LETO VI — Številka 11 KRANJ, 3. junija 1966 PREMALO SE ZAVEDAMO »So primeri, ko v prostornem, večsobnem stanovanju stanujeta samo dva člana kolektiva, pa nista pripravljena odstopiti svojemu sodelavcu praznega prostora,« smo brali v prejšnji številki »Save«. »Premalo se zavedamo, da smo uporabniki kolektivnih stanovanj«. Res je, so tudi taki člani kolektiva. Brez čuta odgovornosti do drugih sodelavcev, ki nimajo tega vprašanja dokončno rešenega. Niso vsi sami krivi, da stanujejo v kleteh in podstrešnih sobicah, morda še z majhnim otrokom, da pozimi nimajo ogrevanja, da nimajo niti toliko prostora, da bi v sobo lahko postavili najnujnejše stvari itd. So tudi primeri, kjer stanuje štiričlanska družina v enem samem prostoru, ki jim služi kot kuhinja, dnevna soba, spalnica in shramba (opomba: soba je normalne velikosti). Take in podobne primere je do sedaj tovarna reševala z nakupom stanova,-nja pod pogojem, da je prosilec vplačal minimalno vsoto. Sedaj se usmerjamo predvsem na zadružno gradnjo, če je le mogoče. Na ta način bo precej stanovanjskih problemov rešenih: toda kaj do takrat, dokler hiša ne bo dogra- jena? Treba bo torej potrpeti, še nekaj let pozimi v neogrevanem prostoru, v kletnih prostorih, v podstrešnih sobicah. Razmišljaš in iščeš izhod iz vsega tega; končno ga najdeš v tem, da je treba pač veliko dobre volje in potrpljenja, pa bo prišel čas, ko boš tudi ti užival v tistem, kar si sam, s svojimi rokami ustvaril. V prejšnji številki je avtor obravnaval to vprašanje zgolj načelno, jaz bi ga podkrepil s konkretnim primerom. Tovarišica S. K., zaposlenai v ve-lopnevmatikarni, je postala nosilec stanovanjske pravice za tro-sobno stanovanje, v njem pa stanuje sama z otrokom. Z ozirom na stanovanjsko krizo so jo samoupravni organi in kadrovska služba zaprosili, če bi bila pripravljena odstopiti za določen čas eno sobo sodelavcu podjetja. Žal se tov. S. K. za prošnjo ni zmenila. 17. maja 1965 je upravni odbor podjetja po daljših razpravah sprejel sklep in izdal odločbo, da mora odstopiti eno sobo. Zanjo ta sklep ni veljal. Predsednik delavskega sveta, sindikata in tovariš Žigante so jo P skušali prepričati, da bi vsaj za leto dni odstopila sobo. Niso uspeli. Čez nekaj časa je ta problem obravnaval tudi delavski svet in 19. julija 1965 sprejel sklep, da tov. S. K. odstopi eno sobo in se nekdo takoj vseli. Tovarišica S. K. se ponovno ni strinjala. Stanovanjska komisija ji je ponudila drugo enosobno stanovanje za zamenjavo, saj bi bil na ta način rešen še en stanovanjski problem. Tudi na to ni pristala in je še vedno vztrajala pri svojem. Kasneje je vso zadevo obravnavalo tudi občinsko sodišče in ugotovilo, da se stvar lahko reši edino na ta način, da se doseže sporazum. Naj navedem še nek pereč problem. Tovariš S. V. ima štiričlansko družino, stanuje v jedilnici nekdanjega doma gumarske šole, ker nima osnovnih pogojev za normalno ureditev bivalnega prostora. Zamislimo si, kako to vpliva na razvoj otrok, na počutje in delo našega sodelavca v podjetju itd. Toda tov. Š. V. se je vpisal v zadrugo in tako bo prišel kmalu do lepega, lastnega stanovanja (seveda z mnogimi težavami). Tak človek bo znal ceniti svoje stanovanje in bo imel vedno pred očmi, da je uporabnik stanovanja, ki mu ga je pomagal zgraditi kolektiv. Prav tako so v barakah absolventke Poklicne gumarske šole. Ne morejo dobiti ustreznega stanovanja in tako zmrzujejo celo zimo, ker v teh barakah ni ogrevanja. Lahko bi našteval še take in podobne primere, toda postavljam vprašanje: »Zakaj tako?« Prav je, da opisane primere obsojamo. V nobenem primeru pa ne moremo podpirati takšnega ravnanja. Ob koncu bi povedal samo še to, da je takih primerov, kot je primer tov. S. K. in Š. V. sigurno več. Če bi se vsi torej zavedali, da so uporabniki le kolektivnih stanovanj, potem bi verjetno ne imeli tolikih stanovanjskih težav. Mile Milojevič V tejle baraki, ki že razpada, stanuje tov. š. V. s svojo družino. V notranjosti si je provizorično uredil — iz enega prostora — kuhinjo in spalnico. Po stenah je speljan električni, vod, namesto obešalnikov so na stenah žeblji in tudi vode ni v tem »stanovanju«. ► Tov. S. K. pa stanuje sama z otrokom v dvosobnem (po novi oceni trosobnem) stanovanju z vsem komfortom. Žal je pri nas podobnih primerov več. ČLANOM DS PODJETJA, PREDSEDNIKOM DSDE V akciji, s katero hočemo doseči kar najboljše informiranje v našem kolektivu, pozivamo člane delavskega sveta, predsednike delovnih svetov delovnih enot in ostale člane kolektiva k sodelovanju. Predvsem pričakujemo, da bodo člani t)S podjetja in predstavniki DS DE, kot voljeni predstavniki delavcev Save v svoji mandatni dobi še več naredili kot dosedanji člani, do bodo njihovi volilci seznanjeni z njihovim delom v organih upravljanja. Zavedati se morate, da je to vaša dolžnost. Pri nas si sicer prizadevamo, da bi kolektiv obveščali o najrazličnejših vprašanjih in v zadnjem času so tudi strokovne službe pokazale