I v a n G a m s 
ČLOVEK NA ZEMLJI SLOVENJGRAŠKE KOTLINE 
Uvodna pojasnila 
N a j p r e j j e t reba pojasni t i naslov. Morfološki pojem »Slovenj-
graška kotlina« (okrajšano SI. k.) j e r ab l j en nekoliko preširoko. 
Točneje lahko obravnavano področje omejimo, če navedemo na-
s lednje tr i morfološke enote: zapadno pohorsko pobočje, kar ga j e 
v poreč ju Mislinje od Rogl je in Planinke do Kremžar jevega vrha 
(kadar govorim o Pohor ju , mislim le na ta del!), severno pobočje 
Vzhodnih Karavank od Urš l je do Paškega Koz jaka in •— kot t r e t j a 
enota — vmesni nižinski svet, k i se proti vzhodu kot klin za jeda 
med obe gorovji . Vsem tem trem morfološko različnim predelom pa 
d a j e Slovenjgraška kotlina, kamor grav i t i ra jo vode in človek, 
podobo antropogeografske enote, k i jo posebna lega prehodne po-
k r a j i n e od Podrav j a do Posavja nekoliko loči od sicer podobnih 
gozdnatih predelov v Zgornjem Podrav ju in ob povi r j ih Savinje, 
od Koz jaka do Kamniških Alp. Izluščiti te posebne poteze — to j e 
naloga te študije. 
Namen sem imel podati pregledno in brez podrobnosti podobo 
te antropogeografske pokra j ine , vendar sem se ustavil n e k a j da l j e 
pr i i skan ju dveh zvez med zemljo in človekom, pri navezanosti 
prvotnih nasel i j na petrografsko osnovo, k i j e vsled različnega 
terciarnega in kvar ta rnega doga j an j a 1 tako pisana kot malokje , in 
pa pr i navezanosti novejšega gospodarskega razvoja na relief. 
Namena, da bi s lednjo povezanost na vert ikalno razčlenjenost 
reliefa podrobno podal ob delitvi k r a j e v na gorate in dolinske, 
nisem mogel v celoti spolniti, ker sem bil navezan pr i i skan ju 
podatkov na občine, ki so v večini take, da se p r i čen ja jo sredi 
kotl ine in se vzpen ja jo vse do razvodnih slemen vrh Pohor ja ali 
Karavank. Razbiti občine na manjše dele pa tudi ne bi mogel 
povsod, ker so se v prevladujočih predelih samotnih kmet i j posa-
mezne števne ali popisne enote vkl jučevale v občine ob n j i h 
sp remin jan ju v zadn j ih desetlet j ih v različnem obsegu, k a r bi 
onemogočilo p r imer javo s preteklost jo. Končno bi pa tudi ne mogli 
1 Obravnavan je tega bo predmet posebne razprave s širšim ter i tor i jem. 
3 Geografski zbornik 35 
Karta I. 
I Z A R J E V 
SLOVENJGRASKA 
KOTLINA 
(fSSLOVENJ/, 
f^GRADEO' AAV.KOPA 
, ^ 1542 
STARI .TRG 
ŠMARTNO 
C R N ) V R I 
oV V<S> 
PODGORJEN, 
TOMASKA.VES 
SFIFRODGORJE 
TURISKA VES 
V % \ B R D E 
SREDME 
008R0VA 
SLOVENJ GRADEC 
ŠMARTNO 
3 TURISKA VES 
STARI TRG S E N T L E N S R : 
5 PODGORJE 
LEGEN 
GOLAVABUKA 
MEJA KLO 
10 MISLINJE O POMEMBNEJŠA STRNJENA NASELJA 
RAZBOR NAJVIŠJA AGRARNA NASELJA 
SMIKLAVZ VISINSKA MEJA KORUZE 
STRAŽE 
_̂OSV. JOŠT 
po legi točno podeliti k r a j e v na nižinske in višinske, s a j so m a r s i k j e 
n iž j i osojnejši k r a j i v marsičem na slabšem od višjih prisojnih. 
V celem nam pa tudi občine omogočajo vpogled v razlike med 
hribovitimi predel i in nižinskimi. 
Od 14 KLO, k i v k l j u č u j e j o obravnavani ter i tor i j , so t r i j e v 
celoti na kotl inskem dnu. To so Slovenj Gradec, Šmartno in Tur iška 
ves2 (V besedilu j ih imenujem »dolinske KLO«). Šest n a d a l j n j i h 
vsebuje n e k a j dolinskega, še več goratega sveta. (Imenujem j ih 
(•mešane«, glej pregledno karto I.) Pet nadal jn j ih pa obsega le 
hribovit svet. To so Razbor, Šmiklavž, Šentvid, Straže in Mislinje. 
To so »hribovski kra j i« . (Od teh se j e KLO Šentvid v letu 1948 
združil z Stražami.) Ti k r a j i nam omogočijo s p r i m e r j a n j e m z 
dolinskimi na j t i razlike, k i j ih n a r e k u j e relief in ki j ih bomo 
podrobno lahko videli tudi v analizi gospodarstva enega k r a j a v 
hribih (Graška gora) in enega v dolini (Trbuška ves). 
Neredko nava j am podatke k ra jevnega ali ok ra jnega l judskega 
odbora. Uporab l jam j ih, dasi menim, da niso povsem točni, posebno 
oni za površine ku l tu rn ih zemljišč, in sicer zato, ke r v celoti le 
dokazu je jo pojave, k i j ih opazi poznavalec pokra j ine . 
Podnebje in prst 
Za razumevanje specifičnih kl imatskih lastnosti SI. k. je potebno 
nakazat i v glavnih obrisih relief. 
Z makrorel iefnega stališča je kotl ina na jvzhodnejš i del nižin-
skega sveta med Centralnimi Alpami in Dravsko skupino oziroma 
Karavankami, sveta, k i v najš i ršem delu v Celovški kotlini zavzema 
še obilo ravne površine, k i pa dobi nekako od državne meje n a p r e j 
v celoti gričevnat značaj, zožujoč se med dinarsko potekajoče zahodno-
pohorsko sleme in med Karavanke z alpsko smerjo. To podol je 
omogoča odprtost reliefa na zahod proti Celovški kotlini. Od tod 
došle zračne mase zadenejo na poti proti vzhodu ob Pohor je , ob 
d o k a j izrazito in sklenjeno gorsko pregra jo , k i se drži vse do Male 
kope višine okrog 1500 m, nato pa pade do Kremžar jevega vrha na 
1000—1100 m. 
Drugo gorsko p r eg ra jo tvori jo Vzhodne Karavanke , ki v Urš l j i 
še dosežejo višino 1696 m, a se nato naglo znižajo na 900 in 800 m. 
Tako odpira ta rel iefna depresi ja med Uršl jo in Paškim Kozjakom 
vetrovom dostop tudi z juga. 
Mikrorel iefne oblike kotline, k i j e nekak znižan in zravnan 
svet v p r e j imenovanem podol ju in ki opravičuje naziv »kotlina«, 
pa d a j e j o podnebju obravnavanega predela n e k a j posebnih potez, 
predvsem v temperaturnih pri l ikah. Kotlinsko dno, okrog Slove-
n jega Gradca v višini n e k a j nad 400 m, je na zahod omejeno z 
2 Uporab l jam obliko »ves« kot govori l judstvo in ne »vas«, kot kaže jo 
top. kar te . 
3» 35 
okrog 100 m višj im gričevnatim svetom t. im. Kotel jskega podolja , 
v a n j pa vodita le dve gorski zajedi , ena na razvodju med Mislinjo 
in Pako pri Št. Lenar tu v višini ca 600 m in druga ob Mislinji med 
Rahtelovim hribom in Gradiščem, vodeča po Spodnj i Mislinjski 
in po Laboški dolini v Centra lne Alpe. 
Na jvažne j ša posledica kotl inskega značaja j e toplinski obrat. 
Zan j ve vsak domačin, domneva ga nada l je bra lec vremenskih 
poročil hidrometeorološke službe, ki v hladni polovici leta ob 
ugodnih pr i l ikah za temperaturno inverzi jo pogosto n a v a j a j o 
Šmartno kot k r a j z na jn i ž jo doseženo temperaturo v Sloveniji . Teže 
ga j e pa izraziti v številkah, ker m a n j k a podatkov. Edino istočasno 
opazovanje tempera ture v dolini in na obrobnih višinah j e bilo v 
zimi 1940/41, tako da lahko p r imer jamo t edan je podatke meteoro-
loške postaje Šentilj pod Tur jakom (n. v. 593 m) in opažanja v 
Sen jo r j evem domu na P o h o r j u (ca 1500 m). 
S redn ja j anua r ska tempera tura te zime je bila na Sen jor jevem 
domu (1) za 2,2° C niž ja od one v Šent i l ju (2), k i j e znašala —5,3°C. — 
Podobno razliko s rednje dolgoletne j anua r ske tempera ture so ugo-
tovili ob enaki višinski razliki na karavanškem obodu Celovške 
kotline (Železna Kapla —4,3, Obir IT v n. v. 1612 m pa —5,3° C) 
(60, 124). — Če pa da l je poiščemo v poročilih one dneve, ko j e 
pr ipisana pr ipomba: »jasno« ali »visoka megla«, dobimo nas lednje 
številke: 
14. jan. 1941 ob 7h: Šentilj —18° C, Senjorjev dom —14° C 
19. jan. 1941 ob 7h: Šentilj —14,3° C, Senjorjev dom —10,4° C 
26. jan. 1941 ob 7h: Šentilj — 1,5° C, Senjorjev dom — 2,6° C 
V tem mesecu sta bili dve dal jš i obdobji vremena brez večjih 
padavin. V n j i h so j u t r a n j a m e r j e n j a prav tako ugotovila občutne 
razl ike: 
11.—15. jan . 1941 ob 7h povpreček Šenti l j —18,0° C, Sen j . d. —14,0° C 
19.—20. jan . 1941 ob 7h povpreček Šent i l j —15,4° C, Senj. d. — 7,9° C 
P r a v zaradi tega obrata j e zima v kotlini tako hladna. Dolgo-
letni j anua r sk i povpreček znaša —3,3° C (3), k a r j e le malo m a n j 
kot v Dravogradu, k j e r so ugotovili na jh ladne j š i j a n u a r Slovenije 
v okviru Jugoslavije (2, 768)3 s temperaturo —4° C. 
Istočasno m e r j e n j e tempera ture v Dravogradu (4) in v Šmart-
nem pr i Slovenjem Gradcu (5) nas pa pouči, da pade termometer 
v zimskih dneh z ugodnimi pogoji za toplinski obrat v SI. k. še niže 
kot v Dravogradu : 
S redn j i mes. povpr. za jan . 1950: Dravograd —4,3° C, Šmartno —5,8° 
Srednj i mes. povpr. za jan . 1950 ob 7h: Dravogr . —6,6°, Šmartno —8,2° 
Ce j e šteti nizke tempera ture Dravograda za posledico toplot-
nega obrata Celovške kotline, j e po gorn j ih podatkih videti, da se 
3 P rva številka je iz seznama uporab l j ene l i terature , druga pomeni 
stran. 
razvi ja inverzi ja v SI. k. samostojno ali se vsa j okrepi, in to v taki 
meri, kakršna ni znana iz drugih k r a j e v LRS. 
Ko se bo nabralo z leti več meteoroloških podatkov, bo mogoče 
gorn je navedbe, na re jene na podlagi f ragmentarn ih opazovanj, pod-
pret i z rezultat i dal jšega razdobja . 
Zanimiva j e p r imer j ava tempera ture med Slovenj im Gradcem, 
Mariborom (1, 667) in Celovcem, to je kraj i , ki leže približno na 
enaki geografski širini. Maribor kaže v posameznih mesecih v iš je 
tempera ture pozimi in poleti ko Slovenj Gradec, Celovec pa ima od 
LETNI POTEK PADAVIN 1925-1940 
Ljubljana 
slednjega toplejše poletne mesece, a še hladnejšo in dal jšo zimo. 
Slovenj Gradec j e s petnajs t le tnim povprečkom 8,4° C prav t ako 
kot po oddaljenost i nekako v sredi med Mariborom (9,1° C) in Ce-
lovcem (7,8° C) (6). 
Kotlinski znača j našega predela se kaže v podnebju še v po-
gostem po javu megle, k i j e večinoma anticiklonska in za jema 
pogosto le an jn i ž j e dele kotline. Domačinom j e dobrodošla posebno 
v času nevarnosti spomladanske pozebe.4 
4 Nada l jna posledica kotl inskega znača ja je, podobno kot v Celovški 
kotlini, z a s t a j a n j e mrzlega z raka v nižini še takra t , ko veliko večino ostale 
Slovenije za l i je jo tople zračne mase. 
Ena n a j b o l j negativnih posledic toplotnega obrata so pozne 
spomladanske in zgodnje jesenske pozebe, k i z m a n j š u j e j o na do-
linskem dnu donos a j d e in sadnega d rev ja in sploh onemogočijo 
neka te re vrste. Tako ne goje na samem ploskem dnu češnje in oreha, 
k i j u srečujemo že na n iž jem terasnem obrobju in na pohorskem 
pobočju vse do višin okrog 800—900 m. Ob spomladanskem kop-
n e n j u snega so navadno niž ja pr isojna pobočja n e k a j p r e j kopna 
kot dolinska tla. Toplinski obrat s povečanimi absolutnimi zimskimi 
minimi je, nada l j e ver je tno vzrok pojava, da j e v sami kotlini zelo 
malo listavcev, kater ih j e največ, čeprav v pr imeri z iglavci še 
vedno malo, nekako v sredi pobočja do višin 1000—1200 m. Zaradi 
spomladanskih zmrzali, povezanih z nastopom toplinskega obrata, 
zas ta ja vegetacijski r i tem za bl ižnjo, v zračni črt i k o m a j kak ih 
10 km oddal jeno Šaleško dolino povprečno za 10—14 dni. 
Sp reda j navedene makrore l iefne pri l ike se odraža jo tudi v 
množini in v poteku padavin. Gorski obod kotl ine j e namreč odprt 
v tisto smer, od koder p r i h a j a j o na jv lažnejš i vetrovi, k i j ih navadno 
sprožijo depresi je , to j e proti zahodu in jugu. Ko zadenejo ti vetrovi 
na prečno p regra jo Pohor ja , mora jo pr i prehodu plačati t r ibut v 
obliki izdatnih padavin, ka ter ih pade povprečno na leto 1224 mm, 
to re j več kot na primer v Celovcu ali Mariboru (990 odn. 974 mm). 
Zanimivo j e p r imer ja t i letni potek padavin v Slovenjem Gradcu 
z onim v Celovcu, Mariboru in L j u b l j a n i (glej padavinski diagram!), 
v kolikor se kaže jo vplivi mediteranskega in pa srednjeevropskega 
kontinentalnega padavinskega režima. 
Letni potek padavin L j u b l j a n e kaže na jveč mediteranskih vpli-
vov: sorazmerno visoke zimske padavine, med maksimom v oktobru 
in sekundarnim viškom v m a j u , sušnost poletnih mesecev s poletnim 
minimom v ju l i j u , ko pade več padavin še v Celovcu in v Slovenjem 
Gradcu, ter močno izraženo jesensko deževje. Zanimivo j e preple-
t a n j e črt, k i kaže jo letni tok padavin v Mariboru, k r a j u z vplivi 
panonskega podnebja , in v Celovcu, k r a j u v tipični zaprt i alpski 
kotlini. V p r imer jav i z Mariborom ima Celovec m a n j padavin v 
zimi, d o k a j več pa v poletnih mesecih z maksimumom v avgustu in 
j e t o re j še bo l j »kontinentalen«. Ima pa še viden porast padavin v 
oktobru, ko j e p rav toliko moče kot v ju l i ju . Mariboru se zavlečejo 
na j izda tne jše padavine v kasno pole t je in jesen, ko j e mesečni 
maksimum v septembru. 
V letnem poteku padavin v Slovenjem Gradcu se sicer odražajo 
vsi vplivi, k i odločilno r azpore j a jo močo v ostalih t reh navedenih 
mestih, vendar tako, da se črta n a j b o l j u j ema z L jub l jano , bo l j kot 
s Celovcem in Mariborom, ki sta mu po k r a j e v n i oddaljenosti 
bl iž ja . 
Temu j e vzrok nakazana rel iefna odpornost SI. k. na jug in 
zahod in zagrajenost proti severovzhodu. Zato j e tudi na jveč pa-
davin v oktobru, obenem pa se še dobro uve l j av l j a kot vpliv konti-
nentalne padavinske var i j an te izdatna poletna moča. 
Ce vzamemo oktobrski maksimum kot severno mejo prevla-
dovan ja mediteranskih padavinskih vplivov nasproti s rednje-
evropskim z izdatnejšo poletno močo, j e nadal jeva t i mejo med 
obema režimoma, mejo, ki poteka po Celovški kotlini (8, 123) proti 
vzhodu tako, da s Pohor jem dosega in celo deloma presega Cent-
ralne Alpe. 
