F' -V*<•:
Leto XIII - st. 292 (3827)
TRST, nedelja 8. decembra 1957
Cena
Resen udarec velekapitalu
Ločitev državnih podjetij IRI od Confindustrie predstavlja pomemben korak naprej za celotno italijansko javno življenje - Pomen ločitve za Trst
Zakon od 22. decembra 1956 določa, da se bodo 21. februarja prihodnjega leta organizacijske vezi med podjetji, ki imajo večino dr žavnega kapitala, in sindikalnimi organizacijami delodajalcev, prekinile. Minister Bo, ki načeluje ministrstvu za javne udeležbe, je pred dnevi predpisal podrobnejša navodila in tako odločil, da morajo izstopiti iz organov Confindustrie vsa tista podjetja, v katerih ima država večino kapitala o-ziroma tista, ki jih država stvarno nadzoruje in v praksi imenuje njihpve u-pravne organe.
Omenjeni zakon in zlasti obrazložitev ministra za javno udeležbo sta povzročila hudo razburjanje v krogih Confindustrie. Njen izvršni svet je v sTe-do izglasoval ostro protestno resolucijo.
Razburjanje velikih kapitalističnih mogotcev je razumljivo, če pomislimo, da imajo podjetja IRI v italijanskem gospodarskem življenju izredno važno vlogo. Delnice teh podjetij so prišle italijanski državi v roke med veliko krizo v letih 1929-35, ko so zlasti podjetja težke industrije preživljala resne težave in bi brez državne pomoči propadla. Takrat je zato država u-stanovila posebno ustanovo IRI (Istituto ricostru-zione nazionale — ustanova za nacionalno obnovo), ki je upravljala vsa ta zelo številna in pomembna podjetja.
Delež IRI v najvažnejših panogah italijanskega gospodarstva je zelo občuten. V «Beli knjigi o IRI» beremo, da je od sto zaposlenih delavcev v kovinarski industriji bilo 1954. leta 47 zaposlenih v podjetjih IRI; ta delež je dosegel 52 v telefonski, 31 v električni, 33 v ladjedel-niški in 15 v strojni industriji. Ti podatki pa niso povsem popolni in ne nudijo docela pravilne slike. Podjetja IRI so skoro izlo 'jučno zelo velika ter razpolagajo z bogatimi sredstvi, zaradi česar je njihova proizvodnja nujno znatno višja, kot bi se zdelo, če bi sodili samo na osnovi števila zaposlenih delavcev. 1955. leta so podjetja IRI nakopala 78.2 odst. vse italijanske železne rude, izdelala polovico jekla, 77 odst. litega železa, 54 odst. jeklenih plošč in profilov, proizvedla 26 odst. električne energije itd.
Kot vidimo, gre za o-gromna podjetja, ki nujno vplivajo na celotno i-talijansko gospodarsko življenje in od katerih bi lahko pričakovali — ker so državna — da bodo vodila tako politiko, ki bo koristila skupnosti.
V praksi pa ni bilo tako, temveč prav obratno. Državno nadzorstvo nad temi podjetji je bilo do sedaj bolj formalno kot stvarno; podjetja so bila včlanjena v sindikalnih organizacijah zasebnih podjetnikov m med njimi tudi v Confindustrii, ki je zloglasni uradni organ za zaščito velikega kapitala.
Dolgo vrsto let se je torej dogajalo, da so dr žavna podjetja plačevala milijonske zneske prispevkov v blagajno Confindustrie zato, da je ta organizem laže ščitil interese velikega kapitala. V praksi so bila državna podjetja podrejena interesom zasebnega velekapitala, kar je vodilo tudi do takih proizvodnih progra-
mov, ki niso škodili privatnim podjetjem. V podjetju Alfa Romeo so na primer vedno pazili, da ne bi izdelali vozila, ki bi bilo konkurenčno kakemu tipu Fiat, iz istega razloga so v podjetju Ansaldo Fossati delali najprej težke traktorje in pričeli izdelovati lahke šele, ko so si zasebna podjetja že zagotovila trg.
Ločitev podjetij IRI od Confindustrie je torej zelo velikega pomena tako za ta podjetja kot za celotno italijansko javno življenje, saj predstavlja prvi resni udarec, katerega je italijanska država zadala velikemu kapitalu. V bistvu gre za državno-kapitalistični poseg, ki i-ma določene socialistične težnje, čeprav so na zunaj belo pobarvane.
Vprašanje IRI in odnosov s Confindustrio zelo zanima tudi Trst, saj sta dve naj večji tržaški industrijski podjetji v rokah države. Državna last je železarna ILVA, v kateri je delalo po rezultatih industrijskega popisa okoli 1300 delavcev, ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka, v katerih dela okoli 3500 delavcev, tovarna strojev Sv. Andreja (okoli 2000 delavcev), tovarna mostov in dvigal (okoli 150 delavcev) in Tržaški arzenal (1200 delavcev).
Že dolgo trajajo sindikalni spori med ravnateljstvom CRDA in delavci tega državnega podjetja, v katerem delavci upravičeno zahtevajo enake plače, kot jih imajo delavci te stroke v Genovi. Ta spor je tesno povezan z vprašanjem ločitve podjetij IRI od Confindustrie, saj so se pogajali sindikalni predstavniki delavcev s predstavniki Confindustrie in so torej v praksi odločali veliki kapitalisti, kakšne pogoje sme nuditi državno podjetje svojim delavcem. Vpliv Confindustrie je bil negativen in »por v CRDA še sedaj ni končan, kar prinaša podjetju zelo občutno škodo, saj se je zaradi stavk znižal ritem proizvodnje.
Ločitev IRI od Confindustrie bo prinesla tudi za Trst ugodne posledice in bo omogočila, da socialno pravično urede odnose med delavci in podjetjem in da bodo državna podjetja vodila proizvodno politiko, ki bo mestu v korist.
Do te ločitve ne bo prišlo zaradi tega, ker bi večina demokristjanov razumela potrebe modernega časa, temveč je rezultat naporov in borbe delovnih množic, ki so prav na sindikalnem področju v zadnjem času zelo aktivne in uspešne. Ločitev predstavlja njih največji uspeh in dokazuje, da se z enotnimi premišljenimi napori lahko marsikaj napravi.
BOGO SAMSA
Opozarjamo čitalelje, da začenjamo z današnjim dnem objav.
1 jati na šesti strani našega dnevnika nov podlistek
GEN. F. MACLEAN:
VOJNA NA BALKANU
Val protestov in kritik po neuspelem poizkusu z raketo „Vanguard“
Ameriški tisk zahteva strogo kaznovanje krivcet Tass javlja, da je raketa sputnika padla na Aljasko
i i ii . 'n i m i.	1 /fj; ji ■■ii.fr 1
Ironiziranje angleškega in francoskega tiska • Sovjetsko uradno sporočilo pravi, da so deli rakete prvega sputnika padli 1. decembra na ozemlje Aljaske in na zahodni del Severne Amerike
GETTYSBURG, 7. — Predsednik Eisenhower je dobil danes zjutraj poročilo obrambnega departmaja o neuspehu pri poizkusu izstrelitve rakete »Vanguard#. Načelnik Bele hiše' Hagerty je izjavil da poročilo ne bo objavljeno, ker vsebuje nekatere tajne informacije, ki se tičejo »nekaterih materialov ali ločenih delov# rakete.
«Podravnatelj za načrt »Vanguard# Paul Walsh je danes potrdil, da se tretji del rakete ni vnel.
Mogoče je tudi, da ni bil niti satelit, ki je bil v tem delu rakete, poškodovan, ker je oddajal signale tudi med požarom. Walsh je dejal, da ni šlo za pravo eksplozijo. «Zgodilo se je nekaj, česar si ne znamo razložiti,# je dejal Walsh. «Iz nekega vzroka je popustil začetni pogon. Motor ni uspel pognati rakete. Zato je ta zopet padla na podstavek, potem ko se je dvignila za približno en meter. Ogromna temperatura plinov, ki so bili v raketi, je takoj povzročila požar v spodnjih delih rakete in med gorivom, ki so ga sestavljali med drugim tekoči kisik, petrolej in solitrr.a kislina.#
Walsh je na tiskovni konferenci izjavil tudi, da so še vedno neznani vzroki včerajšnjega neuspeha. Dejal je, da so strokovnjaki začeli podrobno proučevanje razpoložljivih podatkov, da ugotovijo vzroke eksplozije.
Walsh ie potrdil, da mot-narica razpolaga še z dvema raketama enake vrste, kakor je bila raketa, ki je včeraj eksplodirala. Ena od teh je že pripravljena. Ni pa hotel povedati, koliko časa bo potrebno, da se rakete pripravijo za nov poizkus. Kakor je že včeraj izjavil, ne bodo mogli začeti priprav, dokler ne bo popravljen podstavek za izstreljevanje, ki je bil poškodovan pri včerajšnji eksploziji.
Medtem pa so strokovnjaki vojske, ki pripravljajo izstrelitev umetnega satelita z raketo «Jupiter», izjavili, da ne bodo napravili nobenega poizkusa, dokler ne bo mornarica izstrelila ali poizkusila izstreliti svoje druge rakete «Vanguard».
V Gettysburgu pa je uradni predstavnik Bele hiše Ha-gerty izjavil, da mu ni nič znanega o kaki morebitni sabotaži. V zvezi z reklamo, ki se je delala okoli izstrelitve, je Hagertjr izjavil, da gre za kočljivo vprašanje «v demokraciji, kakor so ZDA#. Dodal je, da bi prav tako prišlo do kritike, tudi če bi bili izstrelitev poizkušali tajno.
Toda prav okoli te pretirane in naravnost smešne propagande se je vnela polemika. «New York Times# piše, da so v interesu države potrebna prej dejanja potem pa besede. «Ljudje, ki pripravljajo program raket in satelitov, piše list, bodo bolje služili svoji državi, če bodo govorili čim manj o svojem napredova-
nju, dokler ne bodo dosegli konkretnih rezultatov. Cemu ne bi uvedli iste ukrepe tajnosti, ki so veljali za izdelovanje prve atomske bombe?#
«New York Herald Tribune# pa piše: «Krivda je bila že v tem, da smo prišli drugi, toda neuspeh izstrelitve, ki ga je registriralo več sto fotografov in filmskih operaterjev, je neodpustljiva stvar. Ameriško ljudstvo je upravičeno razjarjeno. Sovjeti imajo navado likvidirati birokrate, ki delajo napake. Tudi pri nas so glave, ki bi morale pasti, razume se v figurativnem smislu. Ce bodo krivci kaznovani, bo neuspeh vsaj nečemu služil.#
Tudi številni ameriški parlamentarci, zlasti demokrati, obtožujejo republikansko u-pravo, da je delala preveliko propagando okoli priprav.
Demokratični senator Hum-phrey je izjavil, da bi hotel ugotoviti, «kdo je ukazal ta ogromni reklamni aparat#. Enako mnenje je izrekel demokratični senator Russell, član senatne komisije za oborožene sile. Republikanski senator Knowland pa je izjavil, da je bila »huda napaka delati toliko reklame za priprave izstrelitve*. Pripomnil je, da je treba pred takimi izstrelitvami računati na vrsto neuspehov in da je verjetno tudi Sovjetska zveza zabeležila več neuspehov, preden je izstrelila prvi sputnik.
Angleški tisk ironizira pod velikimi naslovi neuspeli poizkus. Uporabljajoč nekatere angleške besede, ki so podobne besedi sputnik, objavljajo londonski listi naslove: #Daily Sketch# objavlja naslov: «Ike's Phutnik# (Ike-jev neuspeh); «Daily Herald# pa objavlja vest pod naslovom: »Oh, What Fliop-nik» (Qh, kakšen neuspeh).
Prav tako ironizira francoski tisk. Zlasti je jedek «Aurore», ki v svojem zaključku pravi: »Gospod državni tajnik, ali se vam ne zdi, da obstajajo v Franciji, Angliji, Italiji in Zahodni Nemčiji vsekakor upoštevanja vredni učenjaki, in če bi vsi delali skupaj, bi se povečala možnost, da pridobimo izgubljeni čas?#
Bivši predsednik vlade Reynaud pa je izjavil: ((Angleži upravičeno menijo, da bi morali Američani sporočiti svoje tajnosti, ki so za Ruse javne tajnosti. Toda če bi se ameriški kongres upiral, bi morali Angleži dati lep zgled s tem, da bi nam sporočili formulo vodikove bombe. Angleži in Francozi
iiiiminiitiiHiiiiiiiHiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiu
bi nato zahtevali od Američanov enakopravnost.#
* * *
MOSKVA, 7. — Agencija »Tass# javlja, da je raketa prvega sovjetskega sputnika padla na ozemlje Aljaske in na zahodno obalo Severne Amerike. Agencija dodaja, da gre za ostanke rakete.
Sporočilo pravi: »Proučevanje podatkov na podlagi opazovanj rakete prvega satelita je omogočilo ugotovitev, da je ta raketa ob poteku 24 ur 30. novembra začela znatno manjšati svojo krožnico okoli Zemlje in padati. 1. decembra se je ugotovilo še posebno pospešeno padanje, medtem ko. je raketa letela nad področjem Irkutsk, nad Cukotskim polotokom nad Aljasko in tudi nad zahodno obalo Amerike. Na tej poti je raketa začela prihajati v goste plasti atmosfere, izgorevati in razkrajati se. Na podlagi razpoložljivih informacij so ostanki rakete padli na ozemlje Aljaske in na zahodni del Severne Amerike.#
Poročilo pravi zatem, da je raketa živela svoj obstoj kot umetni sptelit Zemlje 58 dni in da je v tem času preletela razdaljo približno 39 milijonov kilometrov.
Agencija «Tass» je sporočila tudi, da je sovjetska akademij« zn /ssti pozvala vse ameriške znanstvenike, naj pošljejo v Moskvo informacije o kraju, kjer je padla raketa in naj v interesu znanosti pošljejo v Moskvo tudi vse ostanke, ki se niso do kraja razkrojili, in ki bi jih našli. Poročilo dodaja, da bi to bilo velikega znanstvenega pomena in bi omogočilo dobiti važne podatke o pojavih, ki nasta-
Televizijski posnetek rakete eVanguarda ob neuspeli poskusni izstre litvi v petek popoldne na Floridi v ZDA. Raketa je bila dve sekundi v zraku, en meter visoko, nato pa Je eksplodirala. John Hagen, ravnatelj »Načrta Vanguarda Je iz Javil, da Je eksplozija uničila prvi in drugi stadij rakete, medtem ko Je ostal tretji stadij nedotaknjen, ker ga Je vrglo daleč proč.
KcMfMTMJA.
Narisal H. Hlavaty
nejo, ko umetni sateliti pridejo v goste plasti atmosfere.
Ameriški obrambni departma je izjavil, da nič ne ve o sovjetskih informacijah, da je raketa padla na ozemlje Aljaske, pripomnil je, da je Pentagon stopil v stik z vojaškimi poveljniki tega o-zemlja.
Predstavnik ameriške vojske v Fairbanksu, polkovnik McGee je nocoj izjavil na tiskovni konferenci, da ni nobenega sledu o ostankih sputnikove rakete na Aljaski.
V zvezi z vestjo, ki se je razširila pred enim tednom, da so na nebu nad ^.ljasko jugovzhodno od Fairbanksa videli žareč predmet, so ves teden skrbno preiskali vse področje, toda brez uspeha. Častnik je dodal, da je sicer geofizični zavod univerze na Aljaski poslal poročilo, da je šlo za meteorit.
Sovjetski strokovnjak za rakete Pobedonoscev je nocoj izjavil po radiu, da sputnikova raketa ni mogla vsa zgoreti, ker so nekateri njeni deli, kakor na primer motor, bili iz jekla. »Jeklo,# je dodal Pobedonoscev, »težko zgori v zraku, tudi če se močno segreje.# po njegovem mnenju, se je jeklo lahko stalilo na površju, toda v vsakem primeru so deli rakete padli na Zemljo. Prvi satelit pa, ki je iz aluminija, bo verjetno zgorel, preden bo prišel na Zemljo.
Sovjetski znanstvenik Do-bronravin piše v listu »Sovjetski flot#, da so na podlagi opazovanj ugotovili, da oba sovjetska sputnika nista doživela kakega hujšega udarca. To dokazuje, da nevarnost trčenja z meteoriti ni tako velika, kakor se je mislilo.
— 2 —
8. decembra 1957
Aktualni
portreti
FELIX GAII.LARD Ja ponovno v težavah, kajti skok cen v Franciji mu odteguje tudi oporo njegove devičen. V svoji kratki funkciji predsednika vlade Je moral že trikrat prositi za zaupnico in le Cotyjevo o-na solidarnost ga rešuje.
KERSTIN NJLSSON Ja komaj štiri leta stara Svedinja, pa je na angleških nogometnih stavah že dobila 10 milijonov lir. Sicer se na nogomet ne more še spoznati, toda pri nogometnih stavah obvelja vedno ie sreča, ne pa znanje. Zagotovila si je pač ze pošteno doto.
MICHEL BUTOR Ja dobil letošnjo francosko knjižno nagrado Theo phraste Renaudot. To nagrado Je mladi francoski pisatelj dobil za svoje najnovejše delo roman »La modif<cations.
STRAUSS Ja najmlajši *lan Ade-nauerjeve vlade, hkrati Ja zapadnonemški vojni minister. Te dni je bil na uradnem obisku v Rimu, kjer se je sestal s svojim italijanskim kolegom ministrom Tavlani-Jam, s katerim sta razpravljala o vojaških zadevah.
JOSF.PHINE BAKER Joče, toda ne od žalosti, ampak od veselja, ker Ja imela v Stockholmu zalo lep sprejem, posebno ker jo je pričaka' njen stari prijatelj Carl Gherard. V Stockholmu bo ostala mesec dni, kjer bo pela v enem najbolj razkošnih nočnih lokalov.
Sedem dni v svetu
tNarobe čas>
Tri dni in tri noči so t> ZDA znova in znova iteli tire, minute in sekunde, ki naj bi še manjkale do izstrelitve rakete «Vjinguard», ki naj bi ponesla njihov prvi mutro-skopični satelit v višino. Pri tem so določili toliko in tortico ur, ki jih je treba med kontroliranjem posameznih delov rakete šteti nazaj, dokler ne udari ura X. In ta ura X je udarila v petek popoldne, ko je raketa, ki se je dvignila komaj dva metra od tal, eksplodirala. V ZDA je nastalo zaradi tega toliko večje razočaranje, ker so o-koli tega poskusa delali tako hrupno reklamo in propagando, kakor da bi imeli zajca že v vreči. Eisenhoiver, ki je medtem skoraj že dobro okreval in je znova prevzel osebno vodstvo nad državniškimi posli, je odredil, naj mu nemudoma pošljejo podrobno poročilo. Tisti, ki so odgovorni za pripravo poizkusa, hitijo s pojasnjevanjem in s tolažbo, da se delo zaradi tega ne bo ustavilo in da še vedno ostane v programu izstrelitev pravega satelita v marcu prihodnjega leta. Vendar pa pri tem dodajajo, da ni pričakovati novega pripravljalnega poskusa pred poldrugim ali dvema mesecema. Kdo ve, ali jih bo ta tako hrupen neuspeh spravil k pameti. Poizkus so napovedovali s tako bučno reklamo, kakor da bi šlo za uveljavljenje kakega novega industrijskega proizvoda na trgu. Na določeni dan pa so povabili krdelo raznovrstnih osebnosti, novinarjev in drugih radovednežev. List «A-vantils pripominja, da so manjkale samo še plesalke v «bikinihs, toda te so rezervirane za ^popularizacijo* predsedniških kandidatov. List pripominja še, da, če so ZDA pokazale pri tako važnem znanstvenem poskusu tolikšno lahkomiselnost, se je bati, da bi utegnile ravnati s prav tako lahkomiselnostjo tudi drugje, ter poziva ZDA na previdnost, zlasti kar se tiče poletov ameriških bombnikov z vodikovimi bombami nad Evropo.
Kaj bo storil sedaj Eisenhoiver, ki ni niti končal prve serije «tolažilnih» govorov. In vrhu vsega že napovedujejo tretji sovjetski satelit, ki bo tehtal eno tono. Raketa prvega satelita pa je po zatrjevanju Hruščeva padla na ozemlje ZDA in ni do kraja zgorela. Hruščev pravi, da je ZDA nočejo vrniti.
Na glavo Eisenhomerjeve upravt i?tijo^ *e&aL JteviOie kritike• »Cltfm* koM^rem “ia tisk obsojajo pretirano reklamo in propagando, h kateri so prej sami prispevali in zahtevajo tajnost za prihodnje priprave. Toda položaj je tak, da se ameriško ljudstvo ne bo zadovoljilo niti z reklamo niti s tajnostjo. Demokratični predstavnik države Te-xas Poage je izjavil, da jim je reklama napravila mnogo več škode kakor oba sovjetska satelita in je pripomnil: »Na misel mi prihaja tisti pastir, ki vedno govori o svoji izvrstni čredi in mu uspe pokazati le krdelo starih mršavih živinčet.s In s temi emriavimi živin-četi» se Eisenhoiver pripravlja na pariško konferenco NATO. Njegova «izvrstna Čredam štirinajstih držav ni nič kaj tako izvrstna, kakor jo prikazujejo. Številna potovanja teh in onih državnikov iz prestolnice v prestolnico, ki naj bi vsaj deloma ugladila Iku pot v Pariz, te »črede« niso pomirila in zedinila. Zadnje potovanje v dolgi vrsti je bilo Brentano-vo potovanje v London in Pellovo potovanje v Washing-ton. Brentano se je iz Londona vrnil praznih rok. Ni uspel prepričati Mac Milla-na in S. Llopda, naj bi Anglija na lastne stroške vzdrževala svoje čete v Zahodni Nemčiji. Velika Britanija zahteva za letošnje stroške 980 milijonov mark, ki jih Bonn noče plačati in poudarja, da tega ni obvezan storiti. Zato bodo o tem sporu govorili v Parizu. Von Brentano je izjavil, da je Zahodna Nemčija pripravljena pomagati Angliji iz finančnih težav, ker ji primanjkuje deviz, toda nikakor ni dolžna vzdrževati njeno vojsko na svojem ozemlju, čeprav nasprotuje njenemu umiku.
Poleg tega angleiko-nem-škega spora bodo morali v Parizu obravnavati ie druge spore, kakor je na primer spor med Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo zaradi Cipra ter francoska užavljenost proti ZDA in Angliji zaradi pošiljanja orožja Tuniziji in proti njunim diktatorskim načrtom. Francija poudarja, da je potrebno izvesti splošno koordinacijo politike 15 držav članic. Seveda misli pri tem, da bi morale te pristati na njeno politiko, zlasti glede Severne Afrike. In prav v tej zadevi vse ostale države soglašajo z ZDA in Anglijo, tako da je Francija tu o-samljena. Prav tako se mnoge države upirajo, da bi na njih ozemlju postavili zaloge atomskega orožja in oporišča za rakete.
V zvezi s tem je zelo pomemben predlog voditelja za-hodnonemške socialdemokratske stranke Ollenhauerja, ki svari pred oboroževalno tekmo z atomskim in raketnim orožjem in predlaga neposredna pogajanja med SZ in ZDA za ustavitev oboroževanja. Izrekel se je proti vsem načrtom za atomsko in raketno oborožitev Zahodne Nemčije in proti ameriškim raketnim oporiščem Poudaril je, da bi bilo potrebno storiti vse, da tudi ostale države NATO ne bi dobile tega o-rožja. Podprl je predlog poljskega zunanjega ministra Ra-packega, naj bi v Srednji Ev-
Indonezijsko-holandski »por zaradi Zahodnega Iriana (Nova Gvineja) se je te dni zopet zaostril, ker holandska vlada odklanja neposredna pogajanja z Indonezijo za ureditev spora. Indonezija je odredila izgon vseh Holandcev, ki jih je okoli 60-000, indonezijski delavci pa so prevzeli upravo nad holandskimi podjetji, ki jih misli vlada podržaviti. Če bo holandska vlada vztrajala pri svoji trmi, bo Indonezija prekinila diplomatske odnose in bo segla še po drugih sredstvih, da doseže osvoboditev Iriana
ropi ustanovili področje brez atomskega orožja, ki bi obsegalo obe Nemčiji, Poljsko in C SR.
Resen opomin je izrekel tudi bivši ameriški veleposlanik v Moskvi Kennan, ki je opozoril na nevarnost tekmovanja v jedrskem oboroževanju in je predlagal pogajanja s Sovjetsko zvezo za sporazum o ustavitvi te tekme.
V zvezi s prihodnjo konferenco NATO se bo v ponedeljek ponovno sestalo tudi 18 učenjakov iz Goettingena, ki so nedavno izdali poziv proti atomskemu oboroževanju in so izjavili, da ne bodo prispevali pri izdelovanju takega orožja. Za njihov sestanek vlada veliko zanimanje, ker pričakujejo od njih novo akcijo.
Pa tudi voditelj ameriške demokratske stranke Steuen-son, ki je odklonil ponudbo Eisenhotverja, naj bi se udeležil konference v Parizu, o-stro kritizira ameriško politiko v NATO. Stevenson poudarja, da je kriza v NATO bolj politična kakor vojaška. Zato je treba iskati izhod v političnih in gospodarskih potezah in ne v okviru vojne psihologije in oboroževanju za vsako ceno. Na ta način se Stevenson približuje tistim, ki menijo, da bo pariška konferenca NATO šla objektivno v zgodovino kot velik korak nazaj, če bo na njej vse podrejeno jedrske-—| oboroifvfoim in vojnim ytavanrr- Pnaldgal je razširitev gospodarske pomoči nerazvitim deželam in ustvaritev pogojev, da se lahko začnejo razgovori med Vzhodom in Zahodom. Poleg tega je Stevenson pripravil tudi podroben načrt za pobudo na Srednjem vzhodu. Toda v državnem departmaju so samo izjavili, da bodo njegove predloge «skrbno proučili* ...
Boj Indonezije proti kolonializmu
Holandci so po ustanovitvi Indonezijske republike leta 1949 obdržali kot zadnjo kolonialno posest Zahodno Novo Gvinejo (Irian). Na podlagi sporazuma v Haagu o samostojni Indoneziji bi morali Indonezija in Holandska to vprašanje rešiti z medsebojnimi pogajanji. Ker je Holandska taka pogajanja stalno odklanjala, se je Indonezija obrnila na OZN. Glavna skupščina je izglasovala z večino resolucijo, ki zahteva neposredna pogajanja med o-bema državama. Ker pa ni resolucija dobila predpisane dvotretjinske večine, in je holandska vlada spet odklonila pogajanja, je indonezijska vlada skupno z indone-
zijskim prebivalstvom začela akcijo proti holandskim gospodarskim interesom. Indonezijski uslužbenci v holandskih družbah so pred dnevi začeli protestno stavko. Vlada pa je prepovedala uporabo letališča v Djakarti za holandska letala in razpečevanje vseh holandskih listov in filmov ter tiskanje časopisov v holandskem jeziku. Sindikati pa so začeli akcijo za nadzorstvo nad vsemi indonezijskimi podjetji ter paro-
plovnimi in trgovskimi družbami. Indonezijski delavci in nameščenci v teh podjetjih so prevzeli upravo in vlada je sklenila, da bo ta podjetja podržavila in jih prevzela v lastno upravo.
Indonezijska vlada je dalje pozvala holandsko vlado, naj nemudoma zapre vse svoje konzulate v Indoneziji, ter je končno odredila izgon vseh holandskih državljanov iz In-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kaj je Cezarjevo?
Zadeva škofa Fiordellija iz Prata je nedvomno takega obsega, da ne more ostati v mejah vsakodnevne kronike, ker posega na področje ddnosov med državo in Cerkvijo, odnosov, ki jih v Italiji še danes urejuje konkordat, ki je bil, skupno z lateransko pogodbo, podpisan 11. februarja 1929 v Rimu med zastopnikom Vatikana, kardinalom Gasparrijem in tedanjim predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Na osnovi konkordata sta civilna in cerkvena poroka za državo pravno enakovredni, z obvezo, da je treba tudi cerkveno poroko vpisati v občinsko matično knjigo. Tudi iz tega je dovolj jasno razvidno, da sta za državo zakonsko zvezana le tisti moški in ženska, ki sta vpisana kot zakonca v občinski matični knjigi. Za vpis v to knjigo poskrbe pri civilni poroki občinske oblasti po svoji službeni dolžnosti, pri cerkveni poroki pa morata za to poskrbeti zakonca sa ma ali pa cerkvena oblast. Ce tega vpisa ni, sta cerkveno poročeni osebi za državo neporočeni kljub temu da država cerkveno poroko priznava.