pripravljenost sodelovati pri informiranju. Toda to informiranje še vedno ni zadovoljivo, kajti vse premalo imamo novic iz ust neposrednih proizvajalcev. Če pa si hočemo zagotoviti dobro obveščenost — potem mora pri informiranju sodelovati kar najširši krog naših delavcev. Za nas ni pomembno, da so prispevki pisani stilno in slovnično pravilni — za nas je pomembno, da poveste svoje mnenje v preprostem govornem jeziku. JOŽE ŠTULTAR Vpis učencev v P6Š _____ Tovarna gumilevlh izdelkov »SAVA" Krani Gumarski Izobraževalni center Razpisuje vpis učencev v Poklicno gumarsko šolo za šol. leto 1966/67 Sprejeti učenci se bodo izobraževali dve leti v Poklicni gumarski šoli za enega od naslednjih poklicev: — pripravljalec polizdelkov, — izdelovalec tehničnih izdelkov, — izdelovalec prešanih izdelkov, — izdelovalec pnevmatike. Vsak učenec Poklicne gumarske šole prejema štipendijo, katere višina je odvisna od doseženega uspeha, dobi povračilo potnih stroškov nad 2.4000 S dinarjev za vožnjo do šole in nazaj (učenci iz okolice Kranja), delovno obleko in čevlje. Oddaljenejši učenci (samo fantje) lahko bivajo v Domu poklicne gumarske šole. Za vpis veljajo naslednji pogoji: — uspešno zaključena osnovna šola, — zadovoljivo zdravstveno stanje, — starost 15 do 17 let, — uspešno opravljen psihološki test. Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški in psihološki pregled, kamor bo vsak kandidat pismeno povabljen (prevozne stroške za ta pregled bomo povrnili). Kandidati naj najkasneje do 30. junija predlože Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju, Gregorčičeva ulica 8, naslednje dokumente: 1. Lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, 2. zaključno spričevalo 8. razreda, 3. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s tovarno SAVA v Kranju, za dve leti, kolikor učenec prejema štipendijo, 4. prošnjo za sprejem v dom, ki jo morajo podpisati tudi starši (samo oddaljenejši učenci, ki žele stanovati v domu). Vse informacije lahko dobijo interesenti v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Gregorčičeva ulica 8 (tovarna SAVA, obrat I), ali po telefonu štev. 210-71, interna 242. Izobraževanje odraslih Delavska univerza »Tomo Brejc« iz Kranja nam je poslala tole obvestilo: Na podlagi ugotovitev o izobrazbeni strukturi zaposlenih v naši občini in zaradi naraščajočh zahtev poklicnega dela in družbenega udej-stovanja delavcev, je DU v Kranju ustanovila novo šolo za odrasle, ki bo pričela za z delom letos v jeseni. V kranjski občini je skoraj 50 % zaposlenih, ki nimajo končane niti osnovne šole in je torej vsako nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje za te ljudi skoraj povsem zaprto. Z ustanovitvijo osnovne šole za odrasle želimo razširiti možnosti, da bi vsak delavec dobil vsaj osnovno izobrazbo, prilagoditi želimo učno snov starostni stopnji, stopnji izobrazbe in potrebam poklicnega dela zaposlenih, dalje prilagoditi pouk prostemu času delavcev, skratka, omogočiti želimo čim večjemu številu delavcev, da si pridobe osnovno izobrazbo, ki naj jim omogoči nadaljnje izpopolnjevanje za poklic in družbeno udejstvovanje. Delavska univerza bo prilagodila pouk potrebam našega kolektiva in če bo iz Save zadostno število kandidatov, bodo lahko predavanja v naši tovarni. Razvoj našega podjetja zahteva vedno več splošnega in strokovnega znanja. Modema tehnologija in organizacija dela, ki so jo opravljali naši starejši delavci — z dolgoletno prakso, zahteva od mlajših delavcev, da poglobijo svoje znanje, če hočejo napredovati. Za vse to je pogoj temeljno znanje. Pričakujemo, da se bodo v osnovno šolo za odrasle vpisali vsi, ki zaradi kakršnih koli vzrokov osnovne šole niso končali. Vse informacije dobite v gumarskem izobraževalnem centru obrat I, tel. 242, kjer sprejemajo tudi prijave. UREDNIŠTVO IZVOZ V prvem četrtletju letošnjega leta smo izvozili na zapad-no področje v višini 34.570 dolarjev, medtem ko je bila naša obveza 40.000 dolarjev. V aprilu mesecu se je stanje izboljšalo in smo izvozili na zapadno področje 33.296 do- larjev. S tem smo dosegli naš plan za prvi kvartal kakor tudi za mesec april. V ma/u in juniju moramo izvoziti še za 40.000 dolarjev. V maju bo po sedanjih predvidevanjih plan d‘osežen, medtem ko za junij mesec še ne moremo dati prognoze. KAKO VODIMO SESTANKE Skoraj brez pomena je, da vas vpirašam, adi ate bdi včeraj, da nes na sestanku — kajti pri nas je vsak dan kak sestanek. »Šaljivci« pravijo, da Jugoslavija prednjači po številu sestankov. V navado mam je prišlo, da organiziramo sestanke že prav za vsako malenkost ne da bi vedeli, da je priporočljivo sklicati sestanek takrat, kadar moramo rešiti nek problem, ali kadar želimo določanemu krogu posredovati kakršnekoli informacije. Kot je nekaterim prišlo v navado, da sklicujejo sestanke za vsako »figo«, pa je »poslušalcem« prešlo v navado, da se sestankov slabo udeležujejo, če pa pridejo na sestanek, jih gotovo več kot polovica ni »prisotnih«. Če ugotovimo, da se je -sklicanega sestanka udeležilo 70% povabljenih (mimo lahko vzamemo to za povprečje), od teh jih 50% sestanku ne sledi — kaj imamo od takšnega sestanka? V svetu se z vprašanjem efekta sestankjov zelo veliko ukvarjajo, dar spolno nepoučena in nevzgo- Raziskujejo -vse, kar je v zvezi s jena zapustila domačo vas in se sestankom ali konferenco: najpri-odpravila v mesto. memejši čas (dopoldan, ipopol- „ .