Mestna podjetja Kopališče: Parne, kadne in pršne kopeli vsak četrtek, petek in soboto od Sh do 20h. KlaTnica in hladilnica fc jnoderno urejena, na razpo-^h, lago mesarjem in ^JL izvoznikom. C Oznanjevalai urad: Lč Izvršuje vsa naročila na K- 35. niestih kar najtočneje. Ob 25-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča fz P/fmorja, domovine goriškega slavca, katerega 25-fetnfco smrtf sfavi ves kulturni svet, smo prejeli v ob-javo sfedeco pesem: NARODNA SLOGA Ko Tvoje zfato grfo nam je onemelo v opcrofci*: ,,Mojo srčno krf škropite!" tedaj zadef si naše knjige parazite, ki Te obsodilf so na — razpefo... Karkofi kcfaj srce je Tvoje pelo, nam razodefo je zakTade skrftc, sovragom Doma bul ši Ti levite fn Tvoje petje je naš dom ogrelo... Cetrt stolet:a spavas v hladnf jamf, pioroštvo Tvoje žalno se je fzpafnffo: Tvoi becfnf rod rosf Ti grob —. s -solzamk!. KrtVice zdaj na* tlačijo očite: vsi ječfmo pod sovraga kruto silo, a lek nam Tvoje gesfo: ,,Mojo srčno kri škropite!". Preganjanje slovenske du-hovščine brez prestanka. Orfa^om porcTii \z Ooriakega, jc bff v BiTani p i Gonci" nenadomi i'n brcz povo:'a aretiran domači zupnik fvai} Kos. Laski' miličnikiso gi oivedfi v go:iške zapore. Poroab nam dije ža-Iostno zagotovilo, da je pri^akovah' š?. nadal njifi aretacij slovenskih duhovni-kov. Vsz to se nemoteno dogaja v o-k ilju fasstične ftalije, kjec irmi nmski" papež, poglavar katolisko cerkve svo;o presto'fco in se taka preganjanja gotb-vo ne vrši o brez vednosh s/e:e sto-Iice, fci je proti fašizinu preveč po-pustljiva. Redki* katollškf duho\ni".i' -o kot sloven-ki .dusni p:istir;i. kit/ri so eclf.n' ciusevni vo:iitel'i in. tof.ižiiki' s\oi'i ver-nih preganjancev, ki so ostali na o- plenjenf zemfjf, §o pravi fegendarni mu-čeniki za vero, narodnost in grudo. Ves ku'turnf svet se zgraža nad po-stopanjem Muso'inijevih sitrapov, kar ima syq'o žalostno pdmero v časih o-krutnega Nerona. Vsaka naduto-,1 ss kaznuje i:i zgo-c;o. ina je mašjevalka vseh krivic. Po vidovitem reku \z svetega pisma: ,,LTda il bpni pastirja in čreda s^ bo razkropfla" so vzeli na zahtevo fasi-stičnih voditeljev frpe^emu fjudstvu ško-fa te: ga nadomestili z zag.ize.ihn Ias-kfm duhovnikom, ki ne razume slo-venskega jezika... Kalvaiija, kakor jo je preroško f^Iedal pred četrt stofetja onemeli" goriški slavec — Simo;i Ore-gorčič. Največje varče- vanje v občin- skih upravah. ICako fec sGčfanja nalrodna vlacJa trit-» di, fda fri v splosni gospod«s8l{if feizi zaščitila tudi občme ter jfh obvarovdfe velfkih izgub, dobro se zavedajoč, da je ob:rfna zveza družin, srez zveza ob-čin, zveza srezov banovftia, zveza bano^ vin državo, je finančni minister fzdal z ozfrom na potrebo splošnega varčevatt* ja (štednjo) sledečo naredbo: 1. Občfnske proračune za leto 19~3SJ ;€ teba brezpogojno znatno redu-ciiati napram prejsnjim. Vsako po-trebo v proračunu za I. 1932 "je treba najskrbneje precenit1', vse pa, kar je Iuksusne prirode in ne bi od-govar:a!o potrebi v pravem smisftf te besecfe, naj se črta. Ugotovitvi viov dohodkov naj se posvetf čirn večja pozornost. Znosnpst. in pra* virnost bremen mora biti zajamče-na, a pri tem se upošteva tudi pla-čilna zmožnost grebivalstva. Višinat-doklad v nobenem primeru ne srae; preoduktivna moč podjetfj vsled Stafnega racionalizfranja produk':ije. Naj pojasnfmo pojem j"acfonalizi-ranje produkc"je! Racionalfziranje obratov pomeni umne'š i\ izdatnejši načfi proizvodnje z uvedbo vedno boijših strojev. Navad-no^o pa ti stroi obenem tiksni, da }2 mogoče z njimi tudi v večji meri izko ristiti \'se telesne iri duševne sile delav-ce\-, tako cfa jih jf v zracionaTiziranem obitu mnogo manj treb.i, nego p'e|. Pos edca takega napredku v produk-•ciji je do seda; samo og^omna brez-poselnost delavcev Tako smo htro prišlf do predmeta o katerem hočemo podafr pojisnila, nam ¦ec do vzrokov gospodarske krize. Najbofje bomo umevaL' to g :spo-darsko krizo, ako si pri teh be>edah mislimo bolezen človeške družbe ali iakozvano socialno bolezen. Pravzaprav