Katoliška Cerkev pa civilnega zakona sploh ne priznava in smatra, da so civilno poročeni ljudje neporočeni in da žive v stanju «pohujšljivega priležništva«. Spričo takega stališča katoliške Cerkve (ki je njena povsem notranja zadeva, v katero se ne nameravamo vmešavati) pa prihaja nujno do sporov in konfliktov med Cerkvijo in državo, glede katerih pa ne moremo o-stati brezbrižni, nevtralni.
»Normalno zdrav in pameten« človek razume, da država ne more sprejeti stališča, na temelju katerega naj bi civilno poročeni ljudje živeli v «pohujšljivem prilež-ništvu«, kakor tega ne morejo sprejeti civilno poročeni zakonci sami. Država ni podružnica katoliške Cerkve, ampak skupna hiša katoličanov in nekatoličanov, vernikov najrazličnejših veroizpovedi in »brezvercev«, in zato ne more zahtevati od vseh državljanov, da se poroče cerkveno, če ho-
čejo živeti zakonsko življenje. Ce katoliška Cerkev smatra civilno poroko za neveljavno, more sicer to svoje stališče uveljav-- ljati le med tistimi državljani, ki priznavajo njeno duhovno oblast nikakor pa ne more imeti pravice vsiljevati to stališče ljudem, ki nimajo s katoliško Cerkvijo in z njeno veroizpovedjo nič skupnega.
Poroka je zakrament ali ni zakrament? O tem se ne bomo prerekali. Za Cerkev je zakrament, za državo ni zakrament.
eSkof je v svoji službi pravi zakonodaj jalec in voditelj vseh katoliških vernikov v verskem oziru. Ima v mejah cerkvenega zakonika in določil sv. stolice oblast za vodstvo verskega življenja v svoji škofiji. Zato ga po lateranski pogodbi ne more klicati na odgovornost nobena civilna oblast, najmanj pa sodišče.»
Počasi! Vodstvo verskega življenja katoliških vernikov je eno, javno sramotenje in blatenje ljudi, ki niso niti katoličani, pa nekaj povsem drugega, in tudi škof in cerkvene oblasti jih nimajo pravice javno blatiti in sramotiti. Pa tudi če bi šlo za katoličane, je njihovo javno blatenje in sramotenje po cerkvenih oblasteh po zakonu kaznivo. In tudi škof mora pred sodišče, če ne zna razločevati med »vodstvom verskega življenja« in javnim sramotenjem ter blatenjem vernikov in nevernikov! Ce nima drugih argumentov, da bi svoje ovčice prisilil k izpolnjevanju verskih dolžnosti, naj jih prepusti »božji kazni«; za javno sramotenje in blatenje pa mora tudi škof odgovarjati pred sodiščem, kakor vsak drug državljan, kajti tako početje nima nič skupnega z «vodstvom verskega življenja«.
«Cezarju, kar je Cezarjevega!« In Cezarjeva je tudi v tem primeru pravica, ki jo ima vsak državljan — in ki mu jo mora država zaščititi — do spoštovanja svoje o-sebnosti, ne glede na to, ali opravlja ali zanemarja svoje verske dolžnosti ali če se zanje sploh ne zmeni.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiminifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiininMiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiniiiiii.iniiimitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiRiiiliftiiiiiii
FANTASTIČNI NAČRTI ZA »ZLATO DOBO«, KI NI VEČ DALEČ
Sovjetski znanstvenik napoveduje umetni satelit kot umetno sonce
Teoretično je stvar že izvedljiva, potrebno pa bo še prej premagati veliko oviro - izdelati temperaturo 50 milijonov stop. G
- - -a i * z j e e Čeprav se je amerišlki poizkus izstrelitve umetnega satelitka ponesrečil, bodo Američani prej ali slej dohiteli Ruse vsaj toliko, da bodo v času sedanjega geofizikalnega leta pognali v vsemirje svoj satelit. Generalni direktor skupine znanstvenikov, ki je pripravljala izstrelitev sedanjega satelitka, mladi znanstvenik James Walsh, je baje rekel, da ga bodo pognali v zrak, pa čeprav bi ga morali pognati v zrak z brcami. To je vsekakor bilo rečeno v šali in ne zveni prav nič znanstveno, a ne glede na ta ameriški neuspeh in Wal-shovo mladostno razboritost, je res, da so se znanstveniki po sovjetskem uspehu lotili že mnogo obsežnejših načrtov in napovedi, ki niso več grajeni v oblakih, pač pa na konkretnih možnostih. In po teh načrtih se zdi, da se bo življenje na Zemlji v razmeroma kratkem času močno spremenilo vprav na račun novih dosežkov in podvigov znanosti in tehnike.
Največje zanimanje za praktično izkoriščanje umet-
mm-m
S***. m
sče&edSF-' • JS. J
Gornji črtež nam prikazuje raketo aVanguaidn, ki bi bila morala predvčerajšnjim ponesti v jonosfero ameriški satelitek, ki pa je pri poskusu zgorela
nega satelita, za njegov nadaljnji razvoj in številne možnosti izpopolnjevanja, vlada prav gotovo med tistimi znanstveniki, ki so prvi pognali umetni satelit v vsemirje, to se pravi v Sovjetski zvezi. Znanstveniki in tehniki aeronavtičnega zavoda v Moskvi so razposlali raznim drugim strokovnjakom več tisoč prošenj, v katerih so jih prosili, naj bi jim svetovali, v kakšne svr-he bi lahko nadaljnji umetni sateliti mogli služiti. To je bila vsekakor zelo širokosrčna poteza, ker se znanstveniki moskovskega aeronavtičnega inštituta zavedajo, da bi znanstveniki iz drugih panog znanosti mogli prispevati in posredno vplivati na nadaljnji razvoj dejavnosti. Toda težko je sedaj »zbrati, kateri drugi panogi znanosti naj bi se dala prednost. Sovjetski zdravniki na pr. že sedaj predvidevajo možnost, da bi mogli delati operacije na satelitu, kajti v tem primeru bi človek izgubil občutek teže, kar bi baje olajšalo operacije, predvsem težje operacije srca. Botaniki predvidevajo poskusno vzgajanje rastlin, ki bi jih mogli kultivirati pod mnogo večjim in močnejšim vplivom čistih sončnih žarkov. Sovjetski inženir Dolgorukov pa predvideva, da bodo sateliti služili kot razgledne postaje ra točno snemanje zemeljske površine, za merjenje oblike Zemlje, za popravljanje napak na zemljevidih in podobno.
Jasno je, da znanstveniki in tehniki moskovskega aeronavtičnega zavoda ne bodo mogli ustreči vsem prošnjam in predlogom, kljub temu pa je bilo sklenjeno, da bodo marsikomu ugodili, seveda v okviru možnosti, kar pa ne bo tako težko, saj bodo v ZSSR v doglednem času pognali v vsemirje kar 125 umetnih satelitov.
To, kar se tiče umetnih satelitov. Kaj pa druge panoge tehnike?
Tudi na področju energetike so v ZSSR in tudi drugod v svetu tako rekoč na dnevnem redu velike novosti. V ZSSR ie grade naj večji razbijalec atomov na svetu in sicer sirikrofazotron s si’o 50 milijard elektrovol-tov. V Leningradu pa so predvčerajšnjim splavili pr-, vi atomski ledolomilec »Lenin«, ki ga bo poganjal motor s silo 44,000 Hp. To ni majhna stvar. Nadalje javljajo iz Moskve, da grade v ZSSR tudi motor, ki bo izkoriščal energijo, ki nastaja ob fuziji vodikovih atomov, to se pravi motor, ki ga bo poganjala sila, kakršna se sprosti ob eksploziji vodikove bombe.
Pred dnevi smo pisali, da so tudi Angleži glede tega
■
V Leningradu dokončujejo film, ki bi mu še pred kratkim mogli reči, da je plod fantazije in da prikazuje praktično neizvedljive sanje. Danes pa postaja njegova vsebina povsem realistična. Film govori o človekovi poti v vsemirje, kamor se mu ob sedanjih znanstvenih dosežkih odpira pot. Slika nam prikazuje prve zemljane takoj ob pristanku na Luni
na dobri poti, ker jim je u-spelo v laboratoriju proizvesti velikansko temperaturo, ki je za to potrebna. Kako daleč so glede tega Rusi, ni znano, a je gotovo, da če jim to uspe in se podobno izkoriščanje vodika uvede tudi drugod v svetu, bo človeštvo imelo na razpolago toliko pogonske sile, kolikor jo bo potrebovalo.
Namesto atomske bombe, katere eksplozija v vodikovi bombi povzroči fuzijo vodikovih celic, torej vodikovo eksplozijo, bodo znanstveniki pri miroljubnem izkoriščanju te energije uporabljali tako imenovano umetno strelo, to se pravi izredno močno električno energijo. Naprava, ki omogoča to, je znana pod imenom »magnetna steklenka« ali »mikro-sonce«. Z njeno pomočjo bi se dalo iz enega kubičnega centimetra vodika proizvesti 500.000 kW energije. En kilogram vodika pa, ki bi ga spremenili v 992 g helija, pa bi dal toliko energije, da bi mogli z njo ves Mont Blanc dvigniti 60 metrov visoko. Da bi pa dobili en kilogram tovrstnega vodika, bi bilo potrebno «preparirati» le pet ton morske vode. Iz tega sledi, da se da težki vodik pridobivati laže kot plemeniti uran.
Tajnost teh vodikovih naprav pa bo rešena šele tedaj, ko bodo omogočene trajne verižne reakcije, za kar pa je potrebna tempe-tura 50 milijonov stopinj C, in trajnejše umetne strele,
ne pa take. kot jih delajo danes, da trajajo le milijonski del sekunde. Ko bodo torej premagali ti dve oviri, ne bo več težko pridobivati neposredno iz vodikove fuzije neomejene količine električne energije. Samo ena magnetska steklenka, ki bi bila velika kot n. pr. steklenica sifona, bi lahko oskrbovala vso Francijo z zadostno količino električne energije.
Dobo, ko bo to že uresničeno, imenujemo «zlato dobo«. Napovedujejo jo pa sovjetski znanstvenik Igor Kuroatov, Nobelov nagrajenec Anglež John Cocroft in Američan Lehman Spiezer, ki so o tem govorili na nedavnem kongresu v Benetkah.
Sovjetski profesor Babat, direktor politehničnega zavoda v Leningradu, pa je v svojih napovedih šel še korak dlje. On predvideva, da se bo mogla umetna strela napraviti tudi v »magnetski steklenki«, ki jo bodo vgradili v umetnem satelitu. In tedaj bi umetni satelit, ki bi krožil okoli Zemlje, služil že kot pravo umetno Sonce. Umetni satelit pa se da usmerjati, kot so Rusi s svojima dvema satelitoma dokazali. Poleg tega se mu more dati taka brzina, da bi krožil s kroženjem Zemlje. To se pravi, da bi se stalno mogel vrteti nad enim ali drugim tečajem. In tako bi tudi v teh ledenih puščavah mogli ustvariti klimo, kakršno n. pr. imajo na Krimu ali v Kaliforniji. Prof. Babat je glede tega napra-
vil že svoje podrobnejše načrte in pravi,, da bi za tako umetno Sonce bilo dovolj 25 kg vodika, kar bi zadoščalo, da bi umetno sonce dve sto let ogrevalo tečaj. Neki drug sovjetski znanstvenik predvideva, da bi se podoben učinek mogel doseči z umetnim soncem, v katerem bi namesto vodika bila vgrajena sferična ogledala, ki bi zbirala sončno svetlobo in jo odpošiljala na Zemljo.
Britanski znanstvenik Martin Ral iz Cambridgea pa predvideva fantastičen načrt, ki pa bo uresničljiv šele tedaj, ko bo človek že prispel na Luno. Gre za velikanski radioteleskop, katerega objektiv naj bi bil 400.000 km dolg. Angleški znanstvenik je že eksperimentalno dokazal, da ni nujno, da bi ko vinsko ogledalo radioteleskopa bilo neprekinjeno — scela. Dovolj je, če ima <*ve ali več anten, ki bi bile med seboj povezane z žico ali pa enostavno z radiom. Ta angleški znanstvenik in njegov sodelavec Niegel Calder predlagata gradnjo radioteleskopa, kate.cga ena antena naj bi bila na Zemlji, drugo pa naj bi s pom. čjo dirigirane rakete poitavili na Luni.
Uresničenje tega fantastičnega načrta bi imelo učinek, ki ga danes niti ne moremo oceniti. Po mnenju samih znanstvenikov bi to človeku »odprlo oči«. Radioteleskop z eno anteno na Zemlji in z drugo na Luni bi namreč o-mogočil, da bi dobili pravo sliko vsega vesoljstva.
ALI VEL.
— da je skoraj 70-letni a-meriški skladatelj Irving Berlin, avtor najbolj popularnih ameriških narodnih pesmi in popevk, skomponiral vse svoje pesmi tako, da si je na klavirju pomagal samo z enim prstom, z desnim kazalcem. Berlin je sicer znan kot zelo skop človek, hkrati pa zna odstopiti v dobrodelne namene vse avtorske pravice neke svoje kompozicije, kakor je to napravil s svojo «This is the Army», ki jo je uglasbil med drugo svetovno vojno. (Te avtorske pravice znašajo 6 milijard in 300 milijonov lir!).
* * *
— da je pri praktičnem poskusu, ko je prof. Garland Foster (Floyada-Texas) hotel pokazati dijakom kako funkcionira raketa, prišlo do eksplozije, pri čemer je prof. Foster izgubil življenje, 14 dijakov pa je bilo laže rar njenih, Foster je bil nekaj časa zaposlen pri ameriški komisiji za atomsko energijo.
* * *
— da je sodišče v Catanii obsodilo na tri leta zapora Pietrino Ciranudo, ker je v trgovini plačala s ponarejenim tisočakom, na njenem domu pa so našli 389 takih tisočakov, o izvoru katerih ni vedela povedati ni« toč-hejšega.
** *
— da ima eKatoliški glas* srečo, ker Bellandi, ki je tožil škofa iz Prata, niti ne ve, da ta list izhaja in da ne razume slovenski; če bi namreč vedel, da list ponavlja škofovo obrekovanje, bi ga morda še tožil. «Katoliški glas» pa bi moral vedeti, da se za zalivke pride pred sodišče kljub cerkvenim naslovom.
* * *
— da je bila svetovna premiera filma »Natalie«, v katerem igra glavno vlogo znana francoska filmska igralka Martine Carol, pred nekaj dnevi v višini 3000 metrov nad francoskim ozemljem, v letalu «Super DC 7», ki je letelo s hitrostjo 600 km na uro. Slo je dejansko za poskusno predstavo programa, ki ga zasebna francoska letalska linija «TAI» namerava uvesti s prihodnjim mesecem na progi Pariz-Okland. Družba upa, da bodo štiri filmske predstave prispevale k preganjanju dolgočasja, ki je .bilo neizbežno na 22 tisoč km dolgi progi.
** *
— da so včeraj na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli drugi mednarodni sejem radia in telekomunikacije, na katerem sodeluje, razen številnih podjetij iz notranjosti države, še 80 podjetij iz desetih držav. O-snovni namen te razstave je sklepanje trgovskih pogodb med domačimi in drugimi proizvajalci, razen tega pa hočejo organizatorji razstave seznaniti tudi ostale obiskovalce z napredkom najmlajše veje tehnike — elektronike.
* * * '
— da naraščajoče število primerov azijske gripe ne predstavlja novega vala te bolezni, ampak da gre pri tem za pojav, v ostalem že predviden in napovedan, ki je v zvezi z naraščanjem mraza.
** *
—• da multimilijanarko Barbaro. Hutton Mdivani Haugivitz-Reventloio Grant Trubeckoj Rubirosa von Cramm pogosto videvajo v družbi 3C-letnega revnega manekena Van Rensselaera, ki utegne postati sedmi mož 45-letne multimilijonarke.
# s*
— da so se v Rimu sestali na kongresu italijanski indu-strijci špagetov in makaronov, kjer so obravnavali krizo produkcije in potrošnje tega blaga v Italiji. Sprejeti so • bili tudi v avdienci pri papežu, kateremu so izročili zbirko 135 različnih vrst špagetov in makaronov. Papež je špagete in makarone pohvalil in želel industrijcem obilo uspeha (s tem seveda tudi tovarni testenin, katere predsednik ie papežev nečak grof Pacelli).
* * *
— da se v Zapoditi Nemčiji goji vedno več svinj in da je zato nastalo vprašanje, kam plasirati svinino. Kampanjo z geslom «Jejte svini-no» je začel minister za prehrano Heinrich Luepke, ki je prišel na genialno zamisel, da je dal privesti v ministrstvo 300 kg težko svinjo in jo pokazal novinarjem.
!|! :|i
— da so 3, decembra odprli v Ljubljani v Moderni galeriji razstavo sodobVie i-talijanske grafike, medtem ko so lansko leto prav tam odprli skrbno izbrano in tehtno urejeno razstavo sodobnega italijanskega slikarstva in kiparstva.
* * *
— da se morajo črnci Južne Rodezije, ki želijo piti evropske alkoholne pijače, legitimirati z dokumentom, ki dokazuje, da imajo akademski naslov, to je, da so končali univerzo. To je prvič v zgodovini vseučilišča, da je diploma postala propustnica za gostilno.
KAREL
Prometejeva kazen
Po dolgem preiskovalnem postopku se je izredni senat pokašljujoč in stokajoč odpravil na posvet, ki je bil v senci svete olive.
»Tako, gospoda«, je zazehal Hipometej, predsednik senata. «To se nam je pa salamensko zavleklo! Mislim, da m; niti ni potrebno podati povzetka, toda da ne bo formalnih ugovorov — — No torej: obtoženi prometej, tukajšnji državljan, prignan pred sodišče, ker je iznašel ogenj in s tem nekako — ehm, ehm — porušil naj dosedanji red, je priznal, da je: prvič, resnično iznašel ogenj; dalje, da lahko le-tega prikliče, kadarkoli se mu zahoče z dejavnostjo, imenovano kresanje; tretjič, da te skrivnosti, re-spektive pohujšljive iznajdbe, nikakor ni pošteno zatajil, kake. se spodobi, niti o njej poročal na pristojnem mestu temveč jo je svojevoljno izdal, oziroma dal v uporabo nepoklicanim ljudem, kot je izpričano z izpovedmi oseb, ki smo jih pravkar zaslišali. Mislim, da to zadostuje, in da lahko takoj preidemo na glasovanje o krivdi in sodbi«.
»Oprostite, gospod predsednik,« je ugovarjal prisednik Apometej, «toda mislil bi, da bi bilo glede na pomen tega izrednega tribunala nemara vendarle bolj primerno, če bi objavili razsodbo šele po poštenem pretresu in — da tako rečem — vsestranski razpravi.«
«Kakor želite, gospodje,« je privolil popustljivi Hipometej. »Zadeva je sicer jasna, toda če želi še kdo kaj dostaviti, prosim.«
»Dovolil bi si pripomniti,« se je oglasil votant Ametej in se pošteno odkašljal, «da bi se po moji sodbi morala v vsej zadevi poudariti posebno ena plat. Gospoda, v mislih imam versko plat. Dovolite, kaj je pravzaprav ta ogenj? Kaj je ta izkresana iskra? Kot je priznal sam Prometej, ni to nič drugega kot blisk, blisk pa je, kot je vsem znano, izraz posebne moči Dia Gromovnika. Izvolite mi pojasniti, gospodje, kako pride neki tak Prometej do božjega ognja? S kakšno pravico se ga je polastil? Kje ga je sploh vzel? Prometej nam hoče natvesti, da ga je kratko in malo iznašel; toda to so nehmni izgovori, — če bi bilo to tako nedolžna zadeva, zakaj ne bi izumil ognja, na primer, kdo od nas? Po mojem je Prometej ogenj kratko 1n malo ukradel našim bogovom. Njegove tajitve in izgovori nas ne bodo preslepili. Jaz bi njegovo kaznivo dejanje kvalificiral kot navadno krajo, hkrati pa kot zločin bogokletstva in božjega ropa. Mi smo tu zato, da kar najstrože kaznujemo tako brezbožno predrznost in varujemo sveto posest naših narodnih bogov, Samo to sem hotel povedati,« je končal A-metej in se spet pošteno useknil v rob svoje hlamide.
«Dobro povedano,« je pritrdil Hipometej. «Bi še kdo rad kaj pripomnil?«
«Prosim, da mi oprostite,« je dejal Apometej, »toda ne morem se strinjati z izvajanji spoštovanega gospoda kolege. Sam sem gledal, kako je imenovani Prometej netil tisti ogenj in iskreno vam povem, gospoda, saj — med nami povedano — to ni prav nič posebnega. Odkriti o-genj, to zmore vsak lenuh, defbmrznež in kozji pastir; mi ga nismo odkrili samo zato, ker resen človek seve, niti ne utegne, niti ne pomisli na to, da bi se igrajčkal z nekakšnim kresanjem kamenčkov. Zagotavljam gospoda kolego Ameteja, da so to povsem naravne sile, raziskovanje katerih ni vredno mislečega človeka, kaj šele bogov. Po moji sodbi je o-genj preveč malenkosten pojav, da bi se kakor koli tikal nam vsem svetih stvari. Toda stvar ima še drugo plat, na katero moram obrniti pozornost gospodov kolegov. Videti je namreč, da je ogenj zelo nevaren, da, celo škodljiv živelj. Slišali ste vrsto prič, ki so izpovedale, da so utrpele hude o-pekline, da, v nekaterih primerih celo poškodbe imetja, ko so preizkušale Prometejev paglavski izum. Gospoda, če se bo po Prometejevi krivdi razširila uporaba ognja, česar na žalost ne moremo več preprečiti, ne bo nihče več varen svojega življenja, dš, niti imetja; to pa, gospodje, lahko pomeni konec vsakršne civilizacije. Zadostuje najmanjša nepazljivost — in pred čem se bo ustavil ta nemirni > živelj? Gospoda, Prometej je zagrešil kaznivo lahkomiselnost s tem, da je uvedel tako škodljivo stvar V svetu. Jaz bi njegovo krivdo formuliral kot zločin hude telesne poškodbe in kot ogrožanje javne varnosti. Glede na to sem za dosmrtno kazen na svobodi, s trdim ležiščem in o-kovi. To je vse, gospod predsednik.«
»Popolnoma prav imate, kolača,! ja zasopihal Hipo-
metej. «Samo to bi še pripomnil, gospodje, le čemu r.am je bil ogenj sploh potreben? So mar uporabljali kak ogenj naši predniki? Priti s takšno novotarijo, to je kratko malo nespoštovanje podedovanega reda, to je — ehm, zgolj prekucuško delovanje. Poigravanje z ognjem, še tega nam je manjkalo! Le premislite, gospodje, kam to pelje: ljudje se bodo ob ognju pomehkužili, valjali se bodo na toplem ir> v ugodju, namesto da bi — no, namesto da bi se vojskovali in podobno. Posledica tega bo samo mefikužnost, padec morale in — ehm, sploh nered in podobno. Skratka, nekaj se že mora ukreniti zoper take nezdrave pojave. Doba je važna in sploh. Samo to sem hot<d pripomniti.«
«Zelo pravilno,« se je oglasil Antimetej. »Mi vsi se gotovo strinjamo z našim gospodom predsednikom, da i-ma Prometejeva iznajdba lahko nedogledne posledice. Gospoda, priznajmo si, to je velika stvar. Imeti ogenj v svoji oblasti — kakšne nove možnosti se nam tu odpirajo! Navajam zgolj, kar mi ravno prihaja na misel: zažgati sovražniku pridelek, mu požgati olivne gaje in tako dalje. Z ognjem, gospoda, je nam ljudem dana nova moč in novo orožje; z ognjem postajamo skoraj e-naki bogovom.« je šepetal Antimetej in naenkrat ostro izbruhnil. ((Obtožujem Prometeja, ker je ta božanski in nepremagljivi živelj ognja izročil pastirjem in sužnjem, sploh komurkoli, ki je prišel; ker ga ni oddal pristojnim organom, ki bi ga varovali kot državni zaklad in upravljali z njim. Obtožujem Prometeja, ker je na ta način izdal odkritje ognja, ki naj bi bilo skrivnost knezov. Obtožujem Prometeja,« je razburjeno kričal Antimetej, «ker je naučil netiti ogenj tudi tujca! Ker ga ni zatajil niti pred našimi sovražniki. Prometej nam je ukradel ogenj s tem, da ga je dal vsem! Obtožujem Prometeja veleizdaje! Obtožujem ga nakan proti občini!« An-
'TTTTTTTTTTfTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTf t	a
I V tem l
c	a
mesecu l
| darujte * knjige!
t t
c
muuuimuuuimuuuuuuui
timetej je začel kar kašljati od kričanja. »Predlagam smrtno kazen,« je izdavil.
»Tako, gospoda,« je spregovoril H*pometej, «se še kdo javi k besedi? Torej po mnenju sodišča je obtoženi Prometej spoznan za krivega, tako zločina bogokletstva in božjega ropa, kakor zločina hude telesne poškodbe oziroma poškodbe tujega imetja in ogrožanja javne varnosti, kakor tudi zločina veleizdaje. Gospoda, predlagam, da se mu naloži dosmrtna kazen na prostem, poostrena s trdim ležiščem in okovi, bodisi smrtna kazen. Ehm.»
«Ali pa oboje,« se je zamišljeno utrgalo Ameteju. «Da bi se ugodilo obema predlogoma.«
»Kako to, obojna kazen?« je vprašal predsednik.
»O tem ravno premišljam,« je zabrundal Ametej. »To bi se dalo narediti recimo takole ... obsoditi Prometeja na to, da bi bil dosmrtno priklenjen k skali ... naj mu kragulji izkljujejo njegova brezbožna jetra, izvolite razumeti?«
»To bi šlo,« je zadovoljno dejal Hipometej. »Gospoda, to bi bila vendar enkrat e-ksemplarična kazen za takšne — zločinske norčije, kajne? Ima kdo kaj pripomniti?« Torej smo končali.«
* • •
»In zakaj ste teg*. Prometeja obsodili na smrt, a-tek?« je pri večerji vprašal Hipometeja njegov sin Epi mete j.
»Tega ti ne razumeš,« je mrmral Hipometej, medtem ko je glodal koštrunovo bedro. »Primaruha, takole pečeno bedrce dosti bolj tekne kot surovo; glej, glej, za nekaj je ta ogenj vendarle dober. — To so bili razlogi splošne koristi, veš. Kam bi pa prišli, če bi smel kdor koli nekaznovano priti z nečim novim in velikim, ali ne? Toda nekaj temu mesu še manjka — aha, že vem!« je veselo vzkliknil. »Pečeno bedro bi se moralo osoliti in pomazati s česnom! To je tisto! Fant, to ti je odkritje! Vidiš, tega se takšen Prometej ne bi domislil!g
JUBILEJA DVEH TRŽAČANOV
Kdo ga ne pozna? Zdi se nam, da je sestavni del našega Trsta, kakor sta Mihec in Jakec na občinski hiši. Vendar, kdo bi si mislil — saj se zdi, da je bilo včeraj, da se je srečal z Abrahamom. Morda so napeta in pogosta dogajanja vzrok, da pozabljamo, da čas teče, strahovito teče.
Je pa res Tržačan do kosti, Hlavaty, rojen v Ul. sv. Frančiška 4. dec. 1897, sin čeških staršev. Obiskoval je nemško osnovno šolo v Trstu, hrvatsko srednjo šolo na Krku in končal slovensko v Idriji. Vseučiliški študij pa je opravil v Ljubljani, Zagrebu, končal v Padovi, in se je po praksi v tržaški bolnici še specializiral na zobo-zdravniški kliniki na Dunaju. Izvrševal je prakso v Trstu do leta 1931, nakar je moral v Ljubljano, kjer je bil zdravnik na Socialnem zavarovanju do leta 1945. Po povratku v Trst je vodil sanitetne posle, kar je nadaljeval v Kopru po letu 1947 na poverjeništvu za zdravstvo, ki ga je vodil. Po ureditvi zdravstvene službe ter zlasti bolnic v Kopru, Izoli, Piranu in Bujah ter sanatorija v Ankaranu se je vrnil 1. 1950 v Trst, kjer je zopet začel zobozdravniško prakso.
