dobil težke rane na glavi in po celem telesu. VOLITE ZA WM. HALE 1H0MPS0N-A IN GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vai list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem._____ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper 1 — Always support your home town dealers and merchants! _______ Slovenskemu občinstvu V NO. CHICAGO -WAUK1JGANU naznanjam, da sem prejel pravkar v zalogo spomladanske in letne obleke, vsake vrste različnih barv in velikosti. Pridite in oglejte si jih! Obenem je vam na razpolago velika zaloga vsakovrstnih obuval. Istotako vsake vrste sloveča "Coopers" spodnja obleka, praznič-, ne srajce, za na delo itd. Tudi vsakovrstne ovratnike in ovratnico Cene zmerne, blago prvovrstno, postrežba točna! Se vsem priporoča za poset! Frank Opeka 502 — 10th Street, WAUKEGAN, ILL. ENAKE PRAVICE ZA VSE EDINI KANDIDAT, KI JE NASPROTNIK PROHIBICIJE, MERIL ZA VODE IN BRiTIŠKE PROPAGANDE V NAŠIH PUBLICNIH ŠOLAH. THOMPSON JE ZA PROTEK-CUO VAŠiH DOMOV. NIKOMUR NE EO DOVOLIL, DA Bi PRESTOPIL PRAG VAŠE HIŠE, NE DA Bi iMF.L ZA TO POSTAVNEGA DOVOLJENJA. ON JE .ZA VEČJO CHICAGO IN ZA NEOMEJEN GRADBEN! PROGRAM. DQ5TJ BO DELA ZA DOBRO PLAČO, ?N BOLJŠE ŽIVLJENJSKA RAZMERE ON BO PREPODIL SLEPARJE, BANDITE iN DRUGE ZLOCIN-CE IZ MESTA V 24 URAH PO NJČ.GOVI iZVOLlTVi. NAPRAVIL BO ULICE VARNE ZA MOŠKE* ŽENSKE IN OTROKE V CHICAGI. ON EO PREKLICAL ODREDBO ZA MERJENJE VODE IN DAL MESTU TOLIKO VODE, KOLIKOR JE SO POTREBOVALO ZA NIŽJE STROŠKE, KAKRŠNE SO 3MEL! PREDNO JE DEVER PRIPOROČAL MERJENJE VODE. ON BO GRADIL PODZEMELJSKE ŽELEZNICE IN DAL CHICAGI BOLJŠO TRANSFORTAC1JO, Ki BO KORISTILA PREBIVALCEM PO CELEM MESTU. ON BO ODSLOVIL IZ SLUŽBE WILLIAM McANDREW'JA, KI JE BRENNAN-DEVER JEV ŠOLSKI SUPERINTENDENT IN BO SKRBEL ZA TO, DA BODO DOBILI OTROCI NAJBOLJŠO ŠOLSKO VZGOJO V AMERIKI, POD VODSTVOM DOBREGA SUPERINTEN-DENTA IN ZMOŽNIH UČITELJSKIH MOČI. DAL BO NOVE ŠOLE IN DOVOLJ PROSTORA ZA VSE OTROKE. Nagovorile svoje prijatelje, da bdo volili za 11. HALE THOMPSON IN LAHKA VINA TER PIVO V TOREK 5. APRIL — Volišča bodo odprta od 6 A. M. do 4 P. M. South Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik. -fWw'..-..........................1..... JgW£Ii£R On the Cor. 8th Str. and New York ave.t Sheboygan, Wis. i&V-K-'WSfa&aba*^ ^ ir^ V IP '-v-^r.-mnrrr-f----- JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Stmt« Sheboygan, Wis. Tel. 877 J. 3747 W. ijutmnaiiiiinffiitaMiHunramtm^^ f JOHN PICHMAN ^ | | 1810 West 22nd Street, Chicago, 111. g 1 PHOXE ROOSEVELT 2316 i I Rojakom priporočam svojo KROJAŠKO OBRT. Izdelujem | j§ obleke za gospode in dečke po najnovejših vzorcih. Čistim, likam, po- s H pravi jam in barvam. Z mojim delom je vsakdo zadovoljen, gotovo g | boste tudi vL g wiM»iatfniHHtiniroMumo»HiiiimmnffliiHic^ 'Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, n£ odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. <' Preiskava in w»»hi BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od fc zjutraj, d« S. zvečer. V ne daljo * od 10. zjutraj do 12. opoludno. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje it v. »obe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS / JOLIET, ILL. ličarja ter mu sledile, kamor- j koii je Sel. "Hodil je okpli dobrote deleč." Sveti evangeliji nam ne poročajo niti enega slučaja, da bi Gospod koga bil zavrnil, ki Ga je prosil pomoči. Svoja božja usta je odpiral ne le v pouk vsem, temveč v tolažbo žalostnim, v odpuščanje grehov zgrevanim. Svoje roke je dvigal v blagoslavljanje o-trok in ljudstva, delal je čudeže, nad katerimi je svet strmel. Isti Kristus biva na naših altar-jih. Z neizrečeno ljubeznijo sprejema tiste, ki se mu zaupno bližajo. Mi Slovenci smo majhen, neznaten narodič. Ma-lokedo nas pozna, osobito tukaj v Ameriki. Se spominjate Caheja v evangeliju? Bil je majhne postave, kratek, neznaten možiček. A Gospoda je hotel videti, ž njim govoriti. Kaj je storil? Preril se je skozi množico in z vso močjo hitel naprej po cesti, dokler ni dosegel sikomorovega drevesa, ki so ga ptice po previdnosti božji vsadile ob cesti. Splezal je na drevo in tam čakal, da se približa Gospod. Neprenehoma so bile njegove oči oprte le v Gospoda, ki se je sredi množic približeval drevesu. Hitreje in hitreje je bilo srce dobrega moža v zvestih prsih, čim bližje je prihajal Oni, po katerem je koprnela njegova duša. "Ca-hej, naglo stopi doli (k meni), kajti še danes bo zveličanje do-šlo tvoji hiši." Slovenci, hitimo naprej pred drugimi narodi k tabernakeljnu. Tudi nas bo Gospod mihostno nagovoril, Dvanajstletnica. V nedeljo bo dvanajst let, kar je naš g. župnik Mažir imel prvo božjo službo v naši cerkvi. Bilo je na velikonočno nedeljo, dne 4. a-prila 1915. Ker smo sedaj še v postnem času, ne bo nobene posebne slavnosti, razun sveti-maše v zahvalo. G. župnik jc minolo nedeljo vernike zaprosil, naj ob dvanajstletnici za njega molijo in sv. obliajiia darujejo. Plesna zabava po veliki noči V soboto, dne 30. aprila, ob 8 zvečer bo društvo sv. Družim št. 18 priredilo svojo plesno veselico v naši dvorani Slovenija Slovenci ste vsi uljudno vabljeni. Cisti dobiček pojde v dru ■ Vkmi; 2S75 im 274S. I Anton Nemanicb & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLDBTW m AMS&IKL USTANOVLJEN L. 1895. 