je go^podarska kriza le simptom ali znamenje, da je čtoveška družba, odn-nosno da je sociafno žfvljenje bolno. Kaj je bolno v socialnem živlenju, na cem boleha čfoveška druzba? OJgovora- na to ni fahkb riajti, a §e težje ga je povedati Kmetje, delavci, slabo pfačani u-Blužbenci, ki morajo že od nekdaj na-porno delati in se odrekati vecinoma naba\i najrazličnejših potrebšcin, niso zakrivili bolehnosti rioveške cfružbj n:a-manj p:i se pri nas. No, gospodarskfa kriza je zato tudi povsod v drugih dr-žavah mencfa se hujši nego pn nas. Beda in pomanjkanje nastajaio ved-no fz pogrešnih cloveških dejanj. Po-gresna dejaija- pa izvirajo iz pOg^re^nh grešna dejaija pa izvirajo iz po^r-^šnih misli, nazorov in idej. Pogrešni mi-sefnost pa ižvira večinoma fz preti-rane sebicnosti* (egoizma) v raznovrs-nffi svoiih obiifcafi. Tako pridemo konr-' no do tega, da je sedaj gospodarska kriza v fstini fe simptom večje krfze, .namreč dusevne krize, ki jo mor.i člo-Veštvo secfaj in se nekaj časa v bodoč-nosti preboletf. - Ogiejmo si malo najvažie si krfva dejanja, ki fzvirajo iz duhovno-duševne |d*ize, v fcateri se nahaja čfoveštvo. Lt Neprestano ogroževanje neka-tenih držav,- fci se nečejo sprijazniti z dejstvom, da b\ nekdaj zatir,ani in fe-lcbrisčani brezpravni narodi smelf svo-bodno žfvetf v fastnih svojih državah. Bb stafno ogrozevanje stopnjuje ne-.Zaupanje gospodarskih krogov vsake države do vseh drugih v drugih dr-žavah. Posledica: zastoj (stagnacija) sve-tovnega. gospodarstva Go podarska vojna med državami ali protekcionizem v svetovnem gospo-tiaistvu. Države hermetirno zapirajo vsaka svoje meje proti uvozu sfcoro že vsake ^obe iz drugih držav. ¦ S hkim posto-ftanjem pridno vniČujejo druga drugi kupno moč. Posledica: stagnacija ali za-stoj izmene dobrne blaiga, vrednosti in S tem mrtvifost, sfopnjevanje bede. 3. Konzerviranje alf mumificfranje finančnih kapitalov (denarnih zalog) To je že deloma posledica obeh navedenih krivih dejanj. FinanČni kapitalf bi mcrali biti ve 'no živi", aktiVni v oMoku. Ci-kulirati bf morali nemoteno v socidnem organizmu tu i med" državami, kikor Jtri v te eiu poedinca. Kjer zastaja o v človeškem te!esu snovi, nastanejo črvf, gnojne bule, organ zem bohha. fsto se dogaja v soca nem organizmu ako sta-gnira jo firiančni kapitali, namesto da bi se vračaf v svoj izvor( v produkcijo. v fizioio i.i duševno delo, v preobliko-vanje n p iagcienje p irode in zeml e v svrho človeskega ž vljenja. Sedan a go>podarska kriza je popol-noma zadosten dokaz, da je čfoveštvo že davno fzgubilo oblast nad obtokom in gospodarstvom finančnh kapitalov lCospodarstvo s.e je zmehanizfralo v taki meri, da je vedno bolj izločalo vsako sode ovanje duhovnc-duševnih sposob-nosti etieno visoko stoječih poe.Iincev. iTru-tf, karteli indu^triiskfh družb fn sin-dikati bank gospodarijo posebno v za-padnih državah že popolnoma neoseb-no. Ni pa niti prirodno, niti fcoristno, da je poecfnec s svojimi duševnimf spo-sobnostmi in odličnih etičnih kvalitet kakor izvržen \z gospodarskega proce^j Nikcrr.ir ni več mogoče vplivati na objekf ^ en potek go p darstva poseb-«10 ne na promet in go podarstvo ffnan-*inih kapitalov. Namesto človeku gospo-dari finančni kapita' sam za sebe. na av-no, popolnoma nebrzdano kako- zdiv-i jan konj nad katerim je fzgubil voznik Iteakb oblast Skoro nič več sef ne fnvestira du-feovnega življenja tj. plemenitih huma-nih idej in mislf v uporabo kapitalov, človešk1' duh jih ne more več dirigirati na pravo mesto v pravf oblifi" v iztro-Scnje. P"pv!arrn> pc~r':'r)or.ia neo^ea.o itendnca bančnih sindikatov ter^ indu< StrijsMh trustov, fcartelov, da bi se ob-Stoječf ffnančni kapitaii kolikbu mozho 'Kbnservfrafi m mumifičfratr v zfatift za-logah in TiipoteKah. Nebrzdana racio-Jializacija samo produkcije, ne pa tudi izmene prometa in pofrošnje vrednosti iipošteva samo (dobicek) in blago, člo-Vekf in njegove potrebe ne vefjajo nič6-Bar več, nego je samo §e objekt brez-t>bzirne eksploatadje. P^bsledica stagnacije obtoka finan-čnih