„ . , dan), število točk dnevnega reda Spričo vsega omenjenega bo v ^ ^ zelo ipomembeirl falkltor _ prihodnje naša glavna naloga ]cci0 naj prisostvuje sestanku. Na predvsem v tem, da še pravočasno koncu celo izračunavajo učinek že domača uspešno preprečujemo vse, kar sestanka m. ga primerjajo z izgubi podeželsko mladino v mestu bo, ki nastane zaradi izgubljene-prezgodnje in ga ^asa' neprimerne intimne odnose. Naša Sestanki pri nais so dostikrat slabo pripravljeni im zaradi tega slabo vodeni. Uspeh sestanka ni odvisen od tega, ali so vsi povabljeni navzoči, bolj od tega, ah je sestanek pripravljen tako, da ,se ne ispremeni v posedanje. To pa je največ odvisno od tistega, ki sestanek vodil. Navajamo nekaj (veljavnih) pravii, ki bodo v pomoč tako tistim, Iki bodo sestanke vadili prvič, kat tistim, ki prevečkrat vodijo sestanke. 1. Sklicevanje sestankov Sestanek ali sejo skličite le tedaj, ko je to potrebno. Če želite določeni skupini ljudi posredovati le določene informacije, je bolje, da to napišete, po potrebi razmnožite in jim daste v pismeni obliki. 4. Dnevni red Naj bo kratek — največ tri točke, ki pa naj z naslovom povzame vsebino. 5. Vodenje sestanka Tisti, ki sestanek vodi, naj si ne lasti pravice govora v neskončnost. Pr avdiom a problem načne s kratkim opisom, nato prepusti navzočim, da povedo svoje mnenje. V premorih med razpravami poseže vmes in s stavkom ah dvema vzpodbudi k nadaljnji razpravi — nikakor pa ne sme zahtevati, da prav »vsak pove svoje«. Ko obravnava nekega problema djoseže Mesto ie za mladega človeka lahko nevarno Nadaljevanje iz prejšnje številke Ker mladinci in mladinke s po- sebno med tisto mladino, ki je dežefja odhajajo z doma nekako sprva sicer »z uka željna«, ven-med 15. in 16. letom, torej po končani osnovni šoli, je nujno potrebno, da je prav ta mladina že prej primemo poučena in vzgojena. Vse to še posebej narekuje pravočasen spolni pouk in ustrezno spolno vzgojo, ki naj jima prve trdne temelje daje hiša. »Prišleke« namreč posebno v začetku njihovega bivanja v večjem mestu tako močno prevzamejo močni vtisi, da jih že najmanjša skušnjava lahko spelje na kriva pota. Pri tem pa marsikdaj utira pota do najhujših zablod že znani škodljivec — alkohol. utegnilo zavajati v y tem sestavku nimamo name- na analizirati strokovne sestanke, posebna skrb naj velja posebno 0mejiu lbi ;Se na seje Dp0 jn or-tistim mladincem oziroma mla- ganov uprav,ljanja. dinkam, ki obiskujejo industrijske Morda zaključki o sestankih, ki in vajenske šole! Tako v šolah jilh navajam, niso strokovni, mor-kakor v internatih pa naj bi bila ^a -bodo za’ koga celo neuteme-zanje skrbno pripravljena preda- ijand, vendar izhajam izključno in vanja (v obliki krajših tečajev ali samo iz ugotovitev in vtisov, ki predavanj) v spolni poučitvi in sem jih dobil v petnajstih letih, ah, kako mi mladeniči blodimo spolni vzgoji. Še posebej moramo odikar hodim na sestanke. Vse in tratimo mlade moči...« mladino poučiti in opozarjati na to, kar je napisano, ni za nikogar zakonitosti njenega telesnega in obvaznoi dokončno in edino veri uševnega razvoja, zlasti pa na ijavno. Za marsikoga pa je pri-Nerazgledanost in nepoučenost dejstvo, da duševni razvoj precej poroči j ivo. Predno sem se odlo- mladino sili, da kakor koli- že za- zaostaja za telesnim in da je prav «11, da napišem ta članek, sem se zato mlademu človeku nujno po- pogovarjal s (precejšnjim šltevi trebna učaikanost, pa tudi vzdržnost vsaj do popolne telesne in duševne razvitosti. Vsa »prehodna« leta pa naj mladina posveti svoji izobrazbi, svojemu uku. »Ah, kako mi mladeniči hodimo po blatnih stezah. O. Župančič dovolji svojo spolno radovednost. Zato jo mikajo filmi in knjige z ljubezensko spolno ali spolzko vsebino, skrivna shajanja v zakotnih lokalih ali v stanovanjih s tako imenovanimi domačimi bali, ki se ne malokdaj izrodijo v razvrat itd. Pogosto čujemo, da naj bi bila lom naših delavcev m je v neki meri moje mišljenje tudi mišljenje vsaj nekaj ljudi. Torej, če izhajamo iz ugotovitve, da udeležba na -sestankih ni _ . , . , , . zadovoljiva, kar pa je pomemb- Premocan spolni nagon skušajmo ^ ^ Seatal&ih, sejah in kon- 2. Povabljeni • Ne vabite na sestanek prav vsakega, M se ga spomnite — povabite le tiste, iki morajo biti s problemom ali informacijo -seznanjena. 3. Prostor Za sestanek naj bo prostor zračen in itak, -da vanj ne prodirajo glasovi mimoidočih in ropot strojev. To je pomembno predvsem zato, da se navzoči lahko skoncentrirajo in brez napora sledijo sestanku. in zajame vse ali večji del dejstev, mora piredlsedujoči v kratkem povzeti vso razpravo in predlagati zaključke. 