Obiskal sem ga te dni v njegovem zobozdravniškem ateljeju v Ul. Lavatoio. Po mračni ulici in temačnih hodnikih človeka vedro preseneti z umetniškim okusom opremljena sprejemnica, kjer seveda gospodujejo njegovi akvareli iz zadnje dobe.
T?o že ponazoruje razdvojenost njegovega duha, ki pa pri njem nikakor ni tragična. Ce so ga že po maturi silili nekateri, naj bi šel na umetnostno akademijo, se je bil pa le odločil za medicino, sledeč svojemu človečanske-skemu nagibu.
»Svoj poklic sem izvrševal z ljubeznijo, misleč na trpljenje sočloveka, ko se pojavi v zdravniški ordinaciji,# mi je odvrnil na moje vprašanje o tej razdvojenosti. »Ker nisem lovec ne kvartopirec ne šahist in ker tudi ne zbiram znamk, sem se naravno poleg svojega poklica ukvarjal s tem, za kar sem prejel od narave talente, to je s slikarstvom. To nele da me ni motilo pri mojem poklicu, marveč mi je bilo vselej v tolažbo v poklicnih težavah in v spodbudo v poklicu. Saj moj primer ni edinstven, da se kot zdravnik izven poklica u-kvarjam z umetnostjo kakor
mnogi zdravniki, med katerimi najdeš glasbenike ali pisatelje. Poleg slikarstva sem rad pisal in sodeloval v mladinskih revijah, ali delal tudi kot ilustrator knjig, pogosto pa tudi kot karikaturist po naših periodičnikih.«
Poleg tega pa je tudi mnogo delal po prosvetnih organizacijah. Komaj je treba o-meniti, da je bil delaven član Akademskega društva «Balkan» in drugih visokošolskih organizacij, V najtežjih časih, po 1. 1948, pa je bil celo predsednik Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu, sedaj pa je odbornik prosvetnega društva »Andrej Cok» na Opčinah. To vsestransko prosvetno dejavnost je opaziti po vseh mogočih revijah in časopisih. Zadnje čase sem opazil članke z njegovimi ilustracijami n. pr. v Galebu, v Obzorniku, v Primorskem dnevniku, v publikaciji ob 50-letnici «Balkana» itd.
Slikal je pravzaprav vedno. Dolgo časa le kot ilustrator knjig ali periodični-kov. Sele leta 1938 je prvič samostojno razstavil v Ljubljani. Krepkejšo slikarsko dejavnost pa je začel šele po povratku v Trst 1. 1945. Tu je neprestano sodeloval pri vseh mogočih skupnih razstavah, posebno v galeriji «Skorpijon», in zatem v Ljubljani, Pragi, Beogradu, Haagu itd. Toda večkrat je tudi samostojno razstavljal poleg Trsta še na Reki, v Kopru, Ljubljani itd. Za resnost in priznanje njegovih u-metniških stvaritev naj navedem n. pr. še razstavljanje na Triennali v Turinu itd., česar prav nič ne zmanjšuje okolnost, da je še do pred malo leti slikal skoro izključno z akvarelnimi barvami, poleg risanja s svinčnikom ali tušem. To je dobro poudaril v eni svojih zadnjih recenzij ljubljanski univerzitetni profesor dr. F. Sijanec ob priliki Hlavatyje-ve razstave na Reki, ki je že prehod, skupno z razstavljenimi deli v Kopru, na krepko novo razvojno stopnjo v njegovem slikanju, stopnjo, ki jo spremlja posebno novo izrazno sredstvo — tempera. Vendar pa je razvojna pot dosledna, in na prvi pogled je vidna osebna umetniška nota, ki se ji ne izneveri tudi v novi razvojni fazi. Je pa le dokaz žive u-metniške sile, ki sili v nova iskanja iz notranje nuje, ki zavrača vedno ista izrazna pota ter se instinktivno obrača k novim, sodobnejšim,
Robert H!avaty - 80 let Viktor Šonc - 80 let
bolj odgovarjajočim trenutnim občutjem.
Da bi bil še dolgo tako krepak in poln novih spodbud bodisi kot slikar, prosvetni delavec ali kot zdravnik!
Z. JELINČIČ # * *
Pred dnevi je obhajal svojo osemdesetletnico naš kra-ški rojak Viktor $onc, glasbenik, glasbeni pedagog, še vedno trden in klen, tak kot je pokrajina, kjer se je — v Tomaju — rodil in od koder izvira njegov rod. Nihče mu ne bi prisodil toliko let, ko je še vedno tako telesno in umsko čvrst, še vedno tako neprizadet od tolikih let življenja, ko se še vedno z vso svežino podajanja ukvarja s poučevanjem. Mislim, da ne moremo iti mimo te obletnice, ker tudi v delu in prizadevanju našega slavljenca vidimo kos naše preteklosti in ker so tudi uspehi tega njegovega dela prav gotovo prešli v naše skupno duhovno življenje, kjer se vse tvornosti posameznikov in skupnosti zlijejo v skupno nerazdružljivo celoto, in ker se bodo ti uspehi nadaljevali po njegovih bivših u-čencih tu pri nas na Tržaškem ih sploh po Slovenskem.
Mnogo let je bil naš slavljenec profesor klavirja in solo petja na glasbeni šoli Glasbene Matice v Trstu. Mnogo učencev je šlo skozi njegovo šolo; od teh enega tu v Trstu poznamo, to je U-balda Vrabca. Po požigu Narodnega doma, kjer je imela ta šoja svoj sedež, je Glas-
bena Matica nadaljevala svoje delo po zasebnih stanovanjih, kot n. pr. pri trgovcu Plesničarju v Ul. Giulia, pa nekje na Greti, kjer je n. pr. poučeval prof. Ivančič, pri skladatelju in glasbenem vzgojitelju prof. Mirku, kjer je poučeval tudi naš slavljenec in še drugod. Vodil je prof. Sonc tudi zbor Glasbene Matice jn ga je učil nekaj časa v dvorani rojanskega konsumnega društva nasproti cerkve, dokler niso fašistične tolpe to dvorano zažgale, in pozneje na tako i-menovani Stari policiji pri Sv. Jakobu. S tem zborom je priredil nekaj zelo lepih koncertov, med drugimi je bil tudi koncert v dvorani
VIKTOR ŠONC
Tina di Lorenzo v sedanji borzni palači. Razen tega je vodil petje v srbsko-pravo-slavni cerkvi.
Vztrajal je prof. Sonc v Trstu, dokler je še količkaj šlo. Ko so pa fašistični oblastniki razpustili naša društva in ko je morala prenehati svoje delo tudi Glasbena Matica, je moral tudi prof. Sonc v Jugoslavijo. Bil je nekaj časa v Sremski Mitroviči, kjer se je zopet posvetil glasbeno-vzgojnemu delu. Ker se je bil, kot smo rekli, že v Trstu vživel v duh pravoslavnega cerkvenega petja, je tudi tukaj vodil to liturgično petje. Pozneje se je naselil v Ljubljani, kjer je nadaljeval vzgojno delo na tedanjem konservatoriju.
Ukvarjal se je mnogo s skladanjem in harmonizira-njem narodnih pesmi, ki jih je prelil v koncertno obliko. Znal je dati tem pesmim duhovit, šegav značaj. On sam je bil solo pevec. Zbori so radi prepevali te različne živahne, občutene in umetniško skladne pesmi. Kolikor se lahko spominjam, je pevsko društvo «Uirija» prepevalo med drugimi pesmimi njegovo sveže-šegavo, srčka-no-navihano, ljudsko občuteno in umetniško kvalitativno pesem «Tekel sem dol po dolin...« Svoj čas so baritonisti radi pokazali svoje pevske zmožnosti z njegovo skladbo za bariton solo «Kar si, boš zdaj ostala . . .» Navedel sem samo ti dve pesmici v upanju, da morda marsikomu, ki jih je' pel, s tem ugodim.
Bilo je sporočeno, da bo ljubljanska radijska postaja
2a
uoScilo
mmmm	I	PIP
- 't,	'	1	§»	§Hv
mm
■< '**»-> t
*	A**	-V	*
Vsakdo se bo razveselil, če bo prejel za voščilo lepo fotografijo mikavnega zimskega moliva. Veliko izbiro takih fotografij ima na razpolago Tržaška knjigarna v Ul- sv- Frančiška št. 20-
oddajala večer njegovih pesmi. Ko so nekateri naši ljudje to izvedeli, je marsikdo izrazil željo, da bi slišal njegovo skladbo »Ubežni kralj«.
Njegovo življenje je bilo vedno umetniško prizadevanje in prizadevanje, da bi svoje bogato znanje posredo-
val tudi drugim. V veliki meri se mu je to posrečilo. To mu bo ohranilo še za mnogo, mnogo časa vedrino in svežost duha in krepkost ter čvrstost telesnih sil. Tudi mi mu voščimo, da bi tak ostal še na mnoga leta.
J. K.
KNJIGE	PREŠERNOVE
Kranj ec, Bratko, Čopič in Dominko
avtorji štirih knj*ig poleg Jadranskega koledarja
Miško Kranjec
MACESNI NAD DOLINO
Najnovejše Kranjčevo delo, njegova 81. knjiga, povest Macesni nad dolino, se dogaja v hribovski vasici, kjer življenje ni lahko. O-troke teh skopih hribov je zamikalo v dolino, v mesto, kjer so tovarne. Drug za drugim odhajajo tja za kruhom, v hribih pa ostajajo le starci in tja se vračajo vnuki, da tudi oni nekoč, ko odrastejo, stopijo na pot v dolino. Pred leti je bilo v neki vasi šestdeset prebivalcev, zdaj jih je nekaj nad dvajset ...
Macesni nad dolino je povest o mnogih — od matere, ki je imela sedem o-trok in osamela toži po njih, ki so padli v partizanih ali odšli v dolino za kruhom, dokler ne ugasne — pa do onemoglega hlapči-ča. ki misli, da je novi čas prinesel tudi zanj odrešenje.
Macesni nad dolino pa je tudi povest o lepoti gorskih krajev, o lepoti gozdov, ki večno pojo, o lepoti potočkov, ki nenehno žuborijo, in povest o soncu, ki prihaja dan na dan in blagoslavlja te revne in dobre ljudi. Macesni nad dolino pa je naposled tudi povest o spremembah, ki nastajajo med ljudmi. Stara morala se je zlomila; z mladino, ki je odšla v tovarne, in s tistimi, ki ie jutro za jutrom odhajajo po dve uri daleč v dolino na delo in se vsak večer vračajo, se krade v to,
Robert Hlavatj,
Akvarel
nekoč tako negibno življenje, nova morala in ga skuša vsega spremeniti.
Tudi v tej povesti je Kranjec ostal zvest malim ljudem, ki iščejo svoj prostor na soncu: morda še s tanjšim čutom kot nekoč prikazuje spreminjanja, ki jih med ljudmi povzročajo družbene spremembe in drugi pogoji za preživljanje; življenje v krajih, kjer ra-sto macesni in kostanji, pa opeva prav tako toplo kakor svet svoje mladosti ob Muri.
Miško Kranjec, je napisal Ciril Zlobec, je med slovenskimi pisatelji edini, ki skuša včasih z večjo včasih z manjšo srečo, hoditi vštric s svojim časom, ki je hkrati tudi naš čas. To je prav gotovo njegova velika odlika, ki pa nosi v sebi tudi vse tisto, kar je kritika že tolikokrat Mišku očitala; nedodelanost v značajih, površnost v stilu in morda še kaj. So bili ti očitki vedno in povsem upravičeni? Miško Kranjec si že celo desetletje prizadeva, da bi s svojo umetnostjo ujel v kolikor toliko trdno podobo notranjo fiziognomijo našega sodobnega človeka, toda mar ni ta naša notranja fiziognomija tako zelo spreminjasta, da bi bila sleherna ostrejša poteza že lažna? In kakšna naj bo naloga umetnika? Naj iztrga iz deročega toka en tak spreminjasti trenutek in ga v togi, pa čeprav plastični drži marmora postavi na prav tako trden piedestal, ljudem na ogled in v občudovanje? Ali pa naj ljudi privablja na bregove tega deročega, a za večno nas nevidnega toka in nam z besedo in zvokom sproti čara prav to spreminjanje njegovih oblik? Kakor koli; ujeti utrip svojega časa ni lahko. Ze samo za to, da mu prisluhneš, je treba prav tenkega ušesa. Miško Kranjec, kot rečeno, je edini slovenski pisatelj, ki ga prvenstveno zanima prav ta utrip našega sodobnega življenja«.
Branko Čopič DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSAČA
Ze ob imenu Branka Čopiča, potem pa ob ilustracijah Zulfikarja Džumhurja, znanega karikaturista, nam postane takoj jasno, da gre pri Doživljajih Nikoletine Bursača za posebne vrste dela iz partizanske dobe. In ko začnemo knjigo citati, je ne moremo odložiti do konca,
W\ /I
Ilustracija iz Branka Čopiča Doživljajev Nikoletine Bursača; ilustriral Zulfikar Džumhur
tako so nam všeč to prigode slavnega mitraljezca, ki pa je svoje vrste junak. »Gotovo ni naključje, je napisal France Novšak, da sem se — prebirajoč prvič zgodbo o hrustu Nikoletini — spomnil na nekatere junake naših narodnih pravljic. Spomnil sem se Petra Klepca, ki je sicer doma s trpkega Krasa in zato nemara ne pozna toliko humorja kot Nikoletina Bursač, spomnil sem se na dobrega vojaka Svejka, ki je tip prevejanega in navidezno neuporabnega vojaka, in celo misel na kraljeviča Marka me je spreletela. Nikoletina Bursač ima bržkone nekaj lastnosti vseh teh treh omenjenm narodnih junakov, vendar je zrastel in zraste pred namj tako samonikel in edinstven, da mu ni primere v naši literaturi«.
Medtem ko je Branko Čopič opisoval tega preprostega junaka, pa je obenem pokazal, kakšno je bilo življenje med borbo. V teh smešnih zgodbah pač ni vse smešno, pa čeprav je vse tako povedano. Gotovo pa je način, ki si ga je izbral Bran-
ko Čopič, zelo iskren;; ljudi riše s krepkimi potezami, a se jim pozna ljubeča pisateljeva roka. In tako ti njegovi ljudje kljub krutemu času in mnogoteremu trpljenju ter neizprosnemu boju za življenje jn smrt ne izgube niti drobca syoje preproste, dobrohotne človečnosti.
Ivan Bratko POMLAD V FEBRUARJU
Kdor je bral Bratkov Teleskop, ki ga je v podlistku objavljal tudi naš list, je lahko ugotovil, da v delu ni posebnih literarnih prvin. Kljub temu pa je delo bralca privlačevalo in doživelo je že tudi prevode v tuje jezike; dokaz, da je bilo pisano dbvolj spretno in da je bila vsebina napeta.
Nekaj podobnega bi lahko rekli za njegovo novo povest Pomlad v februarju, ki je izšla pri Prešernovi družbi in jo pri nas dobe kupci Jadranskega koledarja. Ivan Bratko je napisal povest o Ljubljani pred okupacijo, o revolucionarnem o-
svobodilnem gibanju, o boju nosti, izrazito strnjene pri-proti izdajalcem. Povest nam razkriva dobršno mero spret-povednosti in skoraj filmske naglega prehoda s scene na sceno, tako da bo knjiga brez dvoma našla obilo bralcev. V Pomladi v februarju nastopata tudi Gato ip Stefan, znana iz omenjenega Teleskopa istega avtorja, ki tudi obravnava boj proti okupatorju, le v drugih okoliščinah.
Franc Dominko POGLED V VESOLJSTVO
Danes, v dobi sputnikov, bo zlasti ta knjiga privlačna. Živimo namreč v času čudovitega tehničnega razvoja. Izkoriščanje jedrske e-nergije odpira človeštvu ne-slutene možnosti. Zemlja postaja pretesna človeku in že snuje načrte za polet na Luno, na Mars in še dalje. Astronomi sanjajo o dnevu, ko bodo postavili svoje daljnoglede na brezzračni Luni ,. . In morda bodo mlajši med nami to doživeli
Kljub velikanskim težavam je prodrla astronomija že globoko v skrivnosti vesoljstva. Očem nevidna nebesna telesa, ki tudi na fotografski plošči ne pustijo sledi, zaznava radijska antena, ki «vidi» potemtakem v prostor globlje od optičnih naprav. O vsem tem, o telesih osončja, o sestavu Rimske ceste, ki mu pripada tudi Sonce, in drugih številnih zvezdnih sestavih, ki se z ogromno hitrostjo oddaljujejo od nas, o tem, kako je zgrajeno vesoljstvo, ali so tudi nebesna telesa podložna spremembam, ali so še druge Zemlje, ali je človek v vesoljstvu sam — o vsem tem pripoveduje ta zanimiva knjiga.
e * *
Za nedavni praznik republike je Društvo slovenskih književnikov podelilo svoje tradicionalne literarne nagrade za najboljša domača dela v preteklem letu.
Žirija Društva slovenskih književnikov je odbrala za nagrado naslednja tri dela in njihovim avtorjem prisodila tri enake nagrade:
Med proznimi deli je bil nagrajen roman Miška Kranjca »Zemlja se z nami premikai».
Filip Kumbatovič - Kalan je bil nagrajen za knjigo esejev in portretov «VeseIi peter«.
Kajetan Kovič pa je bil nagrajen za pesniško zbirko • «Prezgodnji dan«.
%
Prfinor&I "(Tnevnl 1:
8. decembra 1957
TUDI V ANGLIJI SE ZGODI
Visoki policisti veliki zločinci
Ni tako pogosto, da bi mogli pisati o škandalih na Angleškem. Angleži so vendar znani kot jako mirni, trezni in preudarni ljudje. Živijo v blagostanju, imajo visok življenjski standard, prastaro demokracijo, prastaro aristokracijo, prastaro birokracijo, prastaro policijo ...
In vendar se je tudi na tem otoku, ki se zdi kot nekak simbol pravičnosti in zakonitosti, zgodilo nekaj pred dobrim mesecem, kar je precej omajalo dobro mnenje, ki ga je imel svet o Angležih.
V Brightonu je bilo. To je sicer majhno, a precej znano kopališče na južni obali. Tja so zahajali na coddih* tisti, ki se prištevajo med višje kroge, taki, ki jih je gnala tja bolj želja po uživanju in zabavi, kot pa potreba po počitku, po oddihu.
In v Brigtonu tega ni ravno manjkalo. V nočnih lokalih so nudili zabave in užitkov vseh vrst. Tam se niso ozirali na predpise. Ne plesa niso branili ne pijače, lastniki zabavišč so po svoji volji in želji svojih gostov imeli odprto, dokler se jim je zdelo. A očarljive plesalke, več ali manj pomanjkljivo oblečene, so zabavale goste s plesom in petjem. ..
A nekega dne ...!
Bilo je, 26. oktobra letos, ko je ob 9. uri dopoldne, ob uri, ko je prepovedano točiti alkoholne pijače, vstopil v «Sher-ry’s Ban moški in naročil whisky. Sam gospodar Mr.Lyons mu je postregel, čašo je diskretno ovil s prtičem, da ne bi vsak videl, kaj nese gostu. Pa tudi ura je bila taka, in je bolje, da se whisky ne kaže takrat. Nazadnje, če se ne sme, se pa ne sme točiti pijača! In zakon se vendar mora spoštovati, mar ne?!
Ko se je Mr. Lyons obrnil, da bi odšel, je začutil na sebi neko roko. Bil je to novi gost. Mr. Forbes-Leith, višji inšpektor iz Scotland-Yarda, ki je položil svojo trdo roko nanj.
«Aretirani ste!*
Toda Mr. Lpons ni kazal prevelikega strahu, le nekoliko presenečen je bil. Takoj nato pa se je začel na ves glas smejati, in med smehom je dejal: «Koliko lažnih zločincev pa mislite še vtakniti v luknjo, sir?*
A Mr. Forbes-Leith je po teh besedah, zlasti pa po smehu, spoznal, da se Lyons ne pretvarja, in da v resnici ni zagrabil prave ribe.
Mr. Forbes-Leith je prispel s še nekaterimi drugimi tovariši že pred nekaj tedni v Brighton, da bi razčistil to zadevo, o kateri se je šušljalo po vseh kopališčih na južni obali angleškega otoka.
Delati je bilo treba zelo previdno, ker je kazalo, da imajo precej vplivne zaščitnike, ko so lahko že tako dolgo nekaznovano kršili zakon v tem kraju. Zlasti so se morali skrbno izogibati policijskega predsednika in tudi občinskih mož, ki so kar ljubosumno varovali svojo avtoriteto in ne bi dovolili agentom iz Londona delovati na ozemlju, ki je njih področie.
Za detektiva Heatha so dognali, da je prejemal 50 funtov na teden podkupnine, da je tzamižal na obe oči*. Zato so ga aretirali. Odslej pa je šlo vse mnogo hitreje kot prej. Zaradi aretacije detektiva Heatha se je policijski predsednik, mister Ridge, čutil hudo u-žaljenega. Nemudoma se je pritožil pri županu. Ta se je seveda takoj pritožil v Londonu pri Scotland Yardu in celo pri notranjem ministrstvu. Uspelo jim je rešiti agenta Heatha, ki so ga morali izpustiti. Mr. Forbes-Leith in tovariši bi morali pustiti vse nadaljnje raziskovanje, če ne bi naleteli na vdovo, gospo Z. Ta je povedala, da obstaja v Brightonu gangsterska tolpa, pravzaprav pra va veriga zločincev, ki je varovala vse tiste lokale, v katerih so prirejali prave orgije, kjer so imeli igralnice in pod. Da bi jo zaščitili pred maščevanjem gangsterjev, so jo skrili v neki oddaljeni hiši. To je bilo v resnici potrebno, sicer ne bi mogli izvedeti mnogo, ko so pravzaprav vsi tako klečeplazili pred tistimi veljaki.
Policijski predsednik je bil še zelo mlad mož, komaj 39 let mu je bilo. Bil je major in je bil vedno elegantno oblečen. Ob zaslišanju je izjavil, da so vse obtožbe proti lastnikom nočnih lokalov izmišljene in da ni govora o kakem gangsterstvu. tčeprav se zgodi, da kje prekršijo zakon o omejitvi točenja alkoholnih pijač, ni s tem še rečeno, da gre za gangsterje. Več ali manj delajo to vsi in povsod. Narednika Heatha pa je treba vsekakor strogo kaznovati, če je V resnici prejemal podkupnino. Drugače pa je tukaj vse v najlepšem redu.*
Toda Mr. Forbes-Leith je Bil drugačnega mnenja. Prav izjave tiste vdove so kazale na to, da je v Brightonu vsekakor neka velikopotezna zločinska tolpa, ki ima razpredene svoje mreže povsod. In po njenih trditvah je vodja tolpe Mr. lyons.
No, sedaj pa, ko je Mr. Forbes-Leith čul tisti smeh Mr. Lyonsa, se je prepričal, da je ta komaj postranski člen te močne zločinske verige.
«Le kako korist naj bi imel jaz od tega, da bi kot vodja tolpe varoval svoje konkurente? In končno so v Brightonu še drugi lokali, ki prodajajo v protizakonitih urah whisky in ki pomagajo kaki potrebni deklici do zaslužka! Pri meni ste na napačni poti, sir!* In se mu je prav nesramno zarežal, tako da je Mr. Forbes-Leith dobil kar bolečine v želodcu od tistega režanja.
Povsod, kamor se je obrnil, je naletel na same neprijetnosti, na same ovire. Ni in ni mogel razvozlati tega vozla!]
V mestni hiši mu je policijski inšpektor Hammersley povedal, da je tistega dne navsezgodaj neznanokam izginila neka gospa. To pravzaprav Mr. Forbes-Leitha ni nič brigalo. A še tisti hiv se mu je nosvetilo: «Je tista gospa vdova Z., mati treh otrok, ki stanuje v Dre-by Crescent 21*?
V očeh inšpektorja Hammerslega se je za hip pokazal ironičen zubelj, a samo za prav kratek hipček, komaj za odlomek sekunde, kot blisk, in takoj je bil snet tak kot prej. Toda Mr. Forbes-Leithu ni ušel tisti njegov ironičen pogled.
«Da, sir!* je odvrnil inšpektor, a v njegovem glasu ni bilo moč spoznati nič nenavadnega. bil ie zopet gladek, hladen policijski častnik.
«Aretirani ste!* je tedaj rekel Forbes-Leith.
Hammersleg se je pri teh besedah kar opotekel. A le za hip. Le oči so se mu zožile, a skozi stisnjene ustnice je
siknil:
«Uvam, da tega 'ne boste še obžalovali!*
Tedaj je vstcmil 'policijski šef, Mr. Charles Field William Ridge. Za hiv se je zdelo, da bo planil na Forbes-Leitha,,
kajti takoi je razumel položaj. Toda se je vendarle obvladal.
tMislim, da greste vseeno predaleč, sir!* je dejal počasi. S pogledom ie o-šinil Mr. Lyonsa in strmečega Ham-merslenn. a se je nazadnje zazrl v Forbes-Leitha.
A ta ni okleval niti sekunde:
«Da boste vedeli, kako daleč lahko grem. sem vrisiljen tudi vas prijeti, mister Ridge!*
Vse te aretacije niso moale ostati ne-onažene. Med prebivalci Briohtona je završalo. In ko se ie ustavil jetniški avto vred mestno hišo, in so vanj vstopili aretiranci, oba najvišja policijska funkcionaria iz Briohtona in Mr. Lvons, so se slišali iz množice, ki se je medtem zbrala pred mestno hišo. onorčeni glasovi — proti Mr. Forbes-Leithu.
Že tretii dan po tistem so vsi trije stali pred preiskovalnim sodnikom. Vsi trije so obtoženi protizakonitega delovanja, podkupovanja in sleparstva. Mr. Ridne, pa ie noten teaa obtožen še, da je bil vodja tolne, ki je strahovala ves Briahton. ter da je ugrabil vdovo Z., ngipažnejšo pričo.
Sodna razprava bo že čez nekai tednov in tedaj se bo še boli natanko videlo. kakšno je bilo zločinsko delovanje vseh teh mistrov.
ZVIŠIN
VELJAVEN OD 9. DO 15. DECEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Teden bo bogat s prijetnimi dogodki. Seznanili se boste z zanimivimi osebami. Ne zaupajte preveč svojemu srcu, vzdržite se. Vesele vesti.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Trenutek je ugoden, da u-resničite svoje načrte. Neko prijateljstvo se bo spremenilo in bistva bodo postala globlja. Jgorine priložnosti.
Dvolčka (od 21. 5. do 20. 6.) Sestali se boste z vam priljubljeno osebo. Zgodilo sc bo nekaj novega, nepredvidenega. Pazite na zdravje, ki je v levarnosti.
Rak (od 21. 6. do
22. 7.) Pobude se vam lahko posrečijo, vendar boste rabili pomoč ugledne o-sebe za premo-titev nekaterih zaprek. Pre-enečenja in potovanje.
Lev (od 22. 7. do
22. 8.) Vesela in prijetna srečanja, kr bodo imela trajnejše posledice. V začetku tedna se bodo zbirali temnejši oblaki, naslednji dnevi pa bodo ugodnejši in prijetni.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) V nedeljo se bodo vse težave uredile. Prijetne novosti s poslovnega področja. Posebni zaslužki. Previdni bodite z neznanimi osebami.
Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) V sredini tedna boste srečali osebo, ki je že dolgo niste videii. Delo bo nekoliko težje
vendar boste znali premagati težave in pobrati plodove, Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.) 1-meli boste neprijetnosti z ljubljeno osebo. Z lahkoto boste uresničili svoje zamisli
in izkoristili ugodne priložnosti.
fr
f
Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Teden
bo zadovoljiv, čeprav lahko nepričakovane ovire preprečijo vaše namere. Darilo. Ne razburjajte se zaradi nepomembnih žalitev in spletk.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Dra-f K \ ga oseba pričaku-J je dobre, prisrč-\	ne besede. Go-
Vj	spodarske težave
niso prehude in jih z voljo ter trudom lahko premagate in si zagotovite ugoden položaj.
Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Teden je izredno ugo den, da odprete srce in se izpoveste ljubljeni osebi. Prijetna vest. Ne zaupajte prehitro neznancem. Pazljivost.
Hibe (od 20. 2. do 20. 3.) Sentimentalne dogodivščine vam ne morejo koristiti, temveč vam bodo škodovale. Dober prijatelj lahko nudi veliko pomoč.