kapitalov ali konserviranje ali mu-mificiranje istifi so sfedeče: ' a) Zastoj v delu in produkciji vred-Host'. Fabrike delajio le po nekaj dni v tednu in odpusčajo delavce ter mno-žijo brezposefnost. c) Zasto' v konzumpcijf ali iztrose-nju produktov in blaga. Zivež propada po skfadiščih (magacfnih), ker ga nihče ne konzumira in tudi industrijska roba potežava po skladiščfh, se stara in pro-pada, ker se kvari. — . V gospodarskem procesu bi se pa moralo vse producirano dovestf svoje-mu namenu namreč iztrošenju ali kon-sumpciji. Iztrošitf bf se moralo vse pre-tlelane prrodne fvorevfne s priiagodo-vanjem zemlje človeškim potrebam, Iconsumfrati se bi moral ves živež, iztro Sti bi se moralo tudi defo m kbnečno bf BC posebno morali iztrošiti tudf obsto-Ječi kapftalf \z pretek'05tf v produktivne in humane investicije. Vzlasti tikozvani mrtvi kapitali, o katerih bo še govora. Zracionalfzfrati ne gre samo pro-izvodnjo; vzporedno z njo je treba zra-cionalfzirati tudf konsumpcijo s pove-čanjem fcupne sile sfrsih plastf narodov. O.i^ina stignacja vsega proiuci- ran'a, zastajanje vsega gospodarskega proce.ca pa je posledfca zastajanja, ali mumfffcirana duhovno-dusevnega živ-lienja Človeštva v obliki zdogmatziranih predsotkov, krivih mnenf in nazorov o socijalnem žfvfjenju, o čfoveku in prf-rodi, posebno pa o Vrednostf in po-menu šfših delavnih pfa^ti naroda. Pjredstocča izvajanja našega sotru-dnika podpišemo z obema rokama1 in želimo, da bi v gozdu našega časopis-jai nasfa primfren odmev, na meroda-jniti mestih pa — upoštevanje predlo-gov. Samo tarnanje in Iamentacije je za fesnega gospodarskega polftika u-darec v vodo. V kaosu (zmešanici) pro-blemov, kako rešfti vsespfosno gospo-darsko krizo so predstoječa izvajaiVa, ki so dopolnilo k našim1 dosedanjim člankom vredna največe paznosti. Pri tej^priliki ponovno apelframo na širokb javnost, na zgovorne, izkušene in za blagor f\: omovine vnete javne dehvce, da tpovedo svoje mnenje, za kar so jim preda'f riašega Ifsta vedno na razpola-go — ,,Narodna Sloga" je javna govo-rilnica Vseh, ki Ijubfo svojO1 domovino, iščejo resnice ter zahtevajo — pravico! Dopisi. No\ice od Sv. B«»iirVgika \ Slovcnskih Ciloricah. Smit nas tukaj pn sv. Bolfenku v SlovenskiJ goncah nj obiskuje preve>;f kakor po drugih sosednjih župnijah. Najbolj pogiešamo dve mfadi dekle!i. Piva je umrfa že pomladi NežikaRajšp iz T nov^ke vas> se komaj 18 Iet stara, ki jo j-' ncnadno jioko&ila smrt radi pl u nic^. Druga je prei dnevi šla od nas. Terc/ia Jursi, stara 2f> I^t, je po dolgi sušični bof-zfii' morafa zapustiti ta svef. — Potem je pokopif niš Bol- • fansfci g obar pre.žtkara 86 Ietnega fvana Vuka bivsega km^ti ii T n >vsk'* vasi'. fmnovan: ]i bii s.oe d 11 dober in v;o en km.t. fnie! je samo elnega sina, fci mu j^ ž-: V zgodnji mlados f oJsef po svctu GospoJastvo je po.em p epustii herk', k. pi je zgubifi svo-jega moža v k uti -veto.n' vo ni. Na dalje se je p e e ff v večno-;t <'rugi p.evžitkar fz B;ši F/anc Murs^c star 74 let I-Ve.te .'eni te f jn p t >m ) snroinili k zacfnjemu poatk.i kin-tc-) Te.ezi;o Lah fz B'sa za kate;o žaluje ne samo ostali mož, ampafc tudi vsa okolica. Mecf temi je se umrlo nekaj drugih starcev in nekaj otrok. Vsem tern bodf lahka zemjja BoIFanska! — Vinsko trgatev smo imeli kakor 'cfrugod precej dobro. Velifco sodov smo si" napolniff, pa fcaj nam to pomaga, če ne moremo nobene fcaplji:e spraviti v denar. V'elikansfca kriza, ki §e Jcfati po svetu, tudi nas ni opustila. Ščim bomo plačevafi' davek in vsa druga pfačila, fcf zadene'o kmeta in tudi druge manjše posestnike?! Dolgovf rastejo, cene pa vedno slabše. —* V Bišu precf Ketesbvo gostfno gradijo novo parno žago, ki j€j za nas gfcraj bila. nujno potrebna, ler velikega gospodarskega pomena. — \fe.::wno je ufcradef fe občine BiLečkf vrh Janez Po'inec 18 fet star in brez fe-ve roke v Ptuju prf gostilni Zupanač novo dvoko o, k.ite. o jc p t. m name-nif prodati. iJivi' ž-_- v liiša i-,\ {»>\c na več drugih ku.ui. l\-..v na 'v-.i(«:•¦' ¦ \e'ef, da jcofo