6. Sklepi in zaključki Naj bodo kratki, vendar morajo biti zelo jasni. Najbolje je, če se vsak sprejet -sklep ali zaključek prebere še -tedaj, ko je napisan. Navedel sem le šest pravii, ponekod jih priporočajo deset ali več, vendar menim, da bodo za racionalizacijo naših sestankov tudi zadovoljiva. pri njej pravilno usmerjati na področja, ki dajejo mlademu človeku ustrezno, vendar koristno ferencah j,e zelo malo razprav, kar pa jih je, jih -usmerjajo že -kar poklicni diškutanti, se moramo nuj- nadomestilo in mu pomirjajo raz- že minili časi, ko je morala biti »ponižna«, ko so zatirali njeno ljubezensko čustvenost in so tudi še tako nežno prvo ljubezen kruto zatirali ali jo celo kaznovali, če so le odkrili grešnika. Na vse to smemo in moramo odgovoriti na kratko takole: Prav gotovo si pri mladih ljudeh ne želimo hinavščine, marveč hoče- gibano čustvenost. Za takšno vrsto vzgojne dejav- PireIH nosti pri nas žal pogrešamo pri- Pokazal je plašč znamke Corti-mernih strokovnjakov, ki jih ni na, ki baje pomeni za povprečno toliko, da bi jo že v celoti zmogli, srednjeevropsko cesto uresničenje Mnogo bi pa že pomenilo, če bi vseh zahtev vozača. Na mokrih nas mogla zadovoljiti vsaj dru- cestah vozi varno, -k temu mnogo žinska vzgoja! Vendar se nanjo pripomore nesimetrično rebro na še ne moremo opirati, ker sklepa rami, ki ga je treba vedno mon-zakonsko zvezo dandanašnji čeda- tirati navzven, za vožnjo v snegu mo, da bo naša mladina sprošče- jjg več zelo miaprvjb kritičnih letih« nimajo že varnost s pomočjo asimetrično naj bo zares sproščena, vendar ve£ priložnosti, da bi zamujeno vzgojena! Le zaresna vzgojenost pristorili. Skrajni čas je torej, da daje mladini pravico do svobode, ^ Zganemo jn končno že organi-ki^ se tolikokrat sklicuje nanjo, ziramo nepretrgano in načrtno češ da ji jo kratijo njeni »ozko- poučitev in spolno vzgojo sreni prijatelji« vzgojitelji. tako po družinah kakor v šolah. Že iz tega, kar smo pravkar na- Glede na sedanje razmere seveda kazali samo v obrisih, je dovolj ni drugega izhoda, kakor da vsaj nameščenih »spikes«. Ostale njegove gume gredo vzporedno z razvojem drugih firm. jasno, da teh vprašanj nikakor ne za zdaj prevzameta glavno breme g,erjjs]pa vozila Goodyear Pri radialnih gumah so dosegli lahkoten občutek na vožnji, veliko varnost tudi na gladkih cestah ter ekonomičnost proizvodnje za hitra smemo puščati vnemar, saj dan tega vzgajanja organizacija Rde-za dnem doživljamo tragedije, po- čega križa in Delavska univerza. Eden od njih z nazivom Grand-Prix je malega pomena in razvija pri dobrem držanju ceste zelo visoke brzine. stajajo med posameznimi dnevi znatna nihanja, Ki se jim ni mogoče izogniti niti z najskrbnejše izbranimi standardnimi tehničnimi pogoji. Ob neki takšni seriji preizkušanj (27.000 km) v Teksasu novembra in decembra 1963 so hoteli izdelati študijo o vplivu klimatskih faktorjev -na. obrabo plaščev v praksi. Vsakih 1600 kta so podobne gume tehtali (takšen je standardni postopek ugotavljanja obrabe v ZDA) in premeščali po zaporedju: levo spredaj (desno spredaj), levo zadaj (desno zadaj). Vsakokrat so po 2 gumi od 6 vzporednih zadržali na istem mestu. Ugotovili so, da je zaradi vremenskih pogojev nihala obraba 2 do 3 dni za 24%, medtem ko so se 3. dan pojavili večinoma še večji odkloni. Posebno se je obraba povečala ob dnevih z jutranjim dežjem ali dnevih po nalivih. Tu predvidevajo, da dež izpere s ceste plast prahu, ki deluje kot nekakšno mazivo, tako da po dežju pride guma v stik z očiščeno cestno površino, ki jo potem po površini posebno močno obrablja. Iz strok, revije Gummi Azbest Dunlopovo IZ GUMARSKE INDUSTRIJE PO SVETU: 42. AVTOMOBILSKA RAZSTAVA Michelin Firma je poleg svojih normalnih profilov pokazala tudi nove na bazi x-trakaste gume, za zimsko uporabo pa so iste prilagodili z dodatkom »spikes«. Povečan je njihov obseg gum za zelo hitra vozila. Razstava je pokazala tudi na tip njihovih gum z nesimetričnim profilom. Eden od novih profilov XN je tudi za vsak slučaj preluknjan za eventualno »spikes«. Semperit Njihove gume razvijajo in preizkušajo v težki alpski šoli, rezultat tega je, da izvažajo v več kot 100 držav. Velik interes je pritegnila njihova M + S — zimska radialna guma, ki je po izjavi potrošnikov nepremagljiva — zelo mirno teče in dobro »drži« cesto. Enako pozornost je zbudila potniška guma s tekstilnim trakom. Trak, okrogla rama in zmes sama so tako prilagojeni, da lahko govorimo o nadpovprečni radialni gumi, katere maksimalna hitrost je 160 km/h. Tonski ekspres (TE) ima specialno najlonsko kar kašo — vložek za vložkom je skrbno vložen v gumo. Rezultat tega je, da je hitrost za 20% večja od prejšnje. Guma je uporabna za vsako os in vsako hitrost, pri čemer dovoljuje tudi večkratno protektiranje, zanesljiva je tudi na mokri cesti, pri hitrih zavojih, obstojna proti' hitri