ZIZI JEANMARIE
izi Jeanmaire je slavna francoska baletka, ki pa se je sedaj proslavila tudi kot pevka
V Palestini so arabski pastirji pred desetimi leti ob Mrtvem morju
odkrili celo vrsto več kot
*
dva tisoč let starih rokopisov
Celih deset let je preteklo odkar so v Palestini, v bližini Mrtvega morja odkrili domači pastirji v neki votlini prve izmed cele vrste rokopisov, ki so stari več kot dva tisoč let, in do dandanes še niso bili prebrani in razloženi.
Nekega dne meseca marca 1947 je petnajstletni a-rabski pastir Muhammad adh-Dhib odkril v neki votlini stare rokopise, ki so bili shranjeni v velikih glinastih posodah. Pozneje so arheologi spraševali mladega pastirja, kako je prišel do votline, a niso mogli dognati resnice. Nekateri pravijo, da ko je pasel ovce, mu je ena izmed teh ušla in medtem ko jo je iskal, je med skalami odkril votlino. Drugi pa pravijo, da je s prijateljem tihotapil blago čez reko Jordan in da ju je nevihta prisilila, da sta poiskala zavetje v neki votlini, v kateri sta odkrila glinaste posode.
Votlina je oddaljena približno osem kilometrov proti jugu od severne obale Mrtvega morja. V bližini se nahajajo razvaline Stare hebrejske naselbine Khirbet Qumran, v kate-
rih začasno bivajo arabski pastirji.
Mladenič je pokazal ovite rokopise staremu Arabcu v Betlehemu; ta, ki je znal brati in ki je na robovih videl, da črke niso arabske, jih je izročil nekemu sirskemu trgovcu, ki jih je potem po drugih znancih izročil sirskemu metropolitu v Jeruzalemu. Istočasno so arabski pastirji ponudili nekemu starinarju v Betlehemu rokopis, ki se je potem izkazal kot knjiga preroka Izaije, v prodajo za dvajset šter-lingov, a je ta nakup odklonil, ker se mu ni zdel vreden tolikšne vsote.
Nekateri rokopisi so prišli v roke sirsko-pravosiav-nemu škofu Samuelu v Jeruzalemu, druge pa je kupila židovska univerza v i-sterh mestu. Prav na dan, ko so Židje sklenili z a-rabskimi pastirji kupčijo, je skupščina Organizacije združenih narodov sprejela sklep, da se palestinsko ozemlje razdeli na dve državi, židovsko in arabsko. Vsi poznamo vojno, ki je sledila temu sklepu med Židi in Arabci, medtem ko so se Angleži spretno u-maknili iz dežele. Vojna,
ki je nato divjala v Palestini, je pretrgala stike med Arabci in Židi, in v Jeruzalemu samem ni bil mogoč noben stik med židovsko univerzo, med sedežem pravoslavnega škofa in med starinarji, ki so razpolagali z nadaljnjimi rokopisi. Šele po nekaj mesecih je bilo mogoče raznim ameriškim in evropskim znanstvenikom — kristjanom —- priti čez demarkacijsko črto v arabsko polovico mesta.
Arabski pastirji so medtem kar naprej iskali rokopise po številnih votlinah v pogorju na zapadni strani Mrtvega morja, in našli tudi precej blaga. Domačini so na tak način precej zaslužili, ker so jih starinarji dobro plačevali,' čeprav so ti potem zaslužili pri prodaji desetkratne vsote, šele neki oficirji komisije Združenih narodov so s pomočjo jordanske vlade in vojske pričeli načrtno raziskovanje teh votlin.
Vojna ni motila arheologov pri njihovem delu, vsaj kar se notranjega, pisarniškega dela tiče. Arheologov je bilo vse polno v Palestini, ker so mnoge
KDO IN NA KAKŠEN NAČIN JIH JE UVOZIL?
Poplava električnih biljardov
je zajela vso Italijo
Ne gre za pravi hazard,
vendar,zlasti mladina, izgublja s temi igralnimi stroji čas ter denar
Električni biljardi, ali cot jih nazivajo Amerikan-ci, «flippers», so preplavili Italijo in tudi pri nas v Trstu ter okoliških lokalih lahko iz dneva v dan vidimo mladino — pa tudi starejših ljudi ne manjka — kako se gnete pred zelo zapletenim električnim igralnim strojem in skuša na vsak način doseči potrebno število točk,
«Slot machines» je čisto hazardna naprava, kjer se igra izključno za denar. V bistvu ta stroj sestoji iz treh ali več cilindrov, ki imajo narisane podobe, znane iz stripov. Igralec mora s pomočjo posebnega vzvoda (ki ga v Ameriki nazivajo	* zlata	roka»)
spraviti skupaj enake podobe in v takem primeru dobi denarno nagrado.
V Turinu so odprli igralnico, v kateri so samo električni biljardi
da tako dobi zastonj pravico do ene ali več ponovnih iger.
Rimska policija je pričela raziskovati poreklo teh električnih biljardov, čeprav ne obstaja zakonska določba, ki bi jih prepovedovala. Kljub temu pa je naravnost presenetljivo dejstvo, da velika večina teh naprav «uradno» v I-talijo sploh ni bila nikoli uvožena.
Rimska policija je pričela z akoijo v septembru, ko je v dveh mlekarnah in neki kavarni v okolici odkrila električne igralne stroje («slot-machines»), ki so po zakonu prepovedani. Od kod so prišli ti stroji? Tega ni nihče vedel, odnosno ni hotel povedati. Stroji niso italijanskega izvora in so zato skušali odkriti uvoznika na osnovi uvoznega dovoljenja, ki ga izdaja ministrstvo za zunanjo trgovino. Našli niso ničesar. S čisto administrativnega stališča «slot machines» sploh niso nikoli uvozili v Italijo. Takrat so skušali tudi ugotoviti, kako je z uvozom električnih biljar dov in so odkrili, da so jih «uradno» uvozili komaj 110, medtem ko jih je sedaj v Italiji najmanj 20 tisoč. Edini rezuitat teh naporov je bil zelo boren in so tako odkrili, da so te igralne stroje uvozili pod postavko; «otroške i-grače».
Upoštevati moramo bistveno razliko med dvema zgoraj omenjenima vrstama teh igralnih strojev.
Skoro ni treba reči, da je to zelo težko, ker vzvod drugače deluje na vsak cilinder.
V Ameriki so vodili o-gorčeno borbo proti tem igralnim strojem in proti gangsterskemu sindikatu, katerega je vodil znani bandit Costello. On je pričel razširjati te stroje leta 1927, ko se je prenehala prohibicija in ko je imel v rokah obsežen kapital in tudi «delovno silo».
Ta bitka se je sedaj u-spešno končala in so ti stroji v skoro vseh ameriških državah prepovedani.
znani senator Estes Kefau-ver, ki je leta 1952 postal prav zaradi borbe z gan-sterji tako popularen, da je nekaj časa bil resen tekmec za predsedniškega kandidata demokratske stranke.
Vendar pa je treba tudi ugotoviti, da so po vsej verjetnosti te igralne stroje premagali nedolžnejši stroji, ki jih sedaj vidimo tudi v tržaških barih. Kako deluje električni biljard (flipper), prav iz tega razloga skoro ni več treba pojasnjevati. Te biljarde izdelujeta dve ameriški podjetji in jih večino izvažajo. V Italiji stanejo od 100 do 350 tisoč lir. Tehtajo okoli 70 kg in vsebujejo izredno zapleten električni mehanizem, tako da je potreben posebej izučen e-lektričar za morebitno popravilo. V Trstu stane posamezna igra na ta električni biljard 50 lir, po nekaterih italijanskih mestih pa so tudi bolj zapleteni biljardi, kjer velja «žeton» 100 lir. če upoštevamo, da traja posamezna igra približno 6 minut in odbijemo odstotek, ki ga dobi barist, lahko ugotovimo, da zasluži lastnik tega stroja od 3 do 4 tisoč lir na dan.
Ti električni biljardi niso v pravem pomenu besede hazard, zaradi česar tudi policija ni ničesar ukrenila proti njim. Vendar pa predstavljajo resno nevarnost za odraščajočo mladino, ki izgublja pred njimi čas in denar, da že ne govorimo o drugih moralno nedvomno negativnih posledicah.
Resno konkurenco elek-
tričnim biljardom pričenjajo predstavljati avtomatični gramofoni na «že-ton», ki so prav tako ameriškega izvora in ki so se tudi izredno razširili. Težko je reči, koliko jih je v Italiji; računajo, da jih je samo v Rimu od 1000 do 1500. Tak gramofon stane od 800.000 do 1 milijon lir in prinese lastniku povprečno okoli 4000 lir na dan.
Kralj Ibn Saud -je~tudr med ljubitelji tega velikega in bleščečega stroja in ko je lani obiskal Italijo, ga je pripeljal s seboj. Polkovnik njegovega spremstva je bil posebej zadolžen, da je napolnil gTamofon s kralju priljubljenimi ploščami in na svetlo lakirano mizico je lepo v vrsto postavil «že-tone*.
(PO «L’ESPRESSO»)
Zaslugo za ta uspeh ima
iiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHHHHiHiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiimiiiiimmiiiiniiiiii
V
— V ženitni ponudbi sev o svoji lepoti morda nekoliko pretiraval, toda vsaj moja eleganca, gospodična ■ . .
Pika piše
Dragi Primorski!
Od Miklauža sem jast udobila forte dosti: eno borseto ses špeglam noter, koejete naylon, en glau-nik za u glavo in en za se počesat, en Mandolalo ses pestačami in eno povestno knigo. Ko je Pjerina tisto vidla, je rekla: «Kaj ti tisto nosi, kaj ne zna, da imaš vre eno knigo!* In anka pomaranče so ble noter. Ma sem bla foite vesela! Maje fin praznik za otroke ta Miklauš!
Alora je ratala Mokra Cija bolehna, ko je rekla, da odzdaj ne bo mogla več hodit vsak teden, ma samo vsak ta druh! Ma kaj jo zvivajo rematizmi? Ali pa je vre. odpraula ta soje in sose gospodarji uštefali dajat soude. So jih dajali tolko cajta, ko jim je blo prav, da se dela med luctvam Greh in Zdraha, in ko je ona nečko za špotavala in špikala? Ma kdo more to znat!
Anka od mene je zdaj ambot pisala, da zakaj da nisem bla ses Fickatam kadar so bli autobusi ses Lublane! Ben! Ses tistim mulatam jast ne bom hodila! In če če prov znat, sem vse glih bla in sem vidla, da je blo forte dosti ludi in so vsi imeli forte dosti dnarja in so nečko kupavali bičiklete in anka v notranjosti Upima. A teta Tareza, ki predaja na plači je pej rekla: «Ben, zdaj se res vide, kako fin je tak Memorando in anka sporazum! Ludje hodijo nečko les in če, ko sprej, in kupavajo in mi pej predajamo! Saj zato predajamo, da kašen kupava, ne?*
Ma tista Naša Gaspa ses slovenskega Raja je pej forte jejšala in se prtožavala zastran tistga, da so preveč kupavali ludje ses Jugoslavje in da je zmankalo bičiklet, in glih zdaj, koje anka ona tela jo kupit eno. Oh, kako semi smili! Ma naj se nečko potrošta! Naj namalo počaka da bojo nardili nove in bo dobila bol frišno bičikleto! Ma zdaj pa res ne znan, če je tisto prav, da hodijo kupavat vele ses Jugoslavje, ali ne? Bom mogla prašat strica Vanka!
Si pisal, da je imel tisti medeh, kateri zna anka forte fino risat, vre šestdeset let! M a beži, beži! Kako bo vmel on tolko let, ko gre kokar kašen Fr-lek! Ma če je pa tisto prav zares res, bi anka jast bla rada taka ko je on. kadar bom bla tako mlada, ko je On! Živ jo II lava ti!
Ben, zdaj anka a Mery kanci govorijo od enga sojga Sputnika, ma je mičken, in ima razdaljo samo šest palcov. Samo zdaj ne znam, če merijo oni palce, kokar so debeli, ali kokar so dolgi! Ma anka vsi palci niso nanka glih debeli in anka ne glih dolgi!
Te pozdravlja
zapadne univerze podpirale svoje inštitute na tem ozemlju za raziskovanje stare židovske zgodovine. Arheologi so razbrali prve rokopise in se prepričali o njih veliki vrednosti, ki je presegala vsa dotedanja odkritja na tem ozemlju. Rokopisi so v določenih pogledih potrjevali pristnost sedanje razlage Biblije, na nekaterih mestih pa so poudarjali dejstvo, da so tudi Biblijo v stoletjih popravljali in izpopolnjevali židovski svečeniki. Rokopisi so bili zelo stari, izpred Kristusove dobe.
Znanstvena raziskovanja, ki so se pričela po zaključku vojne, so prikazala v vsej svoji luči precejšnjo škodo, ki so jo povzročili domačini v dveh letih letanja za rokopisi, v izključni želji po lahkem zaslužku. V mnogih votlinah so našli raztrgane o-stanke rokopisov in razbite glinaste vrče. V naslednjih letih so arheologi našli celo vrsto drugih votlin, v katerih so bili skriti številni rokopisi, in vse te votline so se nahajale v bližini že imenovanega naselja Khirbet Qumran, znak, da je moralo prav to naselje biti središče tako razvitega pisarniškega delovanja.
In res, pričeli so izkopavati razvaline, našli so prostore za pisarno in za knjižnico. Iz rokopisov si razbrali možnost, da so bili rokopisi — za takratne čase prave knjige — skriti v votline v nevarnosti pred vdorom tujcev. Kdo so ti tujci, arheologi niso mogli ugotoviti. Pravzaprav so se arheologi znašli pred nerešljivim vprašanjem. Prav z lahkoto so prebrali večino rokopisov
— nekatere skušajo še vedno odviti s kemičnimi pripomočki, da ne bi razpadli, — a čeprav je njih vsebina zelo logična, govori samo o nalogah znanih o-seb, ne imenuje pa istih Tjseb, kot da bi bralcem jrilo čisto umljivo, o kom se govori; nekateri rokopisi govorijo d neki verski skupnosti, ki je baje živela v tem naselju ločena od ostalega sveta, in ki se je bavila predvsem s proučevanjem svetih knjig in knjig prerokov. Skupnost je bila zelo resno u-rejena, nikjer pa ni označenih osebnih imen in arheologi se še danes med seboj pričkajo o dobi, v kateri je ta skupnost živela.
Pravzaprav si niso ar-heologi popolnoma na jasnem — kljub jeziku in kljub obliki židovskih črk
— kdaj so bili ti rokopisi napisani in kdaj so bili skriti v votline. Pričkajo Se tudi o tem, ali so bili. glinasti vrči nalašč izdelani za shrambo rokopisov, ali pa so bili uporabljeni tisti, ki so bili pri rokah. Večina arheologov meni, da so bili rokopisi napisani v prvem stoletju pred našim štetjem in hoče videti v tujcih, ki so v nekaterih rokopisih imenovani kot «Kittim» Makedonce Aleksandra Velikega, ali pa Rimljane, ki so prišli osvajat Palestino, kar bi značilo seveda precejšnjo razliko. Nekateri pa so celo mnenja da so rokopise napisali v zgodnjem srednjem veku najbrž domači menihi. Bolj ver-jetna je teza, ki zagovarja več kot dvatisočletno starost rokopisov.
Diskusije med arheologi so bile neskončne in so se vršile bodisi na mestu samem kot na raznih mednarodnih kongresih in v številnih znanstvenih revijah. Diskutirali so in še diskutirajo o pisavi, o jeziku, o verskih načelih izraženih v rokopisih, o zgodovinskih pričevanjih, in vsakdo hoče dokazati svojo tezo.
Nekaj je gotovo. Rokopisi so zares vazni in zanimivi z mnogih stališč, saj je bilo mogoče po njihovi zaslugi izpopolniti in popraviti številna zgodovinska pričevanja. Ko bo ves material točno preštudiran — in do tega bo verjetno preteklo še mnogo časa — in če bodo našli še druge rokopise, bomo točneje -poznali zgodovino židovskega naroda, katerega država je biia pred tisoč devet sto leti uničena in katerega pripadniki so morali v široki svet. Zaradi tega lahko razumemo željo sedanje židovske vlade, znanstvenih ustanov in vplivnih Zidov raztresenih po svetu, da bi kmalu prišli do dna tem rokopisom.	..	..
M. V.
Prim orsTcrJnev m k
8. decembra 1957
HA Sl'IDENJE, TOK, / NIKOL VAS NE A '$XP02.48IM
Ct BI BILI t/Sl UPORNIKI V A ME Al KI TAKI KOT ON. MISLIM DP Bi NAS KM Al O
PREMAGAL! -____ AN,	MOJA	DOLŽNOST
BI BILA, DA STRELJAM  ----'
NANJ.....
"1/	,y*ki
ŽELIM MAM l/SE NAJBOLJŠE, VONClM /________
REKEL SEJ*, DA BI BILA DOLŽNOST IN NE DA Bi GA MORAL ZADETI . y \JAT. NISEM JBtL NIKOLI DOBER STRELEC ■ J
V'"’.. N VIDIŠ.ŽGREŠIL <
\ nA.S£A1 moja vest) 'j \	SEDAJ CISTA/ 1»A
NA BREGU se JE TOM ENKRAT 080 NIL, POTEM PA JE ZGINIL MED DREVJEM |	->	\	a	^--
sKi&ej ,ws,?f
sejmi 'j M j&s.
IDUtiPUi^
^ GLEJ , UAINKINSOVA KOČA >. NJEGOVA ZENA JE TAKO DOBRA KUHARICA , DA SE NE BOM PUSTIL PROSI Tl , GE ME N,POVABI NA VEČERJO^-.—
ZA VRAGA , TOM STOLETJE TE ŽE NE VIDIM I , DOBRODOŠEL !
KAKO JE Z ’ •\DRUilNo ?
ČEZ NEKAJ DNI JE TOM PPIŠEL NA OZEMLJA TRAPERJEV
V POZNO JE , TOM/ NAJBOLJE
---5.---^DA SPI S PRI NAS
VESELI MEN-L /N SMO Tl ŽE ^ DA VAM UGAJAJ PRIPRAVILI '-NTOM 1 /UDOBNO PO .	y	^.STELJO	' w--4W
ODLIČNO, TOM 1 TSEDAJ SIM
pravkar se - ■Amislil ,
DAMO K MIZI > ] KAKO 3/ SAJ BOŠ	POVABIL
PRISEDEL J	/	J—'
^RAVI*TVOJA
Zena , je naj -.
BOLJŠA
AMERIKI >] iV
(Nadaljevanje prihodnjič)
KRIZA
mdreiei smeii - Kimi m lancs
VODORAVNO: 1. dva enaka predloga; 3. tuje moško ime; 7. dobra pečenka (iz domače pitane živali); 11. Župančiče-va pesnitev; 14. glavno mesto severnoafriške pokrajine; 16. računski znak; 18. pamet, um; 20. ženski lišp; 21. angel; 22. pripadnik oboroženih sil; 23. arabski žrebec; 24. mesto in pristanišče ob zahodni obali Afrike; 26. oster, piker; 28. hlapovito; 30. svetel blesk; 31. del kolesa; 32. ena izmed nšj-starejših vrst cerkvene večglasne vokalne glasbe brez instrumentalne spremljave; 33. igličasto drevo; 34. angleški filozof, utemeljitelj novodobnega empirizma; 36. angleška vladarska družina; 38. gora na Štajerskem; 40. znak za aluminij; 41. na poseben način zrejen prašič; 42. čriček; 43. bližnji cilj vsemirskih raket; 44. znan bogataš starega Rima; 46. neuspeh, poraz; 48. del korespondence; 50. enoter; 51. mejaš; 52. strup, gnoj, žolč; 53. kazalni zaimek; 54. točka na nebu; 56. vodja enega najpomembnejših kmečkih uporov na naših tleh; 58. madžarsko moško ime; 60. kraj ob Soči; 61. majhen las; 62. kraj groze in muk; 63. nočna ptica; 64. gorovje in višavje v Aziji; 66. obrtni delavec; 68. domače pralno sredstvo; 70. kratica za rajhsmarko; 71. o-rodje za težka zemeljska dela; 72. kazenski udarec, globa; 73. posledica pomanjkanja vode; 74. mesto v južni Franciji; 76-
pripadnik evropskega naroda; 78. vas na prehodu iz spodnje v zgornjo Savinjsko dolino; 80. vas na Vipavskem; 81. svetovno znana makedonska folklorna skupina; 82. samec domače perutnine; 83. kratica za delniško družbo.
NAVPIČNO: 1. gabljiv občutek; 2. nerejen ;3. polotok ob Rdečem morju; 4. sredi lise; 5. pravec; 6. del proge; 7. vas v sežanski okolici; 8. del kolesa; 9. besedna začaranost; 10. besedica, s katero tvorimo presežnik;. 11. vrsta zlatnika; 12. razum; 13. prevozno sredstvo; 15. točka na nebu; 17. neizbežen; 19. arest; 21. športni čoln; 22. vrsta blaga, klobučevine; 23. ime pesnika A-škerca; 25. del telefonske ali električne napeljave; 27. o-značba kraja in dneva; 29. vrsta uganke; 30. pristanišče na Balkanskem polotoku; 31. moralna vrlina; 32. enočienik; 33. umetniško plesno izvajanje; 35. topotanje; 37. posmehljiv naziv za moškega; 39. kraj ob hrvatskoslovenski meji južno od Bele krajine; 41. prekipevajoč življenja, bohoten; 42. način; 43. vrsta pesnika; 45. pripadnik bojevitega ruskega plemena, ki je živelo ob Volgi; 47. nevarna bolezen; 49. moško ime; 51. orjak; 52. močno razvit podočni zob; 53. ruski šahovski velemojster; 55. adresa, naziv; 57. hipen, nagel, površen; 59. vrtnina-specialite-ta; 60. kislo kobilje mleko; 61. vrsta platna; 62. del roke; 63.
določene barve; 65. občutek sitnosti, nadležnosti; 67. svečana, uradna oprava, obleka; 69. mesto v Belgiji; 71. obrtnik; 72. slovenski mednarodni šahovski mojster; 73. češki skladatelj; 75. osebni zaimek; 77. okrajšana oblika za mene; 79. znak za tantal.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO:	1.	voluhar,
8 Negotin, 15 kilometer, 17. kadaver, 19, kotiček, 20. Vuk, 22. polaren, 24. omivan. 25. seboj, 27. lenive, 28. lečen, 29. korelat, 31. nomad, 32. Oman, 33, no, 34. značaj, 36. alo, 37. nor, 38. peza, 40. spinet, 42. NOB, 43. Ir, 44. maroni, 46. stilen, 47. ro, 48. zar, 50. nerado, 52. itak, 53, Pij, 54. atom, 56. doteči, 58, es, 59. koze, 60. tiger, 62. gojitev, 64. doliv, 65. ovaduh 67. letak, 68. pokora, 69. retušer, 71. neč., 72. Ko-mižan, 73. nezadet, 75. kapitalen, 77. carinik, 78. napačen.
NAVPIČNO: 1. vitičar, 2. o-liven, 3. umen, 4, Ločan, 5. Hek., 6. At, 7. reverz, 9. ek, 10, GAP, 11. O dol, 12. talen, 13. Ivanov, 14 neri man, 15. komemorativen, 16. Rubens, 18. revaloriziran, 19. kolonizator, 21, kolaps, 23. nedoboje-van, 25. So, 26. jačiti. 29. kozorog, 30. tanitev, 33. nered, 35. Jelas, 38. Pan, 39. Anatol, 41. tek, 45. idejen, 49. Rogatec, 51. očitek, 53. položen, 55. Meduza, 57. Itačan, 59. kokile, 61. ruiar, 63. eik, 64. domač, 66. Hedi, 68. pota, 70. Ren, 72. kip, 74. ti, 76. pa.
RAZGOVOR	NA	TRAVNIKU
ooooooooooc
Pratersko kolo na Travniku
Monotonijo današnje, nekdaj tako živahne Gorice, je prekinil Andrejev semenj. Na Travniku je bilo v ponedeljek opoldne, ko smo srečali 77 let starega Jožefa Juga iz Solkana, izredno živahno. V veliko pratersko kolo je bal zamaknjen naš prijatelj, ko smo ga vprašali, kaj meni o Andrejevem semnju.
«Takrat, to je bilo še davno pred prvo svetovno vojno, ko sem se s prijatelji sprehajal po semnju, ni bilo takih reči, kot je tale,* in je z roko pokazal proti kolesu, ki se je svetilo v o-poldanskem soncu. «Na Travniku ni bilo vrtiljakov in podobnih zadevščin, tu so se sklepale le kupčije, medtem ko je bil prostor za zabavo tam za zelenjadnim trgom, od katerega pa je danes ostalo le še malo prostora.*
Možu se je razvezal jezik. Bolj ko smo ga poslušali, bolj se nam je kazala slika Gorice, kakršne danes ne poznamo. Pred nami je zraslo kulturno, gospodarsko in trgovsko središče go-riških Slovencev, kakršno je Gorica pred prvo svetovno vojno v r.esnici bila in skušala ostati tudi po vojni, vse do tistih strašnih let fašističnega nasilja r>ad slovenskim ljudstvom.
Pripovedovanje očanca iz Solkana nas je popeljalo za trenutek na Koren, ki je bil s Katerim j evim trgom vedno, posebno pa še za Andrejev semenj, središče in zbirališče ljudi «z gor* — «do-lenjih* pa tudi »gorenjih* — ki so prinesli na veliki semenj svoje blago naprodaj: drya, lesne in druge izdelke, kuhinjsko posodo, čepovan-ske nože, »fauče* in druge predmete, ki so potrebni kmetom in obrtnikom. Pri «Fieglu», »Droču* in «Komelu* na Komu je vsak ponedeljek Andrejevega semnja pošlo kmalu vse, kar so pridne kuharice pripravile že več dni poprej. V gostilnah so popili mnogo vina, saj se je le pri kupici žlahtne kapljice lahko sklenila dobra kupčija.
Za gradom je bil velik živinski semenj. Tam so se srečali Vipavci in Furlani, Brici in Kraševci, Goričani in hribovci. Na obširnem pifostoru so bile dolge vrste voz s kurivom in senom, vmes so krulili prašiči ter mukala goveja živina. Živinski sejem je trajal do poznega popoldneva. Potem pa so se vsi ljudje zgrnili na Travnik. Tu so bile stojnice s tekstilom. Kmetje so globoko segali v žep, saj je bilo včasih potrebno kupiti kar cpečo* blaga za hčer, ki je že bila obljubljena za nevesto. Zena je naročila lonce, perilo in čevlje za o-troke. Otroci so dolge tedne sanjali o mandorlatu in podobnih slaščicah in takrat so se jim želje izpolnile. Po nakupih so očetje odšli spet v gostilno na vampe ali golaž in seveda liter briškega ali vipavskega novega vina. Kdor je hotel poiskati prijatelja iz Brd, je stopil k «Bon Furlanu* ali k «čme-mu orlu* in «Maksu» v Ul. sv. Ivana, medtem ko si Vipavca lahko srečal «Pri
Letos smo imeli z žganjeku-1 ho res pravo smolo. Kupili smo kotel, ki je napisan na I ime enega od vaščanov, ga postavili v Torkli in 1. novembra smo začeli kuhati. Vaščan, ki ima kotel, je na ,finančpi intendanci plačal za vsako u-ro kuhe 310 lir in če upoštevamo, da proizvaja kotel en in pol litra žganja na uro, tedaj smo pač pošteno plačali.
Toda nekega večera so prišli v vas financarji iz Milj in osemnajstim kmetom zapečatili posode z žganjem. Zdelo se je, da bo s tem stvar končana, kajti «bolete» smo kasneje dobili, toda ko so prišli drugič, so zapečatene posode z žganjem odnesli. Sedaj pa še pravijo, da bomo morali plačati globo. Tako smo ob denar za kuho, žganje in še z globo nam grozijo!
Menimo, da smo delali po vsem legalno in še ni bilo »bolet* takoj pri roki, ni naša krivda. Za žganjekuho smo plačali predpisano takso in res ne vidimo razloga, da bi sedaj z nami tako ravnali. Morda imajo financarji do neke mere prav, ko pravijo, da se držijo predpisov. Toda predpisi se lahko tolmačijo tako ali pa drugače. Ce bi financarji upoštevali, da smo ( bili letos hudo prizadeti za-1 radi toče in mraza, ki sta j nam pobrala skoraj ves pridelek, tedaj prav gotovo ne bi odnesli žganja in nam sedaj grozili še z globo. Prav bi bilo, ko bi se kdo od pristojnih oblasti za naš primer zavzel, kajti nedopustno je, da se že tako prizadeti kmetje tlačijo tudi s takimi postopki.