ni b.io \ijcgovo, sj ga naznanilf o^ožnikom, ki so tatu areh'-.a.'i fn o 'dali ntujskemu sodiscu. Prav iu:,"no je, da mkdo ne pogreso. kole^a,-.aJf v"e ar so titu izpustu ua s.obodo. a ko'.o pridržal/ n i sodniji. IZ DOLENJSKEGA PISE PRIJA-telj »JNaiTodne Bloge" nasemu uted1- n!ku slcdece: Po prejemu prviK stevflK sem! se bdfočil, ida položim nai srco nefcaj mf-sli novemu Iistu; kateni je začel izha-jati pod zeld Iepfm in miKavnim lme-mym >,Narodna slog;a" z željo, da bi se naslov lista kmalu uresničif in postali: vsi" složnf od Mure! do Soče. | 1 Upajmo, da sTnd na te/ poti, ke: j Vsi tisti ki So proti narodnf slogi že de-Joma popuščajo ali se spreobračajo^ Ifcer so uvideh" da generali brez armade v vojni ne po;nenijo ničesar; kajti vsik' fki se je upr/ vozn duha čajgii fn mu m pravočasno sledi'. je, alf da'e^ fzostal, ali ipa g\ je povozil, med katerjm.a je tudi velika razliki; namreč aka je iz-ostali upornfk b:z\h nog, ga se fjhko doide, dočim povoženi ni več za raba in mora v bolnico na oddelek neo-zdravljivih. 1 Na našo naradno žalost pnznajmio^ da irnamo tikih že precejsnje odstotke, vendar so že mnogi od teh pnepričani in nefiote prfznavajo svojo zmoto,, da so zamudili voz časa, ki bb vozil kan naprej m i m o n j i'h in b n e z n. j f h'... Moje skromno mnenje je tudi za-ta novarojeni list, da se dvžiš voza časa in da ne bos med ostalfmi ali celo po j vožeflimi Zato e se d.ž' smeri zaerta' ne v programu, namreč re n Čno doseč narodno sfogo, ke- nam vsem brez nz- lifce stanu manjki m če jo do;ežemo smo s tem činom do :eg i vec ko zmo remjo. r i Defaj s vsemi razpoložljivimi si-| lami na to, di se ublazi ii omiri narod- tia morija ki neusm|Ijeno gospodarj i med našnn narodom že vsi po vojm leta, da zasje sonce slag^ vsaj ob 1; ur! na zdefano Ijudstvo, kf v zadnjil | zdihljajfh krčevito stiska nesti žul evtf j rok na t.ste nesre^ne volfe'je narodi kli so ga prfve IIi s svojo ladkamišfje- nostjo na rob propada. S lega stalsoa J .• ,,Marodni soga' potrebna e raj, ko* š* nobenkr t po- pre;, zato ej fi kličem: Dobrocfoša! ! fvan Ho:eva" — veTeposestnili v Strugah. — Do enjskb — SOKOLSKA PRCSL.VA DR , 2AV. PRAZNIKA Ptu.ski Sokol p ire ; na fCžavnf praz iik v 'orak, In^ 1 d-z- '[ cemb a sve^ano prosfavo naro f c.,a p a znika. Ob 11 ur.' s? vrsi slav.iostm .cea v zgor. ''vorani' Nr r doni, ofa 15. u f p.i v Me tir m ¦?'•_• f:il s>'u s\re- cana aka.remi"a s [aj restrim •> re ,'o ¦ , ki je ra-vi :f-in iz I^ikjv. Prfaku e s° obifen obisfc. DELAVSKO PREDAVaNJE. Piuj-ska ,,Svobo:fa", kf zbira v svojem o-k fl u cfuse ii'.1 om k-t M no cfefa ¦¦>+ o je p fredila v tfvorani hoela ,SIoi" p;av zanimivo f-kioplfno preiavaije o odk it;u Am rke. Predavatelj p of. Fa-vaj je namesto obole ega p;of. Teplyji po Iep;m u o fu ni pofla^i 10 skop-tfnili slik zefo nazorno predočii šte-vilnim poiušafc^m, za kitire 'e bila dvo.ana premala — obinzijo a:fo K. i-Štofa-Kolumba in pomen njegovegi o f-krita. Zanimivo predavanje se j"e o-krog 21. ure zaključilo. KATARrNrN sejm fr ptuju. (Vttsi). — Vršif se [e >pri nas tradfcfjo— nalni Katarinin sejm. Njega obseg je ¦:.; i.fuo slabemu vremenu — (padel je dvž, i:mciicno sneg in tudi takozva-na Mbaba jeza" alias — ,,babje pšeno") zelo velik. — Mestece Ptuj je bffo mo-bilizira.no. Sfcoro vse skromne ulfce in trge so zasedli stojničarji, ki so deloma zamanj, deloma zl uspehom1 ponujali svojo roboi. — Zdaj panekaj bežnih sliRT"— (TiržUb sie ^e vsevprek v znaku' — 'Krize. Sejmarske robe je b'Io v izob> I[u. Kupcev mafo — Radf gjabregai vre-mena 60 ?4elale" gostifne. Pa se kakot Sejmarji Boprineslf s seboj mrz^sviin jfno v omotu, v žepu pa Iiten šmarni-ce... — fn so rekfi: ,,PodT streho sma prislf, ker zunaj dežuje. iGFostilničarjih je vprašal: ,,Ka; pa želite?" Odgovor: ,,Ka na drugem mestu ob^irneje — Vsekakor je tr&dicijoneini Katariinse m vedno dogodek za Ptuj, četudi so toii-ko zavinani gostilničarji nasega mesta največ lztrošiii — kisle juhe... — VSE BRALCE - NASE ,,NAROD-nc Sloge obveščamo, da izide še^ v tem Ietu četrfci Stražar-jeva fcnjfga; z zanimivno vsebino. — • ci ene in iste občinske uprave v Čfnif i uradnika. Marsikateremu parazitu bof-odklenkafo. Tn prav je tako. Zakon-r ^kf d ug, ki je drzavni uradnik (možT-a'i žena) ne sme postati definitiven u--radnik občinske uprave! Naslednja točka se glasf: 3 Obane z Iastnimi vozovnf-f mi pa ki in prometnfmi sredstv^i mo ajo precfložiti pravilnik oupcfc^ ) labi te.'i parkov in sredstev. fz t&a ga p avilnika mora bitf razvidnOjj komu g. e pravfca, do teh promet^ nifi sre fstev. Pri sestavi tega pra-» vilnika je t*ebi paziti na to, da seJ, ('ovoi uporaba teh prometnih s ecfstev Ie onim, kf ;i'i nujno ra-bijo za pravilm izvrsevanje svoje službc. j Tu i t\ to"ki b) prihrinila občfn« skim i p ava.n mnogo stroškov oz. fz-datko , ke s'* je prav pogostokrat do ^afalo, 'a s.o občinski konji in vozila. , ue'a'i tlako raznim predjanuarsklm stanKam na br Miie občanov — dav-koplačevafcev — Rav g!cb koumna je; naslednjai točka gledt fnvesfcij občinskega de-r-narja: 4 Z noumi investfcijami je tre-ba ocfne.'ialf in dofcončati le do^e-cfaj začeti deb, ki bf •prekinjena po-vzro ia škodo. Nova posojila ne boclo do-voliena nitf eni občinf, razen v nuj- I nfh primerih. V tem primeru je tre-ba prosnji za potrditev poojila pn— -ložfti izčrpno poročifo o vsem do-sedanjem dolgu dotične občfne ir» pa podrobno utemeljitev o nujnosti in potrebi posojila. Zalostna zgodovina še bolj žalostne politične preteklosti nas poučuje prav nazo no, da so nekatere občine delafe z ob-vinskim denarjem, kakor pravi na-ša narodna pnsfovica ,,icakor svinja z mehom." Zidale so se brezpomembner luksuzne stvari, ki so sliižile zgolj zaba— vf, ne pa koristile splošni blaginjf dav--kbplačevafcev — obcanov. Koliko fe-pifi svot se je potrošilo na raznihr ban-^ ketih (pojedinah), sprejemih ter slič-i nih pozrti'ah. Vse to je javni denar 14. žepov občanov. 1 Namesto takfh fnvesticij bi občfn-*-ske uprave — kakor hvalabogu že mncni I ge — dobro storile sebi in državf, aknj-bi več paznosti posvečale dobičkano« snim obanskim podjetjem, kf ponekcKj krijejo vsakoletne primanjkljafe. | p,aije; ' :-' Sj. Vse stevilke v proračunu do^ hodfcov morajo bftf realne. To veljaf zlasti za zastanke, za nepobrane do- hodke in za doklade \z\ prejšnjiH Fet. Računatf je treba torej fe z o* nfm, kar bo zanesljfvo pobrano Tudl ti točka je važna; kajti zana- šanje na stare gi*ehe in obveznosti ob* čanov bi bifa kaj slaba postojanka vi proračunu občine. Dubfjozne (dvom-+ Jjfve) terjaf\-e odpi&u^e vsak reelengGs* podar letno sprotf, fe na,iVnež se zj njimf tolaži. Bolje je namreč za razum-j nika vrabec: v rokf kot — golob na stre-' hif Prav vzorna natančnost se zrcali v skfepni fočkf ministrove naredbe: 6 Proračunu je treba brezpo*- gojno p- ffožiti: pregled dejanskiH dohodkov za tekoče Ieto 1931'. p<> mestcih; pregfed občfnskega dof- ga in terjatev za lansko in zra pnV hodnje leto; prcračune gospocfar- skih podjetij, ki jih je treba kot aneks: priložiti splosnemu jirora- čunu; potrjene šolske proračune v dveh izvodih'; pregled izdatkov,, fa* obremenjujejo splošne občfnskef doklade po posebnem zakonu; za- pisnik in sklep občinskega odbora,i potrdila, sjkfepe in pravi!nike ofak- safi, prfstojbfnah in drugih obcin->, skih davklh, evt. pritožbe in prizive proti proračunskemu predlogu, ka- kor tunr ekspoze o navedenih ,JugosIovan" naš čfanefc v prošh" šte-vilkf — ,,Vzrofci ptujske nesloge". — jMi smo zelo radovedni, kako rešno bo-ido Ijudje, ki so prf vladajoči nesfogi prizadeti, odgovorih". Ce pa bodo mol-čalf pa ne bomo,prav nič grešifi, če zapisemo: ,,Kdor molei, pritrjuje." (La-tuiski za latince: Qui tacet consentfre vMeturi -«—V -- .. . ; NEVERJETNO, pa vendar resnično in — značilno! Pred poldrugim Fetom je fcupif pekovski mojster in bivši ptuj-&fei zupan g. Lozinšek konfa za svoto pfn 4500. — Radi pomanjfcanja krme je moral konja prodati. Na Katarini-jiem sejmu je dobil zanj s posredo vanjem mešetarja, kateremu je moral odsteti 50 din, za konja 