1U mpoligo mot im dan. — NajboljH avtomobili mm. W» brsta ia t«ito?uj«. — Ose ki—as. MOB — H. CHICAGO. IT. JOLIKT. ILL. Petek, 1. aprila 1927. • N "AM EIUKAftSKISLO VENEC" J.--1 ! Družba : IjBjiBž; sv. Družine ( -- (•THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zediajenih Državah OflTll?^ « I AT TOT III Severne Amerike OMJliZl uULliM ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: predsednik.....................GEORGE STONICH. 815 iT. Chicago St., Joliet, I1L I. podpredsednik........JOHN N. PASBERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik____J O S. PAVLAKOVICH. 39 WincheU St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik.____________________JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, I1L Zapisnikar........................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik...................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet. I1L Duhovni vodja___________REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, I1L JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, I1L POROTNI ODBOR: FRANK P AVL AKO VIC H, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St.. La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St.. Joliet, 111. _____o- Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 95. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se iviša zavarovalnina na $1,000.00. Cd 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEl DOPIS ČLANA DRUŠTVA I SV. DRUŽINE ŠT. 14 D.S.D. Pittsburgh, Pa. Uazun našega #1. predsedni-i.;t sohrata Stoniča, potem gi. ■ t jiika sobr. Slapničarja in pa ladzornika sobrata Medica se • i kokedaj kdo oglasi iz vrst ascjr;i članstva. V resnici smo !»rc:ihi in zdi se mi, da jaz vem i vzrok, zakaj je temu tako. Naša organizacija bi morala imeti glasilo, da bi ga dobivali vsi člani in članice. PoLem bi \>i brali in med članstvom : ■•i so gotovo vedno dobil kdo, fci i->i dopisoval v glasilo. Na ta način jaz mislim, bi bilo v glasilu več reklame, kakor jo je pa sedaj. Zdaj jo dobijo samo društveni uradniki. Po mojem bi to stalo par.centov vsakega člana, ali reklama pa bi bila za Družbo mnogo večja, kakor je sedaj. Tudi bi lahko potem n. pr. priobčevali v glasilu mesečne račune med društvi in Družbo in ljudje bi to brali z zanimanjem. Na ta način bi se v marsikateremu zbudila želja do dopisovanja. Prišlo bi na ta način več reklame v svet in to lii bilo le Družbi sv. Družine v korist. Nekaj je potrebno, da se bo radi tega storilo na prihodnji DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. konvenciji, če nočemo, da bomo stali vedno na enem in istem mestu. Zdaj je lepa pri- i lika, ko je zadnja konvencija ' sprejela novo lestvico, da usta- J navija lokalna društva vsepo- t vsod tudi v drugih državah in i ne samo v Illinoisu in Pennsyl-vaniji. Jaz poznam našega cenjenega gl. predsednika sobrata George Stoniča, da je navdušen 7-i napredek n;?sc slavne Družbe sv. Družine. A priporočal bi mu pa le, da bi skušal dvigniti zanimanje v vsaki naselbini vsaj tam, ker so slo-' PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo t Lidi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Liubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na pod lagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj- v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Paris' ia sicer 4. junija. Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako ose- bo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino,' ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & ČESARK 455 W. 42nd SL, New York, N. Y. venske fare, tam upam,, da hi bilo povsod ugodno polje za ustanovitev novega? društva. — Pač treba v ta namen žrtvovati nekoliko časa in drugega če potreba. Brez nič ni nič in brez muje pravijo, da se še čevelj ne obuje. Zato bi svetoval so-bratu gl. predsedniku, da bi se bolj pogosto oglašal tudi v glasilu in nam vsaj sedaj pred konvencijo dajal več nasvetov. Treba pač živahnega razmotri-vanja, da se za konvencijo do-, bro pripravimo. Da ne bomo prišli samo na konvencijo in tam porabili tisti čas, pa nič novega ukrenili. Na naših konvencijah je vedno tako, pa naj : si bo pri tej ali drugi organizaciji. Vse po starem, vse po starem. Po konvenciji potem pa tudi ostane vse po starem. Na zadnji konvenciji se je vendar posrečilo, da se je sprejelo no- : vo lestvico. S tem, dragi bratje, je pa dana lepa prilika, da po-nesemo našo družbo še v druge države. Po naselbinah, kjer ji so slovenske fare, sem prepri- i can, da bodo šli gl. odbornikom i na roke slov. čč. gospodje du- i frovnikL Samo treba je na de- ] [o. Imamo naselbine kakor 1 Kansas City, Pueblo, Denver, ] Forest City v Pennsylvaniji. — i [mamo minnesotske