VELIKI REPEN
Kot smo že enkrat poročali, se naša vas močno modernizira, saj je bilo v zadnjem času zgrajenih nekaj novih hiš, nekaj pa so jih popravili ali dozidali. Najpomembnejša zgradba pa bo nova dvorana gostilničarja Guština, ki bo med najlepšimi, če ne najlepia na vsem našem podeželju. Velika in svetla dvorana z okrog 20 X 9 m površine bo imela lep oder z dvema hodnikoma na vsaki strani. Upamo, da ne bo služila le zabavi, temveč tudi kulturnoprosvetnim prireditvam.
Kamnolom »Petroviča*, ki
ga je občina odstopila ustanovi SELAD, zaposluje precej domačih delavcev, zato pa so zamrla dela, ki bi jih bilo treba napraviti v okviru te u-stariove za potrebe občine. O-menimo naj tudi, da še ni rešeno vprašanje dostopa na vojaško strelišče, čeprav je bilo v tej zvezi že nekaj intervencij. Skrajni čas bi bil, da se to vprašanje spravi z dnevnega reda!
MALI REPEN
Iz vseh kraških vasi čitamo dopise, le iz naše se malokdaj kdo oglasi. Zato naj da-
nes najprej omenimo, da je upravitelj Rimskega kamnoloma v Nabrežini že pred poldrugim letom obnovil nekdanji kampplom v «Sevki» in kmalu ugotovil, da se je obnovitev izplačala. Naleteli so namreč na nekaj lepih skladov «repniča», ki je v svetu tako cenjen in je po njem veliko povpraševanje. Več dni pa so potrebovali, da so odstranili iz jame žerjav, ki se je pred nedavnim utrgal in povzročil hudo nesrečo, pri kateri je enega delavca ubilo, enega ranilo, šest pa jih je za las ušlo smrti.
Omenimo naj tudi, da bo poleg tega kamnoloma odprlo nov kamnolom tudi podjetje Gorlato iz Nabrežine.
Nekaj domačih žena vozi mleko v Trst, in sicer z jutranjim avtobusom. Nerodno pa je, ker pride avtobus le do odcepka ceste proti Proseku in Briščikom. Al; bi avtobus res ne mogel v vas?
S cestami pa smo siromaki v vseh smereh; proti Zgoniku, do proseške železniške postaje in Briščikom. Upamo, da bo v novem letu kaj bolje.
SESLJAN
Nismo mislili, da bomo morali še kdaj obravnavati tako zadevo, kot je tale: V naše poštno območje spadajo poleg Sesljana tudi Vižovlje, Mavhi-nje in Cerovi je, torej rrzen ene narodnostno mešane tudi povsem slovenske vasi. Do pred nedavnim je bila v poštnem uradu nameščena u-radnica, ki je bila vešča obeh jezikov, sedaj pa so nasf.avi’i drugo, ki zna le italijanski. To je ogorčilo prebivalce vseh o-menjenih vasi, ki zahtevajo, da poštno ravnateljstvo svuj, do Slovencev diskriminacijski ukrep, prekliče. Menimo, da i-mamo pravico tudi na pošti občevati v našem materinepi jeziku in zato zahtevamo, da se zopet nastavi uradnica, ki bo obvladala oba jezika. In ker smo že pri tem, naj tudi poudarimo, da bi bilo najbolje, ko bi uradnica na naši pošti obvladala tudi nemščino ali kak drug jezik, saj tujih turistov v poletnih mesecih ne manjka.
OPČINE
V ponedeljek popoldne smo spremili na zadnji poti pok Uršulo Sosič vd. Daneu, ki je umrla v visoki starosti 91 let in je Bila potemtakem najstarejša vaščanka. Pogreb i se je udeležila velika množica oo-mačinov. pokojnici je pred hišo žalosti in na domačem pokopališču zapel v slovo pevski zbor, ki ga je vodil K. Boštjančič. Naj ji bo lahka domača zemljica, žalujočim pa naše sožalje!
Vprašanje bivšega ameriškega igrišča še veuno ni rešeno. 24 lastnikov čaka, da bi se
stvar premaknila z mrtve točke, toda očitno je, da se pristojnim obha1 it’i nikamor ne mudi. Pred nedavnim smo dobili ponudoo, da bi CONI odkupil samo igrišče v l ikem pomenu besed-, kar pomeni, da bi nam preostali prostor i-grišča vrnili. Ta re<i*ev nam ni po volji, ker so se med tem časom sočni travniki spremenili v pusta, nerodovitna zemljišča. Prepričani pa smo, da bosta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, ki i-mata sedaj zadevo v rokah, problem rešili v splošna zadovoljstvo vseh prizadetih kmetov.
R0RŠT
Dela z s dozidavo šolskega poslopja so se že začela. O pazili smo, da so začeli dovažati material pa tudi baraka za delavce je že postavljena. Upamo, da bodo v prihodnjem letu naši otroci že v novem oziroma prenovljenem šolskem poslopju.
Se enkrat naj omen’mo potrebo po asfaltiranju poti skozi vas. Ce so z asfaltom zado-j voljni v Boljuncu in Dolini, tedaj res ne moremo razumeti, zakaj ne bi bil asfalt dober j za Boršt. Smešno je, da se nekateri izgovarjajo, češ da so Borštani proti. Ce so trije ali štirje proti asfaltu, so pa vsi drugi za to, da se poti čimprej asfaltirajo. To naj na občini vsekakor upoštevajo!
V našem zadnjem nedeljskem dopisu je prišlo do neljube pomote. Napisano je bilo, da sta zakonca Zahar, ki sta praznovala zlato poroko, »stopila že krepko v osemdeseto leto starosti*, medtem ko bi se moralo pravilno glasiti «v sedemdeseto leto starosti*. Vsekakor jima želimo, da bi lahko čez deset let napisali to, kar smo po pomoti napisali že prejšnjo nedeljo.
RAZO VIC A
Pretekli torek smo imeli sestanek, ki sta ga klicali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Sestanek je bil dobro obiskan, saj se ga je udeležilo kakih 50 kmetovalcev, ki so razpravljali o najvažnejših kmečkih problemih. Pred-vem nas je zanimalo vprašanje pokojninskega zavarovanja, nič manj pa seveda zdravstvene zaščite. Ne moremo namreč razumeti, da vladni komisar še ni razširil tega zakona na naše področje, ko pa se v Italiji izvaja že tri leta.
Zanimalo nas je tudi vprašanje dvolastniških prehodov in smo bili zadovoljni, da nam je predavatelj vse tako podrobno obrazložil. Na sestanku je bila tudi izražena želja, da bi obe kmečki organizaciji organizirali večerni tečaj za živinorejce, ki bi nam lahko mnogo koristil.
SAMAT0RCA
0 žganjekuhi v Mačkoljah
zvezdi* ali »Kodermacu* na Trgu sv. Antona.
V Raštelu ni bilo prostora niti za ljudi, kaj šele za kolesa in druga vozila. Trgovci so vabili kupce in že pri vratih kazali svoje blago. Tudi na Travniku, v Gosposki, ulici, v bližini pošte ni bilo manj gneče. Ponedeljek je bil za Goričane dolgo pričakovani dan, ki je polnil žepe in listnice.
«Danes je pač drugače, kajne?* smo zopet ogovorili starega Solkanca. «No, da,» je prijazno odgovoril, »zabave je več, zato pa toliko manj kupčij, že pred zadnjo vojno je Andrejev semenj zgubil na svojem pomenu in postal iz resničnega semnja bolj zabavišče za mlade ljudi. Danes pa je seveda še slabše. Mesto je izgubilo svoje zaledje, mi kmetje onkraj meje smo našli nova tržišča, tukajšnja okolica pa je majhna. Kljub temu je bilo na bloku v Solkanu danes mnogo ljudi, posebno starejših, ki jih Andrejev semenj še vedno privlači in zato nič čudnega, da sem moral čakati kar dobre pol ure. Mislil sem, da Gorice ne bom več videl, pa sem se vseeno odločil. Kupčij ne bom sklepal kakor nekoč! Toda oglasil se bom pri starih znancih, ki se jih vedno rad spominjam,*
še nekaj besed o Andrejevem semnju. Goriška občina sicer skuša kolikor toliko ohraniti bistvo Andrejevega semnja za Gorico ter ji pri tem pomagajo tudi druge občine sedanje gori-ške pokrajine. Te so namreč v nedeljo in ponedeljek, to je v dveh najbolj obiskanih dneh semnja, organizirale avtobusne prevoze v Gorico. Odziv Furlanov, pa tudi prebivalcev Tržiškega in Krmina je bil dokaj velik. Sicer pa je bilo tudi kramarjev letos več, ki so računali na večji dotok prebivalcev z onkraj meje, saj jih pride v Gorico v enem samem mesecu 50.000.
Občina je zadnja leta or ganizirala tudi traktorsko tekmovanje in vinsko razstavo. Na tej razstavi so bila razstavljena predvsem furlanska vina in nekaj briških vin iz okolice Krmina. Na žalost ni med njimi nobenega slovenskega razstavljavca. Naši vinogradniki z Oslavja in iz števerjana v glavnem nimajo izbranih vin, s katerimi bi lahko tekmovali. Temu je krivo slabo kletarstvo, vendar je to
V nedeljo zvečer, ko so bili domači v kuhinji, možje pa so pretakali vino, se je iz novozgrajenega Budinovega hleva oziroma senika začelo ka: diti. Domači so kmalu opazili, da sč je vnelo seno, in so hitro začeli gasiti, medtem ko je nekdo stopil v Salež ter po telefonu obvestil gasilce z Op čin, ki so kmalu prišli na mesto. Ogenj so opazili okoli 18. ure, gasilci z Opčin, katerim so se pridružili še oni iz mesta, pa so zadnje iskre pogasili šele okoli dveh ponoči.
Domači računajo, da je o-genj povzročil za en in pol milijona lir škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Hlev je močno poškodovan, streho bo treba skoraj v celoti popraviti, da ne govorimo
o senu, ki so ga z velikimi
težavami spravili iznad Grlja-na v vas.
Toda kadar se smola nekoga loti, ga zlepa ne zapusti. Dan kasneje je Silvo Budin ,odšel na oranje s traktorjem, ko se mu je pripetila nesreča. Traktor se je na valovitem terenu prevrnil. Silvo je stopil 7. njega, a prepozno, kajti traktor mu je zlomil levo nogo in so ga morali kasneje odpeljati v bolnišnico, kjer pravijo, da se bo moral zdraviti dva meseca. Na traktorju je bilo za kakih 30.000 lir škode.
Želimo mu, da bi čimprej okreval, in pa seveda to, da bi Budinovi v bodoče okusili tudi kaj sreče in ne samo smole!
Oglašamo se predvsem zato, da svet ne pozabi na naš zaselek, ki je sicer viden daleč naokoli; še lepši razgled pa imamo mi, saj vidimo daleč naokoli, tudi na morje. Casa za razgledovanje je seveda malo, ker imamo mnogo dela na naših kmetijah, predvsem z živinorejo oziroma mlekarstvom. Naša orna zemlja je izredno težka, menda zato, ker je podaljšek glinaste žile, ki jo najdemo nad kamnolomom Petroviča in ob starem eolskem kalu. Ker navaden plug ni bil kos tej zemlji, si je sedaj posestnik Milič nabavil traktor in dosedanje težave so izginile. Traktor služi tudi sosednim vasem in to brez dvoma pomeni napredek.
Zima je pred vrati in par toplih copat ne bi škodil. Kramarji jih še precej prodajo in so s kupčijo kar zadovoljni
•iiuiiNiiniiiiiiiiMiiiMiitmiHitiuimvtMitmiHimuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMimiitMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMi
Leta 1949 je Reka prestopila bregove in deroča voda je skoraj povsem zasula strugo s kamenjem in peskom. Od takrat dalje je Reka ob vsakem močnejšem deževju tako narasla, da se je razlila preko naših njiv, ki so v kratkem postale neuporabne, čeprav smo prej na njih pridelali mnogo krompirja, fižola, koruze in tudi sadnega drevja ni manjkalo.
Lansko leto so strugo očistili od Oreha do mosta pri O-spu, tako da na tem odseku ni več nevarnosti poplav. Drugače pa je na jugoslovanskem ozemlju, kjer Reka še zdaj ni očiščena, tako da voda še vedno preplavlja njive. 2e pred štirimi leti se je nekaj govorilo, da bodo na tem pod-
ročju strugo očistili, toda do sedaj se še ni nihče zganil. Menimo, da bi morale jugoslovanske oblasti tudi za to poskrbeti, saj nam ni vseeno, če imamo namesto nekdaj plodnih njiv pusta in neuporabna zemljišča.
ZACRAJEC
Avtomobilčki na Andrejevem semnju nudijo predvsem mladini veliko zabavo in so skoraj vedno zasedeni, predvsem pa v zgodnjih večernih urah
PRERENEC
problem, o katerem bomo kdaj pozneje kaj več spregovorili.
Tudi traktorskega tekmovanja se slovenski kmetje niso udeležili, čeprav imamo nekaj izkušenih traktoristov. Morda se bodo vabilu Kmetijskega konzorcija odzvali prihodnje leto. Goriški trgovci so letos privabili odjemalce z izredno okusno pripravljenimi izložbami in so napravili, vsaj pravijo, nekaj lepih kupčij. Zveza trgovcev je nekaj svojih članov tudi nagradila ter s tem prispevala svoj delež za čimboljši uspeh Andrejevega semnja, ki je letos vsaj do neke mere zopet pridobil na svojem pomenu.
D. M.
Na vinski razstavi
Prim orsH linevni Ic
6 —
8. decembra 1957,
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 8,4, najmižja 3,7, t>b 17. uri 7,4, zračni tlak 1018,2 pada, veter 2 km na uro jugovzhodnik, vlaga 60 odsit., nebo pooblačeno, morje miirno, temperatura morja 12 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 8. decembra
Brezm. sp. D.M., Deva Sanice vzide ob 7.33 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 17.53 in zagone ob 8.17. Jutri, PONEDELJEK, 9. dec. Peter, Savica
Neapelj
Pretekli petek se je demo* kristjanski minister Tambro-ni na seji poslanske zbornice spremenil v »neizprosnega« tožitelja Laurove monarhistične občinske uprave v Neaplju. V odgovoru na vprašanje komunističnega poslanca Caprara o nezakonitem delovanju in o korupcijah neapeljske občinske uprave, ki ji načeluje kapitan Lauro, je Tam-broni izjavil, da je vlada zaradi tega napravila v Neaplju posebno preiskavo. Obr-ujen proti Laurovim monarhističnim poslancev, je notranji minister predočil poslanski zbornici vse sleparije, nezakonitosti in korupcije, ki jih je zagrešila neapeljska občinska uprava pod Laurovim županovanjem.
Letos aprila je primanjkljaj neapeljske občine dosegel 33 milijard 500 milijonov lir, in sicer 12 milijard več kot lani. Tambroni je izjavil, da bodo nekatera nepoštena dejanja prijavili sodišču. V svojih letih županovanja je Lauro natrpal občino s 14.000 u-službenci. Del teh uslužbencev je prejemal razne mesečne nagrade, ki so bile v mnogih primerih višje od mesečne plače. Teh »ugodnosti« so bili seveda deležni Laurovi »prijatelji«. 44 občinskih avtomobilov je Lauro dal na razpolago raznim ((prijateljem«. Poleg tega pa je najel na občinske stroške še 33 zasebnih avtomobilov za osebne potrebe svojih »prijateljev«. Neapeljska občinska u-prava je zagrešila tudi velike poneverbe v volilnih spiskih in krivično črtala iz volilnih seznamov 10 odstotkov vseh volivcev.
Potem ko je končal z obtožbami proti neapeljski monarhistični občinski upravi, je minister Tambroni izjavil, da je od leta 1955 dalje, in sicer odkar je notranji minister, skušal »preprečiti veliko škodo in hude posledice neapeljskemu prebivalstvu«.
To, kar je povedal Tambroni, ni bila do sedaj nobena skrivnost. Se manj pa je bilo to stanje v neapeljski monarhistični občinski upravi skrivnost za demokristjan-ske vlade, ki so se vrstile v letih odkar Lauro upravlja občino. Časniki so o teh poneverbah in drugih sleparijah mnogokrat pisali. Toda vlada je bila za te obtožbe proti Lauru in njegovi druščini vedno gluha. Vsa pretekla leta je brez ugovora krila milijardne primanjkljaje, ki jih je ustvarjal Lauro, da je lahko z njimi kupoval revne volivce, občinske uradnike in vso tisto množico »političnih aktivistov«, ki so mu zagotovili županski stolček. Vlada pa je kljub temu plačevala in molčala. Tako so do sedaj demokristjani ravnali z neapeljsko monarhistično občinsko upravo.
Kako pa ravna demokrist-janska vlada s Trstom? Po mačehovsko. Samo obljublja in skoraj nič ne da. Občinski upravi odreka najnujnejšo podporo. Noče več kriti nujnih obveznih izdatkov, ki jih občina sama ne more kriti zaradi prenizkih dohodkov. Vse solze, ki so jih svoj čas nekatere vladne osebnosti potočile za Trst, so se sedaj spremenile v grenak žolč, ki ga morajo Tržačani vsak dan požirati. Vlada se ne zanima za rešitev spora med delavci in upravo ladjedelniške industrije. Obenem pa nam je poslala na občino svojega komisarja, ki ima nalogo, da zniža tudi najbolj nujne občinske izdatke, da zviša dav-
ke na najvišjo raven, da zviša cene vseh Acegatovih u-slug, da razpusti občinsko podjetje za čiščenje mesta in da ga izroči zasebnikom, da izroči zasebnikom upravljanje vseh občinskih cest; skratka, da stori vse tiste nesocialne ukrepe, ki jih ne bi hotela sprejeti nobena izvoljena občinska uprava.
Hkrati pa vlada in tukajšnje državne oblasti nočejo izvajati zakona za obnovitev občinskega sveta; zakona, ki določa, da mora biti občinski svet izvoljen najkasneje v treh mesecih po njegovem razpustu. Vsiliti hočejo mestu komisarja do tedaj, dokler ne bo izvršil vseh »svojih nalog«, ki so mu jih poverili vlada in njeni predstavniki v Trstu.
To sta dve meri vlade do dveh mest, in sicer do Lau-rovega Neaplja in do »najbolj italijanskega od vseh i-talijanskih mest«, to je do Trsta.
Razkol med misini
Razkol med tržaškimi fašisti, ki je nastal po izstopu iz stranke poslanca Colognatti ja in občinskih svetovalcev Accerbonija ter Battaglie, povzroča osrednjemu misinske-mu vodstvu velike skrbi. Zato so za prihodnje politične volitve baje določili za kandi' data v tržaškem volilnem o-krožju sedanjega poslanca in člana vodstva MSI Filippa An-fusa, ki naj bi vsaj po želji rimskih fašistov pridobil za MSI večino razočaranih črnosrajčnikov. Sicer pa ni pričakovati. da bo Anfusu u-spela njegova namera in dvomimo, da bodo fašisti dobili v tržaškem okrožju poslanca.
V decembru odhod 2 ladij v Avstralijo
V okviru delovanja CIME bosta v decembru odpluli iz Trsta dve izseljenski ladji. V ponedeljek bo odplula motorna ladja «Africa», na katero se bo vkrcalo 52 italijanskih delavcev. V Brindisiju se bo vkrcalo še 24 delavcev, nato bo »Africa« odplula proti Rodeziji in Južni Afriki. Pričakujejo, da bo priplula v Ca-petovvn 2. januarja,
18 decembra pa bo odplula iz Trsta holandska motorna ladja »Groote Beer«, na katero se bo vkrcalo 800 madžarskih beguncev. Prva skupina 600 begucev se bo pripeljala v Trst iz Avstrije s posebnim vlakom ob pol sedmih druga skupina 200 beguncev pa se bo pripeljala z drugim posebnim vlakom iz Anglije in bo prispela v Trst proti večeru 17. decembra. Računajo, da bo holandska ladja odplula iz Treta ob 11 uri dopoldne in da bo priplula v avstralsko pristanišče Freemantle 8. januarja, v Melbourne 12. in v Sydney 16 januarja.
Upravni svet blagajne za obrtnike
Živahen obmejni promet
Obmejne bloke tržaškega področja je prestopilo na o-snovi videmskega sporazuma v novembru 474.857 oseb, med katerimi je bilo 231.019 tržaških prebivalcev in 243.838 prebivalcev jugoslovanskega obmejnega področja. Število prehodov se je povečalo v primerjavi z oktobrom, ko je mejo prešlo 460.883 oseb.
Od začetka izvajanja videmskega sporazuma so zabeležili skupno 7.550.804 obmejnih prehodov, od katerih so jih izvršili 3.771.778 tržaški in 3.779.625 jugoslovanski prebivalci. Promet z dvolastniški-mi izkaznicami je vključen v teh številkah in je prešlo mejo s tem dokumentom 141 tisoč 580 Tržačanov in 94.344 Jugoslovanov.
 ««-------
Bivši uslužbenci ZVU pri ministru Zotti
Upravni odbor Zveze u-službencev komisariata je povabljen jutri na razgovor z ministrom Zotto, s katerim bodo razpravljali o zakonskih osnutkih za rešitev vprašanja uslužbencev bivše ZVU.
Nove proge na Jadranu
Ministrstvo za trgovinsko mornarico je pripravilo načrte za preureditev rednih pomorskih zvez v severnem in srednjem Jadranskem morju. Gre za obalne pomorske proge, na katerih bb plulo pet novih ladij; ena bo imela 450 ton, dve po 25o ton in dve po 1400 ton.
V srednjem Jadranskem morju bodo uvedli sledeče pomorske zveze; Ancona. Lošinj, Reka, Pulj. Trst, Benetke, Ancona. Ladja bo na tej progi vozila enkrat tedensko. Naslednja proga; Ancona, Rimini, Ravenna, Benetke, Trst, Pulj, Reka, Lošinj, Ancona: vsak teden od 1. aprila do 31. aprila. Tretja proga; Ancona, Zadar, Šibenik, Split in obratno: dvakrat tedensko.
V severnem Jadranskem morju bodo uvedli sledeče proge; 1. Trst. Gradež in nazaj dvakrat dnevno od 15. maja do 30. septembra. 2. Trst, Koper, Piran, Umag in nazaj petkrat tedensko s pristajanjem v Izoli in enkrat na teden bo proga podaljšana do Novega grada. 3. Trst, Koper, Piran Pulj in nazaj enkrat tedensko. 4. Trst, Milje, Koper in nazaj vsak dan. 5. Trst, Grinjan, Sesljan in nazaj vsaik dan od 1. julija do
131. avgusta.
Mestno gledališče iz Ljubljane
„VEČER V CITAVNICI V ZABAVO IN PODUK
V soboto 14. decembra ob 20.30 uri in v nedeljo 15. ob 16. uri v Avditoriju
Mestno gledališče iz Ljub- > Staričeva; Grgo Breza - poljane bo na vabilo SNG v I spod Miklavc.
Trstu gostovalo v soboto, 14. decembra ob 20.30 in v nedeljo, 15. decembra 1957 ob 16. uri v Avditoriju v Trstu z igro »VEČER V CITAVNICh v zabavo in poduk. Pervi razdelek:
1. Pozdrav udov čitavnice ljubljanske.
2. Detelja. Izvirna šaloigra v enem delu. Spisal Miroslav Vilhar.
Osobe: Tine Gaber - g. Drofenik; Jože in Ste/e, njegova sinova - gospod Kalan in gospod Brezigar; Tone Klanec -gospod Albreht; Metka in Cilj-ka, njegovi hčerki - gospo-
Borba tržaških kovinarjev
Posredovanje v Rimu za rešitev spora
Uspešno nadaljevanje nabiralne akcije za stavkajoče delavce
V pričakovanju nadaljnjega lavcev Tržaškega arzenala, ki
V petek so v prostorih trgovinske zbornice ustoličili u-pravni svet bolniške zavarovalne blagajne za obrtnike. Pokrajinski komisar za obrtništvo dr Aldo Renzi je predsedoval zasedanju in imel zaključno poročilo, nakar so izvolili za predsednika upravnega odbora Carla Magrisa in za podpredsednika Ottavia Mazarollija.
razvoja dogodkov ter pogajanj, oziroma posredovanja pri osrednjih oblasteh za čimprejšnjo rešitev spora, je včeraj in predvčerajšnjim nastalo nekakšno zatišje. Delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu namreč včeraj niso stavkali in ni bilo niti sindikalnih zborovanj kot pred dnevi. Medtem pa se je vrnila iz Rima sindikalna delegacija Delavske zbornice CI SL, ki je posredovala na raznih ministrstvih, da bi s posredovanjem oblasti prišlo do konkretnih pogajanj za rešitev spora.
Glavni tajnik Delavske zbornice CGIL ter poslanec Novella ter njegov namestnik poslanec Foa pa sta imela o tem vprašanju daljši razgovor z ministrom za državne udeležbe. Predstavniki CGIL so izrazili svoje presenečenje, ker so imeli jasen vtis, da najvišje oblasti v Rimu, kakor na primer minister Bo, niso na tekočem o sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, čeprav se zadeva vleče že šest mesecev in presega ozek krajevni značaj.
Se vedno se nadaljuje nabiralna akcija za stavkajoče delavce, ki se bo verjetno še bolj razvila in razširila; ladjedelnica Sv. Justa je včeraj podarila za prizadete delavce 100.020 lir, in sicer vsaki sindikalni organizaciji polovico.
Izraze solidarnosti s stavkajočimi delavci ter borbene pozdrave tržaški delovni mladini je včeraj poslal centralni komite Zveze italijanske komunistične mladine, prav tako pa je poslala solidarnostno brzojavko deželna komisija PSI, ki je imela sejo 1. decembra v Gorici.
Jutri zvečer bo v Ul. Ma-donnina zborovanje vseh de-
MlttlMIIIItllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIHIIIHIIIIIIHIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllliniiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHuiiiiiiii,,,,,,,
tedna
Stranke zahtevajo razpi* obč. volitev
Stranke «demokratične levičen (PSDI, PSI, PRI in PR) so poslale podprefektu dr. Macciotti, ki upravlja tržaško prefekturo, opomin, v katerem ga pozivajo na izvajanje zakona št. 203 od 5. aprila leta 1951, ki določa, da se morajo nove občinske volitve vršiti najkasneje tri mesece po razpustu občinskega sveta. V opominu je tudi rečeno, da bi morale biti občin ske volitve v Trstu najkasneje do 14. januarja leta 1958. Ubenem pa opozarjajo podprefekta, da bodo nastopile proti vsem nezakonitim ukrepom, ki jih bo prefekturni komisar na občini sprejel po zakonito zapadlem roku.
Stavke kovinarjev
Tudi pretekli teden je bil glavni predmet sindikalne borbe spor v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Zelo živahno je bilo zlasti prve dni, ker so delavci več dni stavkali, delodajalci pa jim niso hoteli razdeliti plač z raznimi pretvezami, izzivalno ravnanje vodstev CRDA m Tržaškega arzenala je močno razburilo delavce, tako da je v ponedeljek prišlo v ladjedelnicah, zlasti v Sv. Marku, do incidentov. Sele po energičnem nastopu delavstva sta vodstvi CliDA in arzenala v ponedeljek popoldne izročili plače delavcem za prejšnji teden.
Nato so delavci stavkali skoraj vsak dan do petka; medtem pa se je začela širša akcija strank, ki imajo svoje predstavnike v italijanskem parlamentu, da bi pritisnile na osrednje oblasti ter delodajalce za rešitev spora, ki se vleče že šest mesecev. Tudi pretekli teden se je nadaljevala nabiralna akcija za stavkajoče delav-
ce v raznih obratih in podjetjih: skupno so nabrali že nad milijon lir.
Omeniti je treba tudi javno zborovanje, ki ga je organizirala pretekli teden Zveza kovinarjev FIOM, da bi obvestila javnost in druge kategorije o razvoju spora in zahtevah kovinarjev. Končno pa naj omenimo še, da so na svojih zborovanjih stavkajoči delavci predlagali, naj se sindikalna borba še bolj poostri in razširi, če ne bodo uspela posredovanja za začetek konkretnih pogajanj.