800 din. (o semsto dinarjev), čeprav je bil brezhi-be. Ker kupec ni imel denarja, ga mora prejsnji Iastnifc krmiti pogodbeno še 9 dnL Dnevna oskrba konja stanepri- blfžno 20 — 25 din. Zdaj pa računar-ji racunite! PTUJSKA POLICIJSKA KRONI-ka za čas od 14. do 19. novembra 1931' Aretacije: Te dni je bila Marjeta Kranjc 04. I. stara fz Stojncev v Ptujskem hote-fu aretirana radf tajne prostitucije fn lažnega jzpolnjevanje hotelskih prijav. KLr pai je bila že trikrat za slična de-janja piedkaznovana, so jo oddali so-dišču, kjer bo morala odsedeti 2 mesca in 8 dni prisojene ji kazni. Marija L. iz Brega, 45r. I. stara tudi rada s svo-jimi črnimi ocmi pogleda za moškim. .Tafco se je zgodilo v nočf od ponde-ljfca na torek, da si je v mestnem par-ku kar dva priskrbela. Tu pa je tro-jfco zalotil stražnik ravno pri sklepanju kupčije. Alorala je iti Micika v^policijski zapor. Fra-nc C. l^. let stariz Krče-vine je po Ptuju požnan kot delomr-^než in rad kaj potegne, pa Ie svoje-mu očetu. Tako se je zgodflo, da je pred kratkim obkradel očeta za dvo-kolo vredno.800. Din. in 250. Din. go-tovine. Vse je hotel fcar na hitro roko zap avit', venčfai; ss ie sfrazhikom po-sredlo, ga še pravočasno izsfeditf' fn odvzetr* cfvofeolo ter se nekaj gofovine. Ker pa je C. še mladofeten, se ga je oddalo starišem v strahovanje. Les-nifc Ivan \z Rokovi pri Celju je bil od policife izsleden 18. t.m. ker jga zasfe-duje oKrožno sodišce v Celju radi po-žfga v Arjivasi. Prddan je bil navecfe-nemu sodi^ču. Priizvljerfth je 5ifb 8. za ^aTjenja nocnega miru, 2 za Rroshjarjenje brez dovoljenja, 1. prestopek obrtnega re-da in l!2. radi prestopfcov cest. pof. reda. Meh za smeh. P.ed ,,haupmana" stopila bom -Za fantiča prosila bom. — Pedantnost. Ob osmih zjutraj se je začelo delo, samo Stražarja ni. — §ef čaka nestrpno in končno okrog 9. ure pride Stražar: ..Gospod šef oprostite, da sem za- kasnil. Auto me je povozii!" i Sef (razburjeno): „ Ali tak ,,špas" traja več kot eno uro?!" { KONEC SVETA. Doktor Vseznal je predavaf večji družbi o nastanku in koncu sveta.Pre-dno je koneal svojc predavanje, je de-jal, da se bo svet razrušil v doibi 220-milijonov Iet. — Ta ugotovitev je raz-burila 22-letno gospodično Evlalijo, ki je nervozno kriknila : , ,,Kaj v dobi 2iO milijonov iet?!" Profesor doktor Vseznal pa je dejal: ,,Ne, gospodična, v dobi 120 mili-jonov let, sem rekel!' — Nato go^podicna odvrne, očfvidno pomirjena: ^ ,,H'vaIabogu, da §e-Ie v razdobju 120 milijonov let. Vsa sem bila prestra-šena, da bi rnogla doživeti sodnjidan!" Primernf odgovor. ; M Sreča!a sti se dva soseda, k'i sta> si* bila v kregn, pa kljub temu ogovorj Oasper Janeza; ,,No, no pn"jatelj kam' greš? , ' ,,Veš Gašper v London sem se na-» merii jti kar pes." ¦'¦ A tako! No potem bom pa jaz pre-.^ Iožil svoj obisk — zvedel sem, da sf v norišnici na Studencu, pa sem te miš^ Iil obfskati." ¦ '¦'•.•«-..........•......»»«»'«.......¦¦'............»............M»MIM»Mtfll>M< ^H TA PREKLICANA POVODENJ; l 1 Gost v gostilni: ,• ' . ¦ ¦ Kajne očka, da }e ^ila pi;f vas velika povodenj? - ' '-M Gostl: Pa se kakšna; vse je popIa-t-B v!fa; tudi v poslopja je narr* I udrla voda'." i f ¦ Gost: To pa vam že rad verjamentB očka, saj se tudi očito p.oizna ¦ na vašem vinul. ' | PTUJSKI ČUK M o j e 11. p o r o č f I o. Danes se bom oraejil le na eno po-ročilo in osta( bom zvest svoji obfju-bi. — Frčal sem od gostilne' do gostilne, ko je nastopil mrak, seveda, ker dru-^iče spim. In kaj s.em videl? — Cudno seni frfotal to noč. — Pri ,/beIem križu" sem videl (o za-kasnjeno poročilo!) — poroko. Ob tej priliki sem obema vso sreco želef. — ,,Pii pošti" pa je bil hudir; kajti tu sem se dobrega vina nafokaf in greh bf T>il, da vam te dobre gostifne ne bi pnporočal. — Tam mimo sem sfrcal k Stuhecu, kjer na roko gredo vsi ,,hecu". fn ker je tega bilo dovolj in mi je stopif v gfavo alkohof, sem jo odkurif kakor grom v — naš Narodni dom. Tu se zbira dru-žba zdrava, postrežba tu je prava. — A Mahorič je čuden tič; svetovno vojno je