Da povzroči zaokret te me je dinarsko potekajoče Zapadno Po-
hor je , vidimo tudi po tem, da imajo sosednja v alpski smeri ležeča 
gorovja Paški Kozjak (postaja Sv. Jošt) in Kozjak severno od Drave 
(postaja Št. J e rne j nad Muto) na jveč moče v letu v marcu oziroma 
v avgustu (5a). O b Pohor ju se zagvozdijo vetrovi južnega kvad-
ranta, ko j ih pri tegne at lantska depresi ja v zapadnem delu svoje 
poti, in pa od zahoda pr ihaja joče vlažne mase, ko se barični minimum 
umakne da l je proti vzhodu. 
Pohor j e spre jme n e k a j več padavin kot kotlinsko dno, vrhovi 
okrog 1600 mm (10). Domnevati pa moramo, da pade več moče 
prvenstveno v hladni polovici leta, s a j ve l ja dolinski pregovor, 
da ima moča tr i zobe, suša pa enega, mnogo b o l j za nižino kot za 
hribovskega poljedelca, ki ga poletna suša občutno prizadene. 
Zgora j opisane padavinske in toplotne razmere so deloma raz-
vidne tudi iz režima reke Mislinje, kakor ga j e beležil vodostaj v 
Otiškem vrhu (11, 76): retinenčni minimum v zimskih mesecih, mak-
simum v novembru, sekundarni višek v marcu ali aprilu, visoke 
vode vse leto, na jpogoste je v pomladanskih in jesenskih mesecih. 
Tak potek izdaja Mislinjo za reko sredogorskega pluvionivalnega 
režima (o. c., 76). 
Ob tako izdatnih padavinah in ob prev ladovanju hribovitega, 
močno nagnjenega, čeprav n i k j e r prepadnega reliefa, j e razumljivo, 
da se v kakovosti prsti b o l j odraža jo vplivi matične osnove, petro-
grafske sestave, kot pa drugi pedogenetski fak tor j i . In ker se petro-
grafska sestava menja , posebno na nižjem svetu, na zelo k ra tk ih 
razdal jah , imamo opravit i z različnimi var iantami prsti, k i j i h v 
naslednjem nava j am le toliko, kolikor se odraža jo v načinu izrabe 
tal. 
Prst na aluvialnem produ se vleče v ožj ih pasovih ob Mislinji 
in Suhadolnici. Močno spremenjena od dolgoletnega človekovega 
posega, se odraža že v podobi pokra j ine s tem, da preds tav l ja 
n a j v e č j e sk lenjene komplekse pol ja v obliki dveh vej , k i se zdru-
žita z Mislinjo in Suhadolnico vred pr i Slovenjem Gradcu. N jena 
svojstva, pr ipravnost za goji tev k rompi r j a , večji donos rži kot 
pšenice i. dr. so znana že z drugih prodnat ih po l j slovenskih kotlin. 
Da j e predel naj in tenzivnejšega izkoriščanja in najgostejše nase-
litve, j i pr ipomore tudi ravninska lega, podobno kot prsti na po-
horskih vršaj ih , k i so zapolnili dolinsko dno od Št. I l j a do Brd in 
deloma Legensko polje . 
Drugače j e s pleistocenskimi sedimenti, ki zavzemajo dobršen 
del nižinskega sveta v kotlini. To so večinoma ilovice, sive in r j ave , 
in na n j i h se j e razvila t ako imenovana »težka zemlja«, v kol ikor 
j e v po l ju , b o l j p r ip ravna za pšenico in lan kot za k r o m p i r al i rž. 
Ker j e težavna za obde lovan je v moči p r a v t ako kot ob suši, ko se 
s p r i j e m l j e v grude, j e večina n j e n e g a a rea la p repuščena gozdu, 
p rvens tveno borom, zato j o i m e n u j e j o domačini »borovo zemljo«.5 
Mestoma so pleistocenski sedimenti , posebno v viš j ih legah, b o l j 
peskovit i . Na n j i h se j e razvi la l až j a prst , tako imenovana »puhlica« 
(Dobrova, Legen). V obsežnem gozdnem kompleksu Dobrove raz-
Sl. 1. Dolina ob Zgornji Mislinji. Na levi pohorsko terasno po-
bočje, v ozadju v sredi (Paški) Kozak, na desni karavanska 
slemena okrog Šentvida, pred njimi gozdni kompleks Dobrove 
t resene k m e t i j e so nasta le večinoma na t e j prst i , k i j e p rede l zgo-
sti tve k m e t i j tudi na o b r o b j u kot l ine, na m e j i s p r s t j o na s ta re j š ih 
sedimentih, ko t j e lepo vidno v S ta rem trgu. 
K v a r t a r n e in a luvia lne k a m e n i n e so vložene v g lavnem v okvi r 
miocenske mar inske sivice, k i tvor i površ j e mestoma že v samem 
kot l inskem dnu. V n iž j ih legah j e prs t na n j e j , enako kot pleisto-
censke ilovice, mokro tne j ša , t ežka in sprana te r p repuščena n a j v e č 
t r avn i škemu svetu. Ker j e ko t vse ostale prs t i d o k a j podzol i rana, 
j o tu in tam gnoje tako, da spušča jo n a n j o visoko ka lno vodo 
Mis l in je (man j Suhadolnice, k i j e kot r eka s k r a š k i m p o v i r j e m 
čistejša). 
Na v iš j ih položnih mest ih j e prs t na sivici za kmet i j s tvo bol jša , 
v p r i so jn ih legah celo rodovi tne j ša od one na a luvia ln ih tleh. K j e r 
5 S podobnim imenom »borica« imenujejo podobno prst v vzhodnem 
delu Savinjske doline. 
j e t e ren zložnejši , j e p rede l goste jše nasel i tve (Golavabuka, Brde), 
k j e r pa j e površ j e močno razrezano, se d rže k m e t i j e le te rasn ih 
slemen (Raduše). 
Še več jo škodo ko t na i lovnat ih in gl inast ih p r s teh dela denu-
dac i j a na konglomera tn ih tleh, n a j s i bodi na miocenskih konglo-
mera t ih na zahodnem o b r o b j u kot l ine ali pa na oligocenskih (»ore-
hovec« ali tudi »fižolovec« imenovanih) na j u ž n e m gora tem obodu. 
Zeml ja j e sicer peščena in dovzetna za sušo, a jo j e laže obdelovat i , 
t ako da so navezane n a n j o številne kme t i j e . 
Karta II. 
Gostota kmetij na raznih kameninah 
V splošnem so t e rc ia rne in k v a r t a r n e kamen ine podlaga za b o l j 
p r i p r a v n e prst i ko t pa s t a re j š i sedimenti . To j e posebno lepo v idno 
v p rede lu K a r a v a n k , k j e r so naselbine izrazito skoncent r i rane na 
ol igocenskem konglomera tu , dočim os t a j a dolomit in deloma tud i 
apnenec slabo ali nič poseljen (glej pet rografsko kar to I I z naselj i 
okrog Dol iške doline!).6 Večjo gostoto k m e t i j k a ž e j o tudi pohorsk i 
škr i l jc i . 
6 Na skici, k jer je petrografska sestava povzeta po Tellerjevi geološki 
karti, kmetije pa po avstrijski specialki 1:25.000, je vidna slaba poseljenost 
tudi dolomitne oz. apnenčaste in ne preozke Doliške doline. Ko pa je s 
tem stoletjem prevladal glede na zgoščevanje naselij reliefni, to je rav-
ninski moment nad petrografskim, so zrasle tudi v te j dolini številne hiše, 
ki jih je priklical promet ali industrija. 
Med seboj d o k a j različne pohorske kamenine ne kaže jo v ka-
kovosti prsti , obliki izrabe in naselitve posebnih razlik, le da je 
zemlja na kompaktnih eruptivnih kameninah ponavadi, posebno če 
je na strmem terenu, za spoznanje bol j plitva kot na škriljavcih, 
k j e r j e mestoma v izdatnih, k r a j e v n o pa tudi v bornih debelinah. 
V kotl inskem dnu in na obrob ju ob taki pisani petrografski 
sestavi niso redki primeri, da ima en posestnik zemljišče na dveh 
al i celo t reh različnih prsteh. Zanimivo je zato pogledati, ka tere 
SI. 2. Pogled na ravnino ob spodnji Suhadolnici 
j e odločil prvotni kmetovalec za pol jsko ali t ravniško izrabo, ka-
tere j e pustil gozdni rasti. 
Za kotl insko dno ve l ja pravilo (ki ni brez izjeme), da se pol je 
drž i prodnih aluvialnih tal, t ravniški svet miocenske sivice ali 
mlajšega ilovnatega nanosa rek, pleistocenski sedimenti pa so domena 
gozda (Dobrova). Na viš jem pleistocenskem terasnem svetu se drže 
po l ja miocenskega in pleistocenskega zemljišča in je pogosto tako, 
da seje kmetovalec pšenico, koruzo ali lan v težjo, krompir in rž 
pa v lažjo, b o l j peščeno zemljo (primer: Brde). Podobne primere 
na jdemo na mej i med terciarnimi in starejšimi kameninami. 
Gospodarstvo 
Sloveni ja (12) 
Njive travniki pašniki g o z d 
in vrtovi 
14,2 18,9 14,9 42,9 
Slovenjgraška kotl ina (13) 
Polja travniki pašniki g o z d 
11,4 13,2 7,6 64,3 
Koroška (8) 
Polja travniki pašniki g o z d 
11,6 9,8 7,4 43,5 
G o r n j e številke o glavnih zemljiščih nam omogočijo pr imer javo , 
kol iko se raz l iku je zunan ja podoba ku l tu rne pokra j ine obravna-
vanega predela od slovenskega povprečja in koliko je podobna 
Koroški. Razmer je med deleži posameznih zemlj iških ku l tu rn ih 
ka tegor i j v SI. k. pa kaže jo na to, k a r mora ugotoviti vsak opa-
zovalec na prvi pogled: na močno gozdnato, intenzivno zeleno alpsko 
pokra j ino . 
Nekoliko nas začudi nizek odstotek pol jskega sveta (11 %), 
posebno če se zavedamo; da v pokra j in i ni n i k j e r tako strmih ali 
skalnat ih pobočij (z izjemo Uršlje), k j e r bi ne bilo mogoče uvesti 
pol je . In res naletimo, čeprav redkeje , na n j ive tudi v na jveč j ih 
strminah. Zato se vpliv rel iefa na delež pol jskega sveta ne kaže 
tako izrazito kot ponekod v drugih dolinah ali kot l inah s skalnim 
obrobjem, čeprav j e tudi pr i nas n j iv v nižini d o k a j več kot v 
hribih, v n a j b o l j t ipičnem dolinskem KLO, v Šmartnem, še vedno 
slabo tret j ino vse površine; Turiška ves, ki ima tudi še vse ozemlje 
na ravnem, pa ima le še 18 % nj ivskega sveta. V hribovitih predel ih 
j e povprečno 7 % zemlje v pol ju . Ta delež pa močno niha: od 16 % 
(Golavabuka) do 2,6 % (KLO Mislinje). 
Zaradi nakazanih kl imatskih in pedoloških razmer se pol jski 
posevki bistveno ne spremene vse do višin okrog 800—900 m. Po-
glejmo n a j p r e j povpreček za ves predel, kot ga beleži statistika 
za leto 1950. 
Pšenica rž koruza krompir krmilne 
rastline 
14,8 »/o 17,5 % 5 •/. 13,8 •/ , 12,7 % 
Zanimivo j e pogledati, ka ter i k r a j i ima jo več rži, ka te r i več 
pšenice. P rece j več rži s e j e jo v nižini, v hribih pa imajo navadno 
več pšenice. Karavanški KLO izkažejo več pšenice od pohorskih, 
ka r j e nedvomno vpliv apnenčastih in »težjih« prst i na Karavankah, 
k je r je tudi soteški konglomerat, prinešen iz Koroške (14, 134), pre-
težno apnenčaste sestave. Površino teh dveh posevkov odmerja kmeto-
valeč prvenstveno po donosnosti: k jer bolje uspeva rž, je areal pšenice 
manjš i in obratno (v letu 1950 j e bil donos pšenice v dolini za 1—2 
stota na ha manjš i kot pa j e dala rž). V celem pa j e hek ta rsk i donos 
v hr ibih pričel (v letu 1950 s s redn je dobro letino po statističnih 
podatkih od 5—9 centov), pa tudi v dolini ne dosega že tako nizkega 
slovenskega povprečka (v istem letu od 8—11 centov na ha za 
ozimne posevke). Jari posevki da jo d o k a j niž j i pridelek. 
V dolini se je jo le ozimno pšenico, rž pa ozimno in jaro . Čim 
više v hr ib gremo, tem več j e j a rega žita, k i nekako v višinah okrog 
800 m prevlada nad ozimnim. V podrobnem pa je to r azmer j e d o k a j 
prepleteno z ozirom na pristojnost in osojnost kmetij. 
Višinska m e j a pšenice se v glavnem u jema z na jv i š j imi kme-
tijami (glej skico). Izjema so le najvišje kmeti je ob Mislinjski 
grapi, k i pšenice več ne seje jo . Dosledno pa imajo rž še vse višinske 
kmet i je , kolikor m a n j ozimne, toliko več jare . Kaže, da j e p rav ta 
višina, do koder uspeva rž skupno z ovsem in ječmenom, omej i la 
nase l j evan je navzgor v hribe. 
Oves in ječmen imata važno vlogo v prehran i posebno hr ibov-
skega človeka, k i mu j e bil ovsenjak nekoč važen kruh . 
Na našem delu Pohor ja j e zgorn ja me ja žit mnogo bo l j premo-
črtna, tekoča v enakih višinah, kot pa na senčni strani Karavank,, 
k j e r močno niha tudi višina na jv i š j ih kmet i j . N a j navedem le en 
pr imer. Pod Kozj im hrbtom severozahodno od Urš l je leži k m e t i j a 
Blatnik v višini 580 m, na zgornji meji naselitve in uspevanja 
ozimnih žit, s a j j i predolga snežna odeja pogosto uniči ozimino. 
V zračni črti le n e k a j km oddal jeni kmet Lesnik na terasnem po-
molu ob Rutah, v n. višini okrog 900 m, seje na pr isojnih n j ivah 
p rav tako še vsa ozimna žita, le poletne rastline koruze, k i pogosto 
ne dozori tudi že pri Blatniku, ne goj i več. To višinsko razliko-
povzroči prisojnost lege, k a r se zrcali tudi v tem, da se opisana 
višinska m e j a na južnem pobočju Urš l je pomakne z na jv i š j imi 
kmet i j ami v višine okrog in nad 1100 m.7 
Koruze se je jo sorazmerno malo (5 % n j ivske površine) in jo 
porabi jo predvsem za hrano. Hribovske kmet i je , k i mora jo kupo-
vati hrano, k u p u j e j o prvenstveno koruzo. Na Pohor ju sega do višin 
750—850 m in ni mnogo niž ja na karavanšk i s trani kotline, razen 
pod strmo Uršl jo. N jen donos pa j e tod tako majhen ,da j o goje 
pač zaradi tega, ker j e dovoz moke iz doline, iz trgovine, težavnejši . 
Krompir goje vse kmet i je , v dolini več kot v gorah. Na ne-
agrarnem Sv. Joštu na Paškem Koz jaku (1063 m) j e edini pol jsk i 
pridelek. Povprečno zase je jo hribovit i k r a j i s k rompi r j em 10 % 
7 N e k a j m a n j razl ike teh višin v pr isojnih in osojnih legah kaže 
kopasto Pohor j e : ob Misl injah se vzpne na južnem pobočju Poho r j a jaro-
žito z na jv i š j imi kmet i jami do višin 1250 m, na severnem pobočju, na poti 
iz Ribniške koče proti Ribnici ležeča kmet i j a Lepšnik (ime j e povzeto po 
jug. karti!) pa more v višini 1181 gojit i le še ječmen in malo ovsa. 
n j i v (v dolini 17 %), pa odpade zato sorazmerno več j i delež po l j a 
na žita ko t v niž inskih KLO. 
Zelo c e n j e n a j e a j d a . N j e n donos v dolini j e b o l j tvegan zaradi 
zgodn j ih jesenskih slan kot pa na v i š jem svetu, k j e r jo s e j e j o na 
pohorskem poboč ju do višin 900 m (mestoma tudi do 960 m) ko t 
s trniščni posevek, više pa le ko t spomladanski sadež. 
Fižol sade sicer vse kme t i j e , dozori pa v g lavnem le do one 
višine, do koder sega koruza . Tako se nam tudi t u k a j pokaže jo 
višine okrog 800 m kot važen m e j n i k v razporedu po l j sk ih k u l t u r . 
V p o k r a j i n i z malo po l j skega a vel iko gozdnega sveta b i pr i -
čakoval i več t r avn ikov ali v s a j pašn ikov ko t j i h j e povprečno v 
Sloveni j i . Stat is t ika pa pove, da j e t r avna tega sveta mnogo m a n j , 
pašn ika celo polovico m a n j . Če si nismo pr i ugotovitvi malega de-
leža po l j a zarad i razgibanega re l iefa in ne preveč dobre zeml j e 
upa l i izreči misel, da zeml ja v g lavnem ni k d o ve k a j izkoriščana, 
v s a j t ako ne ko t večinoma v ostali Sloveniji ,8 nas mal i delež t r av-
nega sveta ponovno n a v a j a k t e j misli, s a j n i k j e r ne seže površ j e 
nad m e j o t r ave in n i k j e r ne kaže (razen Urš l je) ska ln ih vesin. 