obrabi ter dovoljuje 40 %-no obremenitev. Zanimivega dezena so super — single gume, ki nadomeščajo dvojno montažo, prav tako tudi 8-)-najlon gume, predvidene za dolge avtobusne proge z najlon karkaso in preprečujejo pregrevanje. Kot posebno atrakcijo so prikazali največjo avtogumo na svetu S premerom 3,5 m, 1,22 m širine in skupno — z doma skonstruiranim plastičen — tehta 3 tone. Iz porabljenih zmesi bi lahko izdelali 320 normalnih potniških gum, iz porabljene najlonske tkanine pa 7.000 parov ženskih najlon nogavic. Klimatski pogoji pri preizkušanju avtogum Pri preizkušanju obrabe podobnih oziroma enakih avtogum na- f I J r ixr •xx -><•••... X_/y ■ organfzaclia civilne zaščite v tovarni usposablla svole člane Da 'bi nas morebitne elemenitar-ne in droge nesreče me zatekle nepripravljene, je zadnje čase sipet začelo poživljeno delo za usposabljanje članov posameznih enot civiilme zaščite. V februarju, marcu in aprilu 1.1. sita sporazumno po posredovanju organov oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini Kranj organizirala tečaje občinski odbor RK in Delavska univerza Kranj. Izmed članov našega Ikoldktiva, ki so razporejeni v organizaciji civilne zaščite v podjetju, je obiskovalo te tečaje 55 članov kolektiva, od tega: — 16 članovi 20-urni tečaj prve po^ moči — 6 članov 80-umi tečaj prve pomoči z izpitom — 6 članov 41-urni tečaj službe obveščanja in zvez — 13 članov 41-umi tečaj službe reda in varnosti — 7 članov 71-umi tečaj radiokr ško-biološiko-kemične službe — 6 članov 59-urni tečaj tehnične reševalne silužbe — 6 članov 51-urni tečaj protipožarne službe Število tečajnikov posamezne službe civilne zaščite v primerjavi s celotnim številom članov kolektiva sicer ni veliko, vendar bodo nekatere službe kot npr. sanitetne službe prve pomoči, služba reda 'in varnosti, požarnovarnostna služba in služba obveščanja in zvez s tem tečajem, ki je bil sorazmern0 kvaliteten, znatno pridobile na svoji 'usposobljenosti. Ob tej priliki 'smatram za pravilno, če seznanim člane kolektiva tudi s posameznimi rezultati najprizadevmejših; — 80-umi tečaj sanitetne službe prve pomoči — z odliko opravile Fajfar Rozika, Rotar Marica, Šilar Magda; s prav dobrim; Kraljič Neda, Mohorko Gena, Tavčar Marta; — služba obveščanja in zvez — z odliko Lenič Ivo, Klemenčič Tine in Pogorelc Jože; — radiološ kb-biološko-kiemič-na služba z odliko: Bajc Slobodan; — tehnična reševalna služba — s prav 'dobrim: Pintar Ivan, Čufar Viktor; — služba RV — s prav dobrim: Globočnik Ar.tton. Kot vidite, so se najbolje odrezale tečajnice SCbumega tečaja prve pomoči. Pri tem je treba naglasiti, da je bil uspeh posameznika predvsem rezultat lastne zavzetosti in redne udeležbe na predavanjih. Res je sicer, da je tečaj čudenja prve pomoči v raznih primerih posebno zanimiv in koristen nositi pri delu in v privatnem življenju in da bi bilo prav, da bi vsak naš član kolektiva poznal vsaj osnove prve pomoči, vendar tudi 'tečajev oz. tem, tki obravnavajo droga področja CZ ni treba podcenjevati. Saj se tudi z drugimi pridobiva potrebne veščine in znanje, (ki je potrebno za organizacijo civilne zaščite kot celote. Izdatki za izvedene tečaje, ki bodo, po zaključku protipožarnega tečaja, znašali okrog 7.000 novih dinarjev, sicer niso tako majhni, so pa koristno' naloženi, saj bodo člani, iki so obiskovali tečaj, v primem nesreče slkušali preprečiti oz. zmanjšati človeške in materialne izgube. To nam potrjuje primer, Iko je tečajnik prve pomoči, član kolektiva Iskra, -kmalu potem z umetnim dihanjem usta na usta rešil življenje otroku, ki bi sicer umni. Vsem, Iki so ise požrtvovalno in vestno udeleževali tečajev CZ in si is tem pridobili potrebno znanje, gre tudi naše priznanje, saj so s tem še posebej pokazali, da znajo ceniti sredstva, ki jih je v ta namen prispeval naš kolektiv. ANTON BOŽIC Športno srečanje: STEKLARNA Hrastnik - SAVA Hrani Na zadnji letni konferenci naše mladinske organizacije so predstavniki mladinskih organizacij raznih podjetij, med njimi tudi iz Steklarne iz Hrastnika izrazili željo po tesnejšem sodelovanju bodisi na športnem ali na kulturno zabavnem področju. Spoznavanje med seboj, izmenjava izkušenj in mnenj, novi prijatelji itd., to je želja nas mladih in vseh tistih, ki se počutijo mlade. Vse to se lahko zgodi na raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah, ki jih prirejajo kolektivi med seboj. žlvlicnie John Boyd Dunlop se je rodil 1.1840 v Ayrshire in se šolal na Ir vi novi akademiji. Nato je vstopil v Kraljevi veterinarski kolegij v Edinburgu, kjer je dosegel diplomo že z 19.1eti. Nato je odšel ma Irsko, kjer je odprl dve praksi, prvo je nato prepustil svojemu bratu, drogo pa je opravljal v Belfastu; v tem času je izdelal tudi prvo praktično .pnevmatično gumo. Dumlopu je vednfo bila jasna izguba sile in zmanjšanje brzine vozil, kar vse so povzročale 'nevarne ceste na obhodih. Poizkušal je realizirati več idej, ena med njimi je bila tudi vibracija med kolesom in cesto. Ko je imel nekako 48 let, je prišel do ideje, da bi zaprl zrak pod pritiskom v zračnico. Po več poskusih je montiral dve doma izdelani kolesi na trokolo svojega sina in tako je bila ta zamisel uresničena v noči 28. II. 1888. Po dvakratni dirki, .ki je bila prekinjena z mesečnim mrtvilom, j,e bil Dunlop zadovoljen s 'Svojo iznajdbo in dva meseca pozneje jo je patentiral. Potem ko je Dunlop dal svetu vsekakor eno največjih iznajdb za cestni promet, je ni več razvijal dalje. Umrl je 1. 