naselbine. < Nepregledno polje je, le oračev < li, oračev, ki bi prijeli za plug s po teh naselbinah. Zato bi bi- 1 o dobro, da bi vsaj na prihod- , iji konvenciji izbrali posebne- ] ja organizatorja, ki bi ga po- t ;lali na delo v te naselbine. — i Bratje, to bi ne bilo brez uspe- s ia. Naj tudi nekaj stane, am- c Dak v korist bo družbi. Če bo- j no pa tiho, bomo pa ostali v j jozabljenosti. Morda kdo poreče, kaj da- \ em te nasvete. Zato, ker me J ezi ta zaspanost med nami i ;lani. Zakaj bi se ne oglašali £ >olj pogosto. Polje je veliko, jI ni pa spimo. ji i Naj omenim samo to-le še: ( raz sem pridobil, odkar obstoji lase društvo št. 14 okrog se-1 dem članov v društvo. Druge pa vidim, da imajo tako lepo priliko, več prijateljev in znancev kakor jaz, pa nikdar ne reče ne take ne take besede, da bi jih pridobil za v društvo. — Kaj bomo samo nekateri agiti-rali, drugi pa spali? Tako ne gre. Vsi smo bratje in vsi moramo gledati za napredek in porast našega društva in naše slavne organizacije Družbe sv. Družine. Konečno še priporočam, dajmo, začnimo z razmotrivanjem takoj, da ne bo vedno le vse po starem. Saj je dovolj, ker smo že stari sami, ne pa, da bi moralo zato biti še pri društvu in pri Družbi vse po starem. Brez zamere in z bratskim pozdravom do vsega članstva! Član dr. št. 14 D.S.D. -o- IZ URADA DRUŠTVA SVETE DRUŽINE ŠT. 6 DSD. No. Chicago-Waukegan, III. Kakor vsi veste, velikanoč se bliža. Katoličanov in članov! katoliških društev dolžnost je, j da opravijo v tem svetem času t svojo versko dolžnost. Naše društvo bo imelo spoved v soboto, dne 2. aprila. V nedeljo, dne 3. aprila pa skupno sv. obhajilo. Prošeni ste vsi, da se skupnega sv. obhajila u-deležite korporativno. Zbirali se bomo v šolskih prostorih. To bo pri prvi sv. maši ob šestih. Prihodnja nedelja je pa tudi prva nedelja v meseeu in radi tega imamo tudi redno mesečno sejo ob 2. uri popoldne v šolski sobi št. 3. Prošeni ste vsi člani, da na to sejo pridete, ker je več važnih točk za rešiti. Z bratskim pozdravom, Joseph L. Drashler Jr., tajnik. -o- Umrl je v Žabnici g. Andrej Vilfan, šolski upravitelj v Sori. Blagi pokojnik je bil skrben vzgojitelj in delaven član izobraževalnih organizacij. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" SHOD ZASTOPNIKOV ljudi, ki so prišli iz inozemstva in tukaj postali ameriški državljani, se je vršil v nedeljo 27. marca v Sherman hotelu, kjer je bil tudi banket. Predsednik shoda je bil Mr. A. B. Mes-ser, ki je predsednik organizacije narodov iz inozemstva. Mr. Messer je predstavil vsem navzočim kandidata za županskoj mesto v Chicagi — Wm. Hale Thompsona, ki je imel glavno1 besedo Pri tej priliki sta tudi govorila Mr. Charles S. Peterson,' republikanski kandidat za1 mestnega zakladničarja in Mr J Patrick Sheridan Smith, kandidat za mestnega klerka. Go-' vornikom so vsi navzoči pritr-j jevali in ploskali. Viharnega ; aplavza je bil tudi deležen At-j torney General Oscar E. Carls-trom, ki je bil predstavljen kot bodoči guverner države Illinois. Sodnik Barnard Barasa je tudi govoril in priporočal Thompsona v izvolitev. Ko je prišel Thompson v dvorano, so vsi navzoči ustali raz sedežev in več minut vzklika-; li ter ploskali. Thompson je _________ i PARME NA P R O DAJ | 320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, j 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, j $20.00 za aker, takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont, j Michigan.__57-23 > 120 AKR. blizu Culver, Ind.. na lah-j kc odplč. J. A. Moltcr, Plymouth, Ind._22-čdoč I 200 AKR. farma na prodaj, zemlja dobra, za pojasnila vprašajte pri lastniku. John Wotipka, Owensville, Mo.____31-sr,č,p NOVA HIŠA v obliki L s trgovino,! 1-5 sob stanovanje 1 nadstr. 1 den- j tist office in sprejemna soba, 5 sob v drugem nadstr., garaža za 3 ka- , re, parna tpl. nil burner, za kup- j čijo in stanovanje. $29.000! Le ne- __kaj takoj. Juniper 7947. č.p.s FARMA 133 AKR. 74 obdelane, dobra zemlja. 3971 Humphrey St., St.1 Louis, Mo.________ 37-pdop MILFORD, CONN. 3 akr. farma, 1 milja do želez, post., hiša 7 sob,: furnace lit., elektrika, studenec,1 hlev, garaža, kokošnjak, sadje. —[ $7500. Alfred Jones, Route 28, Cos1 Cob, Conn.__39-p _____TJGODNA PRILIKA. UGODNA PRILIKA. ZA ČLOVEKA, KI GOVORI SLOVENSKO IN GA VESELI SLUŽBA TRGOVSKEGA POTNIKA. IMAMO MESTO ODPRTO ZA MOŠKEGA ČEDNE ZUNANJOSTI V STAROSTI OD 25 DO 45 LET. GOVORITI MORA ANGLEŠKO IN SLOVENSKO. MI SMO V KUPČIJI ŽE 18 LET. AKO VAS BO VESELILO, LAHKO DOBITE STALNO SLUŽBO. PRIDITE OD 9:30 DO 1 P. M. MR. JOYCE Soba 660, 1st NATIONAL BANK BLDG. 31 S. CLARK STREET, CHICAGO, ILL. 32-sr,č,p DELO I1T~ŠTU "HOUSEKEEPER" pri invalidu, 5329 S. Artesian Ave. Pros. 6877. č.p.s POHIŠTVO NA PRODAJ. Wl*RLIT2?ER player piano, avtomatična, tudi "auto knitter". 4206 Monroe St. 38-pdop' KRITJE STREHE (ROOFING). I Če pušča streha — 3 popravila ga-' rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 6114 vsi department!. _56-23 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva zsl štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihnanite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedae Ave. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za na« ročfla zBl premog — drva in preva- I , žanje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR SUA W. 21st Place, Chicago, IH Odprto ob sobotih do 9. ure zvečer. t Obleke z dvojnimi hlačami za moške in dečke —- za pomlad in poletje. Čista volna, modri ševijot (serge) in iz modre kašmirske tkanine — sivo volneno blago in štrahasto — Lepi vzorci, DVOJNI ALI TROJNI GUMBI — REKELCI V ENI ALI DVOJNI VRSTI, dvojne hlače z vsako obleko — srednje ali zelo široke spodaj. Vse velikosti — za moške in dečke — 34 do 44 in za prav de- Pomladna velika razprodaja od $25 do $30 ZASTONJ Z vsako m°ško ali dečjo obleko škatlja San Remo cigar vredna $3. ZA DEČKE OBLEKE ŠTIRI KOSE ( ^^^ $7.95 in $8.95 f^M^ I Dobre, močne in trpežne obleke za dečke vsakovrstne | i; barve in velikosti. Najnovejši vzorci, z dvojnimi vrstami »/ gumbov ali z eno vrsto. Ene hlače dolge, druge kratke \ (Golf knickers). Velikosti od 8 do 17. ' Obleke za dečke z dvojnimi dolgimi hlačami po iK WyS \ $10.00 in $12.50 ' Sama volna —-.sivo mešano, z dvojnimi vrstami gvtmr JyPfcT* y bov ali ^ eno vrsto. Dvojne hlače dolge lepo narejene v / f ■ velikosti 10 do 18. B / * I / \ ' Zidarska in cementa* dela, Ufker tame ti«, tiwik* •tepolce, «mentn* tU. popravljam hlN, delam garaže. Delo sprantirapo, cene nizke. JOE PRAZAN 2637 W. 21 st Str, Cfcicagcs, III. Phone: Rockwell 4918 po 6. z« eon. Pokličite, pridem k vam v svrho. dogovora. DELO IZVRŠIM TAKOJ. ; govoril o mestu in njegovem napredku. -o- Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vasem listu "Am. Slovencu!" STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. ETC. RE- 9UIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912. | Of Amerikanski Slovcnec published daily cxccpt Sun., Mon. and the day ,'after holiday, at Chicago, Illinois. April 1, 1927. State of Illinois, County of Cook. Before me, a Notary Public in and for the State and county aforsaid, personally appeared Albin Zakrajšck, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the liusines Manager of the Amerikanski Slovenec and that, the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, ctc, of the aforesaid publication tor the date shown in the above caption required by ♦lie Act of August J4. 1912 embodied in section 443, Postal Laws and Regulations. printed on tlie reverse this form, to wit: 1. That the names and addresses of tiie publisher, editor, managing editor, and business managers arc: Publisher Edinost Publishing Co., 1849 West 22nd St.. Chicago. 111. Editor John Jerich 1925 West 22nd PI. Chicago. 111. Business Manager Albin Zakrajšek. 1849 W. 22nd. St. Chicago, 111. 2. That the owners are: Edinost Publ. Co., 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. share holders. Rt. Rev. Mgr. Anthony Ogulin, St. Paul. Minn. — Rt. Rev. Mgr. M. Bilban, .Gilbert, Minn. — Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. — Rev. J. Cherne, 1 New Jersey St.. Sheboygan, Wis. — Rev. Ciril Zupan, 806 E. B. St.. Pueblo. Colo. — Rev. P. Benigeti Snoj, Lemont. 111. — Rev. J. J. Oman, 3547 East 80th Street. Cleveland. Ohio. — Rev. A. L. Bombach, 400 Center Street, Darbcrton, Ohio. — Rev. j. Blažič. Lcckrone, Pennsylvania. — Rev. A. Leskovec, 307 Adams St.. Evcleth, Minn. — Rev. F. Turk. 245 Linden Ave., San Francisco, Calif. — Rev. M. I'irnat. Butte, Mont. — Rev. A. Mlinar, Canada. — Rev. A. M urn. O KM.. Clifton, J. — Rev. M. J. Golob, 450 Pine St., Bridgeport, Conn. — Rev. J. M. Trunk, Lcadville, Colo. — Rev. B. Win-' kler. So. Chicago, 111. — Rev. Blanko Kaučic OFM., So. Chicago, 111. — Sisters of St. Francis. So. Chicago. Ill Dr. sv. Juriia št. 960 Kat. Boršt. Chicago. 111. — Dr. Marije Device št. 33 < K S. K. J. Pttsburgh, Pa. — Dr. Presv. Srca Je/.us., št. 172, KSKJ., West Park, O. Dr. sv. Cirila in Metoda št. 4. KSKJ., Tower, Minn. Dr. Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J., Chicago, III. Dr. Sv. Družine št. 11, D. S. D., Pittsburgh, Pa. — Dr. Sv. Genovefe, št. 108 KSKJ., Joliet. 111. — Dr. Sv. Vida. št. 25, KSKJ., Cleveland. Ohio. _ Dr. Sv. Ane. št. 123 KSKJ., Bridgeport, O. — Dr. Sv. Srca Marijnega št. 111 KSKJ., Barberton, Ohio. — Dr. Kraljica Majnika. št. 157 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dr. Sv. Ivana Krsii-telja št. 13 DSD., Chicago. 111. — Dvor Baraga Št. 1317 GOR. Cleveland, Ohio. — Dr. Sv. Ane, St. 127 K..S.K.J. Waukegan. 111. — Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 144 KSKJ., Sheboygan. Wis. — Dr. Sv. Alojzija, št. 52 KSKJ.. Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Jožefa, št. 53 KSKJ., Xo. Chicago. 111. — Dr. Sv. Ane, št. 134 KSKJ.. Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Družine, št. 6 DSD., No. Chicago, 111. — Dr. Presv. Imena. No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Petra in Pavla, št. 62 KSKJ., Bradley. III. — Dr. Sv. Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago. Ill — Dr. Sv. Jožefa št. 21. KSKJ., Presto, Pa. — Dr. Sv. Imena, Ncwburg, Cleveland, Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ., Waukegan, lil. — Dr. Sv. Jožefa št. 103 KSKJ., W. Allis, Wis. — Vitezi Sv. Florijana št. 44 KSKJ., So. Chicago, 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ., So. Burgctts-town. Ta. — St. Cyril Church. 62 St. Marks Place. New York, N. Y. — Slov. Dram. Klub. Zdr, Kat. Društev, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane. št. 156 KSKJ., Chisholm, Minn. — Dr. Sv. Družine, št 136 KSKJ.. Tioga, Wis. — Dr. Sv. Jiirija (samostojno), Waukegan, 111. — Dr. Sv. Družine št. 1., Joliet, III. — Ccdkv. dr. sv. Ane. Pueblo. Colo.. — Dr. sv. Jožefa št. 169. KSKJ. Cleveland, O. — Dr. sv. Elizabete št. 171 KSKJ. Dulutli, Minn. — Dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Cleveland, O. Dr. Marije Cist. Spoč. št. 85. KSKJ. Finžgar. Sheboygan, Wis. — Dr. sv. Ane št. 170 KSKJ., Chicago, 111. — Dr. sv. Jožefa št. 110 KSKJ., Barberton, O. — Dr. sv. Ane št. 150 KSKJ., Cleveland. O. Anton Grdina, 1053 E. 62iul St.. Cleveland. Ohio. — John Jerich, 1925 W. 22nd Place, Chicago. III. — Albin Zakrajšck. 2228 W. 22nd St., Chicago, II! — Frank Suhadoluik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. — Jacob Turšič, 2019 W. 22nd Street, Chicago, 111. — Ursula Zakrajšek, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. — Charles Bregantič, 1903 W. 22nd Street, Chicago. 111. — Leo Mladič, 1931 West 22nd Place, Chicago. Illinois. — Katie Trillcr, South Chicago, Illinois, — Dr. James Seliškar, Cleveland, Ohio. — Joseph Lekšan. Barberton, Ohio. — Anna Jerich, ChicaK<», Illinois. — Frank Mer-lak. Chicago, 111. — John Kosmach, Chicago, 111. — John Lumbert, Farrell, Pa. — John Gornik, Cleveland, Ohio. — M. Zeleznikar, Chicago, 111. — Mrs. T. Muhich, Cleveland, Ohio. — Martin Cesnik. Indianapolis, Ind. -—- Joseph Lesjak, Braddock, Pa. — Anton Krainitz, Barberton. Ohio. — Math Turšič, Chicago, 111. — Joseph Podpečnik. Barberton, Ohio. — Catherine Kuhel, Cleveland, Ohio. — Clara Yeglic, New York, N. Y. — Mr. A. Berce, Milwaukee, Wis. — John Bižal, Kansas City, Kans. —Anton Ovnik; La Salle, 111 —Mary Iloge: Bridgeport, O. —Anna Gerchinan, Forest City, Pa.— Karol Kovačič. Forest City, Pa. — Jožef Ponikvar, Forest City, Pa. — John Sivic; Forest City, Fa.—Jacok Stergar, Indianapolis, Ind.—Jos. Zalar; Joliet, 111.— John Jamnik; Imperial, Pa.—Mich. Staniša, Chicago, 111.—Ant. Hočevar, Bridgeport. O.—Jos. Kameen J. Forest City, Pa.—John Krck; Presto, Pa.— Kat. Pavlic; New York, N. Y.—Val. Pavlic, New York, N. Y. —Jns. Slapmčar, joliet. 111. — John Frankovich, Wathena. Kansas. — Gregor Gregorich, Forest City, Pa. — Maria Globokar, Biwabik, Minn. — Joseph Drašlcr, No Chicago, 111. — Louis Mergolc, So. Chicago, 111. — Anton Gregorich, Chicago. 111. — Mike Trinko, Chicago. 111. — Joseph Drešček, Chicago. III. — Jozef Bucinell, Forest City. Pa. — Martin Kreiuesec, Chicago, III.' — Johana Hochevar. Bridgeport, Ohio. — Mrs. Mary Planinšek, Forest City, Pa. — Tohn Verbiščar, Chicago, 111. — Math Primožič, So. Chicago, 111. — John Gorsich. Pueblo, Colo. — John Modic. La Salle, 111. — Math Komp Sr., La Salle, 111. — Mary Zaletel, Oregon City. Oregon. — Mrs. J. Meglen, Joliet, 11.—Missy Marry Zore, Olyphant, Pa.—R. Snider, Rolhburv, Mich.—George Loparec. Joliet. 111.—Amalia Veranth. Ely, Minn.—Frank Vcranth, Ely, Minn. Mrs. G. Jelenovič, Chicago, 111. — Jcrnei Muhič, Joliet, 111. — Nick Simonič, Bcadling, Pa. — Frank Pcrovšek. Willard, Wis. — Michael Hochevar, Bridgeport, Ohio. — Marko in Anna Bluth, Joliet, 111. — Simon Retina, loliet. III. — Jos. Muhich. Joliet, 111. — Math Flajnik. Cleveland, Ohio. — Mrs. M. A. Hegler, McKinley, Minn. — Miss J. Mikš, St. Michael, Minn. — John Dobrauc, Franklin, Kansas. — Johrr D. Butkovich, Pueblo, Colo. — Frank Kukali. Cleveland, Ohio. — Peter in Mary Novsek, Sheboygan, Wis. — John in Mary Prisland. Sheboygan. Wis. — Felix Erlach, Sheboygan, Wis. — Rudolf Turk. Sheboygan. Wis. — Frank Juvančič. So. Chicago, HI. — Mary Blažič. Lerkrone. Pa. — A. J. Žužek, Cleveland, Ohio. — Frank Kužnik. Cleveland.. O. — Barbara Mrinel. Calumet, Mich, f.oui^ Gerčar. Cleveland. O. — Miss M try Gostič. Xew York, X. Y. — John Prlhan; Strabane, Pa. — Frank Oven: Forest City. Pa. —Jacob I'latnar. Evcleth. — Math. Kre-niesec: Chicago. 111. — Leo Jurjovec; Chicago, 111. — Frank Opeka: North Chicago. 111. — Matin w Tekavec. Cleveland. O. — Frank Anžlovar, Forcbt City, Pa. —- Anna Susman. Canon City, <"o!o. — John Xemgar; Evcleth. Minn. — Frank Rudež: Kinney, Minn. — J. A. Koshetz; So. Chicago, III. — M. F. Kobal: Chicago. 