Pašn ika v dolini s k o r a j da ni.9 N e k a j več ga j e v hr ibih , vendar 
še vedno m a n j kot t r avn ika . I z j ema j e le Misl inje , k j e r n a j bi imel 
pašnik po stat ist ičnih poda tk ih več je površine. P r a v t ako v e r j e t n o 
ne v e l j a j o več števi lke, k i kaže jo , da i m a j o pohorsk i k r a j i m a n j 
deleža p o v r š j a v t r a v n i k u ko t pa ka ravanšk i . K a k o r bomo videli 
ka sne j e , so p r a v k a r a v a n š k i hr ibovi t i k r a j i n a j b o l j nazadoval i v 
g o j e n j u t ravn ikov , k i so pogosto zarasl i z g rmovjem. 
Na Pohor ju t ravo kose, čeprav le starino, vse do vrhov, tudi na 
tako imenovanih »sečah«, k j e r raste le »baloh« ali »volk« (Nardus 
stricta), ki je še vedno boljša k rma ko kisla t rava v dolini. 
Z a d n j a dese t le t ja so močno povečali k r m s k o bazo, toda ne na 
račun k r č e n j a gozda, a m p a k na račun d rug ih po l j sk ih sadežev. Na 
pol ju je delež krmskih rastlin sorazmerno zelo visok in to ne samo 
v dolini, a m p a k tudi v hr ibih (povsod okrog 13 % njiv). 
Že ta odstotek k rmi ln ih ras t l in razodeva važnost, k i j o ima v 
ob ravnavanem prede lu ž iv inore ja . G o v e j e živine i m a j o n e k a j več 
ko t znaša povpreček Sloveni je (503 glave na 1000 preb.), posebno 
v hr ibih , k j e r p r ide v Št. Vidu na 1000 preb. 770 glav. Seveda j e 
tod ž iv inore ja b o l j eks tenzivna ko t v dolini, k j e r j e v s loven jg rašk i 
okolici zaznat i vpl iv mesta v n a r a š č a n j u pomena mlečne ž ivinoreje . 
Ovce so do p red d rugo svetovno vo jno s k o r a j popolnoma izginile 
iz ko t l inskega dna, po n j e j pa so zopet dobile ve l javo , t ako j i h 
s e d a j redi , v s a j eno ali dve, vsako več je k m e t i j s k o posestvo. N i m a j o 
j i h pa posebno mnogo nit i h r ibovski predel i , k a r j e razuml j ivo , 
s a j j e zeml j a povsod p r i p r a v n a za pašo gove je živine. 
8 S tem še ne zanikam dejs tva, da so n. pr . n j i ve zelo skrbno ob-
delovane. 9 Čeprav ga zastarela statistika navaja na 7 % površja. 
K o n j e r e j a je tipična za dolinsko kmeti js tvo, ker sta tod zanjo 
dva važna f a k t o r j a : kisla k rma in prevoznitšvo. V hribih zamen ju j e 
sicer k o n j a vol, vendar j e še vedno povpreček vse pokra j ine (49 
kon j na 1000 preb.) d o k a j višj i od Slovenije. 
Temel jno obeležje d a j e j o pokra j in i velike površine gozda (nad 
dve t r e t j in i površine, več kot na Koroškem). 
Gozdno mejo je človek pret rgal na goratih predelih le celično 
s samotnimi kmet i jami . Na niž jem terasnem obrobju so skrčene 
okrog zaselkov že večje zaplete, nepret rgan pas negozdnega sveta 
pa se drži le reke Mislinje od Slovenjega Gradca do Misl inj in 
Suhadolnice do Podgor ja . Tako os ta ja še na kotlinskem, sko ra j 
ravnem os red ju velik gozdni kompleks med obema navedenima 
k rakoma: Dobrova. Tako imajo še tipično dolinski k r a j i sko ra j 
polovico (47 %) sveta v gozdu, hribovski pa mnogo več, KLO Mis-
l in je celo 83 %. 
Slišati j e bilo vprašanje , ali sega Pohor j e z na jv i š j imi vrhovi 
(1543 m) nad klimatsko gozdno me jo ali ne (15 in 17, 39). Upošte-
va joč ka rak te r gozda, ki mestoma rase na na jv i š j ih vrhovih (n. pr. 
na planoti Črnega vrha) pa mora opazovalec n u j n o zaključit i , da 
leži vse Pohor j e pod gozdno mejo in da so vzroki nizkega dreves-
nega ras t ja , ruševja in grmičevja , k i raste mestoma na vrhovih, 
pedološkega značaja ali posega človeka. 
To nam p o t r j u j e tudi nas lednje dejstvo: Na bl ižnj i Urš l j i leži 
na jv i š j a kmet i j a (Šisernik), na ka ter i še uspeva žito, okrog 400 m 
pod gozdno me jo na vrhu.10 Na južnem pobočju Pohor j a pa segajo 
na jv i š j e kmet i j e z žitom do višin 1250 m. Ce k t e j višini dodamo 
že omenjeno razliko, vidimo, da so zgrešene vse trditve, češ da bi 
bili na jv i š j i vrhovi Pohor j a goli zaradi kl ime (17, 39). 
Drugače j e z Urš l jo (1696 m), ki j e imela do postavitve, razen 
višarske na Slovenskem, na jv i š j e cerkve na vrhu ob koncu šest-
na js tega s tolet ja (18, 228—230) značilno ime Plešivec. Na n j e j j e res 
videti redčenje gozdnega d r e v j a v višini 1650—1660, od koder ras te jo 
da l j e posamezna krivenčasta drevesa na severni skalnat i strani pr i 
planinskem domu tik do vrha. V bližini sega gozd enako visoko na 
enako visokem Kamnu, na Peci pa j e terasno sleme Mala Peca v t e j 
višini še vse poraslo z gozdom, ki sega po ostalem pobočju se sko ra j 
100 m više. 
. Okrog 9/10 vsega gozda j e iglastega (19). Tvori ga prvenstveno 
smreka, v dolini se j i pr idruži mestoma enakoštevilni bor (Dobrova 
— ime!). Ostalo j e mešan gozd, k j e r sta n a j b o l j pogosta bukev in 
gaber. 
N e k a j podatkov govori o tem, da v s rednjem veku prevlado-
van je iglavcev na Pohor ju ni bilo tako izrazito in da ga j e omogočilo 
večje izsekavanje listavcev. 
10 Podoben razmak — in celo malo večji — med gorn jo me jo uspe-
v a n j a pol jskih sadežev in gozdno me jo so ugotovili tudi drugod (16, 39). 
Izkoriščanje gozda se j e intenzificiralo n a j b o l j v zadnj ih sto-
le t j ih , do spel jave dravske železnice in železnice od Dravograda 
proti Velenju m a n j z direktnim izvozom lesa kot z ogljarstvom. 
O uporabi lesa na našem delu Pohor j a ni posebnih podatkov, k e r 
govore podatki le o vsem Pohor ju . In ti nam kaže jo d o k a j š n j o 
izkoriščanje gozda, posebno v pre teklem in sedanjem stoletju.1 1 
Nekoč za Pohor je značilno ogljarstvo (za domače potrebe fužinar-
stva in glažutstva in za izvoz) j e iskalo predvsem trd les, to j e 
listavce, ki jih je po svoje izrivala tudi uradna avstrijska gozdarska 
poli t ika in sečnja drv za dom in prodajo , dočim so pogozdovali le 
z iglavci.12 
Sekan je lesa se j e vršilo na dva načina: pod i ran je na golo in 
izsekavanje , redčenje. Prvi način so uporab l ja l i predvsem fevdalci, 
k i so imeli vse do tega s tolet ja in deloma do agrarn ih reform po 
obeh svetovnih vojnah v rokah velik del pohorskih gozdov, pred-
vsem na jv i š j a slemena in vrhove (22, 61). N j im j e pripisati n a j v e č 
»seč« in »frat«, to j e t ravnat ih in grmičastih ploskev okrog in na 
številnih pohorskih vrhovih. Na teh ploskvah so se razvile s privo-
l i tvi jo fevdalnih gospodov (22, 10), neke oblike planinskega gospo-
darstva, ki se v onih razmerah, kot ga poznamo z naših snežnikov, 
n ikdar ni moglo razviti, ker j e imel samotni pohorski kmet dovol j 
t ravnatega sveta okrog doma in ker na obrobju zahodnega P o h o r j a 
ni obširnih kotlin z velikimi s t rn jenimi nasel j i , k i bi potrebovala 
dopolnitev v planšarstvu,1 3 kakor n. pr. na jugovzhodnem podnožju 
gorovja. Fevdalna veleposest j e v prvih deset let j ih tega s tolet ja 
večinoma prešla v roke lesnih veletrgovcev in ti so nadal jeval i z 
istim načinom posekavanja in deloma ohranil i n e k a j oblik skup-
nega pašništva.14 
Gorski kmet pa j e s tolet ja p re j , predno j e moderno gozdarstvo 
v tem stolet ju znanstveno dokazalo prebiralno sečnjo v gozdu za 
na jbol jšo , odbiral letno le na jdebe le j ša drevesa za p roda jo in j e 
tudi za s e j a n j e v »novine« uporab l ja l na jveč goloseke fevdalcev in 
lesnih trgovcev. 
Požigalništvo se j e ohranilo deloma še do druge svetovne vojne, 
po zadn j i vojni pa je na našem pobočju Pohor j a zamrlo pre j , predno 
11 Tako je samo družba Montana v letih 1879—88 porabila 371.093 m s 
lesa za izdelavo 1,855.331 hektolitrov oglja, okrog leta 1890 pa so spravili 
s Pohorja letno 210.000 m3 lesa (20, 108). Koprivnik (21, 12) pa poroča izpred 
druge svetovne vojne, da so zvozili takra t letno več kot 200.000 m3 lesa, 
mnogo po Dravi, katera je odnesla letno 1100—1200 splavov in 700—800 plitk. 
12 V Mislinjah, predelu z močnim ogljarstvom, kaže stara kat . mapa 
na več k r a j i h mešani gozd tam, k j e r so danes mladi čisti iglasti sestoji. 
13 Na našem delu Pohor j a d a j e j o le redki dolinski k m e t j e živinče na 
poletno pašo znanim hribovskim posestnikom. Da je bilo tega načina nekoč 
morda več, bi kazalo ime n a j v i š j e kme t i j e pod Sedlar jevim vrhom z 
nazivom »Pri štalah«. 
14 Še v času med obema vo jnama je plačeval veleposestnik in tovarnar 
Perger v Mislinju pas t i r j a , ki je zbral poleti goveda delavcev, koča r j ev in 
m a j h n i h posestnikov in j ih pasel po Brešar jev i in Glažutski planini. 
ga j e p repoveda l zakon. S e j a n j e »v novine« j e dalo dopolni lni živež 
h r ibovskemu k m e t u ali k o č a r j u in sicer na P o h o r j u prvens tveno 
rž, na K a r a v a n k a h pa pšenico.15 
Razvo j gozdnega i zkor i ščan ja j e u s m e r j a l r a z v o j celotnega 
gospodars tva , posebno v nove j š i dobi. Gozd so resda izkoriščali že 
preje , toda bil je v rokah nedomačinov in ni imel t ake cene ter s tem 
važnosti za kmeta , s a j j e bil težaven odvoz dot le j , dokle r niso na 
o b r o b j u s tekle železnice. Do spe l j ave železniške proge skozi Mis-
l in j sko dolino j e bi l naš p rede l daleč od p rometn ih poti o d m a k n j e n i 
gorsk i svet in p rehod v novo s to le t je pomeni važen m e j n i k v r a z v o j u 
vsega gospodarstva. S tem se j e končala , v s a j formalno, doba, k i bi 
j o l ahko imenovali pa t r i a rha lno-av ta rk ično . 
V n a s p r o t j u z moderno dobo, ko j e gozdno izkor i ščan je n a j -
važne j ša panoga gospodarstva, sta imela v p re tek l ih s tolet j ih važ-
ne j šo vlogo po l j ede l j s tvo in ž ivinoreja . Č e p r a v s pr imi t ivne jš imi 
sredstvi (z ralom, ki ga j e d o z d a j v celoti z amen ja l plug-inerjasec) 
so pr idela l i domala dovo l j h r a n e doma, oves in pšenico mestoma še 
p r o d a j a l i (22, 61). Posebno važna j e bi la ž iv inore ja , k i so jo inten-
zificirali , posebno v n iž j ih legah, s tem, da so k m e t j e nakupoval i po 
Hrva t skem in v Vzhodni Sloveni j i mlado plemensko, živinče, ga 
opi ta l i in na to p r o d a j a l i na Koroško. N a k u p o v a n j e mladih voličev 
na več j ih dol inskih k m e t i j a h , n j i h upo raba za vprežno živino in 
p r o d a j a opitanih čez dva do t r i leta, j e bi la ob iča jna še v medvo jnem 
času. Veliko večino oblačil so napravi l i doma in to p la tneno peri lo 
ko t v r h n j o obleko iz raševine (»resanje«), za k a r so se ja l i mnogo 
več lanu.16 
Ob koncu preteklega stolet ja je povzročil moderni promet pravo 
revoluc i jo : les j e dobil več jo vrednost , vrednost hrane , ki so j o v 
stari Jugoslavi j i obilo in poceni dovažali iz vzhodnih ži torodnih 
jugoslovanskih predelov, pa j e občutno padla . To j e povzročilo 
globoke spremembe tud i v socialni s t ruk tu r i podežel ja . P r e j so večj i 
posestniki obdelovali zeml jo s pomočjo t u j e n a j e t e delovne sile, 
hlapcev, dekel, d n i n a r j e v in k o č a r j e v ter malih posestnikov. Lokalno 
značilna je bila plast tako imenovanih »oferjev«, poljedelskega pro-
letariata, k i j e s pole tnim delom odslužil l as tn iku po l ja , k j e r j e 
imel pose jan ih n e k a j vrst k r o m p i r j a ali k a k ogon žita, s ka te r im se 
j e p rež iv l j a l ali las tn iku s t anovan ja odslužili na jemnino . 
V novih razmerah se posestniku ni več splačalo na j ema t i t u j i h 
l j u d i za obde lovan je pol ja , k i ni pr inaša lo več vrači la za t rud , na 
d rug i s t rani p a si j e l ahko z izkupičkom od prodanega lesa naku-
poval h rano . Ker pa z m a n j š e v a n j e delovne sile ni šlo, posebno v 
hr ibih, vzporedno z mehanizac i jo dela, j e pr ičela površ ina obdelo-
valne zeml je padat i , puščali so na j s labše n j i v e in na j s labše t r avn ike 
15 Podobno so na Gorograjskem sejali ob požiganju na apnenčastih 
predelih v t. im. »beli kamen« pšenico, na drugih tleh v »črni« kamen pa rž. 
16 V času med obema vojnama so nosili l judje le še platneno perilo, 
kot zadnji pa so opustili nošnjo raševine še Razborčani. 
in pašnike zaraščanju. Tako nam statistika kaže upa de k nj ivskih in 
t ravniških površin. Zvišal se je le delež zemljišča, posejanega s 
sadjem, ki so ga pričeli ob prehodu v novo stoletje živahno gojiti, 
ko so s sadnim drevjem zasadili precej travnikov. Da so zan j 
posebno na obrobju dobri prirodni pogoji, j e videti že po tem, da 
so na n a j b o l j sončnih legah malo nad kotlinskim dnom v srednjem 
veku in še kasne je tu in tam gojili celo vinsko trto, o čemer nam 
pričajo zgodovinski viri.17 Kot vse drevje raste tudi sadno posebno 
na škri l javih kameninah izredno hitro, h i t r e j e kot na apnenčastih 
Karavankah. 
Zgora j omenjeni kmet i jski proletariat so v prvi dobi kapitali-
stičnega gospodarstva odnosno razcveta lesne trgovine nove razmere 
n a j t e ž j e prizadele. K sreči se je v dolini in v okoliških mestnih 
središčih ob novem prometu pričela razvi ja t i industr i ja . Ob m a n j 
intenzivnem obdelovanju se j e us tvar ja la navidezna agrarna pre-
obljudenost in železnica j e postala ventil novim družbenim raz-
meram, ki j ih je sama privedla: proletariat si j e moral poiskati za-
služka drugod in pričela se je depopulaci ja hribovitih predelov. 
Podrobno bomo videli n j ene posledice pr i opisu Graške gore. 
Svetovna kriza v prvih letih t re t jega deset let ja j e v novi državi 
zamaja la temelje marsikateremu malemu in srednjevel ikemu hri-
bovskemu gospodarstvu, ki j e dot le j izsekalo več lesa kot je bil 
pr irodni prirastek gozda in ga ob nizki ceni ni moglo prodati toliko, 
da bi kri lo redne, še m a n j izredne izdatke. Tako je prišlo v nekme-
tovalske roke obilo kme t i j v hribih. Novi posestniki, lesni trgovci, so 
na marsikater i svoji »obi«18 opustil po l je in t ravnike in j ih zasadili 
z drev jem. 