zakrivil! Od Nemcev je dobil on bič m namesto vencev — nehvaležnost od Slovencev! Nekdai ,^svoii k svojfm" bil je krik, danes ,,Heif und Sieg!" Zdaj ves dan na ^probe" — , če res že ves je svet narobe. — Od nevolje sva se zmenila s Sovico, 'da poletiva na svicarijo, kjer domuje moj bratranec — sokol. — Tfetikrat je ravno gospod Mirko, ki izredno ganljivo skrbi za naš ptič]] rod, pripravil večjo pojedino kloba^ 1 v dob;f veri, da se mu tudi gospodarr ne lzneveri. Zato sva se podala tja, da poiščema svojo' ,,žlahto". Na žaiost nfJ bilo tam nikogar od onih, katere srrco™ fskali. Taru na š\icailji ima moj starej-ši bratranec sokof svoje domovanje. Obisfc je bil brez uspeha!' — Nikogar doma.------ 2alosten sem odfetef, spotoraa premiš-ljujoč o demokraifzmu, bratstvu, ^oli-darnostf in sličnih delikatesah... ; Potem sem se vendarle vrnil nazaf. NamreČ od" jeze fn da vidim, kaj je na-stvari. Naš Mirko, ki tam v švicariji do- , muje je namreč naš dober prijatelj in zaščitnik. Preganljivo je, kako nas! obrani ob vsaki priliki. Tn posledica tega?! — Vse klobase je moraf večinoma po-jesti" sam, vsledčesar 3 dni ni mogel kr-miti — fazanov. — Ubogi Mfrko, pri-jatelj vseh ptičev, žrtev svoje Ijubezni!' Mi te kljub temu I;ubimo, dragec, — ve-doč, da se je našjptičji rod od hudob-nih Ijudf naučif hudobij fn grdobij. — : Po vsem tem spoznanju sem odle-t€l domov. Spotoma sem slišaf, da so se pekf, mesarji in trgovcf medseboj zmerja'i z grozno psovka: miljonarji! Kako je s to zadevo, pa vam bom opf-sal prav na^tančno v svojem prihodnem! pooilu. Danes namreč kiham na vse štiri strani sveta! — Zato •prostite, pro-simf------ . . f A. Stražar: Zatajeni sin, Pripovest iz Časa tlačanstva. § (Djalje) nZapomnr si nesrečno dekle: Vsi tlačani so ubogi Ijudje, ki se igrajo žn\imi kruti fn neznačajm grasčaki po |Bvojej volii... Glej, tudi tebi se je takb Ljgodilo! Le pomiisli, to jutro sf mo-rala pnsezati, da boš za vedno mo-rala molčati o svojem zapefjivcu. A-li ni res tako? ' Vsa v začudenju spregovorf: ,,Za božjo vol/o — človek božji! Ali stc čarovnik, ali kaj ste, da je vam vse to tenano, saj drugače ne more to biti —!" • ; Janeza je obdajalo skrfto veselje, pa takoj si je mislil: 2efezo se takrat kuje, ko je razbeljeno. Zato je nadaf-Jjeval previdno: »JVlicika, naj bom čarovnik ali ne, kar vem, pa vem —7 a to ti še rečetn: Jaz te rešfm vsefi skrbi. Oni zapeljivec te je potegnil v blato, a jaz te bom iz fljega!" ,,Oh, prijatelj nepoznanf, to je ne-frnogoče!" Nato sta koračila dalje. C^da^i 'tujec je potrtemu dekletu prfpovedo-yaf raznotere sivarf, kajpak fe take, ftši so zanj v korist. DftkTe ga je če-dalje bolj hvafežno pogFedovald, ko sta p"iš!a fzven gožda, mu je rekfa1: ,,CIovek božjl! AIi pa v resnici vse tako rnfsliš — ? Ce je tako, naj bode,r — a tudi ti mi moraš dati pnsežno iz-javo, da mi tega ne bos nikdar očital, namr€Č poznanstva z grašČafcom, pa to lndf; da ne bos sovražil otroka, ki bo prvi prišel na svet, — ker ni tvoj... Pii starodavnem zidanem križnem znamenju, je prfsegel na io Janez. — Zatem pa sta veselo hftela dalje v vas Podfcraj, kjer je bil Micikin dom. Ta del hoje pa jfma je krajsalo in raz-veseljevalo vesefo petje ptičkov, kiso skaklja'i od veje do veje, žvrgoleč pe-Smf svojemu Stvarniku in Ispemu dne-vu... i Obema je bilo v srcu topfo. — _•__ ) DRUGO POGLAVJE. ,,Nedolžni otrok moj! — sfcifvati se mora pred teboj — oče tvoj| —" Po tem razburljfvem majniškem ju-tru, ko se je Mfcika zadnjič sestala z reberskim grasčaikom, pa v prvo pi Janezom Marjetico, so mirfula tri leta. Mladi reberskf graščak je bi( že kajpak poročen; a nf Imel nikakoršne srece v zakonu. Raznotene nesreče so se kar jetfna za drugo vrstile, pogostoma so mu fcar nehote prišle v misli Micikine beserfe: ,,Le zapomnite ši Gotfried, da ta vsiljena prfsega bo fe vaše mašče-vanje. §e predno se mu je rodil prvi o- trok, so glasovitf roparji napadlf graj- sko prgt&vo, ]O oplenili in za.zga.li. Ker se je to zgodifo v noČf, je tako poguf>- 10 vpjfvalo na prifjubljeno