Zvišanje tarif Acegata
Prefekturni komisar na občini je že sklenil zvišati cene vseh Acegatovih uslug. Cene bodo zvišane s 1. januarjem leta 1958. Navaden tramvajski listek bo stal 30 lir, temu primerno se bodo zvišale tudi cene abonmajev. Cena električnega toka za domačo uporabo se bo zvišala za 2 liri za kW. Čeprav se zdi to zvišanje malenkostno, vendar moramo upoštevati, da bomo z začetkom prihodnjega leta plačali najvišjo ceno za električni tok, ki jo je določil medministrski odbor za cene. Cena plinu se bo zvišala za 3 lire za kubični meter, cena vode pa od 35 do 40 odst.. Ze sedaj pa govorijo, da je to šele prvi korak za «o-zdraviteu Acegatovih financ» in da je treba pričakovati, da se bo v teku leta ponovno zvišala cena vode.
Zvišanje trošarin
V ponedeljek bo občni zbor združenja tržaških trgovcev na drobno in lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo trgovci odločno obsodili zadnje ukrepe prefekturne-ga komisarja. O teh ukrepih so predstavniki trgovcev obširno obvestili javno mnenje
na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo, ko so povedali, da je prefekturni komisar tržaške občine izredno povišal trošarino, in bi morali plačati za tekstil 3,6-krat več kot do sedaj, za čevlje 4,5-krat več, za urarske in zlatarske izdelke dvakrat več in za cvetlice 3,7-krat. več. Pritožbe so upravičene, saj bo trošarina v Trstu že tako mnogo višja, kot jo plačujejo v drugih italijanskih mestih in bodo na primer trgovci s čevlji morali plačati približno isto vsoto, kot jo plačajo trgovci v velikem in bogatem Milanu. Tem pritožbam se pridružuje tudi vsa javnost, saj zvišanje trošarin nujno privede tudi do zvišanja cen.
Nov zakonski osnutek o dopolnilnem davku
Pretekli teden je finančni minister Andreotti pojasnil zakonski osnutek o ereformi plačevanja dopolnilnega davka», ki ga je vlada nedavno sprejela. Iz njegovih izjav sledi, da bodo družinski glavarji s prihodnjim letom plačali več dopolnilnega davka. Na osnovi tega zakona bo o-menjeni davek delodajalec zaračunal na plači. Ne bo pa upošteval 50.000 lir odbitka za vsakega družinskega člana, kot je bilo to doslej, ko je bilo treba osebno izpolniti davčno prijavo. Poleg tega pa delodajalec ne bo u-pošteval odbitka za potne stroške in za strokovno izobrazbo. Vse to bo povzročilo, da bodo zlasti družinski glavarji, ki imajo v breme ueččlansko družino, plačali več davka kot do sedaj. Toda zakon morata še odobriti poslanska zbornica in senat. Levičarske stranke so že napovedale boj temu zakonu in pričakuje se, da ga bodo še druge stranke obsodile.
ga organizira Zveza kovinarjev FIOM.
Sinoči so se spet sestali predstavniki desetih strank, ki so nadaljevali razpravo o sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Med drugim so enotno sklenili, naj se pri Tržaški hranilnici odpre te koči račun »Solidarnostni sklad za kovinarje«, kamor naj vsa podjetja in prebivalstvo pošljejo svoje prispevke za stavkajoče delavce. Poleg tega so tudi odobrili enotno besedilo za proglas prebivalstvu.
——<»------
IZPLAČEVANJE POKOJNIN UPOKOJENCEM INPS
Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo poštni uradi začeli izplačevati pokojnine u-pokojencem INPS kategorije Io, So in Vo že 9. t. m. in ne 13., kot je običaj. Poštno ravnateljstvo pripominja, da velja ta urnik samo za mesec december.
Obvestilo Acegata
Podjetje Acegat sporoča, da bodo od 1. marca dalje ugotavljali potrošnjo plina, e-lektričnega toka in vode vsaka dva meseca. Da bodo lahko potrošniki plačevali potrošnjo vsak mesec, jim bodo dostavljali dva računa, združena na enem samem obrazcu. Prvi račun bodo lahko potrošniki plačali takoj, ko jim ga izterjevalec izroči ali pa v teku petih dni. Drugi račun v obliki predujma pa se lahko plača takoj ali v teku enega meseca pri blagajni podjetja. Kdor ne bo plačal v tem roku, mu bodo akreditirali vsoto na naslednjem dvomesečnem računu. Potrošnik, ki bi hotel plačati takoj pravi prvi račun in vsoto predujma, mora zahtevati, da mu izterjevalec potrdi z žigom plačilo računa in odrezka (računa) o predujmu. Plačilo predujma ni obvezno.
PROMET
V ULICI XXX OTTOBRE DOVOLJEN V OBEH SMEREH
Zaradi popravila cestišča Ul. Fabio Filzi in S. Spiridione, ki se bo začelo v ponedeljek, bosta Ul. Dante in XXX Ot-tobre do zaključka del spet odprti za promet v obeh smereh. Po teh cestah bosta vozila v obeh smereh tudi avtobus «28» in trolejbus «5». Parkiranje vozil v omenjenih ulicah je prepoveda-
j dičina Zupančičeva in gospa
 .............  Miiiiirimiiiuminiiiii...............................................»niiimimiiniiui
Avsenikov kvintet danes v lokvi
Prosvetno društvo «Tabor» iz Lokve priredi danes 8. decembra s pričetkom ob 16. uri koncert s sodelovanjem kvinteta bratov Avsenik, Danice Filipčič in Franceta Korena.
Po koncertu sledi ples. Igra Avsenikov kvintet. Obmejni prehod pri Lipici bo v ta namen odprt do 24. ure. Od 14. ure dalje vozi v Lokev avtobus.
KITMtE IN POROCH.a)
Včeraj v Novem gledališču
€Najsrečnejši dnevi
njihovega živi jenja»
Gledališka skupina Volonghi-Buazzeili-Lionello je včeraj za. bavala občinstvo v Novem gledališču z angleško komedijo Johna Dightona »Najsrečnejši dnevi njihovega življenja«. Delu, ki se -norčuje iz konservativnih predsodkov najprej nekaterih vzgojiteljev in nato še staršev, so dali igralci vsak na svoj način podobo resničnosti, ki iz komičnosti ne prehaja v burko. Buazzelli, odlični ravnatelj nekega kolegija, je delo tudi zrežiral. Skoraj nepotrebno je posebej omenjati dovršeno igro Line Volonghi, Lionei-la, Mantesija, Dine Sassoli, France Nati ter vseh ostalih. Danes bodo delo ponovili.
ZA PROMET ZAPRTA CESTA
Občina sporoča, da bo zaradi asfaltiranja Ul. P. Revoltella za promet zaprta Ul. Scompa-rini, in sicer med Ul. Revoltella in Ul. Lamarmora. Cesta bo za promet zaprta od jutri do zaključka del.
URAR IN ZLATAR
<Gioie»
TRST, Ul. Roma 19, Telefon št. 29-449 (blizu glav. pošte) URE po nizkih cenah. Zlato, srebro in briljante, kupujem, prodajam in zamenjavam.
Godi se 1850. leta na Notranjskem, v Klančevi hiši.
3. Govor gospoda Bleitvei-sa.
4. Slave dom. Besede in napev Miroslava Vilharja. - Poje zbor čitavničini.
5. Zupan. Izvirna šaloigra v dveh delih. Spisal Miroslav Vilhar.
Osobe: Jaka Dolinar, župan - g. Presetnik ml.; Miha in Anička, njegova otroka - gospod Kalan in gospa Staričeva; Janez Anže in Tomaž Vrh, soseda - gospod Prus in gospod Kumer.
Godi se pri županu v Šiški 1866. leta.
Oddih. V oddihu igra gla-sovir. Drugi razdelek:
1. Drugi del Zupana. Spisal Miroslav Vilhar.
2. Kdo je mar? Napisal Jovan Vesel Koseski, deklamu-je ud Južnega sokola gospod Brezigar.
3. Slovenka. Napisal Miroslav	Vilhar.	Deklamuje	go-
spa Staričeva. v
4. Divica Orleanska. Spisal Miroslav Schiller. Samogovor Jovane govori gospodičina Zupančičeva.
5. Poštena deklica. Izvirna šaloigra v enem delu. Spisal Miroslav Vilhar.
Osobe; Boter Frluga - g. Prus; Timca, štvarica - gospa Pugljeva	in gospa	Glavinova;	Gospod	Kikelj	-	gospod Bajc;
Gospa Kiklja - gospa Bučarjeva; Gospod Konelj - gospod Bezlaj; Gospa Koklja - gospa Bojčeva.
Igra se v Lipavi, v sobi s tremi vrati.
6. Konečni tableau k Pošteni	deklici.
7. Naprej zastave Slave. Besede Simona Jenka, napev Davorina Jenka. Poje čitavničini zbor.
8. Konečni tableau k Večeru v čitavnici.
Razven stalnih udov in u-dov Južnega sokola sta pre-prijazno zagotovila svojo pri-pomoč gospa, ki igra na citre in gospod, ki spremljuje na glasoviru.
Regisseur (odgovorni vodja predstave), gospod Miroslav Mahnič,
K tej predstavi se usoja najuljudneje vabiti.
Tako vabijo tržaško gledališko občinstvo igralci Mestnega gledališča iz Ljubljane, ki nas bodo prihodnji teden po dolgem času zopet obiskali in nam pokazali, kakšno je bilo prosvetno življenje naših prednikov v znameniti či-talniški dobi. Zagotavljamo vam, da se boste imenitno zabavali.
			
Izpred sodišč
Stroga obsodba skupine ponarejevalcev dolarjev
Jutri proces proti ezuloma, obtoženima ropa V torek prizivna razprava proti Križmančiču
SNG
v TRSTU
DANES 8. t.m. ob 17. uri v R i c m a n j i h NASTOP GOJENCEV IGRALSKE SOLE SNG s komedijo I. A. KRILOVA
Nauk hčerama
Na sporedu so tudi folklorni plesi, ki jih bo izvajala folklorna skupina «Breg».
V soboto 14. ob 20.30 in v nedeljo 15. decembra ob 16. uri v Avditoriju v Trstu GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Večer v čitavnici
Vesela uprizoritev v dveh delin
GLASBENA MATICA TRST
V torek, 17. decembra ob 20.30 v Avditoriju
'HonceU pmbkega xboia in holibku* thednje gla&bene Sole k £jubljaiio
Dirigent: JANEZ BOLE’
Vstopnice bodo na razpolago v soboto, ponedeljek in torek v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom .kon. certa v Ul. Roma št. 15 (SPZ).
( olepamSča")
VERDI
Danes ob 16. uri: Donizetti: »Lucia di Lammermoor«, dnevni abonma za vse rede
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri: John Digton. «Najbolj srečni dnevi našega življenja«.
RAZNA OBVESTILA
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes, 8. t. m. bo v prostorih kluba. Ulica Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure.
Prispele so novosti, ki se bodo delile vsem članom.
V nedeljo 15. decembra ob 11. uri bo v^ Avditoriju v Trstu proslava 10-letnice delovanja lutkovnega odra SPZ s pestro uprizoritvijo lutkovnih iger. Vabljeni mladi in stari!
Danes v nedeljo 8. dec. ob 15. uri priredi Lovska družina «Gaiberk» Divača v hotelu «Triglav» v Sežani veliko lovsko veselico z bogatim srečelovom in plesom.
Vabljeni vsi!
Kam na
SILVESTROVANJE ?
HOTEL PALAČE V PORTOROŽU
VAS VABI!
Pomorščak padel na ladji
Med hojo po stopnicah parnika eSaturnia« je 19-letni pomorščak T. Šerpo iz Ul. Laz-zaretto vecchio 17 včeraj nerodno zdrsnil in padel, pri čemer si je verjetno zlomil levo zapestje.
Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 20 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku.
— «»-----
Miklavž prinesel ženski smolo
Na Miklavževem sejmu je neznani žepar ukradel 33-letni Nives Krejbič iz Ul Manzo-ni 18, denarnico s 4.000 lirami in dokumenti.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
Pred Skoraj tremi teti so preiskovalni organi kvesture izvedeli, da deluje v našem mestu in tudi v Tržiču, Turinu, Milanu, Genovi in Savom spretna tolpa razpečevalcev ponarejenih dolarjev ZDA. Preiskava je trajala več mesecev, a končno se je uspešno zaključila z aretacijo številnih razpečevalcev.
Februarja meseca so agenti aretirali enega glavnih osumljencev nezakonitega delovanja 29-letnega Francesca Ciar-nellija iz Turina, pri katerem so našli 320 spretno ponarejenih dolarjev. Nekaj dni kasneje so aretirali v Tržiču 51-let-nega Giovannija Brencicha in njemu so sledili še ostali, m sicer 27-letm Giuseppe Mater* iz Turina, 32-letni Francesco Gulli iz Savone, 43-letni Luigi Brusaferri iz Savone, 5(Metni Giovanni Mauceri iz Milana, 36-letni Gustave Goriux, znan pod imenom »le petit Fernad« iz Marseilla in končno 32-letni Ferdioando Basso iz Savone
Glavni obtoženci so imeli na razpolago na tisoče ponarejenih dolarjev in te obtožbe so bili obtoženi vsi brez izjeme. Bencich, Ciarnelli in Mattera pa so bili obtoženi tudi prevare, ker so si izposodili pri tržiškem trgovcu Antoniu Sel. vi 100.000 lir in mu dali ko' jamstvo 300 ponarejenih dolar jev.
Tržaško sodišče je dobilo nalogo, da pripravi proces proti skupini, a vselej, kadar je bil datum določen, so ga morali odložiti. Včeraj pa je prišel za razpečevalce čas obračuna, Vendar ni nihče prišel na sodišče, da bi se zagovarjal. Zato je bila razprava v njihovi odsotnosti in sodniki so jih morali soditi na podlagi njihovih prvotnih izjav in izsledkov policijske preiskave.
Z odsotnostjo so obtoženci pokazali, da se čutije krive in tako je sodišče izreklo za vse obsodbo, in sicer za Maucerija in Brusaferrija na poldrugo leto ječe in 21.000 lir globo
za Goriuxa, Gullija m Bassa
1 leto in 14.000 in za Ciarnel-
lija, Brencicha in Matero na
leto dni zapora in na 18.000 lir
globe. Sodišče je vse obsodilo
na plačilo sodnih stroškov ‘in
odredilo uničenje zaplenjenih
ponarejenih dolarjev.
« * *
Juitri bo porotno sodišče ponovno sodilo dvema ezuloma, ki sta 15. decembra lani napadla na trbiški cesti med Pro. sekom in Opčinami tretjega ezula Rodolfa Sabadina.
Obtoženca, 48-letm Nazario Cerut iz Kopra in 35-letni Giorgio Lubiana iz Pirana, ki sta bila nastanjena v ezulskem taborišču na Opčinah, sta Sabadinu s silo slekla plašč, v katerem je napadenec skrival 30.000 lir. Nadalje sta ga oropala čepice, ovratne rute in drugih predmetov, ki jih je imel Sabadin v žepih.
V torek bo pred porotnim prizivnim sodiščem najbolj zanimiva razprava letošnjega sodnega zasedanja. Razprav, ljali bodo o dveh prizivih, ki ju je vložil znani Marij Križ-mančič, ki je že več let v zaporu.	-—««------
Huda nesreča na delu
Med delom v bombažni tovarni Sv. Justa v žaveljskem industrijskem pristanišču je 31-letni delavec Mario Paron od Sv. M. M. spodnje 457 pri padcu udaril z glavo ob trdi tlak, zaradi česar so ga morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki, ki so ponesrečencu ugotovili poleg podplutbe na levi strani glave tudi hud možganski pretres, so ga sprejeli na nevrološkem oddelku, kjer so si pridržali tudi prognozo.
O Na pobudo skupine brezposelnih mladincev bo v sredo 11. t. m ob 10.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 javno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih tržaške brezposelne mladine.
KONCERT V USIS
V torek 10. t. m. ob 18. uri bo v Kulturnem centru USIS Ul. Galatti 1 koncert reproducirane glasbe, posvečen Gian Carlu Menottiju. Na sporedu je eno njegovih zadnjih del, «L’Unicorno», ki bo izvajano v celoti. Vstop prost.
Prometne nesreče
Proti večeru je 26-letna Vin-cenza Scarpa od. Sv. M.M. Sp. spremila v bolnišnico 7 let starega Aurelija Filippija iz Drevoreda C. Elisi, kateremu je priskočila na pomoč v trenutku, ko ga je med prekoračenjem ceste podrl na tla z vespo Silvio de Leporini iz Ul. Caprin. Otroka so pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
Poldrugo uro kasneje so pripeljali na isti oddelek 68-letno Pierino Silo vd. Boldo iz Ul. Settefontane, za katero so si zdravniki zaradi lobanjskih poškodb in možganskega pretresa pridržali prognozo, in 20-letno Aurelijo Tuljak iz Gornje Carbole, ki bo zelo verjetno okrevala že v dveh tednih.
Agenti prometne policije so ugotovili, da sta ženski postali okoli 18.45 žrtvi prometne nezgode, in sicer v trenutku, ko sta prekoračili D’Annun-ziov drevored. V ženski se je namreč v bližini kina «Capi-tol» zaletel 49-letni Gastone Ferrari iz Ul. Veruda, ki je bil namenjen s fiatom 500 A proti središču mesta.
V popoldanskih urah pa se je sama zatekla v bolnišnico po pomoč Anna Ribul vd. Giorgianni iz Ul, Pondares, katero je med prekoračenjem Ul. Oriani podrl na tla neznan kolfesar, ki je nato nadaljeval vožnjo in izginil. Zdravniki so ženski izprali majhno rano nad levim očesom in jo nato odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
O 70-letna Pierina*Nemarnik vd. Forza iz Ul, Broletto je ze 5. t. m. padla v stanovanju, a šele včeraj je spoznala, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo. In res so jo v bolnišnici sprejeli na II. zdravniškem oddelku in ker ima verjetno poškodbo na ramenu, se bo morala zdraviti najmanj 10 dni.
^DAROVI l\ PKI8P»;Vlilj
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Piščanc daruje Aleksij Pertot 2.000 Mr za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. mame dr. Daneva, Uršule Sosič por. Danev, daruje Druš-vena gostilna 5.000 iiir za Dijaško Maiico.
00 VČERAJ HO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. decembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok ni bilo, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO; 86-ieina Luigia Vattovaz vd. Valento, 71-letria Giusappina Vengust por. Reja, 73-lebr.d Luigi Corgnolam, 73-let. na Natalia Zeiller, 78-letna Ameba GarlSmi por. Retta, 49-letna Maria Dagri, 58-letna Mana Brac-co por. Manosperti, 82-letna Or-sola Prelc vd. Giombi, 56-letmi Ermenegildo Mamzmi, 72-letna Maria Orzan por. Posega.
OKLICI:	težak	Paolo Sardin
in natakarica Antonia Dagostim, motorist Giulto Tommaainil in uradnica Norma Bianca Žiberna trgovec Branko Petrič in uradnica Angela Sonce, agent CP Giorgito Cravagna in uradnica Maria Veronese, pom, kapitan Salvatore Oiuoffo in uradnica GiuMalba Pauluzzi, delavec France.': o Tesoro in knjigovezka Angelica Biancofilo, delavec Mario Valente in prodajalka Anina Saiz, težak Antonio Basiaeo in gospodinja Liibera Perini, natakar Vit torio Zaochini in dijakinja An-na Orciuolo, prodajalec Giorgio Mason in gospodinja Luciana A-lessio, stražar Sergio Giorgi in gospodinja Nadia Flora, pravnik dr. Vito Alitobelli in študentka Bruina Sardo, trgovski potnik Francesco Liberto Bonacina in prodajalka Maria Grazia Fioren-t Bd e, trgovski potnik Slamislao Puzzer in kuharica Giuseppina Pirih, Luaiano Antonio Tuli in Ekla Susi, uradnik Sergio Dorat. ti in gospodinja Laura Macedo-nio, Dario Antoni in Anna Lui-giia Cigala, poljedelec Egidio Fac-chinettii in gospodinja Almira Peric, aigamt javne varnosti Giuseppe Campestrirai i,n gospodinja Anna Maria Torghele, težak Vit-tario Gian in gospodinja Giuseppina Polaoco, mehanik Nerone Scarabottolo in gospodinja Oddiha Palmieri, uradnik Aligii Mi-neo in šivilja Lučana Dorni, telegrafist Edvard Bizjak in delavka Gemma Varani, šofer Giovanni Meullia in liikarica Marta Slavec, tramvajski uslužbenec Vilto-rio Talocchi jn uradnica Aliče Busechian, kurjač Alberto Zec-chini in delavka Sofia Ciouttinii vd. Gurtner, m eh ah i k Luigi In-deMcato in uradtrjica Ada Sandrin, mehanik Mario Daveggia in gospodinja Gimevra Torzulli, študent Pietro Vascotto in uradnica Pierina Steffe, kurjač Fer-dli nanido Ca imeni in gospodinja Licia Bremni vd. Marchesimi, čevljar Giuseppe Gail.en.ti im gospodinja Maria Persi, železničar Giorgio Maoohi in gospodinja Blanca Vailmarin, stražar Giorgio Veniturini in gospodinja Teresa Trobez, mehanik Dario Emili in krznarka Evelina C ato era, težak Valerio Maqhor in baristka Ne-rima Bressi, oficir CP Girolamo Ferrante in učiteljica Ondina Ru-des, težak Luigi Bončina im gospodinja Silvana Quargma.lii, delavec Luciano Gaetano Michelon in Edda Amalia Vigini, zidar Gnido Romano in gospodinja Albina Giovanna Strcppolo,
LOTERIJA
BENETKE	44	31	13	22	86
BARI	86	65	9	37	83
CAGLIARI	2	21	65	43	8
FLORENCA	87	83	59	82	46
GENOVA	68	59	22	86	80
MILAN	65	27	50	88	68
NEAPELJ	46	50	26	2	39
PALERMO	69	5	78	87	1
RIM	19	9	7	55	46
TURIN	84	36	86	71	80
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verd«, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzui-Cigno-la, Korzo 14; Ra.vaisini, Trg Li-berta 6; AH a Salute, Ul. Glul ia 1; Ver man, Trg Valmaura 10.
 «»------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru AlTAlabarda, Istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni Dr. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24.
SLOVENIJA
6.00 Dcm.ač nedeljski jutranji pmzdrav; 7.35 Glasbene slike in zabavne' popevke; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Kratek čas z majhnimi zabavnimi ansambli; 8.45 Mladinska radijska igra; 9.15 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Iztok Lipar: Gcilčaj; 10.30 Ponovitev javnega če rtkovega večera domačih pesmi in napevov; 11.30 Orkestralni imtermezzo; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Spored zabavne glasbe; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 16.00 Matija Maležič; Ljudje pod Snežnikom (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaiik; 17.30 Radijska igra — Luigi Sitori: Barake; 18.30 Skladbe Benjamina Ipavca (2. del); 20.00 Zabavna glasbena oddaja; 21.00 Komorna dela Ernesta Blocha: Sonata za violino in klavir.
TELEVIZIJA
16.00 Posnetek športne reportaže; 17.30 Drugo nadatj. dramatiziranega romana Octava Feuille-•ta: »Romam o revnem mladeniču«; 18.30 Športne vesti; 21.00 Telematch; 22.15 Ugo Tognazzi izvaja: «Kar na hitro«; 22.40 Iz filmov; 23.05 Športna nedelja.
KINO
Excelsior. 14.00: «Poijubi jo zame«, C. Grant, cinemascope.
Fenice. 15.00: «Valobran na Tihem oceanu«, Silvana Mamga-no, A. Perkins, Alida Va-lli, Jo Van c let;., rt. Centa im Tvonne Šanson.
Nazionale. 16.00: »Poročilo Indijancev«, Lex Barker, Rita Mo. reno.
Supercinema. 13.30: »Raketni pilot in lepa Sibirka«, John Way-ne in J. Leigti.
Filodrammatico. 14.00; »Raketni piilot in lepa Sibirka«, John Wayne in J. Leigh.
Grattacielo. 14.00:	«Bele noči«,
Maria Sehell, M. Mastroianni,
Arcobaleno. 14.00: «Vohunstvo v Tokiu, cinemascope, R. VVagner.
Astra Rojan, 14.00: «Airiamina», A. Hepburn in G. Cooper.
Capitol. 14.00: ((.Klobuk poln dežja«, A. Franciosa. Prepovedano mladini. Izkaznice niso veljavne.
Cristalto. 14.00: (cKabirjine noči«, Giulietta Mašina, F. Perier, A. Nazzari.
Alabarda, 13.30: »Kabirjine noči«, Giulietta Mašina, A. Nazzari.
Aldebaran. 14.00: »Rdeči suknjiči«, G. Cooper in P. Goddard. Techniicotor.
Ariston. 14.00: «Ubogi, toda lepi«, Ma-risa Allasio,
Armonia. 14.00: ((Očarljivi pustolovec«, G. Cooper in L. Youing.
AurOra. 14.00: »Železni razred«, M. Fischer in R. SaJvatori.
Garibaldi. 14.00: »Princesa Sissi«, technicolor, R. Schneider.
Ideale. 15.00: »Svet brez konca«, cinemascope, H. Marlovve.
Impero. 14.30: »Babica Sabella«, S. Koščina, R. Salvatori, T. Pica, R. Rascel.
Italia. 14.00; »Nove pustolovščine Paperina in prijateljev«. Disne-yev technicolor.
Moderno. 14.00: «Lovci na morske pse«, V. Mature, K. Steele. Teobn ioolor.
S. Marco. 16.00: »Lovec na Indijance«, K. Douglas in E. Martin el li.
Savona. 14.00:	«Rdeče venere«,
A. Dahi, R. Payne. Technicolor. Mlad. prepov.
Viale. 14.30: »Peklenska meteo-ra», G. VVilliams, L. Albricht.
Vitt. Veneto. 14.00: »Klobuk poln dežja« Prepovedano mladini.
Belvedere. 14.00: «Zlato», R. Wid-rnark. Pustolovski technicolor.
Marconi, 15.00: »Daljna obzorja«, Alan Ladd, V. Mayo.
Massimo. 14.30: »Griči gorijo«, T. Huinter in N, Wood,
Novo cine. 14.00:	«Latood», G.
Kelly in L. Jourdan. Technicolor, cimem ascope.
Odeon. 14.00: «Veliki manevri«, M. Morgan in G. Philippe.
Radio. 14.30: »Zadnja meja«, cinemascope.
Skedenj. 18.00: »Elijama to moški«. Ingrid Bergmann.
MALI OGLASI
RADIO
NEDELJA, t. decembra 1957 TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Arensky: Variacije za godalni orkester na temo Čajkovskega; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dnu v Trstu; 13.30 Glasba po željah;
15.00 Armando Sciascia s svojim orkestrom; 15.20 Ravel: Trio v a-molu; 15.45 Dunajska glasba;
16.00 Podeželski zbori; 16.20 Spomini na Fritza Kreislerja; 16.45 Melodije iz filmov; 17.00 Jules Verne-Janko Golias: «Potovanje okoli Lune«, dramatizirana zgodba; 17.50 Schumann: Simfonične etude op. 13; 18.15 Plesna čajanka, 19.00 Bcccherini: Koncert v B-d‘uru za čelo in orkester; 19.25 Orgle	Hammond; 19.30	Pestra
glasba;	20.00 Šport; 20.30	Glasbe-
ni mozaik; 21.00 Marijan Vouk: »Star adventni običaj«; 21.25 Izbor iz Verdijeve »Traviate«; 21.40 Ob mesečini; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Rodgersove in Kernove melodije;
23.00 Nokturni.
TRST I.
9.15	Orkester Armando Scia-
scia; 9,45 Liszt: «Les prelude.s«, simfonična poema štev. 3; 12.00 Popevke; 14.30 Operna glasba; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 16.30 Popevke »Piedigrotta 1957»;	17.30 Simfonični	koncert;
21.00 Mozaik; 22.45 Koncert tria K emtn er-Me nuhln-C assadč.
KOPER »7 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30,
6.00-7.15 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja; 8 30 Ruske narodne izvaja ansambel »Berlozka« Iz Moskve; 8.45 - 10.30 Spored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Mali operni orkester; 11.45 Iz albuma valčkov; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane;
14.00 Glasba po željah; 15.10 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane;
19.00 Športni pregled; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
KOI,ESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.U00 lir, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MAKCON, UL. PIETA' 3, Trst.