Oživl jena lesna trgovina j e priklicala na jbogate jš i s loj v kapi-
talističnem gospodarstvu obravnavanega predela — lesne trgovce. 
Promet z ogljem je bil živahen že pred tem stoletjem posebno 
v Mislinjah, kamor j e vodila večja pot od Klopnega vrha čez Brv 
in Pesek (21, 5) in od koder so nato vozili po glavni cesti, ki prečka 
kotlino od Mislinj do Slovenjega Gradca, ogl je proti Dravi. Svoj 
razevet pa j e dosegel promet in trgovina z lesom, kl jučem do ©bo-
gatenja , po speljavi železnice (leta 1899). Lesni trgovci so postali 
kmalu nasledniki fevdanle veleposesti. V Mislinjah je (nemški) 
trgovec Perger odprl izkoriščanje gozda z gozdno1 železnico po Mis-
l in jski grapi in kmalu postal tovarnar in posestnik velikih gozdnih 
kompleksov. Z dvema drugima veletrgovcema je postal lastnik več 
kot t r e t j ine vseh gozdov v pokra j in i . 
17 Iz 15. stoletja so podatki o davščini »za vina, katera so iz Slovenjega 
Gradca in še nekater ih drugih k r a j e v vozili ali pa nosili prot i Dravi« 
(23, 2). Davorin T r s t en j ak poroča še iz pre teklega stolet ja, da ima staro-
t rška fa ra poleg t reh planin p rece j t r t j a (24, 72). V kl imatskih n a j b o l j 
ugodnem in proti severnim vetrovom zavarovanem k r a j u Golavabuka je 
na j t i še ledinsko ime »Nograd«. 
18 L judsk i izraz za v n a j e m dano hribovsko posestvo. 
4 Geografski zbornik 49 
Po zakonu o nacionalizaciji j e prišlo s temi gozdovi, gozdovi 
cerkvenih vele,posestev (Stari t rg in Šmartno) in fevdalcev (grof 
Thurn na Urši ji) v državno last 44 % vse gozdne površine (v Mis-
l in jah celo 88 %). 
Velika večina obdelovalne zemlje je ostala v lasti individualnih 
posestev. Kmečki obdelovalni zadrugi sta le dve, v Šmartnem in 
Starem trgu, nastali ob zemljiških skladih nacionaliziranih cerkvenih 
veleposestev. Posvetili sta se predvsem pol jedel js tvu in živinoreji . 
Kmeti jstvu naše pokra j ine , kakor se je razvilo do pred to vojno, 
so bili glavni stebri lesno izkoriščanje, poljedelstvo in živinoreja. 
Glede na to, katera od teh panog je dominantna, bi lahko delili vsa 
posestva v tr i skupine. 
V kotl inskem dnu nekako od Slovenj ega Gradca do Dovž ob 
Mislinji in do Podgor ja ob Suhadolnici j e osnova kmeti js tvu pol je-
delstvo, ki pa d a j e v p r o d a j o p reko domače porabe le še krompir, 
ob dobrih letinah nekoliko žita. Redne izdatke kri je živinoreja, de-
loma prašičereja in postranski zaslužki kot prevoz lesa, včasih 
sadjereja, prodaja perutnine i. dr.; izredne izdatke kmetije pa kr i je 
gozd, ki ga ima vsak večji kmet okrog polovice zemljišča. 
Na nižjem goratem obrobju in v dolini od Dovž do Mislinj so si 
vse tr i panoge nekako v ravnovesju. Doma pridelana hrana t r a j a 
vse leto, na jveč dohodka d a j e živinoreja, gozd k r i j e že del rednih 
izdatkov. 
Gorate kmet i j e prež iv l ja prvenstveno les. Nakupovat i mora jo 
p r i m a n j k l j a j domače hrane. V kolikor donaša živinoreja premalo, 
mora jo poiskati zaslužek poleti s sp rav l j an jem lesa, pozimi pa z 
domačo lesno obrt jo. 
Poglejmo si seda j še posestne razmere, kot j ih p r ikazu je statis-
t ika (13) v prvih povojnih letih, ko razmere na marsikaterem kme-
t i js tvu še niso bile razčiščene. 
Po teh podatkih j e na jveč je število onih gospodarstev, ki imajo 
m a n j kot 2 ha zemlje (29 %). Malo man j je gospodarstev v velikostni 
skupini 2—5 ha. Za obe vrsti vel ja , da se posestnik v dolini s 
tolikšnim zemljiščem težko preživl ja samo od zemlje, v hribih pa 
j e nu jno navezan na postranski zaslužek. Delež kmet i j do 5 ha 
zemljišča j e v dolini n e k a j večji (nad polovico vseh kmet i j sk ih 
obratov), kot v hribih, k j e r j e teh vrst kmet i j , razen v k r a j i h , od 
koder hodijo na delo v Mislinje (Straže in Šentilj), le dobro četrtino. 
N e k a j m a n j kot šestina (15,5 %) vseh posestev ima zemlje od 
5—10 ha, dobra petina med 10 in 20 ha, medtem ko ima več kot 20 ha 
še 17,5 %. Ta odstotek je v hribovskih kraj ih neka j večji od povprečja. 
— Hribovska posestva so v celoti večja od nižinskih. Toda poljskega 
sveta imajo dolinska posestva približno enako kot hribovska (dolina 
2,8 ha, gorati KLO povpreček 2,7 ha polja). 
P r imer java povojnih velikostnih skupin z predvojnimi kaže, 
da se j e podoba v glavnem ohranila glede srednjevel ikih posestev, 
n e k a j se j e povečal delež na jn iž j ih in malo zmanjšal delež n a j -
višj ih skupin. 
V slovenskem merilu posestnih razmer ne moremo šteti kot 
nepovoljne. Seveda pa moramo upoštevati, da j e tod mera za dolo-
čitev s rednj ih in velikih kmet i j ohlapnejša kot v večini predelov 
Slovenije. 
Poglejmo sedaj , kako se j e opisani gospodarski in socialni 
razvoj odvi ja l v enem hribovskem in v enem dolinskem k r a j u . 
Za pr imer hribovskega k r a j a postavl jam Graško goro, za dolin-
skega pa Trbuško ves. Ta j e nekoliko nadpovprečno dobro gospo-
darsko situirano nasel je , p r imer j ava z n j o pa j e v toliko dobra, k e r 
se pokažejo razlike v posebno jasni luči. 
Graška gora se imenuje predel Vzhodnih Karavank na razvodju 
med Janino, pri tokom Suhadolnice, Velunjo in Ponikvo — pri tokoma 
Pake, t o re j na razvodju med Savo in Dravo1. Te reke so v toliki meri 
razrezale nekoč enotni nivo okrog 800 m višine, da so od n jega ostala 
le ozka vi jugasta slemena in na teh slemenih se vrsti 21 samotnih 
kmeti j z zemljiščem v celku. Le redkokdaj stojita drug ob drugem 
dva doma in sicer navadno takrat , kadar j e poleg večje kmet i j e 
kočar. Na job iča jne j ša podoba kmet i je j e nas ledn ja : na slemenu ali 
malo pod n j im j e na pr isojni strani dom, ki sestoji iz hiše in hleva, 
nad kater im je gumno in parna, redko kašča ali šupa. Vezani kozolec 
ima le en posestnik. Hiše so večinoma lesene, v nekater ih primerih, 
posebno pri kočar j ih , j e zidana samo kuhin ja . Tla ses tav l ja jo namreč 
oligocenski konglomerat, »peščenec« imenovan, ki j e slab gradbeni 
material . Pod stavbeno parcelo so na pobočju nj ive. Opozoril bi rad 
na ozke pasove pašnika nad nj ivo (kar j e vidno tu in tam tudi na 
kart i I II z zemljiško razdelitvijo Graške gore). To so nekdanj i 
gorn j i deli nj iv, tako imenovani »odori«, s ka ter ih j e stoletno o ran je 
z »merjascem« preložilo prst v n iž je lege, t ako da j e seda j tod 
pašnik (in ne travnik). Prst se kopiči na spodnj ih delih, k j e r zato 
večkrat žito poleže. Nekoč so ba j e nosili prst spodnjih brazd s koši 
n a z a j na »oder«. Zadnj i kmet je opustil to navado v tem k r a j u pred 
neka j leti. Zadnja desetletja ra je najslabše njive opuščajo kot za-
v a j a j o nove. To nam kaže tudi statistika. Površine so izražene 
v ha (26). 
njiv travnikov vrtov pašnikov gozdov sadovnjakov 
1898 leta 56,53 53,00 5,32 78,47 170,27 1,78 
1948 leta 28,73 47,90 0,41 46,93 230,57 — 
S k o r a j za polovico m a n j n j iv v pol s tolet ju — to je zgovoren 
dokaz opadanja intenzivnosti izkoriščanja zemlje. 
Na n j ivah j e zaradi visoke lege razporedba kul tur malo dru-
gačna kot V dolini. Jar ih žit j e sko ra j toliko kot ozimnih. V podrob-
nem pa so pr i posameznikih velike razlike: pr i so jne jše kmet i je ima jo 
več ozimnih, osojnejše več jar ih . Ozimino namreč zime z dolgo 
Karta III. 
snežno odejo včasih uničijo. V hladnih letih ne dozorita več fižol 
in koruza, ki jo zato malo sejejo. Hektarski donos ni velik: pše-
nice 8, rži pa 7 centov na ha. Strniščnih posevkov, glede ka ter ih 
Slovenija prednjači vsemu svetu (25, 4), je precej tudi v tem kra ju , 
na jveč a jde, ki j o se je jo redko tudi spomladi. Posebnost j e tako 
imenovana »brdina« ali » jara soržica«, to j e skupni posevek ječmena 
in j a r e rži. Pol ikul tura ozimne rži in pšenice pa j e ozimna soržica. 
Od obeh dobe krušno moko. Prva se zadnja leta šari tudi v dolino. 
Zaradi različnih kakovosti t ravnih površin uporabl ja domači 
k ra jevn i odbor posebne kategori je , ko loči: t ravnik, košenico, pašnik 
in planino. Izraz »košenica« je po prvi svetovni vojni udomačen 
uradni naziv za slabše t ravne površine, k j e r kose le enkra t na leto 
tako imenovano »starino'«. Na Pohor ju j e zan j ostalo ime »seča«. 
»Planine« pomenijo z robidnico in grmovjem zarasla t ravnata po-
bočja, nastale iz zanemar jen ih »pasovnikov«, to j e pašnikov, k j e r 
so pasli vso vegetacijsko dobo, v manjš i meri tudi iz nepogozdenih, 
večinoma grmičevnatih krčevin, ki so na Pohor ju ohranile ime 
»frata«. Razmer je med temi kategori jami j e nas lednje : 
Da bi intenzivneje izkoristila t ravna te površine in razširila 
živinorejo v dolini, k j e r pogosto n imajo krme za več je število glav, 
j e pred drugo svetovno vojno živinorejska zadruga v Slovenjem 
Gradcu uredila v tem k r a j u hleve in pašnike za skupno poletno 
pašo. Med vojno pa j e bilo poslopje požgano in obrat zapuščen. 
Zaradi opuščanja t ravnatega sveta zaraščanju j e razumljivo, da 
je 'v k r a j u padla vrednost živinoreje, in sicer m a n j po številu glav 
kot po kakovosti. 
Narasla je le površina sadovnjakov, zman j šan je vseh drugih 
kul turn ih zemljišč pa gre na račun gozda. Ta se j e ponekod povečal 
na račun celih posestev, ki so j ih med obema vojnama pokupili lesni 
trgovci in zasadili z drevjem. Zmanjšalo se je s tem tudi število 
domov, ki so v celoti slabo vzdrževani. N e k a j j ih j e ostalo neobnov-
I jenih po požiganju Nemcev, ki so imeli v tem dominantnem predelu 
med Mislinjsko in Šaleško dolino stalne borbe s partizani. Vzporedno 
z zmanjševanjem domov se j e krčilo tudi prebivalstvo (28 in 13): 
košenic 19,64 ha 
t ravnikov 12,4 ha 
planin 5,6 ha 
pašnikov 2,10 ha 
Leto hišnih številk prebivalcev 
1869 
1880 
1910 
1950 
43 
31 
28 
21 
184 
160 
175 
103 
Število prebivalcev se j e t o r e j manjša lo sko ra j vzporedno z 
n j ivsko površino, ka r j e razumljivo, s a j se še danes preživl ja okrog 
9/io l j ud i s kmeti js tvom. Stranski zaslužek nudi sekanje lesa, prodaja 
ko l ja za t r te v bl ižnjo vinorodno Šaleško dolino, n e k a j l jud i pa 
p re j ema rente, invalidnino i. dr. 
Trebuška ves ima nekoliko drugačen razvoj. 
To je zaselek med Šmartnim in Slovenjim Gradcem, ki je na-
stal kot je sklepati po imenu (v rabi je še »trebiti« za obsekati, 
očistiti), s k rčen jem od reke Mislinje proti jugu, proti Dobrovi. 
Večino travniškega sveta ima na p l a v j u Mislinje, omejenega proti 
severu z n e k a j metrov visoko teraso, k i se pod Šmartnim odcepi od 
bregov Mislinje in se n a d a l j u j e prot i Lepi vesi. Na n j e j stoji zaselek, 
od n jega prot i Dobrovi pa je vaško polje, sko ra j vse na aluvialnem 
produ, le zadnje n j ive prot i gozdu, pred kater im je vrsta manjš ih 
kme t i j in kočar jev, leže že na pleistocenski ilovici. Večino gozda 
imajo v Dobrovi, V gozdu imajo nekatere kmet i je oazne travnike, 
ki so da ja l i ob izvedeni drenaži nekoč boljši donos kot pa sedaj.19 
Zaselek šteje 5 kmetov in 2 kočarja. 
Leta 1899 je stekla kot glasnik nove dobe tik mimo zaselka že-
leznica in formalno končala dobo starega avtarkičnega gospodar-
stva, katerega spomenik je še v nasel ju stoječa »frnjača« — sušilnica 
za lan. V t e j dobi so bili gospodarski pogoji, če izvzamemo ugodnost 
t ranzi tne ceste, ki pe l je mimo vasi, na Graški gori in v Trbuški vesi 
sko ra j enaki. Moderni promet pa j e postavil t a zaselek v izrazito 
ugodnejši položaj. P r e h a j a n j e l jud i v nekmet i jske poklice se j e pri-
čelo tudi v Trbuški vesi, ob večj i mehanizacij i pa so v glavnem 
obdržali obdelovalno površino, če izvzamemo n e k a j opuščenih t rav-
nikov v Dobrovi. D o k a j j e pri tem pomagala bližina Mislinje. N j o 
j e izkoriščal od n e k d a j stalen mlinar, ki j e imel mlin sicer že na 
desni strani Mislinje v občini Legen, pa j e bil dejansko vkl jučen 
v vaško živl jenje . Mlinu sta se pridružila dva kmečka mlina, s čemer 
so podaljšal i kanal Mislinje, nato še žaga, last posestnika, ki se je 
pričel preživl jat i od lesne trgovine. Isti j e pričel ob zaletu industria-
lizacije med obema vo jnama ma jhno tkalnico, ki pa j e kmalu pro-
padla. V vseh treh vodnih stavbah so do pred drugo svetovno vojno 
montirali električne centrale na vodno kolo, p r i vsem tem pa sta 
ostala dva doma v zaselku brez električne razsvetl jave, kar nam 
zgovorno pr ipoveduje o s topnj i individualizacije posameznih kmet i j . 
Električni dal jnovod Dravograd—Velenje j e prinesel preobrat : opu-
stili so vse mline, tudi obrtnega, ki j e postal že val jčni mlin, enako 
vse domače centrale in se navezali na državno električno omrežje. 
Oba posestnika mlinov sta prenesla mlina bliže k domu in ju pre-
19 Ves kompleks je prede l t. im. relat ivnih gozdnih tal. V p ravem 
smislu pa so ta tla »relativna« šele v pr imeru, če bi j ih pr imerno osušili, 
k a j t i i lovnata tla so mokrotna in se zamočviri jo še bolj , če j ih očistijo 
gozda. Splošni gospodarski pogoji in posestne razmere so krivi, da doslej 
niso izvršili v večji mer i ne k rčen ja , ne melioraci je tal. 
ured i la na elektr ični pogon. Opuščena j e bi la vodna žaga in s tem 
tud i ves odvodni kana l Mis l in je z jezovi vred, obenem p a j e d rug 
kmet postavi l lastno žago na e lektr ični pogon. 
D r u g a važna pr idobi tna panoga j e prevozništvo lesa, s a j so š t i r j e 
k m e t j e stalni vozniki ali pa i m a j o hlapce v ta namen. 
Spremembe vodne izrabe in prevozniš tvo so dali svo j izraz tudi 
zunan jemu licu naselja. Zaradi kolarnic, mlina, žage i. dr. se je po-
večalo število gospodarskih poslopi j , t ako da ima s e d a j 5 kmetov 
15 samostojno stoječih poslopij , in to poleg hiš. Največkra t pa so 
nove pros tore k a r pr izidal i s tar i stavbi. 
