Kamniški
Št. 23
Leto XXXVII
Kamnik, 2. decembra I99f>
V novi občini Komenda skoraj 73-odstotna volilna udeležba
Tomaž Drolec, prvi župan Komende
Lokalne volitve 1998
Obdani nove občine Komenda so ludi z udeležbo na lokalnih volitvah v nedeljo, 22. novembra, dokazali, da so ustanovitev nove občine vzeli zelo resno. Od skupaj 3.264 volileev je na volišča v Komendi, Mostah in rta Križu prišlo 2.377 volileev ali 72,82%.
Za župana so že v prvem krogu Z 79,12% vseh oddanih glasov izmed treh kandidatov izvolili Tomaža Drolca, neodvisnega kandidata, samostojnega podjetnika m dosedanjega predsednika sveta KS
Tomaž Drolec,
lupan občine Komenda
Komenda. Vinko Ovijač, SKD je dobil 10,37% glasov, dr. Angelca Zcrovnik. SDS, pa 10,37% glasov.
Za 14-članski občinski svet pa so posamezne lisle kandidatov prejele naslednje deleže glasov: LDS 29,4%, SDS 16,3%, Lista za razvoj turizma, rekreacije in gospodarski napredek občine Komenda 16%, SLS 14,7%, SKD 11,2%, Jože Kern za starejše občane, upokojenec in razvoj podeželja 8,2%, ZLSD 3,4% in Viktor Andrej Hribar in ostali vo-lilci 0,8%.
Prvi občinski svet občine Komenda bodo sestavljali: Janez Kimovcc, Peter Pctcrlin, Srečo Krmavnar, Miro Kepic in Sandi Pibernik (LDS), Marko Magister in Vinecnc Ovijač (SKD), Štefan Kern in Anton Špen-ko (SDS), Marta Ciraj in Matevž Pibernik (SLS), Katja Tabemik in Milan Šinkovec (Lista za razvoj turizma, rekreacije in gospodarski napredek občine Komenda) ter Jože Kern (J. K. za starejše občane, upokojence in razvoj podeželja).
Za kratko izjavo smo po izvolitvi zaprosili Tomaža Drolca, župana občine Komenda
»Moram reči, da sem bil zelo presenećen nad tako visokim odstotkom glasov, ki sem jih dobil.
OD 1. OKTOBRA DO 31. DECEMBRA ŠE ZA DOBRA DVA TOLARJA CENEJŠI m3 PLINA: do 400 m3 po 48,93 SIT/m3, gospodinjstva nad 400 m3 in komercialni porabniki pa po 36,39 SIT/m3.
BREZPtAĆENODJOlPUNA ZA LETO 1999
novoletno darilo Adriaplina za eno od kamniških gospodinjstev. Pri žrebanju bomo upoštevali vsa gospodinjstva s podpisano pogodbo o dobavi plina do vključno 31. decembra. Žrebanje bo 5. januarja 1999.
ADRIAPLIN, VAŠ DISTRIBUTER.
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Zaradi preureditve prodajalne
20% POPUST V DECEMBRU PRI NAKUPU OBLAČIL IN OBUTVE, razen YELL0W CAB>, Dr. MAKTEN5 in copat.
Dostop do na&e trgovine je nemoten.
lega vsekakor nisem pričakoval, čeprav menim, da me taka podpora moćno zavezuje. Meni se ne bo treba nie spreminjati, ker jaz tako Ćutim. Jaz sem se do vseli treh krajevnih skupnosti enako vedel, saj smo vsi skupaj ena velika vas, kol sem že večkrat dejal. S tem visokim odstotkom zame so ljudje glasno in jasno povedali, da imajo dovolj takih in drugačnih razprtij, da imajo dosti raznega kupćkanja in nejasnosti. Ljudem vedno odkrito povem, kaj hočem in tudi kaj bom naredil.
Vsem. ki so mi zaupali svoj glas, se najlepše zahvaljujem in obljubim, da bom naredil vse, da jih ne b6m razočaral.
Zahvalil bi se tudi upravi obći-ne Kamnik in se posebej občinskemu tajniku Ivanu Pristovniku za vso dosedanjo pomoč pri ustanavljanju m konstituiranju naše občine.«
/iipanu Tomažu DrolCU in vsem svetnikom občine Komenda tudi naše iskrene Čestitke z željo, da bi bili čimbolj uspešni pri premagovanju /acelnih težav na področju lokalne samouprave!
Pogovor s Tomažem Drolcem bomo objavili v prihodnji številki!
F. SVETEL!
Kamnik na mednarodnem sejmu v Trofaiachu
Jesenski čas v Trofaiachu je ludi sejemski čas. Tako so v petek, 13. novembra, odprli sedmi sijem, tokrat prvič z mednarodno
udeležbo, kur pomeni, sijem s prisotnostjo irskega pisateljskega mesta Clonmel in kamniške obilne.
Največja prireditev v jrifaiaehu vsako leto za tri dni privabi kar lepo število obiskovalcev, vedno jih iiastejejo prek dvajset tisoč.