BENELLINO, čudoviti ciklomotor 49cc, kralj strmin, 78.000 lir. Ciklomotorji, LAHKI MOTORJI, priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst.
SOBO za dve oisebi z uporabo kopalnice cddam. Telefonirati 59-966.
TVRDKA
LORENZI
Trst, Ul. S. Laz/aro 17, tei. 24245
PRODA:
MOTOM 48, VESPE malo rabljene,
AVTO 1100 B IZVAZA vse po izredno nizkih cenah
«UNI0N»
Sveuivuu znana /a. varovalnlca od leta 1828 je v TRSTU UL, GHEGA 8 • I.
tel. 27512 - 35939 Prokurator HA VNIK
POTOVALNI URAD ■ AURORA«
Ulica Cicerone 4, prireja za Novo leto izlete v Ljubljano in Opatijo-Reiko. Vpisovanje do 17. decembra.
CITA TE L JI!
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 195»
že sedaj in ne čakajte novega leta-Vsak nov naročnik bo tako prejemal list — od dneva naročila do 31. decembra 1957 — zastonj.
Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
8. decembra 1957
Športni dnevnik
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Moška in ženska ekipa STOCK gostujeta danes v Milanu
nevni
Goriško-beneški dnevnik
Danes v Trstu
*Tekmovanje> osnovnošolskih otrok
Drobne vesti iz
NOGOMET Triestina—Bari, prvenstvo B lige; ob 14,30 na občinskem stadionu.
Libertas—Cava Romana, g. materji; ob 12,30, igrišče Ul. Flavla.
Edera—Istria, amaterji; ob
14.30, igrišče Ponziane.
CRDA — San Giovannl, a-
materji; ob 14,30, igrišče S. Giovanni (pri Sv, Ivanu).
Fortitudo—Renchi, amaterji; ob 14,30, igrišče v Miljah. KOŠARKA CMM—Chlorodont (Milane), prvenstvo ženske A serije; ob
11.30, telovadnica v Ul. Valle. Don Bosco (Trst)—Zandonal
(Pestro), prvenstvo moške '3 seriie: ob 11.30, telovadnica salezijanskega oratorija.
SABLJANJE Turnir Treh Benečij v floretu za moške in ženske ekipe; ob 0. uri telovadnica društva »Ginnastiea«.
HOKEJ NA TRAVI CUS Trieste B—US Trlesti-na, turnir Brosch, ob 8.30, igri. šče v Ul. Flavia.
Hockey Club Trieste—CUS Trieste A, turnir Brosch, ob 9.45, igrišče v Ul, Flavta. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebelln; začetek ob 13,45. Dirka TOTIP za nagrado Abeti, lir 330.000, proga 1675 m.
Društvo kmetovalcev organiziralo predavanje
Semenski krompir iz Holandske ne ustreza
Med njimi sta Nadja Zavadlav iz Sovodenj in Vladimir Klemeš iz Rupe
CMM (Krožek trgovske mornarice) v Trstu proti ekipi Chlorodont iz Milana
Čeprav so presenečenja v italijanskem košarkarskem pr. venstvu zelo redka, zanimivih srečanj nikoli ne manjka in tu/di v današnjem, devetem kolu, jih bo nekaj. Eno med njimi bo prav gotovo v Milanu med Simmenthalom in tržaško ekipo Stock. Seveda bi bilo precej drzno nadejati se zmage gostov iz Trska, vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da se tržaška ekipa iz tekme v tekmo popravlja in vrača v formo najboljših časov tržaške košarke. Njena udarna moč je v mladem Cesouttiju ter v organizatorju Damianiju, vendar pa so tudi odtali zelo dobri. Posebej ugodno za Tržačane pa je tokrat tudi dejstvo, da bo Simmenthal nastopil brez dveh svojih najboljših igralcev Riminuccija in Bona Sallea, kar zna močno vplivati na igro celotnega moštva.
Ekipa Stock je odpotovala v Milano z naslednjimi igralci; Damiani 3, Salich 4, Jurman 5 (ali Perissinotto 14), Lavazzon 6, Natali 7, Cescutti 9, Porcel-li 10, Montgomery 11, DTor.o 12, Bianco 13.
Vodeči Virtus bo tdkrat gostoval v Rimu proti Stelli Az-zurri. Od tega srečanja nima Stella Azzurra seveda pričakovati drugega kot poraz, posebno še po zapravljenih točkah proti Livornu. Tudi drugi rimski predstavnik. Roma, bo najbrž ostal praznih rok proti O-ransodi iz Cantuja in se bo njegov položaj zaradi tega še poslabšal.
Zelo ogorčena bo borba med Santipasto (Gira) in Ignisorr.. medtem ko je Benelli velik favorit proti Pavii. Tekma med ekipama Motomorini m Livornom je bila odigrana že sinoči.
* * *
Tudi ženska ekipa Stock bo v današnjem sedmem kolu go. skovala v Milanu, Njene nasprotnice bodo košarkarice Stande, ki so trenutno na dnu lestvice in bi zaradi tega Tržačankam ne smele biti nevarne. Druga tržaška ekipa ženske A serije CMM (Krožek trgovske mornarjce) pa se bo doma pomerila * ekipo Chlorodont iz Milana. Zaradi prednosti igrišča in_ občinstva so favoritinje Tržačanke, čeprav je milanska ekipa morda dejansko za spoznanje močnejša
* * *
V mošlki B seriji bo danes od tržaških moštev angažirano le eno, ker ima Acegat prošt dan. Ekipa Don Bosco pa se bo v lastni hiši pomerila z ekipo Zandonai iz Pesara, ki je na lestvici po 6. kolu za eno mesto više.
Turnerjem in Martinezpm, kateremu bo sledil dvoboj med Avstralcem Barnesom in A-merikancem Virgilom Akin-som. Kljub temu pa velja že sedaj za glavnega favorita za namestnika Carmena Basilia Kubanec Logart.
RUGBY
MILANO. 7. — Mednarodno srečanje v rugbyju med reprezentanco Italije in Zah. Nemčije, ki je bilo danes v milanski aTeni, se je končalo z zmago Italije z rezultatom 8:0, k: je bil dosežen že v p.vem polčasu.
Italijanska reprezentanca je zmago zaslužila, vendar pa s svojo igro posebno v drugem polčasu ni mogla navdušiti gledalcev. Nemci so igrali dobro, niso pa še dosegli višjega mednarodnega nivoja.
Zelo dobro je sodil Francoz Cuccardi.
Med 1. in 7, decembrom je bilo v goriški občini 22 rojstev, 13 primerov smrti, 9 oklicev in 7 porok.
Rojstva:	Olga Gabrijelčič,
Lorenzo Simeoni, mrtvorojena Rosa Gambita, mrtvorojeni Mario Zollia, Lucrezia Pel-legrini, Patrizia Bortaccioni, Paolo	Verdoliva,	Giovanna
Gioida, Clara Censiero, Maria Megna,	Gloria Bregant, Mi-
chela Folla, Anita Folla, Ma-nuela Marussi, Francesco Ma-rieza,	Marialuisa	Candussi,
Gianni Zagato, Laura Agosti, Maria Longo, Fabrizio Giust, Angela	Sctouegur	in Piera
Fabbro.
Smrti:	83-letna Ernesta
Klinc, vd. Dubsky, 52-letni An. ton Bregant, pek 17-letni Franco Mazzuchin, 78-Ietna Giusef-fa Leonardi, 66-letni Franc Štolfa,	upokojenec 74-letni
Ludvik	Brajnik, upokojenka
93-letna	Giuditta Strazzolini,
vd. Conci, 86-letna Orsola Martinuz, vd. Gulin, 75-letna Marčelina Jamšek, uradnik 47-letni	Federico Maccechini,
upokojenka 70-letna Maria Marega, 90-letna Elvira Mo-nari, vd Plani?cig, zdravnik 57-letni Walter Stritoni.
Okrici: Renato Scarcelli in Elide Cernac. tehnik Arman-do Olivi in šivilja Giuseppina Crapesi, kapitan Roccantonio Mofee' in dijakinja Edda Gru-sovin, prodajalec Mario Bregant in frizerka Norma Zu-liani, mehanik Giordano Cej in tekstilna delavka Maria Ko-mavli, agent javne varnosti Giovanni De Angeli in osnov, nošolska učiteljica Ana Ipavec, uradnik Adolfo Pozzoli in Liliana Visintin, Rine De Mari in uradnica Nella Bo-schi, trgovec Benito Mazzu-Imi in uradnica Maria Lu-gano.
Poroke: Giuseppe Bressa in Guerrina Bregant, šofer Man-lio dalla Zonca in Lidia Pisch, mehanik Renato Severi in tekstilna delavka Maria Zorz, u-radnik Leone Bitežnik in o-snovnošolska učiteljica Ida Doljak. mehanik Raffaele Dalo in Ida Gabass, mesar Francesco Pesenti in Iolanda Stu-ri, podoficir vojske Michele Iannuzzi in Iolanda Lippi.
TOURCOING. 7. — Evropski prvak srednje kategorije Charles Humez je premagal Španca Francisca Francesa zaradi predaje v 4. rundi. Dvoboj ni veljal za naslov.
Alda Vižintin se bo zagovarjala zaradi uboja mladega moža
PARIZ, 7. — Francoz FeliJt Chiocca, bodoči nasprotnik Duilia Loia za evropski naslov lahke kategorije, je premagal po točkah v 10 rundah Nemca Gerda Mullerja.
Si * >K
MILANO, 7.	— Ameriški
črnski boksar Charles «Tomb-stone« Smith je prispel včeraj v spremstvu prokuratorja Paddy Quaida v Milano, kjer se bo 14. dec. pomeril v povratni borbi z italijanskim prvakom welter kategorije Giancarlom Garbellijem.
Žalostni dogodek se je pripetil v noči med 24. in 25. avgustom 1956. leta v Starancanu. - Iz žalosti za izgubljenim sinom se je letos obesil tudi oče Anton Blažič
Tudi ponovno srečanje bo odigrano v Belfastu
Življenje v družini Blažič je postajalo vsak dan neznosnej-še; na kom je bila večja krivda za takšno stanje, bomo morda izvedeli na procesu, na katerem pa na žalost ne bodo mogli zaslišati mladega moža, ki je omenjeno noč izkrvavel. V mlaki krvi ga je namreč našel njegov oče, ko se je kot običajno vrnil domov pozno ponoči. Skočil je po sosede, to. da vsaka pomoč je bila odveč, ker je bil Humbert Blažič že mrtev. Snahe niso našli; obvestili so orožnike in ti so jo dohiteli na njenem domu na Palkišču, kamor se je nesrečna ženska, ki je bila že skoraj v nezavesti, zatekla z otrokom. Odpeljali so jo najprej v tržiško bolnišnico, kjer se ie nekoliko opomogla, nato pa v goriške zapore, kjer je bila do 24. novembra letos, ko so jo odpeljali v tržaške zapore kjer čaka na proces.
Tako se je tragično zaključilo življenje družine Blažič v Starancanu; sin je umrl nasilne smrti, snaha se bo morala na sodišču kmalu zagovarjati za strašno dejanje, ki ga je verjetno storila v obrambi, oče pa je iz žalosti segel po vrvi in se na domačem podstrešju obesil.
Slikarska razstava v Novi Gorici
V upravni palači v Novi Gorici so otvorili razstavo 17 slikarjev novogoriškega okraja. Razstavili so 101 sliko v različnih barvnih tehnikah. Med razstavljavci sta tudi dva akademska slikarja. Razstava, ki jo pod pokroviteljstvom predsednika okrajnega odbora SZDL Tineta Remfkarja prireja slikarsko društvo »Nikolaj Pirnat», bo odprta do 22. decembra.
* * *
V torek popoldne so pokopali na domačem pokopališču v Standreiu 74-letnega mizarja Ludvika Brajnika, Pokojnik je umrl v goriški bolnišnici zaradi bolezni srca. Svojcem izrekamo naše sožalje.
ADELAJDE, 7. — V med-conskem tekmovanju za Davisov pokal' so ZDA premagale
Filipine s 5:0. V zadnjih dveh igrah posameznikov sta bila dosežena naslednja rezultata;
Vic Seixas — Rajmunde Devro 6:2, 6:4, 6:3;
Hcrb Flam — Felicissimo Ampon 6:3, 6:2, 6:4.
AVTOMOBILIZEM
Ukrepi policije
Policija je v skladu z zakonskimi določili ponovno u-vedla nadzorstvo nad osebami, ki so potencialno nevarne, da bi lahko povzročile materialno škodo. To pravico ji daje zakon od 27, decembra 1956, ki predvideva najprej opozorilo, pozneje pa nadzorstvo.
RIO DE JANEIRO, 7. -* Med poskusnimi vožnjami na dirkališču «Quinta da Boaw», kjer bodo jutri oficialne diiv ke, je dosegel najboljši čas Argentinec Manuel Fangio (1T9”5). Drugi najboljši čas je dosegel Italijan Munaron (1'22”). nato Brazilijanec La«, di (m1?) itd.
Današnji program
A LIGA
ALESSANDRIA-SAMP.
GENOA-VERONA
JUVENTUS-ATALANTA
L.R. VICENZA-INTERNAZ.
LAZIO-TORINO
MILAN-ROMA
NAPOLI-BOLOGNA
SPAL-FIORENTIN A
UDINESE-PADOVA
B LIGA
BRESCIA-CATANIA C AGLIARI-S AMBENEDET. TESE
COMO-SIMMENTHAL M.
LECCO-PRATO
NOVARA-VENEZIA
PARMA-PALERMO
TARANTO-MARZOTTO
TRIESTINA-BARI
C LIGA
BIELLESE-REGGIANA FEDIT-LEGNANO (sobota) LIVORNO-SIRACUSA MESSINA-VIGEVANO PRO PATRIA-REGGINA SALERNITANA-PRO VER-CELLI
SANREMESE-CATANZARO SAROM RAV.-CREMONESE SIENA-CARBOSARDA
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
VESTI	S	PO
S0 V0DH
NOGOMET
V petek se je sestal občin-
ski odbor, ki je razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih, kot so otvoritev urada ustanove ONMI in poštnega urada.
S tem namenom so odborniki sklenili preurediti poslopje županstva. Čakalnico občinskega zdravnika nameravajo prezidati, napraviti nova vrata in okno, tako da bosta iz sedanjega prostora nastala dva. V enem bo se vedno čakalnica Ža paciente, ki boao čakali zdravnika, drugi pa bo služil uradniku namestitvenega urada. Za ta dela predvidevajo okoli 160.000 lir strošaov. Poleg tega urada bo v pritličju tudi urad ustanove ONMI, k’ ga bodo primerno uredili. Stene bodo delno obložili s ploščicami, delno pa jih bodo pre-
predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri Universal barvni lilm:
CORSO. 15.00: »Izzivanje O.K. Korala«, B. Lancaster. Vista-
vision.
VERDI. 15.00: «Ogenj v podpalubju«, R. Hayworth m R. Mitchum, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA. 15.00:	«Krik»,	S.
Crochan, A. Valli, mladini pod 16. letom vstop prepove, dan.
CENTRALE. 15.00: »Karavana proti zapadu«, L. Parker, v cinemascopu in v barvah, poleg tega pa še dakumentarj »Car Samoe«, Walt Disney. MODERNO. 15.00: »Vera Cruz«. G. Cooper in B. Lancaster.
BEOGRAD, 7. — 15. dec, bo nogometno moštvo Crvene zvezde odpotovalo na turnejo v Belgijo in v Maroko. 11. 19. t. m. bo Crvena zvezda igrala v Brigu in Charleroiju, 22. 22. in 29. dec. v Casablanci ter 25. dec. v Rabatu proti mestnim reprezentancam. Možno je, da bo jugoslovanski prvak odigral še dve tekmi v Maroku, Tunisu ali pa v Franciji.
Na vidiku so še druga gostovanja jugoslovanskih klubov. Beograjski (bivši BSK) in Velež se pogajata za nastope v Vzhodni Nemčiji, Parti-
DOBERDOB
aju: KIRK DOUGLAS CLAIRA TREVOR JEANNA CRAIN
KINO SKEDENJ
Prejšnji petek popoldne so ob veliki udeležbi vaščanom pokopali na domačem pokopališču 71-letnega Ivana Devetaka z Vrha. Umrl je po dolg; bolezni v krogu svojih domačih. Zapustil je poieg žene še dve hčeri, sestre in brata. Svojcem izrekamo naše sožalje.
predvaja danes in jutri barvni film:
«ELIJANA IN MOŠKte
INGRID BERGMANN
Visoki britanski častnik Je prišel na osvobojeno ozemlje v času, ko so zahodni zavezniki po daljšem obdobju dvomov in drugih kombinacij sklenili priznati narodnoosvobodilno gibanje, ki ga je vodila KP Jugoslavije. Razumljivo je, da Churchill in Maclean kot predstavnika določenega razreda, določenih svetovnonazorskih pogledov ter svojstvenih nazorov o prihodnosti Evrope nista bila posebno navdušena nad dogajanjem v Jugoslaviji. Toda kot realista sta se s položajem sprijaznila.
Ko prebiramo Macleanove spomine, moramo nehote priznati, da ni ostal hladen do dogodkov v Jugoslaviji. Odobraval je narodnoosvobodilno gibanje in njegove uspehe ter se navduševal nad njimi bolj kot konservativna sredina, ki ga je poslala v Jugoslavijo. Zato je njegovo pričevanje o borbi po številu malih. toda po hrabrosti in odločnosti velikih jugoslovanskih narodov toliko pomembnejše.
V marsikaterem poglavju navaja trditve, ki niso točne ali ki ne ustrezajo povsem resnici. Kaže, da je nekatere dogodke, hote ali nehote, preplitko ocenil. Tujcu Je bilo pač težko razumeti položaj, ki je vladal leta 1943 v Jugoslaviji, posebno še, ker ni poznal dejanskega razvoja dogodkov po kapitulaciji stare 'jugoslovanske vojske. Pri njem čutimo še nekatere predsodke, ki jih je prinesel iz stare sredine. Včasih posega tudi po reporterskem stilu in se oddaljuje od stvarnosti.
Navzlic temu je to prvo povojno delo tujca o borbi Jugoslovanskih narodov vzbudilo mnogo pozornosti med britansko, pa tudi med ameriško javnostjo. Prevedli so ga na nekatere tuje jezike v celoti ali v odlomkih.
Padalo se je sunkoma odprlo. Nenadoma sem pričel nihati, kakor da bi visel na koncu niti visoko nad tiho, z zelenkasto-sivo in megleno mesečino obsijano gorsko dolino. Pomislil sem: kako prijeten hlad in svežost v primerjavi s severnoafriškim peskom to blesketanjem! Nekje nad menoj se je letalo obrnilo proti domu. Opravilo je svojo nalogo. Bobnenje motorja se je počasi izgubljalo v daljavi.
Globoko pod seboj in nekoliko vstran sem zagledal ognje. Upal sem, da so pravi. Tudi Nemci so jih namreč zažigali na raznih krajih Balkana, da bi odvrnili padalce in pošiljke od kraja, kamor naj bi padle. Ko sem se približal zemlji, sem za-
slišal slabotne klice. Prihajali so iz smeri, kjer so goreli ognji. Se vedno nisem opazil tal pod seboj. Menil sem, da so nas najbrž spustili iz precejšnje višine, ko potrebujemo toliko časa do zemlje. Tedaj pa me je hudo streslo in znašel sem se v vlažni travi. Nikogar ni bilo v bližini. Rešil sem se padala, ga zavil v sveženj to se napotil iskat partizane.
šel sem čez prvo polje, pa nisem našel nikogar. Toda prav v trenutku, ko sem se potegnil skozi živo mejo, sem se znašel iz oči v oči z mladeničem v nemški uniformi, ki je nosil ročno strojnico. Upal sem, da je obleka le na pol nemška. »Zdravo!« sem dejal poln upanja. »Sem angleški častnik!« Na te besede Je mladenič odvrgel ročno strojnico in me objel, nato pa zavpil prek mojega ramena: »Našel sem generala!« Pritekli so še drugi partizani, da bi me videli. Povečini so bili zelo mladi. Bili so visokih slovanskih lic, oblečeni v nenavadno mešanico civilne obleke in zaplenjenih sovražnikovih uniform ter opreme. E-dino, kar so nosili vsi, so bile rdeče zvezde, nekatere med njimi sta krasila srp in kladivo. Skupaj smo krenili k ognjem.
Mrazilo me je in bil sem srečen, ko smo prišli do ognja. Tu so me že čakali Vivian Street, Slim Farish in narednik Duncan. Nikomur se pri skoku ni nič pripetilo. Naložili smo na ogenj še šibja in slame, še vedno ni bilo ne duha ne sluha o drugem letalu, v katerem Je preostanek naše skupine krenil iz Bdzerte nekaj minut za nami. Ognji so morali goreti naprej, da bi jim lahko služili kot kažipot.
Nekdo mi je dal jabolko. Medtem ko sem jedel, se mi je približal visok, črnolas, mlad partizan. Njegove značke, dobro krojena obleka in oprema so govorile, da je pomembnejša oseba. Predstavil se mi je za majorja Velebita iz Titovega osebnega štaba. Dejal je, da so ga poslali, da bi mi zaželel dobrodošlico ter me pospremil do Titovega glavnega štaba. Po pozdravu Velebit ni izgubljal časa, pač pa se je takoj lotil posla. Rekel mi je, da so partizani veseli, da sem prišel. Upajo, da moj prihod pomeni tudi znamenje, da bodo prejeli materialno pomoč. Ali se zavezniki zavedajo, da se že dve leti obupno bore proti neizmerno močnejšemu sovražniku, in sicer samo z orožjem in opremo, katero se jim posreči iztrgati sovražniku?
(Nadaljevanje sledi)
predvaja danes «. t. m. z začetkom ob 14. uri TECHNICOLOR cinemascope film:
Kekuj izbrauih poglavij
Pisec spominov, ki jih bomo naslednje dni v odlomikih objavljali na tem mestu, Fitzroy Maclean, je izredno zanimiva osebnost. Diplomat po poklicu, se je seznanil z razmerami v Parizu in pozneje v Franciji. Tik pred drugo svetovno vojno se je vrnil domov ter se ob njenem pričetku prijavil kot navaden vojak v neki škotski regiment.
Toda prav s tem se pričenja čudovita pot njegovega življenja in — kariere. V najrazličnejših operacijah v Severni A-friki, v Perziji in drugod se je odlikoval ter hitro napredoval. Pridobil si je — drugega za drugim — vse višje vojaške čine in z 32. letom postal celo general! Posebno se Je izkazal pri tako imenovanih komandosih, t. j. v udarnih enotah, ki so izvrševale nevarne in zamotane naloge v sovražnikovem zaledju.
Sredi 1. 1943 je po ukazu tedanjega britanskega ministrskega predsednika Churchilla, pristal s padalom skupno z nekaterimi dodeljenimi vojaki na jugoslovanskem osvobojenem ozemlju kot načelnik zavezniške vojaške misije pri Vrhovnem štabu NOV Mladi general se je dotlej izkazal kot spreten diplomat, hraber vojak in trden konservativec. Prav zaradi teh lastnosti ga je britanski premier poslal v Jugoslavijo da bi se povezal z narodnoosvobodilno armado, ki je s svojim Junaštvom nar
Maclean se je precej časa sukal okrog tistih, ki so tedaj modro odločno in moško izvrševali živo silo ljudstva v borbi na življenje in smrt. Zato so njegovi spomini iz teh časov dragocena dokumentacija jugoslovanske narodnoosvobodilne epopeje.
(Po romanu A. E. W. Masona »Štiri peresa■)
Igrajo: ANTHONY STEEL, LAURENCE HAR-VEY, JAMES ROBERTSON JUSTICE
V ponedeljek 9. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
TRST, nedelja 8. decembra 1957
Leto XIII.. Št. 292 (3827)
Cena 30 lir
Tel. 94-638. 93.808, 37.338 Poštnina plačana ▼ gotovini
»	MONTECCHl it. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poltrd predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St.	2* —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. • NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2o00, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Uvod	10, mesečno 210 din.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico l-ll„ Tel. 33-82 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Urtavna	zaiožDa aiovenije,
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravm 120 osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za viak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 60	din.	Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. fekcti račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - .175 • izdala Založništvo tržaškega	tiska o. zuz,. ira
18811	r1	r'	~¥iiYii„iii—	tt	i	i	-linMpnrnn-r--------- im.................. --irr-irTigrr.......... n' it aiiaa,- n' ■ l l l	h	~i	 ngrrr	r-	'	~
Gronchi o ekonomski demokraciji Nenni kritizira Pellove izjave
Tambroni bi hotel za vsako ceno istočasne volitve • Pellc je pripravljen pristati na oporišča za ameriške izstrelke
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Poglavar države je bil danes v Pisi, kjer je prejel častni doktorat političnih in gospodarskih ved. Ob tej priliki je prečital daljšo razpravo o spremembah strukture zahodnega gospodarstva. Obširno je govoril o zgodovinskih spremembah ter zlasti poudaril
odnos med politično in go-  ---------------------    .	....
spodarsko demokracijo. De- lune»- P<*iebno J* iskati pot
jal je, da se objektivno ne more zanikati, da «sedanja gospodarska ureditev ne bi predstavljala pomanjkljivo
konstrukcijo, ki meji s sistemom moralnih zakonov, duhovnih vrednot in socialnih vprašanj«. Gospodarski in politični razvoj je v nenehnem spreminjanju: prostor kapitalističnega sistema se je skrčil, gospodarsko prvenstvo je Evropi prevzela Amerika, gospodarsko zaostale države pa nenehno zahtevajo zboljšanje svojega gospodarstva. Gronchi je v svojem govoru citiral del svoje znane poslanice, v kateri se poudarja, da se pojavljajo nove oblike gospodarske organizacije, čeprav še ni mogoče točno videti, kakšna bo bodoča oblika. Vendar pa se lahko določi smer teh sprememb: to je v smislu, da se v gospodarskem življenju teži za tem, da bi prevladale splošne koristi skupnosti nad posebnimi interesi.
Iz Washingtona poročajo
i poročajo, . nasprotuje včerajšnjem ! *Vam
miroljubnih sporazumov,* zaključuje svoj članek Nenni.
Po mnenju notranjega ministra Tambtonija bodo volitve poslancev in senatorjev istočasno. Glavni razlog, vsake volitve stanejo državo 12 milijard; ta strošek pa se poveča celo na 50 milijard, če se upoštevajo vsi izdatki, ki jih imajo posamezne stranke za volilno borbo. Ce bi bile torej volitve dvakrat namesto enkrat, bi znašal strošek zanje 100 milijard namesto 50. Torej: nobenih stroškov ne bi bilo, če volitev sploh ne bi bilo! Zato je Tambroni navedel še druge razloge istočasnih volitev:	L'
delovanje parlamenta bi se u-stavilo za ave leti; 2. proračune bi mogli odobriti sele v septembru 1958. Toda tudi ta dva razloga ne držita preveč.
Tambroni je očitno skušal vplivati na Gronchija, ki i-ma pri vsem tem odločilno besedo in ki odloča na podlagi mnenj predsednikov obeh domov. Znano pa je, da senat istočasnim voli-
da je Pella po včerajšnjem : tvam, razgovoru z Dullesom danes :
ponovno povortl. o pov.O.nlu „	»“,5“
Sklepi plenuma CK Zveze komunistov Jugoslavije
Dvajset let Titovega vodstva Nepravilnosti v izjavi 12 KP
Kardeljevo in Rankovičevo poročilo - Tito ostro zavrača očitke revizionizma kot ostanek klevet iz leta 1948
BRIONI, 7. — Na Brionih se je danes sestal deveti plenum OK ZKJ. V prvem delu plenuma, ki je bil posvečen 20. obletnici delovanja maršala Tita kot generalnega tajnika KPJ, je govoril Aleksander Ran-kovič. V drugem delu je Edvard Kardelj podal poročilo delegacije CK ZKJ, ki se je udeležila proslave 40, obletnice oktobrske revolucije. Plenum je odobril
nemške in druge paroplovne družbe.
V Haagu je predstavnik holandske vlade sporočil, da bo holandska mornarica kmalu poslala še eno bojno ladjo v Zahodno Novo Gvinejo. Sedaj sta v vodovju Zahodne Nove Gvineje dve večji bojni ladji in nekaj manjšin enot.