1921 v starosti 8d let. Slika: 1: John Boyd Dunlop 2: rekonstrukcija prve pnevmatične gume, ki jo je izdelal Dunlop 3: rekonstrukcija Dunlopove-ga trikolesa z Dunlopovi-ma pnevmatičnima gumama, montiranima na zadnjih kolesih 4: John Boyd Dunlop v 1. 1918 Eno izmed takih srečanj, in sicer v športu, je bilo v soboto in .nedeljo, 21. in 22. maja v Hrastniku med Steklarno in našim kolektivom, ki sta ga organizirala klub mladih proizvajalcev obeh podjetij. Pomerila sta se v naslednjih disciplinah: nogomet, rokomet, odbojka, namizni tenis, streljanje (moška in ženska ekipa), keglja-pje in šah. Rokometna tekma je bila odigrana v soboto popoldne, vsa ostala tekmovanja so se zvrstila v nedeljo dopoldan, in sicer: ob 8. uri nogomet, streljanje in kegljanje, ob 10. uri pa namizni tenis, odbojka in šah. V nedeljo zjutraj sta ob pol šestih odpeljala izpred obrata I dva avtobusa okoli 47 nastopajočih in mnogo navijačev. Rokometaši so odpotovali že v soboto popoldne. Razpoloženje je bilo kljub hladnemu in oblačnemu vremenu zelo dobro. Največ govora je bilo o tem, kako bodo naši igrali. Ko jsmo se bližali Hrastniku, se je vreme precej izboljšalo. Predstavniki Steklarne so nas zelo lepo sprejeli. Prisrčno smo se pozdravili in se dogovorili za natančen potek tekmovanja. Obenem smo zvedeli, da so naši rokometaši bili poraženi, kar nas je malo presenetilo. Čeprav so igrali borbeno in se trudili z vsemi močmi, je bila ekipa Steklarne vseeno boljša, saj se že lep čas pripravlja na steklarske igre Jugoslavije, ki bodo v juliju v Skopju. V njihovi ekipi Sta nastopila tudi dva državna reprezentanta. Zelo dober v tej .tekmi je bil od naših Zorman, v steklarski ekipi pa Krelj. Nogometna tekma je bila sama po sebi zanimiva. Izkazali so se predvsem domači igralci, posebno v srednjem delu igre, medtem ko so Savčani igrali razmeroma dobro vso tekmo, a niso imeli sreče pri streljanju na gol. Nekaj izrednih priložnosti je bilo zapravljenih. Pomanjkljivo sojenje, nesoglasje med našimi igralci in meji j ava vratarjev — kar trije — vse to je doprineslo oziroma vplivalo pa rezultat tekme. Pohvalo zasluži naš tretji vratar, ki je branil na tej tekmi, Toni Horvat, saj je prav on precej pripomogel, da ni bil poraz še večji. Srečanje odbojkašev Steklarne iz Hrastnika in Save. Na sliki: Justin v »akciji«. Tudi v kegljanju so bili steklarji boljši. Poznalo se je, da v naši ekipi nista nastopila Ambrožič in Potušek. Ce bi bila ekipa kegljačev popolna, bi bil končni rezultat precej drugačen. Prav tako je bilo tudi v streljanju in namiznem tenisu. Tudi tu' ni šlo. Kljub trudu in zagrizenosti so morali naši priznati premoč boljše pripravljenih steklarskih športnikov. Tako kot strelska ekipa, tudi namiznoteniška ekipa ni nastopila v najboljši postavi. Že smo mislili, da bomo poraženi na vsej črti, ko smo zvedeli, da so naši šahisti zmagali. Lepo presenečenje. Vsaj v eni disciplini smo bili boljši. Kako bo v povratnem srečanju, še ne vedo. Sami niso prepričani, da jim bo šlo tako dobro, kot jim je šlo v Hrastniku. Po prvem setu se je pokazalo, da naši odbojkarji ne bodo imeli težkega dela. Tudi trud in požrtvovalnost domačih igralcev nista mogla zlomiti. boljše savske ekipe. Lah in Gorenje sta z močnimi udarci presenečala nasprotnika. Ekipa Save je v celoti igrala zelo dobro. (Nadaljevanje na 4. strani) ntsgodo/j jmdajimMuo- HEZG0DE PRI DELU V MESECU APRILU • J. U. iz avtopnevmatihanne se je poškodoval dne 1. 4. Med vul-kanizacijo avtoplaščev se je zamašil ventil, zato se vrela voda ni evakuirala iz agrevtne duše. Pri odpiranju kalupa pa je vrela voda brizgnila iz plašča ter opekla delavca po prsih. Boloval je 12 dni. 9 R- A. iz aivtopnevmatikame se je poškodoval 4. 4. Z ročnim vozičkom je prevažal material iz oddelka za brizganje avtozraonic v avtopnievmatikamo. Med nihalu, gumijastimi vrati je zadel iz nasprotne smeri prihajajoči etažni voz, iki ga je potiskal sodelavec. Pni tem se je udaril v kazalec desne roke. Boloval je 22 dni. • V. M. iz 'tehnične hale — klinasta jermena, se je poškodovala dne 4. 4. Na poti v garderobo je na stopnicah nepravilino stopila, tako da je padla. Pri padcu si je poškodovla m ant leve rolke. Bolo-vala je 3 dni. 9 C. L. iz službe za organizacijo proizvodnje se je poškodoval, dne 5.4. Pri nakladanju avtoplaščev na avto je padel eden na tla in mu med padcem poškodoval levo roko v komolcu. Boloval je 7 dni-9 K. F. iz mehanične delavnice II se je poškodoval 6. 