V k l j u b temu pa j e pol jede ls tvo osnova kmet i j s tvu , čeprav pre-
os ta ja od po l j sk ih pr ide lkov za p r o d a j o le k rompi r in ob ugodnih 
le t inah n e k a j žita. N e k a j dohodka donaša n a d a l j e sadjars tvo , ki j e 
pr idobi lo v zadn j ih dese t le t j ih več je s a d o v n j a k e okrog hiš. Sadna 
le t ina pa j e zelo sp remenl j iva : ob dobri let ini so p r o d a j a l i k m e t j e 
namizna j abo lka in n e k a j mošta, v ka te rega s t i sne jo več jabo lk in 
hrušk kot p a le-teh p roda jo ali pojedo. Ob slabih letinah p a so 
zamenja l i k rompi r za s a d j e ali mošt, in sicer s kmet i okrog Ve len ja 
ali z jugovzhodnega podnož ja P a h o r j a . P resežke domače h rane pa 
so l ahko z a d n j a le ta p r o d a j a l i nekme t i j cem v vasi. Zaradi bl ižine 
s lovenjgrašk ih tovarn so v normalnih razmerah spre jemal i na h r a n o 
in s t anovan je delavce, delež nekmeti jcev pa se j e povečal tudi s tem, 
da j e indus t r ia l izac i ja b l i žn jega mesta pr i tegni la v s lužbo vse nek-
d a n j e d n i n a r j e in »oferje«, t a k o da znaša jo po drugi svetovni vo jn i 
37 •% vseh prebivalcev. Ker se j e zman j ša lo število kmet i j skega p re -
bivalstva, pr i tem pa ostalo število k m e t i j in površ ina zemlje , j e 
danes p r i m e r j a v a enega obra ta v Trbušk i vesi z ornim n a Graški gori 
n a s l e d n j a : 
vse zemljišče konj goveda krav ovac prašičev perutnine 
Trb. ves 19,7 ha 0,6 6 2,5 3 9 12 
Graška. g. 23,3 ha 0,2 5 1,5 3,2 2 5 
Na enega kme t i j ca p r ide v T rbušk i vesi 46 a n j i v in 1710 a gozda, 
na Grašk i gori pa 33 a n j i v in 134 a gozda (velik del gozda na Grašk i 
gori j e namreč s e d a j v državni posesti). 
T r b u š k a ves ima tudi ugodne j šo socialno s t r u k t u r o kmet i j skega 
prebivals tva , k a r k a ž e j o odstotki : 
Otrok Delazmožni 
do 14. leta mož. žena Onemogli 
Graška gora 33 19 30 16 
T r b u š k a ves 23 31 36 12 
(Razlike pod ali nad 100 %, prihajajo od opuščenih decimalk.) 
Poleg tega ima Trbuška ves kot dolinski k r a j znatno ugodnejše 
prometne prilike. Na Grašk i gori zastaneta ob suši (apnenčasta kon-
glomeratna podlaga!) oba mlina v grapi in mora jo nosili žito, ki ga 
je t reba k a j več ko samo ophati na ročnih domačih stopah, ure daleč 
v mlet je . N e k a j kmet i j zbira deževnico v cisternah, drugi dve imata 
ugodnost vodovoda. Do prve trgovine je 1 uro, 1 uro prav tako do šole, 
tri ure do mesta. Čeprav vodi skozi k r a j daljnovod, je naselje brez 
električne razsvetljave, ka r vpliva na slabo mehanizacijo: le slaba 
t r e t j ina posestnikov ima viti j e in z n j imi slamoreznice in mlatilnice 
na živinski pogon; v mnogih pr imerih mlat i jo le s cepci. Ob mali 
produktivnosti pol jskega dela ne more biti živ]jenjski s tandard visok 
niti ob izkoriščanju gozda (95 % iglastega), ki je že d o k a j izrabl jen 
(1 ha ima še 110 m3 lesa [19]), v povprečju bo l j kot v k r a j i h na po-
horskih pobočjih , k j e r j e rast d r ev ja hi t rejša . Težnja prebivalcev, 
posebno mladih ljudi, poiskati si v drugih k r a j i h višji ž iv l jenjski 
s tandard, j e razumlj iva. 
Opisani zgodovinski razvo j se j e odrazil tudi v nekmeti js tvu na 
podeželju. Indus t r i ja j e prikleni la v stalne službe obilo l judi , k i so 
se ptrej preživljel i z več ali m a n j stalnim tesarstvom, mlinarstvom, 
zidarstvom, tkalstvom in predilstvom. Skrčilo se j e z žagami vred 
število Žagarjev. 
Od domačih obrti se je ohranila lesna obrt. \ hribih je še seda j 
navada, da naprav i jo v zimi sami dovolj grabel j , vil in raznih dru-
gih pol jskih orodij , kočar j i pa izgotove teh lesenih pridelkov, košev, 
košar in raznega kuhin jskega posodja toliko, da j ih p r o d a j a j o v 
dolino ali dal je . 
Indust r i j sko ž iv l jen je ima že stare tradicije. Na eni strani je 
stara izraba vodne sile, predvsem z mlini in žagami. Mlin je imel 
normalno vsak srednj i in večji kmet, veliki posestniki pa tudi žago 
(samo ob potoku Dovžanki je bilo 29 mlinov, do kater ih so vodila 
v grapo od posestnikov na vrhu Razborice pota, in 9 žag). Vsako 
nase l je in vsak večji posestnik je imel spel jan v dolini od glavne 
reke stranski kanal. Kamor j e napredovala e lektr i f ikaci ja in so 
opustili mline in žage ter z n j imi vred te kanale, je prinesla elek-
t r ika spremembe tudi v vnan j i podobi pokra j ine . 
Sama industr i jska izraba tal pa ima t radici je v znanem pohor-
skem glažutstvu in fužinarstvu. V naši pokra j in i je bil center v 
Mislinjah, k j e r so še ruševine starih fužin, bilo pa j e razvito1 tudi 
po Zapadnem Pohor ju (na Legnu je cerkev sv. Barbare, zaščitnice 
r u d a r j e v (33), bliže Slovenjemu Gradcu, pri vulgo Grabent iš ler ju , 
pa se še spominja jo delavnice žebljev). Naslanja lo se je na rudo, 
na cenen les oziroma oglje in na vodno silo. 
Od danes obstoječih tovarn pa se j e razvila na t radici j i fužiuar-
stva le ena: Tovarna kos in srpov pod Slovenjem Gradcu, ustanov-
l jena leta 1773. Izkorišča večji padec Mislinje, povečane s pozimi 
toplejšo vodo Suhadobiice, in sicer v prodorni dolini med Slovenj-
graško kotlino in Spodnjo Mislinjsko dolino. Svoje izdelke je iz-
važala po vsem Balkanu in na Bližnji vzhod, čeprav se nikoli ni 
razvila mnogo preko večje delavnice. V današn jem s tan ju j e s t r i -
intridesetimi delavci relikt preteklosti : kladiva so ostala na vodni 
pogon, ki je zmanjšan ob suši in ob zimskem mrazu. V novih raz-
merah pa bi moderniziran obrat imel n e k a j ugodnih pr i l ik: bil bi 
na sredi k ra jev , ki bi mu dovažali surovine: Velenje premog, Dravo-
grad električno energi jo Drave in Guš t an j jeklo. 
Ostali dve tovarni v Slovenjem Gradcu sta se razvili iz vodnih 
obratov, tovarna usn ja iz nekdan je Zgornjega in tovarna meril iz 
nekdanjega Spodnjega mlina ob Mislinji. Tovarna usnja , stara že 
nad 100 let, j e vzniknila n a j p r e j ob Suhadolnici, nato se preselila 
zaradi za s t ro jen je bo l j pr ipravne vode k Mislinji. Na osnovi do-
mačih surovin, kož in lubja , nastala tovarna je kmalu presegla 
k r a j e v n e prilike, tako da j e danes že izrazito izvozno in uvozno 
pod je t j e , povečano po t e j vojni z novim traktom. 
Na jveč ja tovarna j e Tovarna meril, nastala leta 1869 kot tovarna 
stolov. Podobno tovarni usnja pa se je razmahnila po speljavi že-
leznice in zaposluje danes okrog 300 delavcev. Značilno je, da ne 
izkorišča domačih surovin, s a j rabi t rd les, ki ga v naši gozdnati 
pokraj ini skoraj ni in ki ga mora uvažati. 
Edina tovarna, ki j e nastala na izrabi obilnega lesa in seveda 
stare t radic i je fužinarstva, j e bila misl injska tovarna lepenke. Ko j e 
bila v t e j vojni požgana, so odpeljal i še ostale stroje. V zameno pa 
so številni kočar j i in drugi službe potrebni dobili zabojarno in 
sodarno, ka r pa ne zadostuje. 
Ob pregledu indus t r i je se mora človek začuditi, da se je ni raz-
vilo več na podlagi predelovanja lesa, ko j e za to dana vodna sila, 
v zadnjem času elektr ika bl ižnje Drave in obilo lesa, ki ga izvažajo 
iz pokra j ine na jveč v obliki hlodov, poleg tega pa dovolj domače 
delovne sile, med nj imi tudi izvežbane v lesni domači obrti. Indu-
s t r i ja kaže tako tudi v t e j pokra j in i posledice vznika in razvoja 
nenaortne kapitalist ične preteklosti. 
V bližnjih Trob l jah j e pričelo zadružno gospodarstvo izdelovati 
pohištvo in domačo opekarno — to sta dve panogi industr i je , ki 
imata na razpolago obilo surovin. 
Človek 
Kontinuiteta naselitve j e na obravnavanem ozemlju izpričana 
le za gričevnati predel v okolici Slovenjega Gradca. Rezultati iz-
kopavan j so bili objavl jeni le v zvezi v drugimi arheološkimi raz-
pravami (n. pr. 29 in 30), čeprav so bila odkri ta bogata il irsko-
keltska, r imska in staroslovanska grobišča (pod Gradiščem, Colatio, 
Puščava za Gradom), Ti rezultati in posamezni na jden i predmeti , 
zbrani v slovenjgraškem mestnem muzeju, izpričujejo, da je bila 
predzgodovinska naselitev navezana na dva elementa. Prvi j e stra-
teške narave, za tore j se j e naselitev zgostila na strateško na jvaž -
nejšem predelu, k j e r se cepi jo pota iz Slov. kotline na pot ob Mislinji 
proti Dravi in na ono po kotel jskem podolju proti Koroški. Drugi 
pogoj j e klimatski. Podobno kot v Celovški kotlini (8, 211) se je 
moglo ugotoviti tudi tod, da so se predzgodovinski prebivalci naselili 
n a j b o l j na pr isojnih pobočjih na obrobju kotline, k a r je za takratne 
razmere s tanovanja , obleke in p rehrane ob manjš i navezanosti na tla 
zaradi važnosti lova povsem razumljivo. Ti predeli so razen dolin-
skega dna v pokra j in i n a j b o l j temelj i to izkrčeni, pobočja tu in tam 
(Gradišče, Brezova ves) terasasta, taka, kot n a s t a j a j o po opuščanju 
nj iv. Taka pobočja so na pr isojnih straneh gričev na zapadnem ob-
rob ju kotline (Stari trg z Gradom, prva pobočja Pohor ja , ki se prično 
v zahodnem delu t ako j nad Legenskem poljem (Gradišče, Brezova 
ves), vzhodneje pa direktno nad dolino Mislinje (Golavabuka, Brde, 
Dovže) in morda tudi mestoma ob nekoliko napeti Dobravi. 
Rimljanom j e služila Slovenska kotlina kot prehodno' ozemlje 
za zveze z Norikom (30, 7—10). Skozi pokra j ino j e tekla tranzitna 
cesta, ka te re potek, v kolikor so ga določili (31, 10), kaže, da se ni 
izogibala stare naselitve, sa j je šla skozi kraje : Lošperk, Šentflorjan, 
Tur jak , Šentlenart, Ahac, Sp. Dovže, Brde, Golavabuka, Galenhofen, 
Legen, nakar se je pod Slovenjim Gradcem pri nekdan j i gostilni 
Murko razcepila: glavna pot je šla mimo poštne postojanke Colatio 
čez kote l j sko pod olje proti Viru normi, druga pa n a p r e j ob Mislinji 
prot i sedanjemu Dravogradu. 
Staroslovanska naselitev se je na zapadnem obrob ju p rav tako 
držala gričevnatega obrobja (Puščava). Da j e bilo tako tudi na 
ostalem obrobju, ni zgodovinsko dokazano, vendar j e več znakov, 
ki govore o tem, da je bilo nižje obrobje p r e j posel jeno kot kotlinsko 
dno. Nava ja l j ih bom sproti pr i opisu naiselij. 
Po legi bi lahko nasel ja delili na dolinska, terasna obrobna in 
hribovska. 
Odločujoči faktor pri zgostitvi dolinskih nasel i j je meja dveh 
zemljišč, t ravniškega in pol jskega ali gozdnega, kar j e istočasno 
navadno tudi meja dveh različnih kamenin. Tako se meje med trav-
niki ob Mislinji in pol jem na aluvialnih tleh drži večina s t rnjenih 
naseli j , ki j ih je šteti kot na j s ta re j ša na dolinskem dnu. Isti primer 
nudi Podgor je ob Suhadolnici. 
Druga m e j a j e ona med pol jem in gozdom Dobrave. Na zapadni 
s t rani j e prav taka vrsta kmet i j , n a j p r e j ob Homšnici, nato pa še 
onstran Homca do Dovž. To so večinoma samotne kmet i je , k i se le 
mestoma druži jo v aglomeracije ali zaselke. Kmet i je so tod manjše , 
na jveč pa j e kočar jev, ka r kaže na mlajši nastanek teh naselij, 
posebno ker so vr in jene med pol je in gozd premožnejših posestnikov 
iz »vesi« ob Mislinji. 
N e k a j domov je nastalo ob tranzitni cesti skozi dolino. Po tlo-
črtu hiš je pri mnogih od n j ih spoznati, da j ih je priklical cestni 
promet, ki je bil vedno živahen, posebno pri prevozu ogla proti 
Koroški ali ka sne j e lesa pro t i D r a v i na splave. P romet in t rgovina 
sta s t rni l i p r e j raz t resene k m e t i j e v zaselek Šent lenar t ob v r h u 
klanca, k i p r ivede iz po reč j a P a k e v Mis l in jsko dolino. 
P rez re t i ne smemo še številnih de lavsk ih hišic, k i so zrasle v 
tem s to le t ju po v s e j kot l in i ob Mis l in j i do Tur i ške vasi in ob Suha-
dolnici do Podgor j a , seveda brez navezanost i na p r e j navedene 
f a k t o r j e zgostitve. 
V dolini imamo opravi t i z mestom, vasmi, zaselki in samotnimi 
kmet i j ami . Če hočemo razbra t i med n j i m i s t a re j še al i mla jše , nas 
pust i obl ika nase l i j na cedilu. Vsa nase l j a so namreč gručasta , z 
domovi daleč vsaksebi , t ako da j e po samem videzu s k o r a j ne-
mogoče ločiti samotne k m e t i j e od zaselkov in te ne od vasi.20 Po 
številu domov so m a j h n a , venda r nap rav i jo , s toječa med sadnim 
d r e v j e m in s p r e c e j š n j i m razmakom med domovi, vtis več jega 
nase l ja . Veliko več razl ik kaže zeml j i ška deli tev. 
Svojs tvene so f a r n e vasi. 
T a k a j e Šmartno,2 1 r u r a l n o središče kot l ine, ena n a j s t a r e j š i h 
p r a f a r na t e r i t o r i j u l avan t inske škof i j e (32, 107), nas ta la v e r j e t n o 
iz mis i jonske p o s t a j e iz 9. s to le t ja (33, 553) ko t središče ge rmanske 
ce rkvene pene t r ac i j e p r e k o D r a v e za š i roko ozemlje , k i j e segalo 
od D r a v e p r i D r a v o g r a d u do Slovenskih Kon j i c oziroma Soteske 
ob H u d i n j i . F a r a j e ohrani la vse do tega s to le t ja obsežna ce rkvena 
zemlj išča, k i so nekoč obkroža la nase l je , k a k o r j e videti še iz 
priložene kar te IV, prerisa katas t rske mape. Cerkvena poslopja so 
obzidana, okrog n j ih je spel jana cesta, ki še danes kaže obseg 
ce rkvenega stavbišča. Važen j e bi l most čez Misl injo, čez ka t e r ega 
j e vodila čez Legen in čez p reva l med K r e m ž a r j e v i m v rhom 
in Malo Kopo ( k j e r j e še danes k m e t Sedlar) , pot prot i Drav i , 
od kode r so z obdravsk ih k r a j e v , kot j e pomnilo nedavno l j uds tvo 
(34, 54), vozili mr l iče na f a rno pokopališče. Vsa nece rkvena po-
s lopja so zrasla z u n a j ce rkvenega stavbišča. N j i h j e malo, le pet 
domov, in v nobenem se niso do z a d n j e vo jne u k v a r j a l i le s 
kmet i j s tvom, marveč prvens tveno s t rgovino ali ob r t jo . I m a j o zelo 
malo zemlj išča. 
Podoben j e Star i t rg, bodisi po n e k d a n j e m obsegu ce rkvene 
posesti, maloštevi lnih domovih te r po n e k m e t i j s k e m ž iv l ju vasi. 