Iz Pariza, kjer so danes na seji namestnikov sveta NATO razpravljali o sporu med Holandsko in Indonezijo na zahtevo holandske vlade, javljajo, da holandska vlada razmišlja o možnosti, da bi zadevo predložila OZN, češ da je
Indonezija kršila človeške pra-1 gacija izvršujoč politično lini-vice.	jo CK ZKJ pravilno ravnala,
illlillHillliliiiliMliiliitiliHiiiuiitimiiiiiiiiimmiiittitimiilliliiilliiiiMHmnHiiitiliiiitliifimiiminiiiMiiiiltiliiiifiiuiiiitniiiiliitiiiitiiiiiimiHi
Španske bojne ladje kršijo maroške teritorialne vode
Oster protest maroške vlade - Osvobodilna vojska zasedla še druge španske postojanke • Španci sklenili poslati ojačenja
delo in poročilo delegacije.
V zvezi s tem plenum posebno poudarja pomen manifesta miru. ki je bil sprejet na posvetovanju komunističnih in delavskih strank v Moskvi.
«Plenum meni, da je dele-
ko se ni udeležila sestanka 12 komunističnih in delavskih strank iz socialističnih držav m ko ni podpisala izjave tega sestanka, ker ta vsebuje tudi nekatere postavke in o-cenitve, ki so v nasprotju s stališčem ZKJ in ki jih ima za nepravilne.))
Plenum je dalje ugotovil, da je dosledno izvajanje načela politike ZKJ prineslo pozitivne rezultate tako Jugo-
atlantskega sodelovanja, o čemer se bo govorilo na pariški konferenci NATO, zlasti pa o učinkoviti koordinaciji vojaške proizvodnje med a-tlantskimi državami Dejal je, da so ameriški vojaški krogi zainteresirani na izdelovanju izstrelkov v Italiji, o čemer pa bo potrebno govoriti na vojaških sestankih NATO. »Pripravljeni smo proučiti vsakršno možno sredstvo za o-krepitev evropske obrambe, vključno izstrelke, v okviru odgovornosti in skupnih sklepov.* Za medsebojno politično posvetovanje proučujejo sedaj predvsem ustanovitev «odbora veleposlanikovi), ki bi ga sestavljali načelniki diplomatskih misij atlantskih držav v Washingtonu, ki bi se redno sestajal v državnem departmaju, ali pa zaradi posebnih primerov na zahtevo posameznih članov,, da bi proučevali vprašanja, ki ne zadevajo samo mednarodno politiko posamezne države, temveč vso mednarodno politiko NATO.
■Včerajšnje in današnje Pellove izjave kritizira danes Pie-tro Nenni v članku, ki bo izšel v jutrišnjem «Avanti». Nenni izraža zaskrbljenost zaradi Psi. lovih namenov, ker se zdi, da je zunanji minister v ZDA tako rekoč spodbujal Dullesa, da se ustanovijo v Italiji oporišča za ameriške izstrelke «Nikdar ni bila Eviopa, je rečeno v članku, tako slabotna in razdeljena: med utrujeno Francijo zaradi Alžira; Nizozemsko zaradi Indonezije; Anglijo, katere vlada ioživlja stalne poraze na delnih volitvah; Nemčijo, ki noče plačati stroškov za britansko zasedbo, Dansko in Norveško, ki odklanjata ameriške izstrelke. Po drugi strani pa ni tul ameriški prestiž nikoli tako nizko, kot je po mrku njihove «male
števila dosmrtnih senatorjev ki jih imenuje predsednik republike. Dejal je, da jih ni dovolj pet ali sedem, kot je predlagal Fanfani, temveč deset. Izrazil je upanje, da zaradi reforme ne bo prišlo do spora med senatom in zbornico. Glede volilnega zakona pa je dejal, da ni nikakršnih o-vir, da ga ne bi senat čim-prej odobril. Isto velja za notranjo komisijo v poslanski zbornici, ki bi po Tambronije-vem mnenju lahko že v sredo našla kompromis glede zakona o reformi senata.
A. P.
Nehrujcvo pismo za Sukarna?
HAAG, 7. - V uradnih krogih so zanikali informacije -z Novega Delhija, da je holandska vlada zaprosila Indijo dobre usluge v njenem sporu /. Indonezijo.
Iz Novega Delhija pa so javili, da je indonezijski poslanik v Indiji odpotoval na nujna posvetovanja v Djakarto. Zatrjujejo, da ima s seboj Ne-hrujevo pismo za predsednika Sukarna. Pred odhodom je i-mel indonezijski poslanik dva razgovora z Nehrujem.
Medtem pa delavci m nameščenci v Djakarti še dalje prevzemajo nadzorstvo nad indonezijskimi podjetji. Danes so prevzeli upravo nad holandskimi bankami v Djakarti.
Sinoči pa je indonezijski m; nister za mornarico imel stiica s predstavniki več držav in se razgovarjal o možnosti, da bi te države dobavile Indoneziji ladje, ki jih nujno potrebuje, V poučenih krogih izjavljajo, da so bile v stiku z indone-
RABAT, 7. — List «A1 Alam* daje velik poudarek vesti, da je španska posadka zapustila trdnjavo Ti-louin. List pravi, da so španske čete pri svojem umiku imele 50 mrtvih. Maroški borci za svobodo pa so zajeli 19 španskih vojakov. List pravi dalje, da je del španske posadke na svojem umiku prekoračil maroško mejo ter zažgal vas šuikad. Španci so ubili dva starca.
Tudi špansko ministrstvo
za vojsko potrjuje, da so se španske čete umaknile iz krajev Tilouin in iz T’zela-ta de Sboya. Poročilo pa trdi, da so španske kolone «osvobodile posadko* teh dveh krajev, ter da so pripeljale v svoja oporišča ves materialr'""“ -OJ-
Po zadnjih vesteh so se Spanci umaknili tudi iz zadnjih dveh utrdb na osrednjem področju Ifnija, ki sta bili obkoljeni. Pri umiku so španska	letala bombardirala
oddelke	osvobodilne vojske.
Kar se	tiče izgub, navaja
špansko poročilo, da je včeraj padlo 7 mož in da je do sedaj padlo 22 vojakov, 96 jih je bilo ranjenih, 18 pa jih pogrešajo.
Danes zjutraj j)a je skupina 6 španskih bojnih ladij prišla v maroške teritorialne vode pred pristaniščem Agadir. Ladje so se ustavile kakih 100 metrov pred pristaniščem za deset minut in so nadaljevale nato plovbo proti jugu. Maroške oblasti so dale takoj ukaz posadki mesta, naj zavzame svoje obrambne položaje. Dve španski bojni ladji pa sta prišli danes zjutraj v Tanger.
Maroška vlada se je zaradi tega izzivanja nujno sestala. Po seji so sporočili, da je vlada sklenila protestirati pri španski vladi proti kršitvi maroških teritorialnih voda.
Španska vlada pa se je sestala sinoči prvikrat, odkar so se začele sovražnosti na področju Ifni. Po seji je minister za informacije izjavil, da je vlada sklenila »braniti
pravice Španije proti napadu na Ifni z mobilizacijo vseh potrebnih sredstev, da se zagotovita mir in red na tem ozemlju*.
Dodal je, da je vlada sklenila «javno izreči obžalovanje zaradi iesnih dogodkov, ki motijo dobre odnose z maroškim ljudstvom*.
Zvedelp sg je, ,cla, so danes pospešili pošiljanje španskih
vojaških ojačenj v Ifni. Včeraj so tja poslali skupino padalcev.
Marca vojaška konferenca NATO
LUKSEMBURG, 7. — Glavni tajnik NATO Spaak je danes na tiskovni konferenci sporočil, da namerava predlagati sklicanje vojaške konference NATO, ki naj bi bila marca prihodnjega leta. Na tej konferenci naj bi proučili vse potrebne reforme in spremembe, kar se tiče strategije in oboroževanja,
53. 500 um
'ir too km
TIZNir
Mirleft
Taberkdu
Tourza\J/: Tlela des Aharsas
SIDI IFNI
/MA RO C
©
T/etSJ
•i: ■ • *
*'.BOU IZAKARN
Tiliouine
GOULIMINE
slaviji kot splošni borbi, miroljubnim in demokratičnim socialističnim silam, neodvisnosti narodov in socializmu, in da razlike v pogledih na do ločena vprašanja in naloge v borbi za mir in socializem med ZKJ in drugimi komunističnimi strankami ne morejo in ne smejo ovirati razvoja sodelovanja v borbi za socializem in mir v svetu. V tem smislu bo CK ZKJ v okviru načel, na katerih temelji notranja in zunanja politika Jugoslavije, tudi nadalje prispeval svoj delež h krepitvi in razvoju prijateljstva m sodelovanja med Jugoslavijo in socialističnimi državami, ter med ZKJ in drugimi komunističnimi strankami. To sodelovanje se mora razvijati na liniji borbe za mir in izmenjavi socialističnih izkušenj.
V slovesnem delu seje je Aleksander Rankovič ugotovil, da je leto 1957, ko je bil Tito izvoljen za generalnega tajnika KPJ, pomenilo v pravem smislu prelom v življenju in delu partije. Partija je tudi pred tem imela sijajne borce in požrtvovalne člane, toda v vodstvu partije je vladala frakcionaška borba. Sele Titu je uspelo ustvariti enotnost in monolitnost v vodstvu in partijskih organizacijah ter pripraviti partijo na težke naloge. Tito je postavil pravilne politične in organizacijske raloge ter je vnesel v delo partije določene osebne kvalitete, ki so postale kvalitete cele partije. Rankovič je omenil kot primer veliko skrb maršala Tita za ljudi, za njihovo u-sodo Ta skrb za ljudi je pomagala, da se je med jugoslovanskimi komunisti razvilo tako tovarištvo, kakršno bi moralo obstajati med vsemi komunisti. Rankovič je poudaril, da je Tito usmeril vso partijo na ustvarjalno uporabo marksizma, pobijal tudi najmanjše pojave dogmatizma in hkrati onemogočal razne buržoazne teorije in vplive. «Na ta način smo uspeli, je poudaril Rankovič. da partija kot celota razvije globoke občutke do potrebe življenja, do stvarnosti in da na osnovi teh potreb določa naloge in sprejema sklepe in ocenitve. S tem je tovariš Tito nedvomno obvaroval sebe in partijo pred staranjem Zato se naša partija, čeprav je ena najstarejših komunističnih partij, ima danes po vsem svetu za mlado dinamično silo revolucionarnega gibanja, da tovariš Tito, čeprav je po letih eden najstarejših revolucionarnih borcev, vedno svež, aktualen, jasen, razumljiv, tudi za mlade generacije, tolmač potreb sodobnih revolucionarnih dogajanj in procesov. Zato ni slučajno, da je naša partija s takšnim generalnim tajnikom na čelu bila zmožna odločno zoperstaviti se Stalinovemu pritisku, njegovemu tolmačenju marksizma in odnosov med socialističnimi državami, njegovi praksi, ki je vlekla nazaj vse revolucionarno delavsko gibanje, in da istočasno napravi vrsto kvalitetnih novih korakov v razvoju socializma, ki pomenijo prispevek k na-
zijsko vlado indijske, poljske.
  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii«itHHMiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiinii<miiMuiiiiiiiiMit»niiii»iiiiiii»niiiiiiniiiTiiiiiiiiiiiiiuf
(Nadaljevanje z 2. strani)
donezije, Teh je v vsej državi okoli 60.000, ki upravljajo ogromni indonezijski kapital, ki se ceni na poldrugo milijardo dolarjev.
fe bo holandska vlada odklanjala normalizacijo odnosov z Indonezijo, kakor jih doslej odklanja, napoveduje indonezijska vlada prekinitev diplomatskih odnosov in še druge ukrepe, uokler ne bo dosegla popolne osvoboditve zahodnega Iriana.
Francija
ih alžirski kvisling
V Gaillardovi vladi je prišlo do zaostritve odnosov med socialističnimi in desničarskimi ministri. Socialistični ministri so celo ponudili svoj izstop iz vlade iz protestu proti povišanju cen, ki so ga povzročili izream ukrepi varčevanja. Pri ponovnem glasovanju o zaupnici v zvezi z izrednimi pooblastili na finančnem sektorju je Gaillardu uspelo dobiti zaupnico bolj zaradi bližnje konference NA TO kakor zaradi finančnih in gospodarskih vprašanj. Toda spor ni poravnan, ker mora vlada sedaj praktično uvel javiti izglasovana posebna pooblastila. G aillard je sklical dva sestanka spri okrogli mizi » med voditelji strank koalicije, da bi našel kompromis Deloma so se sporazumeli, spor je še vedno odprt in domnevajo, da bi utegnilo priti do krize takoj po pariškem sestanku NATO.
Bistvo spora je vsekakor alžirsko vprašanje. Veliki vojaški izdatki za vojno so povzročili velike proračune ter velike primanjkljaje, ki znašajo nad tisoč milijard frankov. Vlada skuša odstraniti posledice takšnega položaja, ne da bi ustaoila oojno v Alžiru. Ta njena namera je
izzvala veliko ogorčenje in nezadovoljstvo med francosko javnostjo, zlasti med delovnimi množicami zaradi izredno nizkih plač in zaradi zvišanja cen najosnovnejšim živilom, in prav tako zaradi razvrednotenja franka in novih davkov.
Skoraj štiri tisoč finančnih inšpektorjev in policajev je te dni začelo emalo vojno» proti špekulantom in navijal-vem cen v Parizu. To je prvi ukrep vladnega odbora za »obrambo kupne močiš, potem ko je vlada na drugi strani dovolila povišanje cen lig industrijskim in drugim predmetom od S do 15 odstotkov. Med trgovci in potrošniki je nastala velika vznemirjenost. V Parizu ni mogoče več dobiti sladkorja, proizvodov kakaa in olja. Pa tudi drugod je zavladala splošna mrzlica ustvarjanja zalog. Sindikati delavcev in uslužbencev so odločno protestirali proti vladnim ukrepom in so zaradi anarhije, ki je zavladala na tržišču ,ponovno zahtevali zvišanje mezd m plač.
Medtem se vojna o Alžiru nadaljuje. Francija je za sedaj dobila zadoščenje, s tem da je bila resolucija afriških m azijskih držav v političnem odboru OZN zavrnjena. Resolucija je predlagala pogajanja za urediter spora in priznanje pravice Alžircev do samoodločanja. O zadevi mora razpravljati še glavna skupščina. Predložena je bila tudi resolucija latinsko - ameriških držav, ki pa so jo te umaknile s pridržkom, da jo ponovno predložijo v plaoni skupščini. Ta resolucija podpira tezo Francije.
V Parizu ne prikrivajo zadovoljstva nad »prijateljstvom*, ki so ga pokazale Franciji številne države. Zunanji minister Pineau je zlasti pohvalil Laos, ker je bil njegov glas odločilen. Toda s
tem se položaj v ničemer ne menja, Alžirci bodo pač primorani še bolj zaostriti borbo, zlasti ker se je Francija lotila nove taktike. Poiskala si je alžirskega k vislinga v osebi «generala» Bellunisa, ki je izdal narodnoosvobodilno borbo in se je skupno s tri tisoč možmi prodal Franciji. Ta mu je obljubila, da bo on s svojo «vojsko» tvoril «jedro novega Alžira*. Tega izdajalca se Francija misli posluževati za legaliziranje svoje kolonialistične vojne.
Ni izključeno, da bo kvi-slinga Bellunisa postavila na čelo nekakšne «avtonomne>. »vlade*, kateri bo francoska vojska »pomagala*. Toda med debato v OZN so arabski delegati jasno poudarili, da je prav od izida te debate odvisno, ali bodo mnoge od teh držav priznale vlado narodnoosvobodilne fronte, ki dejansko že obstaja in nadzoruje pretežni del alžirskega ozemlja. Ce hoče Francija rešiti svoj ugled in svoje interese v Afriki, se mora odločiti, dokler je še čas.
Ifni
Na atlantski obali Afrike v
like gospodarske žrtve, če bodo uporniki vztrajali. Osvobodilna vojska je zavzela več španskih oporišč in že nadzoruje precejšnji del ozemlja. Maroška vlada je sporočila, da se mora Španija odločiti in prepustiti ozemlje Maroku, ker je sestavni del maroškega ozemlja. Madrid že nekoliko popušča in javlja, da je pripravljen na razgovore z maroško vlado, če ta »napravi red* ob meji s »španskim* ozemljem. Na vsak način si je Španija, ki se je ves čas spora Arabcev z Zahodom kazala «prijateljico* Arabcev, zaigrala svojo karto in pokazala pravo kolonialistično lice, ko odklanja prepustitev tega ozemlja Maroku, kakor se je bila obvezala ob podpisu sporazuma o neodvisnosti Maroka.
Italija
V naši republiki pa ni bilo prejšnji teden nobenih posebnih novic. Spričo dejstva, da je bila z milanskim socialdemokratskim kongresom socialistična enotnost — kot se nekateri izražajo — »živa pokopana*, je spojitev Parrijeve
španski koloniji Ifni, ki meri ; »Unitd Popolare» z Nennijevo 677 kvadratnih milj in ima	morda	le najpomembneje
50.000 prebivalcev, je izbruh- ši dogodek tedna, čeprav Par-nil upor. Pri tej borbi uživa ri sam ne bo postal član so-
prebivalstvo podporo neodvisnega Maroka, h kateremu spp-da in se hoče pridružiti.
Madridska vlada si na vse načine prizadeva, da bi obdržala to ozemlje, ker bi njegova izguba pomenila novo o-šibitev Francovega režima. Toda to bi jo utegnilo stati ve-
cialistične stranke, ki st je tako pridobila 150.000 glasov. Po spojitvi Neodvisne socialistične zveze je to nadaljnji korak k dejanski socialistični enotnosti, čeprav ostane seveda še nadalje spojitev socialdemokratov s socialisti glavni smoter socialistične združitve.
Ta združitev pa je odložena morda daleč tja po volitvah, ki bodo — kot je povedal notranji minister — najbrž najpozneje v prvi polovici junija.
tteforma senata, ki so jo soglasno odobrili v senatu, ker so se o tem že prej sporazumeli, je naletela na težave pri demoknstjanskih poslancih, ki so se med seboj sprli in še vedno ne vemo, do kakšnih sprememb bo prišlo, Glede Trsta pa nima nihče nič proti temu, da bomo v juniju volili tri senatorje.
Posebno živahno je bilo v senatu in zbornici v petek, ko so v prvem razpravljali o zadevi škofa iz Pra ta, ki je zmerjal dva civilna poročen-ca z «javnimi priležniki* in ki ga je predsednik vlade zagovarjal. To je do gotove mere razumljivo, ker smo na začetku predvolilne kampanje in demokristjani se nikakor ne bi hoteli zameriti duhovništvu, ki je njihov najboljši agitacijski aparat.
Hkrati pa je to nov dokaz, da italijanska republika vedno bolj dopušča vmešavanje klera v javne zadeve države kljub tako očitni kršitvi konkordata kakršnega je izvršil mladi škof iz Prata.
V poslanski zbornici pa je notranji minister Tambroni podrobno orisal vse nevednosti in nepravilnosti Laurove monarhistične občinske uprave v Neaplju. Spomnil se je sicer pozno, toda ~~ bolje pozno kot nikoli ~ s čimer pa se ni iznebil odgovornosti, ker je pač očitno, da bi njegovo ministrstvo moralo poseči vmes že mnogo prej.
Od ostalih novic tedna, naj omenimo še obisk zahodno-n emškega obrambnega ministra Straussa, ki pa se zdi, da ni imel posebnega pomena razen priprav za pariško konferenco NATO, kar je v
tesni zvezi z obiskom zunanjega ministra Pelle v Washing-tonu, kjer sta se v petek z Dullesom o teh pripravah podrobno pogovorila.
Kot je bilo predvideno, je namesto pokojnega Di Vitto-ria postal generalni tajnik C GIL komunistični poslanec A-gostino Novella, njegov pomočnik pa socialist Santi. Clan vodstva socialist Lizzadri pa je podal ostavko, ker je vztrajal pri zahtevi, naj bi bilo novo vodstvo kolektivno. Želeti je, da bi velika sindikalna organizacija postala čimbolj enotna in da bi mogla zastopati ter omogočila sodelovanje vsega delavstva ne glede na politično pripadnost.
Jugoslavija
Zvezna skupščina je prejšnji teden odobrila družbeni načrt od leta 1957 do 1961. Do tedaj se bo povečal narodni dohodek na prebivalca od 82 tisoč na 116.600, osebna potrošnja za 40 odst., povečale se bodo občutno vse gospodarske panoge, odpravljen bo plačilni primanjkljaj plačilne bilance, ki je v zadnjih letih znašal letno 44 milijard dinarjev. Skupščina je sprejela tudi zakon o pokojninah, ki se bodo zvišale za 22,8 odst.. Pokojnine prejema okrog 300 tisoč oseb, invalidnine pa 200 tisoč. Skupščina bo v tem mesecu razpuščena in nove volitve bodo v marcu prihodnjega leta.
Jugoslavijo je obiskal znani italijanski gospodarstvenik inženir Enrico Mattei, ki vodi veliko državno podjetje za izkoriščanje nafte ENI. Izjavil je, da obstajajo velike možnosti za sodelovanje pri izkoriščanju naftonosnih polj v Jugoslaviji, s čimer bi se naraščajoče gospodarsko sodelovanje med obema državama še bolj razvilo.
predku mednarodnega socializma sploh.* Rankovič je dalje poudaril, da je partija v zadnjih 20 letih napravila titansko delo, Organizirala borbo proti okupatorju, izvedla revolucijo in začela v težkih pogojih izgradnjo socializma.
Teh dogodkov se vsi s ponosom spominjamo, toda ne zato da bi sedeli sedaj na lovorikah, »kajti od tovariša Tita m ZKJ narodi Jugoslavije in napredne sile v svetu še mnogo pričakujejo*.
V odgovoru na besede Ran-koviča je maršal Tito izjavil, da meni, da priznanje, ki ga je v imenu plenuma izrekel Rankovič, pripada vsem tovarišem, ki so skupno z njim v vodstvu partije od leta 1937 oziroma od prej vsem članom partije. »Ko človek pomisili, da je teh dvajset let poteklo v času, v katerem so se odigrali tako važni mednarodni in naši notranji dogodki, vojne in revolucije, tedaj se moramo vprašati, kako je mogoče, da so še danes tu na istem poslu in prav tako neomahljivi kot so vedno bili, ljudje, ki so si pred tolikim časom postavili nalogo dvigniti partijo iz stanja, v katerem je bila, in da iz nje napravijo močno revolucionarno avantgardo delav. skega razreda Jugoslavije,* je dejal Tito. Poudaril je da je bilo to mogoče, ker je ne glede na vse druge okoliščine bilo v partiji vedno zdravo in revolucionarno jedro. Zaradi ten doslednih revolucionarjev m zaradi enotnosti partije je bi lo mogoče tako uspešno voditi eno najbolj revolucionarnih in načelno najbolj doslednih komunističnih partij, ki je v vsakem trenutku svojega življenja našla svoje mesto ne la kot avantgarda delavskega razreda, temveč tudi kot revolucionarni voditelj narodov Jugoslavije v najhujših časih njihove zgodovine. «Za to, da seru 20 let na tem položaju, se mo-' ram zahvaliti ne nekim svojim osebnim sposobnostim, temveč ljudem, ki so skupno z menoj delali. Vedeli smo, da je naš cilj zmaga delavskega razreda in zato smo vedno soglašali.* Tito je poudaril, da je to ustvarilo enotnost v CK in v vrstan članstva, in je zaželel da bi tudi v bodoče vedno obstajala taka enotnost kot doslej, ker so pred partijo še mnoge te žave, bolj odgovorne kakor pred 20 leti, ker danes partija ne odgovarja samo pred lastnim narodom, temveč prei vsem mednarodnim proletariatom, pred revolucionarnimi in naprednimi mednarodnimi gibanji.
Tito je izrazil prepričanje, da bo partija tudi v bodoče vestno izpolnjevala vse naloge in da fi ne zamišlja, da je ona najbolj pametna. «Mi imamo samo lastne izkušnje. V našem delu in na osnovi izkušenj lahko sklepamo in rečemo, ali je tako delo pravilno, kajti revolucionarna misel se ne poraja samo v eni, temveč v mnogih partijah, v velikih in malih. Revolucionarna misel je delo žive prakse in jo vsak dogmatizem zavira V zvezi s tem bi hotel ob tej priložnosti reči, je poudaril Tito, da se od tistih klevet proti naši partiji leta 1948 ko so jo imenovali revizionistično, in ko so nas imenovali revizioniste, sliši tudi danes še neki glas. Mar more biti revizionistična partija, kot je naša, ki si je razvijala v najhujših pogojih in ki je dvigmia ljudstvo v oboroženo borbo in izvedla revolucijo v najhujših pogojih tedaj, ko je mrak zajemal vso Evropo in ko je sve* živel v negotovosti, kaj bo jutri? Mar se more imenovati revizionistična partija, ki si je drznila vstati in žrtvovati svoje najboljše člane, člane CK in člane partije, da bi šla pogumno naprej v svojih revolucionarnih težnjah m da bi prišlo do zmage? Mar se ljudje, ki so 20 in več let prenašali vse to lahko imenujejo revizionisti? Mislim, tovariši, da bi naša partija morala tudi v bodoče odločno zavrača*: take insinuacije, a naša težnja je, da ne glede na to, kakšne bi bile nase zasluge v mednarodnem proletariatu, nikdar ne pretendiramo na nekaj več kot samo to, da smo enaki med enakimi.* Maršal Tito se je zahvalil članom plenuma za visoko priznanje in je zagotovil, da bo, dokler mu bodo meči dopuščale, častno izvrševal svoje dolžnosti, ki mu jih bo zaupala partija.
Grška resolucija v zvezi s Ciprom
NEW YORK, 7. — Grčija je predložila danes v OZN načrt resolucije o ciprskem vprašanju, v kateri izreka upanje, da se bo ciprskemu ljudstvu dala možnost, da odloča o svoji prihodnosti, s tem da se mu prizna pravica do samoodločanja.
Resolucija bo predložena v ponedeljek političnemu odboru OZN, ko se bo začela debata o Cipru.
V Nikoziji pa so bile danes demonstracije, med katerimi so zahtevali povratek nadškofa Makariosa.
COSULICH & DINELU
UL. CARDUCCI štev. 24 galerija (notranjost)
Vsi izdelki in potrebščine za frizerje in brivce — specialitete v vseh barvilih Dišave in kozmetika — prodaja občinstvu po najbolj nizkih cenah v Trstu — Na debelo in na drobno
Obiščite galerijo (v bližini Trga Goldoni1 Podružnica tudi v Vidmu — Ul. Paolo Sarpi 9.
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL »3-3« ULICA DELLE MILIZIE 11 — TEL IW1I
CICLO A.MELILLO ■ TRST
Ul. A. Caccia 3
POSEBNE CENE ZA IZVOZ
Garaža «RO/ANO»
TRST — Ul. Moreri 7
O POSTKE2NA POSTAJA	Telefon	33	601
O PRODAJA OLJ ZA MAZO
O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo m za inozemstvo
— NOČNA SLUŽBA —
TRST-Ul. Moren 7 Telefon št. 28373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, ludi r in oar ms Ivo
U V A 7 A :
Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, UL CICFKONE ». Tei. J9-136. 37-725; relegr.. lMPEXFOHT vhiKSTE
I Z V A 7. A :
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
MOTOM 48 CCM
DELFIN« 16« CCM
Zastopnik: MOTO G1LKKA
MOTOM ITALIANA
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod.
Prodaja motorje in avte dobra priložnost
PR1T'KL1NK m nadomestni deli i a vse motorje.
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION * FR1SOR1	ZNIŽANE	CENE
TRST, <J. Valdirlvo 16 in Ul. XXX. Ottobre 11 • Tei. 23-475
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
je v zadnjem času izdrla:
ALEŠA BEBLERJA: POTOVANJE PO SONČNIH DEŽELAH. Knjiga je lep opis azijskih dežel in ljudstev z mnogimi barvnimi ilustracijami.
DUDINCEVA: ČLOVEK NE 2IVI SAMO OD KRUHA je roman iz sodobnega življenja v Rusiji, prevede je že v 12 jezikov.
IGNACA KOPRIVCA: HISA POD VRHOM, opisuje življenje slovenskega kmeta po II. svetovni vojni.
Pred kratkim je izšla druga izdaja Kardelj - Sperans: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja.
Knjige dobite pri:
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE V LJUBUANI
MESTNI TRG 26. TRG REVOLUCIJE 19 IN ČOPOVA ULICA 3.