4. Pri de- moni aži dvovaljčnika ga je med ovijanjem vij alkov udaril jarem dvovaljčnika. Poškodoval mu je desno nogo in levo rolko. Boloval je 20 dni. • K. J. iz valjann|e III se je poškodoval 8. 4. V sestavljalnici valjarne obrata II je pripravljal kavčuk in beča. Med rezanjem beča z nožem mu je spodrsnilo, da se je urezal pod levo koleno. Boloval je 6 'dni. 9 G. N., zaposlena iz obrata III, se je poškodovala 8. 4. Pri izdelavi sestavljenih tesnilnih obročev je pobirala iz pločevinaste banje nabrizgane surovce. Pri tem se je zbodla ob pločevinasto banjo v levo roko -(sredinec). Bolovala je 7 dnii. • M. P. iz elektrodelavmice obrata I 'se je poškodoval dne 18. 4. Šel je po stopnicah (navzdol. Na neurejeni stopnici mu je spodrsnilo, da je padel, pri tem se je udaril v levo ramo. Boloval je 26 dni. 0 J. S. iz delavske restavracije se je poškodovala 20. 4. Imenovana se je pri pomivanju posode urezala z razbitim steklom skodelice 'od kompota v levo roko. Bolovala je 3 dni. RUDI NADIŽAVEC Kegljači so letos takoj dobro začeli Prav gotovo je športno kegljanje v Kranju tista vrsta športa, v katerem se člani vseh delovnih kolektivov najbolj množično in redno udejstvujejo. Vsa tekmovanja organizira in vodi kranjski kegljaški klub Triglav z mnogimi delovnimi odborniki, izprašanimi sodniki in marljivimi izkušenimi člani. Kegljači tekmovalci so razdeljeni na krožke po delovnih kolektivih. Prvenstveno tekmovanje traja vse leto. Vsak mesec tekmuje 12 deset-članskih vrst v borbenih igrah in 16 šest-članskih vrst v disciplini 100 lučajev. Vmes so še tekmovanja ob raznih proslavah, državnih praznikih in razna prijateljska srečanja z delovnimi kolektivi iz drugih krajev. Naš kegljaški krožek deluje nepretrgoma že deveto leto. Veliko lepih uspehov in zmag smo že pospravili, večkrat smo bili najboljši in prvi, pa tudi v sredino smo se včasih komaj zrinili, če smo se potrudili, nikdar pa nismo bili nikjer zadnji. V eni letošnjih prvih števUk Save smo že omenili, da je naš letošnji cilj, krepko se zasidrati tam nekje pri vrhu tudi ob koncu leta 1966. Ponovno poudarjamo, da je zaradi ostre konkurence in visoke kvalitete prav doma v Kranju najtežje biti med prvimi. Vendar- ta cilj, ta naš plan zaenkrat dobro izpolnjujemo. V borbenih igrah smo takole tekmovali: januarja smo bili šesti s 709 keglji, februarja drugi s 787 keglji, marca prvi z 813, aprila peti s 704 in maja tretji z 815 keglji. V najslabšem nastopu smo bili torej zadnji v prvi polovici skupine krožkov. Malo več o tekmi, v kateri smo bili marca prvi z 813 keglji, 2. Elektro Kranj 798, 3 Tek-stilindus 771, 4. Planika 767, 5. Iskra 764 itd. Posamezni naši kegljači so takrat podrli (ali zgrešili:) Žukevič 89 (4), Pogorelec 93 (4), Toplak 91 (4), Potušek 91 (5), Grašič Stane 91 (11), Robar 74 (9), Petelinšek 75 (6), Grašič Marjan 75 (9), Sinkovič 68 (11) in Vrošič 57 (13). V ostalih mesecih je bil enkrat prvi Tekstilindus, trikrat pa Elektro Kranj. Najboljši rezultat smo dosegli maja — 815 kegljev, a to je bilo dovolj le za tretje mesto. Posamezni uspehi naših: Ambrožič 111 (4), Potušek 97 (brez), Grašič Marjan 104 (3), Žukevič 85 (1), Petelinšek 84 (3), Toplak 83 (9), Voršič 70 (10), Jakupak 67 (10), Robar 56 (8) in Grašič Stane 58 (14). Mesečna prvenstvena tekmovanja v disciplini 100 lučajev so bila še bolj živahna im zanimiva, ker ima tam vsak posameznik možnosti polnega uveljavljanja. Redno je tekmovalo 16 šest-članskih vrst. Sava je nastopala z dvema. Vseh (Nadaljevanje na 4. strani) Športno srečanie: STEKLARNA Hrastnik - SAVA Krani (Nadaljevanje s 3. strani) A Naši odboj kaši so nastopili v tejle postavi: Vlado Lah, Jure Požeg, Franc Vidmar, Štefan Zrinski, Justin Gorenc, Tone Štirn in Stane Rotar. Pa še »končni« posnetek zmagovalne ekipe, ki je priborila Savi pokal. želimo jim, da bi se tudi v povratnem srečanju tako odrezali. ▼ Ce pogledamo končni rezultat vseh disciplin, ugotovimo, da so steklarji zmagali s 5:2. Vse priznanje njim! Moramo pa tukaj upoštevati, da se vsi športniki Steklarne vestno pripravljajo na igre steklarjev, ki bodo julija v Skopju. Pa tudi mi nismo smeli od naše celotne ekipe pričakovati veliko. Kako le? Saj nobena posamezna ekipa od nogometašev, rokometašev — izjema so kegljači in strelci — do šahistov ni imela nobene trening tekme. Zakaj tako? Za to srečanje smo vendar vedeli pred dvema mesecema! Poudariti pa moramo, da je celotno tekmovanje potekalo v prijateljskem in prisrčnem vzdušju. Pred kosilom je bila razdelitev pokalov. Vsi nastopajoči so dobili kozarca, lepo okrašen izdelek Steklarne, kot spomin na to prijateljsko srečanje. Po kosilu so nas povabili na ogled zaključne prireditve dneva mladosti, ki je bila na lepo urejenem stadionu v Hrastniku. Nastopali so učenci in učenke osemletke narodnega heroja Rajka in tudi republiška reprezentanca v orodni telovadbi z Mirom Cerarjem na čelu. V upanju, da bo povratno srečanje športnikov Steklarne in Save bolj uspešno za naše, smo se poslovili od gostoljubnih steklarjev in jim zaželeli nasvidenje 19. junija v Kranju. Za zaključek pa še tehnični rezultati srečanja: SAVA : STEKLARNA — nogomet 2:6 — rokomet 16:26 — odbojka 3:1 (15:3, 14:16, 15:8, 17:15) — namizni tenis 2:1 — strel, moški 1123:1241 — strel, ženske 267:363 — keglj. 