Ima pa d rugačno lego, in sicer na t e rasnem os tanku malo nad 
20 Zato tudi označuje ljudska govorica z nazivom »ves« tu in tam 
skupine treh samotnih kmetij (n. pr. Grajska ves, Sv. Duh). 
21 Pri Šmartnu se namreč od zahoda sem prodni aluvialni svet prvič 
približa Mislinji. Ta je morala biti nekoč izdatna antropogeografska meja, 
saj se je nanjo naslonila prva delitev prafare na Šmartno in Stari trg. 
Od tega prihaja najbrže, da teče še danes na n j e j meja med katastr. 
občinami in pa med KLO. Gotovo je bila ta reka z dokaj širokim po-
plavnim področjem večja prometna zapreka kot marsikatero sleme, na 
katerem še danes ne redko stoji cerkev s šolo, ki jo obiskujejo z oboje-
stranskih nižjih krajev (n. pr. Šentvid, Št. Jošt). 
dnom doline pod griči s predslovansko naselitvijo. Obe p ra fa r i 
imata podobno razkosanost po l ja na grude. 
Mlajšega postanka j e fa rna vas Šentilj , k j e r se j e okrog 
cerkve s prvo omembo v letu 1375 (32, 108) naselil p rav tako 
prvenstveno nekmečki živelj . 
Podgorska dolina ima eno samo večje s t rn jeno naselje, Pod-
gorje . Nasel je sestavlja več zaselkov, k i tvor i jo danes Spodnje in 
Zgornje Podgor je , dasi so Spodnje Podgor je na višji legi kot 
Zgornje. Katastrska mapa označuje zaselke še pravilno po višini, 
in sicer Gorn ja , Srednja in Spodnja ves. Zemljiška razdelitev v 
teh zaselkih, posebno v zadn j ih dveh, j e podobna progasto-odprtim 
celkom, podobno ob jav l jenemu pr imeru Brezja pr i Sv. J u r j u ob 
Ščavnici (35, Priloga, slika 5). Razporejenost po l ja in domov ob 
cesti nad ježo pa nava ja k misli, da j e nastal zaselek s kolektivno 
kolonizacijo, posebno ker srečamo imena kot Zgornje in Spodnje 
polje. Vzhodno ob Srednj i vesi se j e pričel ob farni cerkvi us tvar ja t i 
nov naselbinski center, k i so ga ver je tno prav glede na n iž je 
ob Suhadolnici ležečo Srednjo in Spodnjo vas imenovali Zgornje 
Podgor je (ali Podgorca). Nepo jasn jen pa ostane naziv »Spodnje 
Podgorje« za više ležeči del. 
Bol j določno kažeta kolonizaci jski znača j Tomaška in Turiška 
ves ob Mislinji in Dovže. To so na jveč j a rura lna nasel ja , od kater ih 
šteje na jveč je , Zgornje Dovže, še vedno le 10 k m e t i j in 8 kočar jev 
ter nekmet i j sk ih domov. Zemljiška parcelaci ja teh se n a j b o l j 
p r ib l ižu je grudast im delcem. Razporejenost parcel (seveda pred 
arondacijo), ledinska imena kot Gorn j e in Srednje pol je (Turiška 
ves), že samo ime Dovže, kaže na kolonizacijski nastanek, mlajš i 
od p ra fa rn ih naselbin. Morda so celo mlajša od obrobnih terasnih 
naseli j , s a j kaže še mapa, da leži Tomaška ves na zemljišču 
Golavabuke, k i ima center na pohorskem pobočju, Tur iška ves pa 
na zemljišču Dobrove. Vendar j e prvo sporočilo o Turiški vesi že 
iz začetka 14. s tolet ja (ko podari Rudolf iz Prausperga mekin j skemu 
samostanu leta 1318. kmet i j e iz Dovž in Turiške vasi (29, XVI, str. 3). 
Ostala s t rn jena nasel ja v dolini so zaselki, gruče 3—5 kmet i j , 
kot so pogosta posebno okrog nekdan jega šmarskega cerkvenega 
zemljišča (Mala, Žabja, Lepa ves, Podhomec). Zemljiška razdelitev 
pri n j i h kaže pravokotne grude z značilnimi t ravnat imi obmejki 
(»zare« imenovanimi) ali potmi (35, 73). Dvomlj ivo je , ali more 
tudi v našem pr imeru označevati ta tip parcelaci je staro naselitveno 
področje. V našem pr imeru se glasi vprašan je : ali so p ra fa rna 
nase l ja s tare jša ali ti zaselki, k i obkrožajo nekdan jo cerkveno 
zemljo. Ali si j e poiskala cerkvena kolonizacija sedež med s tare j -
šimi slovanskimi naselji , ali j e izkoristila slabo ali nič poseljeno 
dolinsko dno in so ti zaselki nastali kasne je na robu pra fa rnega 
zemljišča? 
Pr i Trbuški vesi j e težko določiti, ali j e zaselek drugoten ali 
prvoten, čeprav je za s lednje več znakov. Bolj določno kaže mla-
dost b l i žn j i zaselek Podhomec ali tudi Lu t rova ves, k i se j e razvi l 
bl izu Dobrove in sicer na šmarskem p r a f a r n e m zemlj išču (za vas jo 
j e »Kaplane jsk i t ravn ik« in n e k d a j ce rkven i gozd). P o l j a v g r u d a h 
z izrazit imi o b m e j k i (ki j i h i m a j o nase l j a s kolonizac i j sk imi obli-
k a m i parcelaci je mnogo manj!) , predvsem za domom lastnika, kažejo, 
d a j e to drugoten zaselek, k i se j e večal s postopnim k r č e n j e m 
gozda prot i Dobrov i in z de l i tv i jo zeml je n a j v e č j e kme t i j e . Ver-
j e tno je , da so n e k a t e r i od teh naselkov kolonizac i j skega postanka,2 2 
vendar po parce lac i j i in obl iki nase l j a tega ni možno točno ugo-
tovit i , s a j so tudi m e j e prot i g ručam k m e t i j s celki zelo zabrisane. 
Isto ve l j a za nase l j a na nekol iko viš jem ob rob ju , k j e r na s topa jo 
podobni celki med samotnimi kmet i j ami , navezani navadno na k r a j 
izstopa pohorske g rape na ravnino Legenskega p o l j a ali kot l inskega 
d n a in na potok. P r i neka t e r ih od teh zaselkov j e možno ugotovit i 
r a z v o j iz fevda lnega dvornega posestva. T a k p r imer j e na Legnu 
Dvorska vas, blizu nekdan je graščine Gallenhofen.2 5 Sestavl jajo 
ga t r i kmet i j e , n a j v e č j a Dvor pa j e bi la že p red z a d n j i m s to le t jem 
razdel jena. 2 4 Nase l j a , k i j i h smemo označiti ko t zaselke, leže t o r e j 
na ozeml ju n a j s t a r e j š e poseli tve na o b r o b j u in na kot l inskem dnu, 
k j e r so neka te ra zelo mlada . Med n j i m i ni izrazi te m e j e ne po 
obl ik i ne po parce lac i j i . Zabr isana j e tudi raz l ika med onimi, k i so 
v e r j e t n o prvotni , in onimi, k i so po vse j ve r j e tnos t i d rugotnega 
nas tanka . 
Na ravnem svetu imamo t o r e j opravi t i z razl ičnimi parce la-
c i j ami , k a r j e ve r j e tno , podobno ko t p r imer na L j u b l j a n s k e m p o l j u 
(36, 166), posledica razl ične starosti . 
Trdi tve , da j e obrobna nasel i tev s ta re j ša , ne moremo podpre t i 
z dokazi zeml j i ške razdel i tve, čeprav na to kaže tudi de js tvo, da 
j e imela n. pr . Šmarska f a r a p rav na tem obrobju Pohor ja za 
po t rebno postavit i ce rkve s pa t ron i sv. J u r i j a in sv. Magdalene, 
to j e z imeni, k i ve l j a t a za zmagovalca nad a jdovs tvom (7, 348). 
Iz tega nasel i tvenega k roga j e napredova la nasel i tev v h r ibe 
v obl iki samotnih kme t i j . Po znanih vi r ih sodeč, j e t r eba omeniti , 
d a j e bilo k a r a v a n š k o go rov je d o k a j zgoda j posel jeno, v e r j e t n o 
tud i p r e j kot v i š je poboč je Poho r j a . Razbor j e , k r a j s samimi sa-
motnimi kmet i j ami , j e o m e n j e n ko t »Raz« v zvezi s S lovenj im 
G r a d c e m iz leta 1106 (23, 11). Neka t e r i zgodov ina r j i (32, 108) opo-
r e k a j o , da b i bil to p r a v ta Razbor iz Slov. kot l ine, vendar ne 
n a v a j a j o točno d rugega Razbora , na ka t e r ega bi se podatek nanašal . 
Bl ižn j i Šmiklavž, p r a v tako predel samotnih kme t i j , se j e izločil 
22 Trstenjak (9, 228) poroča: »V mestu in okolici je več hiš, ki imajo 
priimek »Hof« ali »Stockl«: bila so to odličnejša poslopja, v katerih so 
stanovali patriarhovi fevdniki in so imeli »feudum liabitantie«, t. j. hrame 
in dvore za fevd. Verjetno se je ob njih razvil marsikateri zaselek. 
23 Graščin je bilo na vsem obrobju kotline precej: Vodriž, Hartenstein, 
Legen, Grad in Gradišče i. dr. 
24 Kaže jo še katastrska mapa Legen. 
kot fa ra že leta 1265 (32, 107). Zgodovinski viri (37, str. 21) kažejo , 
da j e razširitev naselitvenega ozemlja v hr ibe dosegla do konca 
16. s tolet ja svoj maksimum, s a j j e v zvezi z z idanjem cerkve na 
»Mons Ursulanus sive Pleshivitz« navedenih več okoliških k m e t i j 
kot j i h j e danes. 
Na pr isojnem pohorskem pobočju so samotne kmet i j e s celki 
bo l j prekini le gozd kot pa na osojnem karavanškem obodu, posebno 
na gosto do višine 800 m. Teži jo k zavetnim legam in na slemena 
teras (od tod imena Ravnjak in Planšak), na j t i pa j ih je tudi v 
na jveč j i h strminah, seveda m a n j kot v ugodnih legah, k j e r j e 
n a j b o l j izkrčena Golavabuka (»golava« v smislu »odkrita« j e še 
živ izraz) z na jbol j š imi mikrokl imatskimi pogoji. 
Zapadno Pohor je od Kremžar jevega vrha ima posel jena še 
vsa vrhna slemena. Pod Kremžar jev im vrhom se vzpne naseljenost 
do 960—980 m in se dviga vzporedno z dvigom in razšir i tvi jo go-
rov ja proti vzhodu; kmalu preseže izohipso 1000 m, na Razborici in 
v Misl injah doseže 1080 m in se na južnem pobočju Glažutske 
planine dvigne na 1250 m. 
Na severnem strmem skalnem pobočju Urš l je znatno niha m e j a 
naselitve: na pobočju proti Vol in jaku na zahod presegajo na jv i š j e 
kmet i j e višino 1000 m (Sušnik 1026 m), južno od Kote l j se vzpne 
le do višin okrog 900 m, severno od Kozjega h rb ta se spusti še 
niže (primer: Blatnik in Lesnik!). Na vzhodnem in južnem po-
bočju Urš l je pa se naglo dvigne na 1100 m in doseže z na jv i š jo 
kmet i jo (Sisernik, požgana, še ne obnovljena) višino 1250 m. 
Manjša razl ika višine na severnem in južnem pobočju j e pr i 
ozkem slemenu Paškega Kozjaka , k j e r se vzpne na severu kme t i j a 
do višine 940 m, na j ugu pa do 980 m. 
Samotne kmet i j e d a j e j o pokra j in i poseben videz, in sicer z 
ostrim odražanjem celičnih krčevin gozda, posebno ob pr ičetku 
in ob koncu zime, ko zaradi izenačevalne kl ime gozda na negozdnih 
tleh sneg p r e j obleži in spomladi p r e j skopni kot v okolici. 
Od hišnih tipov p rev ladu je v naši pokra j in i osrednjeslovenska 
hiša, na j t i pa je vse tločrte, znane na slovenskem ozemlju, razen 
medi teranskega in škofjeloškega. Dimnica je v zadn j ih letih po-
polnoma izginila, sled pa j e pustila v pogosti p reu re j en i dimnični 
kuh in j i . 
Hiše v dolini so zidane, v gorah več ali m a n j lesene, na Kara-
vankah za spoznanje b o l j p r ev l adu je jo lesene kot na Pohor ju . 
V hribih je naj t i hiše, še pogosteje gospodarska poslopja, z leseno 
streho, na ka ter i pa so skodl je nekoliko širše kot ponavadi, in tudi 
s lamnata streha, posebno pr i kočar j ih , ni redkost. Normalno se-
s t av l j a jo gospodarsko poslopje hlev, nad katerega vodi poševen 
most in tu j e gumno s parno, nad n j im pa senik. Večji dolinski 
k m e t j e imajo vezan kozolec in suše žito tudi ka r na po l ju ali doma 
v kopah, detel jo pa na jveč v štantih na pol ju . V hribih nadomeščajo 
kozolec kope. 
Močno p rev ladu je dom v gruči. V hribih stoji navadno vrh 
pol ja , gotovo zaradi lažjega sp rav l j an j a gnoja na njive.26 
Kolonizacija in gospodarski razvoj vse kotl ine j e v tesni zvezi 
s pre teklos t jo Slovenjega Gradca, k i j e leta 1951. praznoval 700 let-
nico tržnih pravic. V srednjem veku je bil središče fevdalne enote, 
tako imenovane Slovenjgraške province, k i j e segala od Drave do 
Vitanja.2 6 Razcvet in pomembnost, kot ga v teh letih niso imela 
druga mesta na danes slovenskih tleh, j e dosegel v 12. in 13. s tolet ju 
SI. 3. Pogosta podoba hribovskega kmečkega doma. Na gumno 
vodi »most«, ki j e na s t rmejš ih legah sko ra j raven, v dolini pa 
strm 
pod grofi Andeškimi in ver je tno j e iz te dobe postanek na jveč ko-
lonizacijskih nasel i j v kotlini. Obsežna j e bila cerkvena posest, 
na jveč samostana v Št. Pavlu (Šmartno). Vsa kotl ina j e bila t ak ra t 
del Koroške in j e od tod napredovala cerkvena in svetnogosposka 
kolonizacija. Uvel javi l se j e koroški dialekt, k i sega do razvoja med 
Mislinjo in Pako na vzhodu (38, 26). Značilno za to malo fevdalno-
politično enoto je , da je prav tako nihala med Koroško in Š ta je rsko 
25 Tega vozijo z vozovi »garniki«, z »žlajfi« ali »poki«, na na j s t rme j š ih 
n j i vah pa ga razvaža jo s t. im. »vlaki«, to j e kupi vej , na ka te re nalože 
gnoj in j ih nato samotež vlečejo navzdol. K j e r ima jo n j ivo tudi na rodo-
vitnem spodnjem parobku pol ja , jo more jo tu in tam le kopati, ne več 
orati. 
26 O n j e pomembnosti je sklepati iz dejstev, da nam viri iz 12. stol. 
govore o »ministerialih na Koroškem, Slovenjem Gradcu in na Kranjskem« 
(39, 36). 
ko t tvor i tudi pr i rodno p o k r a j i n s k i prehod od ene k drugi . Leta 1362 
j e pr iš la p o k r a j i n a formalno v sklop Š t a j e r s k e in sicer po Habs-
buržan ih . Ve r j e tno j e nova poli t ična pr ipadnos t poživila p romet 
ob j u g u P o h o r j a na vzhod, promet , k i so ga r az rvane razmere dobe 
p r e s e l j e v a n j a narodov močno oslabile, s a j se j e nasloni la deželna 
koroška meja pre je na obsežne gozdove na razvodju Pake in Mislinje 
p r a v tako kot severno od P o h o r j a na gozdove okrog Brezna. 
S redn jevešk i S loven j Gradec vznikne ko t t rgovska pos to janka 
n a mestu, od koder se cepi jo pota na zapad po t ako imenovanem 
Ko te l j skem podol ju , ob Misl inj i pro t i Dravogradu , na vzhod v po-
Sl. 4. Pogled z Legenskega polja na zapadno obrobje Slovenjgraške kotline. 
Vidna naselja Grad, Stari trg in Slovenj Gradec pomenijo istočasno tri faze 
naseljevanja (predrimska oziroma zgodnjeslovenska, rimska in srednjeveška). 
V ozadju Uršlja 
v i r j e H u d i n j e , na sever čez nizko pohorsko in na j u g čez k a r a v a n s k o 
sleme (40, 71). Pot prot i jugu je bila verjetno ob nas tanku pod rodo-
vino Andešk ih iz Kamnika ena na jvažne j š ih , s a j j e v t e j smeri 
položena š i roka glavna ulica, center mesta in od n j e se odcepi 
p ravoko tno široka ulica na vzhod (mimo cerkve) (glej mestni nač r t 
v 41, 37) .27 Naslonila se je na bregove oziroma terase Suhadolnice in 
Homščnice, k i j e d a j a l a vodo za obrambne j a r k e . 