111. — Frank Knar: Forest City. Pa. — Mary Svigel; Forest City. Pa. —Frank Paticar; Forest City, Pa. — Johana Krese; Forest City. Pa. — Anna Batnbich; Fredonia. Kans. — Lena Patrick; San Francisco. Cal. — John Grum; Forest City, Pa. — Matrin Kirn; Cleveland, O. — Mary Marinčič; Forest City, Pa. — John Brcgar; Forest City, Pa. — Gertrude Virant; Lorain, O. — Anton Sterk; Manganese, Minn. — Frank Ulčar; Gilbert, Minn. — Andrew Košir; Waukegan, 111. — Mr. & Mrs. John Kučič; So. Chicago, 111. — Stephen M. Jenko; Bulger, Pa. — Marco Pint; West Allis, Wis. — Andrew Tomec; Johnstown. Pa. — Michael Tomšič; Houston, Pa. Barbara Vranesich; Joliet, 111. — JtWy Plantan; West Linn, Oreg. — Frank & Johana Chcplak, Canonsburg, Pa. — Rock Juriček, Sheyboygan, Wis. — Michael Progar, Sheboygan, Wis. — Frank RepenŠek, Sheboygan, Wis. _ J. Udovich, Sheboygan, Wis. 3. That the known bondholders, mortgages owuing or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners,stockholders, contain not only the list of" stockholders as they appear and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or othct whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief, as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for or security holder appears upon the books of the companiy as trustee or np,orf the bobks of the company: but also, in cases where the stockholder securities than as so stated by hirn. 5. That the average number of copies of each issue of publication sold or distributed, through mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding the date showing above is 7350. Albin Zakrajšek, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this- 29th day oI Ma# Job* Gottlieb, Notary Public. (My commission expires March 24, 1928.). 5==s= ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. flfflflBHHBfistflgHHnnnncnii Kaj sta hotela potujoča viteza brez spremstva, ali naj bi si upala ugovarjati glasu gospodarja v deželi, ki so bili od mladih nog vajeni bojevanja v puščavi? A vzlic temu je začelo Godvina skrbeti in polastila se ga je bojazen, ki je spala tam doli, in za krščansko stvar, ki je stavila zadnje nade v to bitko. "Jaz grem na stražo, ti pa ostani tukaj," je rekel Wulfu in zasukal je Plama ter odjezdil po grebenu kakih šestdeset korakov daleč do drugega roba vrha, ki je bil obrnjen proti severu. Odtod ni mogel videti ne tabora ne Wulfa ne druge žive duše; bil je popolnoma sam. Razjahal je, velel konju ostati na svoje mestu, kakor je bil vajen ter odšel nekaj korakov naprej do neke skale; tu je pokleknil in molil z vso močjo svoje čiste, vojaške duše. "O, Gospod, ki si bil nekdaj človek in bival v teh krajih, ki veš, kaj' je človek, usliši me. Bojim se za vse te tisoče, ki spe okoli Na-zareta; ne zase, meni ni do življenja, ampak za vse te Tvoje služabnike in moje brate. In za križ, ki si visel na njem in za vero na Ju-trovem. Razsvetli me! Daj, da slišim' in vidim, da bi jih mogel posvariti." Tako je šepetal proti nebu, molil, kakor še ni molil nikdar poprej. Godvinu se je zdelo, da ga je obšel spanec — vsaj duh mu je postal meglen in zmeden. Nato se mu je počasi zopet razbistril kot se izčisti skaljena voda. Videl je duhove, ki so šepetali medpotoma, šepetali in, kakor se mu je zazdevalo, tudi jokali tam nad Naza-retom. Kakor zastori so se mu vzdignile ko-prene pred očmi in gledal je dalje in še dalje. Videl je frankovskega kralja spodaj v svojem šotoru, okrog njega pa zbor njegovih poveljnikov, med njimi mojstra templarskih vitezov in nekega moža, ki ga je bil videl v Jeruzalemu, ko sta bila tam, in ga poznal kot grofa Raymonda tripolitanskega, gospoda Tiberije. Posvetovali so se med seboj, a naenkrat je mojster templarskih vitezov v divji jezi potegnil svoj meč ter ga vrgel na mizo. Druga koprena se je dvignila in videl je Saladinov tabor, mogočni, neskončni tiabor s tisoči in tisoči šotorov, kjer so Saraceni skozi vse nočne straže klicali Alaha. Videl je kraljevi paviljon in v njem sultana, ki je hodil sam — nobenega njegovih emirjev, niti njegovega sina ni bilo pri njem. Bil je zatopljen v globoke misli in Godvin jih je spoznal. Bile so pa te-le: "Za menoj je Jordan in Galilejsko jezero, ki me hočejo vanj pognati s celo vojsko, ako vržejo moja krila nazaj. Pred menoj je frankovska dežela, kjer nimam prijateljev, pri Nazaretu- pa njihova velika vojska. Edini Alah mi more pomagati. Če obsede na svojem mestu ter me prisilijo, da prekoračim puščavo ter jih napa-dem, predno se mi stopi vojska, sem izgubljen. Če se vzdignejo proti meni okoli gore Tabor in po namakani pokrajini, se lahko zgodi, da sem Izgubljen. Ako pa — oj, če bi jih Alah naredil blazne ter bi udarili čez puščavo — potem; potem so oni izgubljeni in vladarstva križa nad Sirijo je za vedno konec. Jaz počakam tukaj." Zraven Saladinovega paviljona je ^fta! drug, skrbno zastražen šotor in v njem sta na blazinasti postelji spali dve ženski. Ena je bila Rozamunda, Jci pa je trdno spala. Druga pa je bila Masuda, ki je bdela, kajti njene oči so se v temi z njegovimi srečale! Poslednja koprena se je dvignila in Godvin je videl prizor, ki mu je pretresel dušo. Videl je od ognja očrnjeno planjavo, nad njo pa goro, in na tej gori je ležalo na tisoče in tisoče mrtvih, med