rnfado go- spo Eleonoro, da je močno zbolela. — Posledfca te gospejne bofezni je bifo kljub vsej zdravniški brigi mrtvorojeno dete... Bfagi gospej je bifo najhuje, ker ni nje mož bil skoraj nikdar vesef ter ¦napram njej nikdar odkritosrčen. Tako»sta nekega poletnega popof-dneva sedela na kfopf pod starodavno grajsko Ifpo: Gbtfried in njegova so-proga Eleonora. Ker je bfl mož kar molčeč, kot ved-no, je začela gospa Eleonora razgovor: ,rLjubi Gotfried! Kako sfcrivnost vendar ti sfcrivaš v svojem srcu, pa kaj ti teži srce — ? Zakaj si tak" prc-ti menf — ? To ves, da sem ti dobra m vedno zvesta. To moras tudi pripoz-natf, da naju vedno nesreče obiskujejo, a zafkaj ~ ? Zefo nepnjetno je bifo grasčakuob tefi odkritifi soproginifi besedah; prav vsafca ga je spekfa v dno duše... Ka-dar mu je tako gavorila, vsefej se je spomnfi na one zadnje besede, od ne-ga zapelane Micike — in še nevidnega1 pfodu s,voje gresne pohotnostf... — ;Da bi gospa Eleonora vsaj mafo razvecfrira svojega moža, ga je prosila, da bi šla mafo na izprefod. Pa sta sfa. ! Zefo je bifo Gbtfriedu nefjubo, ko se je Eleonora ta dan fzbrala čfsto novo smer; sla sta ravno proti isti de-beli bufcviV kjer je on pred leti izročif nesrečni Miciki denar. Efeonora se je •ustavila pri tem orjaskem drevesu, pa vprašala moža, alf mu je znano zafcaj "stoji fam znamenje. — Gotfried jf je zmedeno odgovar;al. *Tudf Eleonora je to opazila. — Znova-^a je prosila, naj jf: razodene mučno ^knvnosf, ki ga fare, pa ni nič mogla zvedeti* od njega. ; Reberski" graščak je imel obiske; pbiškali so ga njegovi prfjateliV Nave-čer, ko so odhajali pa jih je še jezdeč spremliaf. Nazaigrede pa se je vračal podru-gi dalšf poti; kafti" jezdarenje je bila efdfnole še zabava, katero je imef. S svojirn fekrim vrancem je prf-jezaii v vcčjo vas: Zanrib. Ravno o& križpotju je bila gostilna; \skbčif ie raz kona, ga prfvezal k ogra]f pa kre-nil na^avnost v gostifno. — — V p-ostornf gostilniski" sobf nf bilo •azen Tubkega decka okrog 3 let stare^ ga nifcogar, sedef je na tfeh pa se lgraf. Ko si je grasčak bolj nafanko ogfedaf otroka, — ga je spoznal! — bifo je.nje-govo lastno dete, zapeljane Mfcike — nekcfa:ne hi^ne na reberski gra;ščini. —i- Grajsčaku so stopile sofže \' oči; s \^so prijaznostjo se je začef otroku dobrikatf, vzel ga je nato v naroča/ pa govonT: ,,O tf necfolžni otrok rpoj — skrn ati se mora pred teboj oče tvoj —" V tem pa je prišla v sobo rnlada ženska; kliučf so ]\ rožf:afi ob boku, fcot vidni znak, da je gostilničarka — Spoznal je tudi njo — bi/a je Mf--cikaf (Dalje prihodnjič). M uraduje na cerkvenem trgu tik farne cerkve vsak delavmk od 8. do 12. ure dopoldan. Hranilne vloge obrestuje kolikor najbol) ugodno, posojila daje zadružnikom pod najugodnejšimipogoji. Rezerve 700.000 din Žadružnikov 1200 Vsakoletni promet Din 120,000.000- Hranilnih vlog nad 10 miljonov dinarjev KMALI OGLASI Klavir Vitre ^Stutzfliegel) prvovrstne znam- dobro ohranjene, dunajska u- ke na prodaj. Naslov v upravi. glasba se po ceni prodajo ali Ova konja zamenjajo za kitaro. čiste pasme, rjavec in belec sta Naslov v upravi. na prodaj. Nasl. v upravi. Tvto Med modern, dobro ohranjen, tak- prvovrstni in Čisti iz lastnega se prost, dvosedežen, jie po- čebelarstva, cvetlični po 20 din, ceni na prodaj. ajdovi po 16 din. kg. Nasiov v upravi. pri odvzemu nad 5 kg ceneje, " PiiSHr^fFoJ se dobi v Ptuju, Srbski trg 1. dobro ohranjin, se pod roko Moto5'Bio kolo proda zelo ug"®dno. znamke ,,Charlei-Da\idsah" iOO Naslov v upravi. ' cm, skoro novo, na prodaj. Za^e7 preproge Nasbv v upravi.__________; (tepihi), omare itd. vse dobro Železna foiagajna ohranjeno ter razni starinski 1*40 m s podstavkom visoka,' predmeti po ceni na pradaj. varna proti požaru. na prodaj Naslov v upravi. Naslov v upj-avi. Mestna podjelji. Parna žaga: Prevzcma vsakovrsten les za žaganje in sušcnje, tudi za eksport po najsolidnejših conali. Mizarski $iro|i: Na razpolago mizarjem in strankam. Pogrcboi zaTod: Izvršujc tudi provoze v okolico in po železnici.