Tema meseca SOCIALNI POGLED NA PROBLEMATIKO STARANJA DELOVNE SILE Z VIDIKA DELOVNE SILE Peter Stefanoski, dipl. soc. delavec* Način zbiranja statističnih podatkov in kokratnim življenjskim okoljem (poeno- - predpostavke in prepričanja, ki njihov prikaz pripelje do prve zadrege stavljeno: duševne in telesne izkušnje) delujejo kot samoizpolnjujoče se v strokovnih razpravah o staranju de- kaže kot njegova »druga narava«. Torej prerokbe (self full-fi ling prophecy), lovne sile. Številni statistični prikazi kot stanje, ki je sicer »kulturološko« po- - organizacija dela, se osredotočajo na prikaz razmerja gojeno, vendar pa ga ne moremo po- - karierna politika. med mladimi do 15 leta starosti, torej ljubno voljno spreminjati. Če v določe- Neprestano poudarjanje, da so sta rejši tistimi, ki »še ne smejo delati«, in sta- nem okolju pripisujejo določeni starosti delavci manj prilagodljivi in manj motivi- rejšimi od 65 let, ki »ne smejo več de- določene težave (ki naj bi mu po defi - rani za spreminjanje delovnega proce- lati«. Razmerje se, kot je splošno zna- niciji pripadale), bo posamezniku težko sa, nima neposredne zveze z fi ziološko no, v zadnjih desetletjih čedalje hitreje prepričati okolje v nasprotno. Primer: 50 starostjo. Z vidika razvojne psihologije nagiba v večanje deleža slednjih. let in več stari ekstremni športniki (tria- je dejstvo, da je človek v »poznejših« Po podatkih iz statističnih letopisov RS tlonci, maratonci,...), ki na trgu delovne letih že do te mere osebnostno izde- so deleži »mladih« in »upokojenih« v sile veljajo za »iztrošen material«. lan, da lahko dokaj neobremenjeno letih 1900, 2001 ter projekciji za leti Politika se poskuša odzivati na tovrst- povezuje pretekle izkušnje z vizijami o 2011 in 2020 taki: na diskriminatorna stališča. Tako so na prihodnosti. V de lovni organizaciji, kjer _________ se napove dujejo spremembe, pravilo- 2020 ma pričakuje, da bo že pri načrtovanju 16 sprememb lahko na primeren način 65 aktivno sodeloval. V takih primerih se 19 izkaže, da starejši delavci niso manj motivirani za spremembe. V povprečju Tisto, kar nas zanima na tej konferenci, primer v Sloveniji z zakonom o delov- pa težje pristanejo na »neargumentira- pa je »starost« kategorije od 15 do 65 nih razmerjih pozitivno diskriminirani no« spreminjanje, ki ga dojemajo kot let, torej tistega dela prebivalstva, ki sta rejši delavci (ne smejo biti na primer proces, ki je namenjen samemu sebi ga praviloma štejemo za delovno silo. razporejeni na delovna mesta, na kate- (»mladim« je včasih že sama možnost Čeprav je jasno, da večji kot je delež rih obstaja nevarnost poškodbe ali zdra- spremembe dokaz, da je le-ta potreb- prebivalstva nad 65 let, večja je pov- vstvene okvare, za delavca ugodnejši na). Zavrnitev vprašanj in zahtev po prečna starost kategorije od 15 do 65 način odpovedi pogodbe o zaposlitvi...). utemeljitvi spremembe lahko okrepi let, pa je vseeno zanimiva projekcija S takim odzivom, ki sicer vsaj delno »opozicionistično« držo, ki jo napačno deleža prebivalstva med 45 in 60 let za blaži položaj starejših delavcev, pa hkra- tolmačimo kot neprilagodljivost, zasta- leto 2010 v Franciji, ki naj bi presegel ti ohranja pri življenju te iste predsodke relost, vztrajanje v taki drži pa dejan- 40 %. V Sloveniji je v letu 2003 delež - ker so starejši (beri - bolj o sko vodi do konfl iktov oz. do načelnega prebivalstva te starosti znašal 20,9 %. fl eksibilni, ...), jih je treba dodatno ščititi zavračanja sprememb. Starost 1900 -14 21 15 - 64 69 65 - 10 2001 2011 16 16 69 68 15 16 Starost leto 2003 (SLO) projekcija za leto 2010 (F) 15-29 21,5 % 30-44 22,7 % 45 - 59 20,9 % več kot 40 % 60 - 64 5,3 % Danes je znano, da gre večji delež bol-Delo mora biti organizirano tako, da se čimbolj zmanjšujejo njegovi kvarni učinki na zdravje delavca. Del rešitve (poleg doslednega upoštevanja predpisov s se najpogosteje pojavljajo kot posledi- niškega staleža pri skupini nad 45 let čimbolj zmanjšujejo njegovi kvarni učin-starosti predvsem na račun kostno-mi-ki na zdravje delavca. Del rešitve (poleg šičn i h b o l ez ni, z a k a t er e s e o c e nju j e, d a področja zdravja in varnosti pri delu) je ca ponavljajočih se za zdravje rizičnih tudi »karierna politika« delovne organi-del (neergonomičnost, nenaravni gibi, zacije. Po pravilu zdravje bolj ogrožajo prisilna drža, teža bremen, hrup..). delovna mesta, kjer se zahteva nižja Pr av t ako je znan o, da je te ž ja z ap os lji - Defi nicij »starosti« je toliko, kolikor je izobrazba, zato bi tudi z organiziranim vost (tudi pri starejših) povezana pred-strok in politik, ki se s staranjem ukvar- vsem z nižjo stopnjo izobrazbe. Leta spodbujanjem pridobivanja dodatnih jajo. Staranje je ireverzibilen proces, ki 1 9 9 8 j e p o p o d a t k i h z a v o d a R S z a z a - znanj, dokvalifi kacij in višje izobrazbe poteka po določenih bolj ali manj pred- poslovanje samo 4,6 % brezposelnih, lahko ustvarili tako ozračje v delovni or-vidljivih »naravnih« zakonitostih. Ven- starejših od 40 let, imelo najmanj višjo ganizaciji, ki bi omogočalo »karierno« dar pa nas v tem trenutku ne zanima šolo, skoraj 52 % pa nedokončano ali dvigovanje ter s tem zmanjševalo kvar-staranje kot »naravni« proces, pač pa končano osnovno šolo ali krajše pro- ne posledice »težjih« delovnih mest kot »kulturni«, socialni proces. Zgodo- grame poklicnega usposabljanja. (manj poškodovanih, iztrošenih, poklic-vina posameznika se v interakciji z vsa- Iz povedanega razberemo, da se je no zbolelih) in hkrati pripomoglo k višji * Inšpektorat RS za delo, direktor socialne in- treba na problematiko starejše delov- motivaciji za konkretno delo in občutku špekcije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana ne sile odzivati na vsaj treh ravneh: pripadnosti organizaciji. Delo in varnost 52/2007/3 5