katerimi so se potikale hijene ter kričale nočne ptice. Videl jim je obraze. V mnogih izmed njih je spoznal može, .ki jih je bil videl v Jeruzalemu in drugje ali jih opazil med vojsko. Slišal je tudi ječanje male peščice tistih, ki so bili še živi. Po tej poljani in po Saladinovem taboru, kjer je ležalo še več mrtvih se mu je zdelo, da hodi njegovo telo in išče nekaj, sam ni vedel kaj, dokler se ni zmislil, da je to Wulfovo truplo, ki ga je iskal, a ga ni našel — ne, in svojega tudi ne. Nato je še enkrat slišal duhove — jako veliko družbo, kajti pridružili so se jim vsi tisti mrtveci — slišal jih je, kako so se oddaljevali, plakajoč nad Nazaretom. Trepetajoč se je zbudil Godvin iz svojih sanj; zajezdil je konja in odjahal nazaj k Wulfu. Spodaj je ležal speči tabor kot poprej, tam na drugi strani se je razprostirala rjava puščava, tam pa je sedel Wulf in motril oboje. "Povej mi," vpaša Godvin, "koliko časa je tega, kar sem te zapustil ?" "Nekaj minut — morda deset", mu odgovori brat. "In v tem kratkem času sem toliko videl," odvrne Godvin. Wulf ga radovedno pogleda ter vpraša: "Kaj pa si videl?" "Če bi ti povedal, Wulf, bi mi ne verjel." "Povej mi, pa izveš moje mnenje." Tedaj mu je Godvin povedal vse in ga na koncu vprašal: "Kaj pa ti misliš o tem." Wulf je nekaj časa pomišljal, nato pa je odgovoril: "Veš, brat, danes se nisi dotaknil pijače; zbok tega nisi pijan in nisi naredil nobene neumnosti, tedaj tudi nisi blazen. Z ozi-rom na to bi dejal, da so se svetniki pogovarjali s teboj; vsaj tako bi mislil o vsakem drugem človeku, ki bi o njem vedel, da je tako dober, kot si ti. So pa ljudje podobni tebi, ki vidijo prikazni, in te prikazni niso vedno resnične. Najine straže je konec, kajti čujem konje vitezov, ki naju pridejo zamenjat. Poslušaj me; moj svet je ta-le: Tam v taboru je tudi naš prijatelj, ki sva potovala ž njim iz Jeruzalema, nazaretski škof Egberl, ki gre v vojsko. Poj diva k njemu ter mu razodeniva celo zadevo. Svet možak je in učen. Godvin mu je pritrdil in ko sta prišla druga dva viteza ter jima podala svoje poročilo, sta skupaj odjezdila v Egbertov šotor, kjer sta vstopila, pustivši konja v oskrbi njegovega služabnika . Nepoboljšljiv zločinec. Mladoletni H. v Zagrebu je poskusil strašen zločin. Polil je celo očetovo hišo, vso opremo in celo svojega očeta v postelji s petrolejem in je hotel zažgati, da bi zgorelo vse z očetom vred. K sreči je njegovo počet- NAZNANILO! • Slovenski javnosti v Chicagi želim naznaniti, da sem te dni otvoril nove pogrebniške prostore, na novem naslovu, kjer bom na razpolago vsem, noč in dan v mestu in po državi. Prosta postrežba pri pogrebih, kakor tudi mrtvašnica je na razpolago brezplačno vsem, kadar jo potrebujejo. Na razpolago sem tudi vsak čas vsem z automobili o PR. E. PALASZ priliki ženitovanj, krstov itd. — Vsem se priporočam v naklonjenost! Frank E. Palasz — pogrebnik — 1916 West 22nd Street, Chicago* III. Telefon: Česal 1267 — Na doma: Rockwell*4882 je pravočasno opazil nek stanovalec v hiši. Zločinec je rojen 1. 1912. Bil je že večkrat kaznovan in so ga isti dan, ko je zvečer hotel zažgati očeta in hišo, izpustili iz kaznilnice na ponovne mile prošnje očetove. -o- Širite amer. slovencai NAZNANILO IN PRIPORO. ČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku,. Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. ^im-tana/^^MtU^^^^^U! lift itself^ "lip SLOVENSKE PLOŠČE Imamo v zalogi vsakovrstne Columbia slovenske plošče, katere razpošiljamo na vse kraje pod sledečimi pogoji: Ena do tri plošče, po 85c kos; štiri ali več, po 85c, in 2 zav. igel zastonj. — Vse plošče v naši trgovini pa dobite po 75c- Vsako naročilo izvršimo tisti dan, ko ga prejmemo. Pišite po cenik. Pošljite z naročilom denar ali pa pošljemo na povzetje C. O. D. SEZNAM NOVIH PLOŠČ: 25025F—Držimo skupaj, Landler, Instrumental Trio. Rojaki, Landler, Instrumental Trio. 2502GF—Tirolski Valček. I. Del. Zither^ Solo. Tirolski Valček, II. Del. Zither Solo. 25027F—Sobotni večer, valček, Accordian & Zylophone. Nedelja, polka, Accordian & Zylophone. 25028F—Dokler se ne utrudimo. Peasant Band. Dobro se zasukaj. Peasant Band. 25029F—Na bregovih drave. Frank Grdina Trio, Instrumental. Pomlad v Kraških gorah. Frank Grdina Trio, Instrumental. 2S030F—Večerno veselje. Military Band. Vsi naenkrat. Military Band. 25031F—Pred volitvami. Danilo in Danilova Duet. Na svet večer. Danilo in Danilova Duet. 25033F—Oj tam za goro. Slovenian Male Quartette. Gor čez jezero. Slovenian Male Quartette. 25034F—Sokolska koračnica. Band. Češka koračnica. Band. 25035F—Slovenski Lendler, Dušan Jovanovic Tamhuritze. Slovenska Polka. Dušan Jovanovic Tamhuritze. 25036F— Radost, polka. Accordian Quartette. Slovenski Valček. Accordian Quartette. 25037F—Sinoči je pela. Male Qaurtette. Stoji, stoji Ljubljanca. Male Quartette. 25038F—Tmave oči, valček. Columbia Orchestra. Bora koračnica. Columbia Orchestra. 25039F—Na poti v stari kraj. I. Del. Quartette Jadran. Na poti v stari kraj. II. Dell. Quartette Jadran. 