27 Pot iz Mislinjske doline v šaleško ob Paki so odprli skozi sotesko 
Hudo Luknjo za promet šele v zadnjem stol. leta 1823 (47, 144). Za prejšnjo 
glavno prometno pot med Slovenjgraško kotlino in šaleško dolino do-
mnevam, da je tekla iz Slovenjega Gradca ob Suhadolnici in Jenini čez 
Šmiklavž, čez Ajtnika (ime!), čez Graško goro (ime!) mimo Metulovega 
V me jah svojih zidov j e mestece stagniralo vse do razcveta in-
dustr ial izaci je ob koncu preteklega in v začetku tega stoletja. Eden 
glavnih vzrokov j e pač ta, da se j e nehala kolonizacija, politična 
in ku l tu rna ekspanzi ja osrednjealpskih in severnoalpskih pok ra j i n 
proti jugovzhodu, prot i Balkanu (in ob Mislinji vodi najz ložnejša 
pot iz Koroške v po vir j e Save). Njeno važnost j e prevzela ob uve-
l j a v l j a n j u Habsburške državnosti obalpska pot in ob n j e j ležeča 
mesta Maribor in L j u b l j a n a sta kmalu prekosili pomen Slovenjega 
Gradca. 
Ob upadku trgovine in prometa se j e moral del meščanov pre-
živl ja t i ver je tno tudi s kmeti js tvom (v bližini j e Mestno pol je in 
Gmajna) . 
Novo poživitev mu j e prinesla železniška zveza in mesto se j e 
pričelo teri torialno širiti ob vseh cestah: proti Dravogradu, prot i 
SI. 5. Glavni trg v Slovenjem Gradcu s tipičnimi 
enonadstropnimi hišami 
Staremu t rgu oziroma Podgor ju in proti vzhodu, pr i tem pa j e 
ohranilo središče ob glavni cesti enotno lice, k i mu d a j e j o podobo 
enako visoke in velike enonadstropne hiše s čelom proti ulici, urba-
nistično enotnost, kakršno j e na j t i ob podobnem tločrtu. in podobnih 
stavbah na slovenskih tleh še na jvečkra t drugod na obrobju Po-
horja (Slovenske Konjice; glej sliko glavnega trga). 
Zanimivo je, da industr ial izacija ni posegla na sam mestni teri-
to r i j (niti ne na te r i to r i j mestne občine, k i j e segala k o m a j še k a j 
preko mestnega obzidja), marveč so se tovarne namestile v okolici 
ob potokih, prvenstveno ob Mislinji. 
vrha in od tu ver je tno mimo Klančnika preko Škalskih Cirkovš ali pa čez 
Plešivec v Velenjsko kotlino. Argument i za tako domnevo so: rel iefna 
konf igurac i ja (skoraj ves čas se ta deloma še danes uporab l j ena pot drži 
v r h n j e terase v enakih višinah, imena in pa dejstvo, da je blizu te poti 
vzniknil grad Vodriž, ki bi bil sicer le preveč oddal jen od prometa. 
5 Geografski zbornik 
V letu 1948 je mesto zopet obnovilo funkc i jo okra jnega sedeža 
v konkurenci s Preval jami , Dravogradom in Marenbergom, to j e 
s središči sosednih dolin, od kater ih ga prvo prekaša z indust r i jo 
okolice, drugo s prometno važnostjo in t r e t j e s pol jedel js tvom. 
Razglejmo se seda j še po imenih naseli j . 
Nekatera kaže jo na predslovanska in s rednjeveška fevdalna 
nase l ja oziroma razmere (Grad in pod n j im samotne kmet i j e Šan-
celj , Vavpot, Apšner, Vahter, Knez, Stari trg, Gradišče, Graška gora, 
G r a j s k a ves, Straže na nekdan j i me j i koroške dežele). Na jveč imen 
j e po legi nase l ja : Podgor je , Završje, Brde, Razborica in Razbor. 
(Zanimivo je, da p rav i jo prebivalci kotline, k i j i h loči od Razbor ja 
še eno sleme z nasel jem Sv. Duha, temu k r a j u »Zarazbor«). Obilo 
imen j e povzetih po d r e v j u (Brezova ves, Dobrova, Golavabuka), 
p rav tako po patrocini j ih (Šmartno, Tomaška ves, Šmiklavž, Šent-
vid, Šentlenart , Uršl ja) . 
Populacijske razmere, izraz zgora j opisanih pril ik, v kolikor 
j ih j e mogoče za je t i v številke, nudi jo nas lednjo podobo:28 
Ob zadnjem uradnem š te t ju leta 1948. (13) j e bilo v naših 14 
KLO (s še samostojnim Šentvidom) na ozemlju, k i meri 19.710 ha, 
stalno prisotnih 10 579 preb., živečih v 2437 domačinstvih. 
Povprečna gostota 50 l jud i na km2 p r ece j zaostaja za povpreč-
kom Slovenije in j e na karavanškem predelu niž ja od Pohor ja . 
Razumlj ivo je , da j e dolinski svet gosteje nase l jen od hribovitega, 
s a j se gibl je tod gostota v osrč ju kotl ine v bližini Slovenjega Gradca 
okrog 100 na km2, ka r pa, kot kaže poklicna statistika, ni samo 
agrarna , marveč agrarno- indust r i j ska zgostitev, kot j e pozna mnogo 
slovenskih kotlin okrog večjih mest. 
Brez mesta Slovenjega Gradca računano se j e sicer prebi-
valstvo v dobrih 80 letih od 1869. leta pomnožilo za 3,5 %. V po-
drobnem pa j e glede populaci jskega g iban ja velika razlika. Dolinski 
predeli kaže jo porast, hribovit i pa, v kolikor niso prišli v območje 
industrializacije, upadek prebivalstva. Tako se j e skrčilo prebi-
valstvo v karavanških KLO Šmiklavž, Razbor in Šentvid v t e j dobi 
za 16 %. Če ne bi bilo Slovenjega Gradca in drugih dolinskih k r a j e v , 
to je, če se n£ bi tod uvel javi la industrializacija, bi tudi naša kotl ina 
zapadla absolutni depopulacij i . Tako pa tudi naš predel kaže po-
pulaci jsko tendenco s t r n j e v a n j a prebivalstva v gosto nasel jenih in 
redčen ja v redko nasel jenih k ra j ih , ker j e obenem naraščanje 
s t rn jen ih nasel i j in redčenje samotnih kmet i j , to pa j e v našem 
pr imeru obenem prese l j evan je l jud i iz k r a j e v z večjo v k r a j e z 
manjšo agrarno gostoto in obenem z večjim ž iv l jenjskim standar-
dom (glej tabelo I.). 
28 Pri p r imer j av i sem moral zaradi spremenjen ih števnih enot skrčiti 
te r i tor i je KLO Stari trg, Legen in Mislinje, tako da obsega p r imer j a lno 
ozemlje le bivališče 7928 prebivalcev. 
Gostota prebivalstva in poklicna struktura v glavnih panogah 
Tabela I 
CT^ •1 
K r a j Pre-
bivalcev 
Na 
km ! 
Kmetijcev 
na 100 ha 
polja 
Kmetijcev 
na ha polja, 
Iravnika 
in pašnika 
V o d s t o t k i h 
Kme-
tijcev 
Industrija 
in gradnje 
Gozdar-
stvo 
Obrt Javna 
služba 
Trgovina 
Slovenj Gradec 1879 753 237 79 12,5 22,5 16 23 7,7 2,1 
Šmartno 808 128 188 93 45,3 32 11,7 2,6 2,9 0,4 
Turiška ves 591 72 187 72 47,7 29,4 7,1 4 1 2 
Stari trg 1152 72 186 76 46 27,6 14,8 3,5 0,9 0,9 
Podgorje 924 51 152 55 51,6 31 9,5 2,1 0,3 0,3 
Legen 765 42 332 ? 108 ? 69 ? 15 ? 11 ? 0,4 0,8 0,4 
Golavabuka 681 46 232 114 81 5,8 3,5 — 1,8 0,5 
Dovže 533 38 247 80 73,1 3,6 4,7 3,2 0,4 1,7 
Šentilj 414 31 218 81 40 — 30,7 2,4 0,2 0,4 
Razbor 605 . 21 189 48 61,6 9,1 19,2 1,6 0,3 — 
Šmiklavž 467 21 215 67 60,8 8,6 12,2 10,7 .0,6 0,6 
Straže 1124 59 175 67 32,5 28 16,5 10,6 1<1 0,6 
Mislinje 959 22 367 ? 63 ? 44,4 ? 24,5 ? 22,3 2,2 1,4 0,3 
3 •—a. «5 
Agrarna gostota j e v večini k r a j e v pod povprečjem Slovenije 
(ki j e znašalo leta 1931 v Dravsk i banovini 190T, 6; 42, 61). Po l je v 
dolini j e sposobno preživeti več obdelovalcev kot v hribih, toda 
vk l j ub temu j e pol jedelska gostota man j ša v dolinskih k r a j i h kot • 
v hribovskih, ka r j e pač posledica odliva v industrijo.2 9 
Domnevati b i bilo, da ima jo hribovski k r a j i i zse l jevanja več 
ženskega kot moškega prebivalstva, vendar razl ike dejansko niso 
velike (hribovski KLO 48,5%, dolinski 47,1 %l preb. t o re j obratno od 
pričakovanega). Kra j evno so pa razlike zelo velike. Legen ima 
edini več moških kot žensk, leta 1869. pa j e imel edini več žensk 
kot moških (51 %). Matična k n j i g a nam pove, da se rodi v tem k r a j u 
izdatno več moškega preb., tako da ostane o d h a j a n j e v službe v 
tovarne in dejstvo, da j e bil k r a j med središči part izanskega odbora 
v drugi svetovni vojni , brez odmeva v tem razmer ju . P r e m i k a n j a 
prebivalstva prav tako niso nič vplivala na to razmer je v k r a j i h 
z nizkim odstotkom moškega prebivalstva kot Šentil j , Golavabuka, 
Šentvid in Šmiklavž (44,9, 45,1, 45,4 in 45,8%). S k o r a j enak delež 
moških so imeli ti k r a j i že leta 1869. 
P r imer j a jmo , koliko se j e spremenila poklicna s t ruk tura pre-
bivalstva v na jvažne j š ih panogah v dobi med zadnj ima štet jema, 
v kolikor nam tako p r imer j avo omogočajo različne kategor i je , v 
ka te re so razdelili prebivalstvo. 
Leta 1931: pol jedel js tvo 71,9, indust r i ja in obrt 18,2, trgovina in 
obr t 9,3 % preb. 
Leta 1948: kmetijstvo 52,8, industri ja in gradnje 13,6, gozdarstvo 
13,6, obrt 3,2, j avna služba 1,1, trgovina 1 %l 
Glede na delež kmet i j skega prebivalstva so posamezni k r a j i 
p rece j različni. N a j m a n j preživl ja zemlja l j ud i v Stražah (namreč 
še brez pr ik l jučenega Šentvida) in sicer le 32,5 %, do polovice j e 
kmet i jcev v Mislinjah, Šmartnu, Starem trgu, Tur iški vesi in 
Šenti l ju. Hribovski k r a j i imajo na jveč j i delež agrarnega prebi-
valstva (Šentvid 78%, Golavabuka 81, Dovže 83,1%). 
Iz gorn jega posnemamo, da raste delež kmet i jcev z oddal je-
nost jo in težavnostjo prometa od dveh »nekmetijskih« centrov, od 
Slovenjega Gradca in Mislinj, in da se j e kmet i js tvo v hr ibih bo l j 
obdržalo tam, k j e r so z a n j bol jš i pr i rodni pogoji (Golavabuka). 
V industr i j i in g r a d n j i j e zaposlena v dolinskih k r a j i h šibka 
t r e t j ina l judi , mnogo m a n j v hr ibih (šestina), pa ne zato, ker ne bi 
tod potrebovali dodatnega zaslužka od dela v tovarni, marveč zato, 
ker ne morejo hoditi na delo v tovarno in bit i istočasno doma, k a r j e 
29 Pr i t e j pri l iki n a j omenim, da se mi ne zdi jo točni v tabeli podani 
podatki o kmet i j skem prebivals tvu v KLO Mislinje in Legen. V Mislinjali 
je resda bila v 1948, ko še niso obnovili obratov lesne industr i je , t r enu tna 
indus t r i j ska nezaposlenost, vendar so v k l j u b temu številke previsoke. 
Kažejo nam pa, da sta ta dva k r a j a n u j n o navezana na industr i jo in ta 
potreba izvira ve r j e tno prav od tega, ker sta bila, posebno Mislinje, že 
v pretekl ih s tolet j ih centra fuž inarske dejavnosti . 
v dolini pogosto in ka r je v veliki meri posledica p o m a n j k a n j a 
tovarniških s tanovanj v Slovenjem Gradcu in Mislinjah. Na videz 
presenet l j ivo j e dejstvo, da odha ja iz Slovenjega Gradca man j š i 
delež v tovarno kot pa iz okoliških k r a j e v in j e zato več indu-
str i jskega življa, k i p r i h a j a na delo iz p rece j šn j ih razda l j peš, s ko-
lesom in v manjš i meri z vlakom. Poglejmo, kako p r iha j a na delo 
delavstvo in uslužbenstvo v t reh na jveč j ih obrat ih (tovarni meril , 
v tovarni usnja in v lesnih obratih v Mislinjah). Skupno zaposluje 
587 l judi , ka ter ih delovno mesto j e oddal jeno do t reh km za 99, od 
t reh do petih km za 109 in več kot 5 km za 59 l judi . K j e r j e predel 
hribovit, tam hodi jo mnogi peš in 51 l jud i mora tako dnevno pre-
merit i peš sem in t j a pot 3—5 km, več kot 5 km v eno smer pa pešači 
dnevno 27 l judi ! (44) Večina delavstva j e t o r e j dvoživka, z eno nogo 
na koščku lastne zemlje, z drugo v tovarni. 
V gozdarstvu zaposlenih j e večji delež v hr ibih kot v dolini 
(dolinski KLO 10 %, hribovski 16 %) in j e ta delež navadno obratno 
sorazmeren deležem industr i jskega življa. To se pravi z drugo be-
sedo: od koder človek ni mogel na delo v tovarno, ne da bi zgubil 
dom, si j e poiskal zaslužka v gozdu. Ta po j av kaže, da vk l j učevan j e 
kmet i j skega prebivalstva v industr i jo v naših k r a j i h ni le posledica 
oblastvenih ukrepov za izvršitev plana v industr i j i , marveč j e 
avtohtona težnja po zbo l j šan ju ž iv l jenja . Ta po jav ne nastopa šele 
po drugi vojni, marveč j e očiten v vseh deset let j ih tega stolet ja . 
P r i m e r j a v a s poklicno s t ruk turo iz leta 1931 (43) pove, da se j e 
v dobi dobrih 17 let med obema š te t jema (1931—1948) zmanjšal delež 
kmet i j skega prebivalstva sko ra j za eno petino (od 72 %; na 46,5 % 
v dolini in od 69,1% na 52,6 %l v hribih). Vzporedno z upadkom 
kmet i j skega živl ja se j e večal delež industr i j skega preb., n a j b o l j 
v s lovenjgraški okolici (Šmartno od 17% na 32 % v letu 1948). 
Nazadovala j e nada l j e obrt, k i j e oddala mnogo zaposlencev 
indust r i j i in se ohranila — razen v Slovenj Gradcu — na jveč v 
hribih. 
Kot posledica drugačnih družbenih razmer se j e do zadnjega 
š te t ja v letu 1948 močno povečalo število zaposlencev v j avn ih 
službah (na 1,1 %), zelo pa se je reduciral trgovski delež (skoraj 
št ir ikratno. Leta 1931. j e znašal še 3,8 %). 
Od š te t ja leta 1948 do oktobra leta 1951 se po statistiki (13) 
absolutno število obravnavanega predela s k o r a j nič ni spremenilo, 
k a r je odraz dejstva, da domača indus t r i ja ne more zaposliti večjega 
števila l judi , zato so ti, posebno mlajši , odšli na delo v Guš tan j in v 
druge večje indust r i j ske centre. 
Posebej si moramo ogledati prebivalstvo Slovenjega Gradca. 
Rekli smo že, da j e to mestece stagniralo vse do tega stolet ja , 
s a j j e še leta 1835. štelo s 120 hišicami le 694 preb. (45, 134). Poživila 
ga j e železnica: od 944 preb., kolikor j ih j e bilo leta 1869, j e zraslo 
do prve svetovne vojne na 1186 meščanov in do leta 1931 l judi . 
V prvi svetovni vojni, ko j e slovensko meščanstvo zamenja lo nem-
ško, j e doživelo mestece norodnostno, v drugi vojni pa socialno 
preobrazbo. Leta 1931. j e bilo prvenstveno obrtniško-trgovsko in 
upravno mesto: obrtnikov in v indust r i j i zaposlenih 40 %, v trgovini 
in prometu 19,3 v javnih službah 19%, poljedelcev 11,9 %. Zna-
čilno je, da industr i ja ni pri tegnila toliko meščanstva kot v okoliških 
vaseh (le 22,5 %), ker j e prebivalstvo lahko našlo k r u h a v urad-
niških poklicih. Močno se j e ohranila obrt (23 %), k i ima bogato 
srednjeveško t radici jo in dela za vso pokra j ino in še preko domačih 
potreb mizarske in lončarske izdelke, izkoriščajoč izvrstno glino. 