10x6 1 699:819 — keglj. 6x100 keglji. 2262:2281 — šah 4:2 Končni rezultat po disciplinah je 5:2 zn Steklarno Hrastnik. JOŽE BUKOVŠEK Kegljači so letos takoj dobro začeli (Nadaljevanje s 3. strani) 5 mesecev je bil vedno prvi krožek Elektro Kranj, Sava A je bila enkrat četrta, dvakrat tretja in dvakrat druga. Naša B vrsta je bila v posameznih mesecih 7. 8. 11. 10. in 13. Obe vrsti se kar dobro uveljavljata, A vrsta s tem, da se uspešno otresa zadnjih treh mest. Skupni petmesečni rezultati naših najboljših kegljačev: Ambrožič 2244 (429, 441, 462, 471 in 441), Potušek 2023 (426, 381, 394, 421, 401), Grašič Marjan 1961 (412, 374, 388, 360, 427), Toplak 1955 (389, 382, 416, 387, 381). Kegljaški -zvočni zid« 400 kegljev v 100 lučajih (50 ria polna in 50 na čiščenje) so prebili: Ambrožič vseh petkrat, Potušek trikrat, Grašič Marjan dvakrat, po enkrat pa Toplak, Grašič Stane, Petelinšek in Robar. Majsko tekmovanje je bilo istočasno izbirno za sodelovanje na kvalitetnem tekmovanju na proslavi »15-letnice Triglava«. V borbenih igrah so se laihko uvrstUi samo trije krožki, v disciplini 100 lučajev pa štirje. Obakrat smo bili uspešni. V borbenih igrah smo bili tretji, potem ko smo z 815:804 v zadnjih minutah prehiteli Planiko, ki je bila že dve uri stalno pred nami. V tekmi 100 lučajev smo bili celo drugi z odličnim rezultatom 2445 kegljev. Prvi je bil Elektro Kranj 2469, tretja Planika 2422, četrti Tekstilindus 2397 itd. O uspehu na »15-letnici Triglava« bomo poročali v prihodnji številki. AVGUST POTUŠEK Skrb za strokovno izobraževanje o preprečevanju požarov narekuje, da to vzamemo zelo resno. V letošnjem letu so pri nas organizirali že dvajset gasilskih vaj, pri katerih je tov. Ivan Petrič praktično pokazal našim delavcem in novozaposlenim članom kolektiva način uporabe posameznih gasilnih aparatov. Na sliki: gasilna vaja za delavce kadrovske, ekonomsko-organl-zacijske in razvojne službe. Zadnje čase se najbolj smukam okrog takih problemčkov > ki so aktualni. Tudi to pot se bom spotaknila ob nekaj takih težav, ki nas tarejo. V naši razvojni službi so, kot kažejo papirji, najbolj študiram ljudje. Slišala pa sem, da so tudi najboljši odnosi v tej službi. Ne vem, ali sploh imajo čas za to, da bi odnose uredili. Zdi se mi, da je prav jletno sedeti za mizo, pa nič pogledati soseda, ki sedi pri sosednji mizi. Tako slabi odnosi so med nekaterimi inženirji in tehniki v razvojni službi. Sprašujem se, kakšni odnosi bi bili med mano in njitni, ko sem jaz samo čistilka in to brez šol, pa tudi jezika nobenega ne znam razen slovenskega^ pa še tistega bolj slabo. Tovarišice in tovariši v razvoju, predlagam vam, da te odnose uredite, ker vas bom drugače še in še z metlo obirala. Zadnjič so me premestili v pnevmatikama II, kjer sem čistila oddelek in delala tudi ostale stvari, ki spadajo v moje delo. Med drugim pa se mi je pripetil tudi ta dogodek. Neki tovariš, ki dela v tem oddelku, mi je rekel, naj grem po čaj. Seveda sem šla in ga postavila na mizo, res ga nisem postavila predenj; on je sedel in me zelo vljud- no prosil: »Daj mi sem v roko tisti čaj, saj si vendar čistilka.« Ponižno sem mu dala čaj v roko, se obrnila, ker so mi solze zalile oči. Ali sem kot čistilka res tako malo vredna? Mislim, da to tudi škoduje našim internim odnosom. Vsako delo, če je v redu opravljeno, naj se tudi enako ceni. Na oglasni deski sem brala, da bomo dobili v našo higiensko skupino novega šefa. Slišala sem pa tudi, da je kar precej prijav in upam, da bodo najboljšega tudi izbrali, da bomo nekaj od njega imeli, ne pa da bo samo šef. Skoraj po vseh naših savskih trgovinah imamo čistilke, ki čistijo te trgovine. Slišala sem, da je nek tovariš na UO dokazoval, da čistilke niso več potrebne. Osebno sem proti, da notranje rezerve iščejo tako, da nam ukinjajo delovna mesta, saj nas že tako vse povsod zapostavljate in podcenjujete naše delo. Nekdo je tudi rekel, da bi prodajalci zgubili avtoriteto, če bi morali še pometati in čistiti trgovino. Potemtakem sem jaz Že brez avtoritete. Mislim pa, da je ravno obratno. S tem, ko nismo pripravljeni prijeti za vsako delo, pada naša avtoriteta. Tako sem danes žalostna, da vam tudi nič veselega ne morem povedati, sem pač čistilka in z mano lahko vsi pometajo. V nedeljo, 19. junija, bo v Kranju povratno srečanje športnikov Steklarne Hrastnik in Save Kranj Vabimo vse člane kolektiva, da se športnega srečanja udeleže! PERSONALNE VESTI V času od 15. aprila do 26. maja 1966 so se na novo zaposlili: Marjan Lužan in Janez Luzar — premazovalca protektorja: Franc Pogačnik — pomožni konfekcio-ner avtoplaščev: Alojz Šenk. — delavec pri