25040F— Hojer Valček. Hojer Trio. Pečlarska Polka. Hojer Trio. 25041F—Veseli rudarji — koračnica. Hojer Trio. Sladki spomini — valček. Hojer Trio. 25042F—Daleč v gozdu — valček. Columbia Orchestra. Večerni Valček. Columbia Orchestra. 25043F— Polka staparjev. — Hojer Trio. Ti si moja — valček. — Hojer Trio. 25044F—Coklarska Koračnica. — Hojer Trio. Triglavski Valček. — Hojer Trio.. 25045F—Mazulinka. — Hojer Trio. Ptičja vohcet. — Hojer Trijo. 25046F—Ljubezen in pomlad. — Male Quartette *'Jadran". Slovensko dekle. — Male Quartette "Jadran". 25047F—En starček je živel. — Male Quartette "Jadran". Sijaj solnčice. — Male Quartette "Jadran". 25048F—Hospodarstvo—Lendler. — Jahrl Trio, Instrumental. Na Kranjskih Gov — polka. — Jahrl Trio, Instrumental. 25049F—Prišla bo pomlad. — Moški kvartet "Jadran". Zadovoljni Kranjec. — Moški kvartet "Jadran". 25050F—Orlovska Koračnica. — Band. Orjuna naprej — Koračnica. — Band with Chorus. 25051F—Vzajomnost — šotiš. — Columbia hudobni kvintet. Kukavica — valček. — Columbia hudebni kvintet. 25052F—Na Adriatskem bregu — valček. — Kranjski harmonika duet. Na veselje svadba — polka. — Kranjski harmonika duet. 25053F—Hribčki ponižajte se. — V. Ljubljani, Quartette. Jaz bi rad rdečih rož. — V. Ljubljani, Quartette. 25054—Bodimo veseli — polka. — Kranjski Instrumental Trio. Na jadranski obali — valček. — Kranjski Instrumenta! Trio. 25055F—Vigred se povrne. — Slovenski moški kvartet. Oj Doderdob. — Slovenski moški kvartet. 25056F—O mraku. — Moški krartet "Jadran". Dolenjska. — Moški kvartet "Jadran". 25057F—Slovenec sem. — Moški kvartet "Jadran". Perice. — Moški kvartet "Jadran". 25059F—Clevelandski Valček. — Hojer Trio. Jaka na St. Clairu — polka. — Hojer Trio. 25050F—Suster Polka. — Math Arko Hojer. harmonika 25060F—Suster Polka. — Math Arko Hojer, harmonika. THE PLAY SHOP GILBERT P. FINNEGAN, lastnika. Poleg Miners' National Bank Phone: 23 Vsakovrstne muzikalične instrumente. Različne predmete za šport. (Sporting Goods) EVELETH, MINN. S.P.D. sv.Mohoria i USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921. Sedež: CHICAGO, ILL. Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place. Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street. Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. Zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd Street. Blagajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd St. Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. NADZORNI ODBOR: John Horwath, Frank Kobal, Mary Sagadin. POROTNI ODBORj Louis Duller, John Kosmach, Steve Zabcich. Organizator: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec." Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. VABILO NA SEJO. Vsi člani in članice Slovenske Podporne Družbe sv. Mohorja se uljudno opozarjajo na redno mesečno sejo, ki se vrši v nedeljo, 3. aprila 1927 točno ob 2. uji popoldne v cerkveni dvorani. Asesment se začne pobirati kot navadno, eno uro preje. Nekateri še sedaj niso plačali in ne vrnili vstopnice od veselice z dne 31. decembra 1926. Vsi tisti se prosijo, da to gotovo storijo na tej seji. Kot je že vsem znano, je meseca marca umrl naš sobrat Frank Terselich; vsled tega mora vsak član in vsaka članica plačati v mesecu aprilu S 1.00 v sklad za pogrebne stroške. — Člani mladinskega odseka pa plačajo 50c. Mesec: Dohodki: Stroški: Januar . . . :...... §425.30 8422.20 Februar ......... 286.59 185.00 Marec .......... 351.35 235.10 Stroški......$1003.24 Preostanek v blagajni v 3 mesecih. . Blagajna 31. decembra 192G ...... S842.30 .$220.94 .3929.06 Blagajna 31. marca 1927 ...........§4150.00 Sprejeti v marcu: Mary Novak, Maggie IVrša in Marko Zovko. Umrl: Frank Terselich. Družba šteje 31. marca 1927. 462 članov in članic. John Gottlieb, tajnik. ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" — Chicago, 111. — Mount Greenwood, ki je bila vas za sebe, je pri klopi jena mestu Chicago. Spada k devetnajstemu wardu. bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER Tvomiska znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. jJA t Prijatelj v Potrebi - PRODA SE lepa dvonadstropna hiša v bližini slovenske cerkve. 4-5 sob, vse v dobrem stanju. — 'Plin, elektrika in druge u-dobnosti. Kdor želi kupiti, ne potrebuje več gotovine kot $600. Drugo je vse na vknjižbo, ali na obresti. — Kdor se zanima, naj se zgla-si pri: Martin Laurich, 1900 West 22d Place, Chicago, III. č,p,s NERVOZNE—MEL AN HON 1Č-NE—RAZDRAŽLJIVE IN BLEHNE ŽENSKE. \ ase življenje ni crnla vredno ako tri »i te holečinr. ki su običajne pri ženskem spolu Trpljenje in bolečine vplivajo na lepoto /enske. obraz ii postane starikav. kakršnega nihče nc ljubi. Kdo pa ima rad starikavo silno žensko? Večina žensk -e pokori dalje v življenju v trpljenju, nvsleč. da mora tako biti, da j<- ženski že tako usojeno. T>» pa ni resnica. * Prav nič ni potreba trpeti, ko se vendar lahko vse pozdravi. So na razpolago zdravila, ki gotovo pomagajo. Mrs. \nton i v. Mc?Keesport pravi,