Delež kmet i jcev se j e ohranil oziroma celo nekoliko povečal (na 
12,5 %) predvsem zaradi razširi tve ter i tor i ja mestne občine na ag-
ra rno okolico. 
Podatki za leto 1948 še ne upoštevajo sprememb, ki so nastale 
potem tudi v socialni s t ruk tur i zaradi vselitve sedeža okra jnega 
odbora, s čimer se j e poživil tudi lokalni promet — delno nado-
mestilo za tranzitni promet, k i ga j e ohromila ob koncu prve 
svetovne vojne nastala b l ižn ja državna meja . 
Ta š tudi ja j e nakazala kot eno n a j b o l j zanimivih antropogeo-
grafskih d o g a j a n j zadnj ih deset let i j depopulaci jo hribov. Tega 
procesa nismo opazovali prvič, s a j j e značilen za mars ikatero alpsko 
dolino pr i nas in na tu jem. D a se pr i tem na hribovitem terenu 
z m a n j š u j e površina orne zemlje, z vidika moderne ekonomike ni 
n ikakšen negativen pojav, s a j j e tudi naše načrtno gospodarstvo 
odkazalo hribovitim predelom specializacijo v živinorej i in v gozd-
nem gospodarstvu. Važno pa j e dejstvo, da j e na obravnavanem 
predelu depopulaci ja vzrok in posledica s labšanja celotnega gospo-
darskega s tanja , vk l jučno živinorejo, dočim j e ta proces ponekod 
drugod v Alpah šel z roko v roki s preobrazbo iz pol ikul turnega 
gospodarstva v specializacijo na intenzivno živinorejo, si čimer se 
j e v nekater ih alpskih dolinah Zapadne Avst r i je in Švice skrčil 
n j ivsk i svet na minimum v pr id t ravnika (in ne gozda, kot j e to p r i 
nas).30 Velika razlika proti Švici j e v tem, da so n jeno gospodarstvo 
vojne intenzificirale (o. c. 39), našemu pa so vo jne in povojne raz-
mere z obveznimi odkupi in neure jen imi pr ihrambenimi razmerami 
zadržale razvoj in celo uvedle preživele oblike. 
Nova ekonomska poli t ika prostih cen bo ver je tno že sama 
sprožila bol jše načine izkor iščanja zemlje, vendar bo t reba podpore 
tudi s strani načrtnega gospodarstva, ki bi imelo takra t , ko bi 
prišlo tudi v fazo racionalne preobrazbe kmeti js tva, s takoreč kolo-
nizacijskim u v a j a n j e m izrabe zanemar jenega t ravnega sveta težavno 
nalogo. Ce se p r i čaku je od analize gospodarstva, da poda predloge 
30 V neka te r ih goratih kantonih Švice se je od prve svetovne vo jne 
do 1934 zmanjša la pol jska površina tudi do desetkra t (46, 57), pri tem 
pa se število živine od prve do konca druge svetovne vojne ni zmanjšalo, 
a m p a k celo povečalo (o. c., str. 84). 
za zbol jšanje , j e t reba vedeti, da so le-ti dvojn i : eni n. pr . koreni te 
spremembe ob uvedbi kolektivne velikopotezne proizvodnje, drugi 
n. pr. zbol j šanje v danih posestnih pogojih. Čeprav bi bilo geografu 
laže svetovati v prvem primeru, povedati, da j e vsa kotl ina pri-
pravna pravzaprav za en kmetijski obrat s poljem v nižini in 
s pašniki ter gozdovi na pobočjih, se omej im na predloge, k i j i h 
je možno izvesti v obeh primerih. 
Videli smo dal je , da j e bil gozd v zadnj ih deset let j ih eden 
glavnih pridobitnih virov gospodarstev. V novih razmerah se j e 
velikemu delu kmet i jcev ta dohodek zmanjšal ali mu j e celo od-
padel. Potrebno bi bilo, da si kmet i js tvo sčasoma ustvari zan j na-
domestek v obliki t ržnega blaga, seveda ob večji specializaciji na 
panoge, za ka te re so dani na jbo l j š i naravni pogoji. Ker pa se s lednj i 
na k r a t k e razda l je men ja jo , bi bilo potrebno forsirat i p rodukci jo 
pr idelka za p roda jo individualno, od predela do predela. Poleg 
živinoreje kaže, da bi na prodnem po l ju lahko pridelovali več 
k r o m p i r j a za prodajo , na obrobnih terasah in še visoko v hr ib več 
kvali tetnega sadja , v okolici mesta bi lahko donašala mlečna živi-
nore ja dober dohodek, p rav tako zelenjadarstvo. 
Premalo izkoriščajo kot surovini za obrt in industr i jo ilovico 
in les. Vkl jub obilni ilovici mora jo uvažati opeko od drugod. N a j -
važnejšo surovino, les, pa p rav tako izvažajo na jveč v obliki hlodov 
in polfabrikatov desk, čeprav so za lesno industr i jo v pokra j in i 
dobri pogoji, obilo lesa, električna energi ja b l ižn je Drave in t ra-
dici ja lesne domače obrti ter dovolj domače delovne sile, k i doma 
ne n a j d e dovolj zaslužka. 
Mesto Slovenj Gradec bi nada l je lahko izkoristilo spomenike 
zgodovinske preteklosti , lepoto okolice, k j e r j e na primer slatina 
Rimske toplice pr i Kot l jah povsem zanemar jena , ter smuške terene 
Pohor j a za razcvet turizma, k i v zadn jem času od deset let ja do 
deset le t ja peša zaradi p o m a n j k a n j a turističnih lokalov. 
L jub l j ana , 5. dec. 1951. 
Literatura 
1. Vremensko poročilo pos ta je Sen jo r j ev dom za j anua r 1941 
2. Vremensko poročilo hidrometeorološke postaje Št. I l j za jan. 1951 
3. Vremensko poročilo hidrometeorološke postaje Slovenj Gradec za 
t empera turo v letu 1925—28 in 1932—40, za padavine 1925—40 
4. Vremensko poročilo hidrometeorološke postaje Dravograd za jan. 1951 
5. Vremensko poročilo hidrometeorološke postaje Šmartno za jan. 1951 
5 a. Pregled poročil za padavine 1925—40 posta j St. Jošt in St. Jernej 
nad Muto ter Ljubl jane. Vsa poročila: Hidrometeorološki zavod v Ljubl jani 
6. Klimatographie von Steiermark, D u n a j 1909 
6 a. Klimatographie von Karnten, D u n a j 1909 
A. M e l i k , Slovenija, L jubl jana 1935 
8. D r . V. P a s c h i n g e r , Landeskunde von Karnten und Osttirol, 
Celovec 1949 
9. D. T r s t e n j a k , Zgodovinske črtice o nekdanj i provinci ji Windisch-
graz Kres 1882, Celovec 
10. R e y a O s k a r , Padavinska kar ta Slovenije, L jubl jana 
11. S. I l e š i č , Rdeči režimi v Jugoslaviji, Geografski Vestnik 1947, 
L jubl jana 
12. I. L a h , Gospodarstvo Jugoslavije, Ljubl jana 1950 
13. Podatki Statističnega odseka Okrajnega ljudskega odbora Slovenj 
Gradec, Slovenj Gradec 
14. S o e 1 c h , die Landformung der Steiermark, Graz 1928 
15. D. F u r 1 a n , Vprašanje gozdne meje na Pohorju, Geogr. Vestnik 
1948/49, L jubl jana 
16. D r . A. M e 1 i k , Planine v Julijskih Alpah, L jubl jana 1950 
17. D r . R i c h a r d M a r e k , Waldgrenzstudien in den oesterreichi-
schen Alpen, Gotha 1910 
18. D r . J. T o m i n š e k , Ant ibarbarus Sv. Uršula na Plešivcu. Planinski 
vestnik XXXVII 1937 
19. Podatki Gozdarskega odseka OLO Slovenj Gradec 
20. H i 111, Das Bachergebierge, Klagenfurt 1893 
21. J. K o p r i v n i k , Pohorje. Planinski Vestnik 1913 
22. K o p r i v n i k , Pohor je . Ponatis iz P. V. 
23. D r . F r . K o s , Doneski za krajevne kronike, ČZN XVI 1820/21 
24. ČZN XXXV. Pismo Davorina Trstenjaka v Starem trgu 
25. Površine in pridelek kasnih sadežev, Statististični urad LRS, Ljub-
l jana 1951 
26. Podatki Katastrskega urada OLO Slovenj Gradec Gr. 
27. Podatki Krajevnega ljudskega odbora Šmiklavž 
28. Specialni reperti torij k ra jev na Štajerskem 
29. K o r o š e c , Staroslovenska grobišča v Severni Sloveniji, Celje 19 
30. J a r o S a š e l j , K a j nam pripovedujejo arheološke na jdbe o kra-
jih, k je r je pozneje nastal Slovenj Gradec, Slovenj Gradec ob 700 letnici. 
Slovenj Gradec 1951 
31. F r. F e r k , Vorlaufige Mitteilungen ueber das romische Strassen-
Wesen. Mitt. hist. Ver. Steiermark, XXXXI, 1893, Graz 
32. D r . F r. K o v a č i č , Zgodovina Lavantinske škofije, Maribor 1928 
33. Leksikon Dravske banovine, Ljubl jana 1940 
34. M i š i č F r. Izbrane pesmi pohorskega pevca Jur i ja Vodovnika. 
Maribor 1941 
35. I l e š i č S. Sistem poljske razdelitve na Slovenskem, Ljubl jana 1951 
36. M. K o s . Starejša in mlajša naselja okoli Ljubl jane. Geografski 
Vestnik 1951, Ljubl jana 
37. ČZN XXXI, Hrenova spominska knjiga 
38. R a m o v š F r., Dialektološka kar ta slovenskega jezika, L jubl jana 
39. M. W u 11 e , Die Kaerntner Landesgrenze und ihre geschichtliche 
Entwicklung, Carinthia II 1919 
40. V a n č G a m s , O pokraj ini okrog Slovenjega Gradca, Slovenj 
Gradec ob 700 letnici. Slovenj Gradec 1951 
41. H. W e n g e r t , Die Stadtanlagen in Steiermark. Graz 1932 
42. D r . S v e t o z a r I l e š i č , Agrarna prenaseljenost Slovenije. Teh-
nika in Gospodarstvo št. 3—4, Ljubl jana 1940 
43. Poklicna s t ruktura prebivalstva po štetju leta 1931. Statistični urad 
LRS Slovenije, Ljubl jana 
44. Podatki Zavoda za urbanizem in lokalno gospodarstvo, L jubl jana 
45. Steiermarkische Zeitschrift, Graz 
46. E. T. W a h 1 e n , Das Schweizerische Anbauwerk, Ziirich 1946 
47. F. Z m a z e k , Huda Luknja , Kres 1882, Celovec 
I v a n G a m s 
HUMAN GEOGRAPHY OF THE BASIN OF SLOVENJGRADEC 
Summari) 
In the opening paragraphs the terr i tory under discussion is being 
deliini t cd Driven like a wedge between Pohor je and Karavanke, the terri-
tory constitutes the easternmost portion of the Central Carintliian Plain, 
and is not altogether identical with what is geomorphologicallv termed the 
Basin of Slovenj Gradec. In the light of pertinent data the characteristics 
of the 14 country districts — some located on the floor of the basin, others 
in the mountains (Pohorje and Karavanke), and others par t ly in the plain, 
par t ly in the mountains — a re dealt with. 
Before entering upon a discussion on the climate, attention is being 
directed to the relief of the basin which opening westward and southward 
into the Basin of Celovec, possesses a climate much more influenced by 
the southern and western quadrant than by the eastern Panonic from which 
it is completely shut off by Pohorje . The basinlike relief gives rise to 
intensive temperature inversions which seriously affect the vegetation. 
Despite incomplete meteorological data the view is held that here the 
temperature inversion is by far stronger than anywhere else in the People's 
Republic Slovenia. 
An inquiry is made into the nature of soils whieli being stili largely 
dependent on the geological s tructure of the ground, vary greately from 
plače to plače. 
The discription of soils and climate is foIIowed by a survey of culti-
vated plants and their upper limit of growth on Pohor je and the 
eastern Karavanke. The upper limit of forests on Urš l ja is found at the 
alti tude of 1650 to 1660 meters. An analysis of different branches of 
farming shows a deterioration of cattle-breeding which in the last decade 
has been outstripped by forest utilization. Stress is being laid upon the 
importance of forests, mainly coniferous, which cover near ly two-thirds of 
the to tal a rea (in some districts as much as 88 per cent) and give the green 
landscape an Alpine character. The view is held that man, .too, has had 
liis share in bringing about such a marked preponderance of conifers. 
Fur ther the increased role of forest utilization is recognized here as the 
motive force which in the last decades has worked a change in the entire 
economy, especially af ter the railroad line in the valley of Mislinja had 
been constructed at the beginning of this century, due to which both the 
economic and social s tructure of the countrv, have undergone a complete 
change. Owing to modern transportation facilities the, economy in the valley 
has taken quite a different course from that in the mountaineous districts. 
This phenomenon is illustrated by a detailed-description of two villages, 
one located in the valley and the other in the mountains. In the mountains, 
due to toilsome farming procedures and low standard of living, the acreage 
of fields and meadows has considerably fallen away, and since 1869 the 
population has decreased for 44 per cent. On the other hand, the village 
located in the vallev has wi (nessed as marked an improvement in popula-
tion as it has in economy. 
A. subsequent survey of the development of industry whose beginnings 
go back to the ancient smithies and glass-works on Pohorje, discloses more 
incidences of haphazard capitalist than planned and profitable, activity. 
A description of single factories which stem directly from the nume-
rous old water-mills and saw-mills, is followed by the suggestion that the 
development of a local wood industry should be encouraged in order to 
reduce the shipment of lumber to other parts of the country on the one 
hand, and check the outflow of manpower, on the other. 
In the light of archeological discoveries and historical data an attempt 
is made to show the development of pre-SIav and Slovene colonization 
which, only af te r having found a f i rm foothold in the border hills and 
on the lower terraces, spread over the floor of the basin. 
According to their location three classes of settlements are here re-
oognized: these located a) in the valley, b) on the bordering terraces, and 
c) in the hills. Based upon form three subdivisions are recognized: a) colo-
nization villages and those forming parisheis, b) hamlets, and c) isolated 
farmsteads which are by fa r the most numerous. The view is expressed 
that the origin of hamlets falls into different periods, and that the settle-
ments in the eastern Karavanke are very old; for there is ample evidence 
that at the beginning of Modern times there had been more isolated settle-
ments on Uršl ja gora than there are now. The upper limit of settlements 
which like that of growth, varies considerably from plače to plače, reaches 
its maximum at the altitude of 1250 meters and depends on whether the 
settlements are located on the nor thern or southern slopes. 
The political development of the region which in the Middle Ages had 
constituted a part of Carinthia, is closely interwoven with the history of 
the Town of Slovenj Gradec. As the center of a wast political administra-
tive unit, it had been one of the largast and most important Slovenian 
towns of the 13th and 14th century. In the Modern Times, however, the 
town began to languish especially when at the ascent of the Habsburgs 
the most convenient route leading through the valleys of Drava and 
Mislinja, was eclipsed by a new one leading along the foot of the Alps 
and connecting Vienna with Trieste. A revival of the town's activities was 
brought about only by modern industry which spouted in its surroundings 
changing fundamental ly the economy and social s tructure of the whole 
country. It is interesting to note that labor too is recruited from the 
surroundings ra ther than the town itself. 
In conjunction with the growth of industry and role of transportation 
facilities, the increase of population is discussed. By and large the popu-
lation — without that of Slovenj Gradec — had increased for 3.5 per cent 
from 1869 to 1948. A detailed study, however, shows a considerable decrease 
in the population of communities located in the hills. The view is held that 
only thanks to modern transportation facilities the terr i tory under dis-
cussion, has been spared the fate of depopulation which otherwise it would 
share with many alpine and mountainous regions. 
An at tempt is made to find a connection between the increase in the 
population and the distance of the settlements from industrial centers on 
the one hand, and the distribution of trades and callings on the other. 
A detailed analysis is made of that class of cottagers and small owners 
who at the same time are workmen and farmers, or to put it the other 
vvay round, a re neither the one nor the other. Further , data showing the 
precentage of workmen who go to their respective vvorkshops either on 
foot or ride a bicycle, are supplied. 
The closing paragraphs deal with the economic development of the 
Basin of Slovenji Gradec as compared with that of Switzerland. The belief 
is expressed that unlike in other alpine countries, in this region the delay 
in the conversion of home-industry into a more profitable one, has been 
mainlv due to the war. 
The paper closes with some hints as to the improvement of economy 
of the region: it would be necessary to stimulate vegetable growing, 
organize officient sales of f ru i t and stock-farming products, build up wood 
industry and brick-kilns, and encourage tourists to come to the region. 
Gams Ivan: Človek na zemlji Slovenjgraške kotline Karta IV. Geografski zbornik I.