Tudi letos je bila ta številka presežena, saj
le sejem prijemu popestritev dogajanju v mestu in paSa za oči, poleg velikega števila raz-sluvljalccv pa muli nekaj zanimivih spremljevalnih prireditev. Na sejemsko prizonsi t je
bil vstop prosi, dogodek pa seji odvijal v
športni hali osnovne Sole Vranz Jonas, predstavilo pa seje okoli petdeset podjetij iz Tro-
faiacha in okolice, Prireditelja sejma g, l.r-win Freisinger in g. Hubert Seliullhucher slu pripravila kar nekuj presenečenj, med vsemi pu je bilo najatraktivnejše trehunje nedeljskega srečneža, k i si je z oddano srečk o na sejmu v hipu prislužil sto tisoč Šilingov. Sejem je svoja vrata zu obisk ovalce odprl v petek, 13., zaprl pa v nedeljo, 15. novembra. Prireditev je uradno odprl g. podžupan llu-ralil Schinncrl. kajti lupan August Wagnet se je lu ,-as mudil v 1'crriin. nu odprtje sejmu pu je v imenu občine Kamnik pnsel K- Ivo 1'risliivnik.
Tako meščani kol sama občina Troju-iaeh navdušeno pozdravlja prijateljsko povezovanji' mesta z mesti izven avslrijskili
Nadaljevanje na 5. strani
Slabša udeležba in drugi županski krog
V nedeljo, 22. novembra, je imelo 19.6.38 volileev za komendsko območje pomanjšane občine na 26 voliščih možnost odločati, katerih 29 svetnikov izmed 148 kandidatov bo za naslednja 4 leta sedlo v občinske klopi. Pa tudi kdo izmed petih kandidatov za župana bo prihodnja Štiri leta opravljal župansko dolžnost v občini Kamnik.
Volilci pa so odločali tudi O novi sestavi svetov 22 krajevnih skupnosti, kolikor jih je po izločitvi Komende, Most in Križa se ostalo v naši občini.
Te pravice se je od 19.638 vpisanih poslužilo le 12.0.31 volileev, kar pomeni 61,26%. To je nekaj manj kol se je lokalnih volitev udeležilo leta 1994, ko je na volišča prišlo 65,31% volileev in precej manj kot na volitvah poslancev Državnega zbora leta 1996, ko se je volitev udeležilo 78,01% volileev. Za primerjavo naj povemo, da je bila povprečna udeležba na letošnjih lokalnih volitvah v Sloveniji 57,18%. Težko je reči, ali je k letošnji slabši udeležbi prispevalo samo mrzlo, vetrovno poznojesensko vreme s snežnimi padavinami. Vsekakor so zanimive tudi dokajSnje razlike v udeležbi na voliščih iste krajevne skupnosti. Tako se je na primer v krajevni skupnosti Črna na Nadaljevanje na 3. strani
Sokandidat, mestni kavarnar Tlorjan, je že pred volitvami s prstom pokazal, katera dva županska kandidata bosta tekla častni krog. Verjetno zato njegove »stare slave in veljave« ni videti.. ka-Zclczniki itd.
Med mostovi pa bodo imeli prednost pri sanaciji: most na cesti Buč-I Irušcvka, most Motnik I, most Rožično-Petrušič, most Smrečje I, most Logar-Črna, most Žagar, most Rožično. most Jankov plaz-Šuncc itd.
Med cestami, katerih obnova bo terjala največ sredstev in so tudi najbolj nujno potrebne sanacije, so cesta Sp. Palovče-Kolovec (10 mio SIT). Krivčcvo-Jankov plac (19 mio SIT), Nagrol-Sovinja peč (8,6 mio SIT), Jastroblje-I.oka (7 mio SIT) itd.
Nujne obnove bodo potrebna tudi vodovodna omrežja v Mot-niku, v CirkuSah, .lasovniku. Hribu, Vrhpoljah-Soteski, zajetje in omrežje Pod skalco, vodovodi Spi-talič-Slapnik, Snovik, Mala Raven in Črna. Za njihovo sanacijo bo potrebnih okrog 31 milijonov SIT.
Med najbolj ogroženimi in poškodovanimi stanovanjskimi objekti so v Zgornjem Motniku 14. Zg. Motniku 9. v Zajasovniku 2, v Srednji vasi 20 in v Zajasovniku 12.
S tem prednostnim redom ukrepov za odpravo posledic neurja in zagotovitvijo potrebnih sredstev za njihovo odpravo, ki smo ga na kratko povzeli, je na izredni soji soglašal tudi občinski svet.
F. S.
Prenovljena »Ulca« v Podgorju
KS Podgorje v zlati sredini
V nedeljo, 15. novembra, so si Podgorci in tudi drugi obiskovalci Podgorske cerkve in pokopališča končno oddahnili. Staro že zdavnaj odsluženo in preozko cesto je nadomestila prenovljena pet metrov široka (z bankinami), 200 metrov dolga asfaltirana cesta, ki pelje od glavne ceste Kamnik-Pod-
Podgorje, ki je govoril ludi o razvoju KS v preteklih štirih letih. Posebej je podčrtal največjo naložbo v zadnjih letih, kanalizacijo skozi vso vas, ki jo bodo v kratkem dokončali. Stroški zanjo so že skoraj 90% pokriti. Med drugimi pridobitvami je poudaril tudi urejen prevoz šolske rrtladi-
jih bo treba še opraviti, jc Brem-šak omenil postavitev prometnih znakov, dokončno ureditev javne razsvetljave, ureditev okolice kulturnega doma in šc nekatere. Zbrane jc pozdravil tudi župan Tone Smolnikar, ki je med drugim omenil tudi prizadevanje občine za ureditev varnega prometa v
vilni Podgorci so prisluhnili Branetu Bremkaku o opravljenem delu v KS v minulih štirih letih.
gorje proti podgorski cerkvi in je v bistvu povezovalna cesta med cesto skozi vas in glavno cesto. Domačini ji pravijo tudi Ulca.
Številne vaščane in goste, med njimi so bili župan Tone Smolnikar, podžupan in direktor Komunalnega podjetja Andrej Skodlar, predsednik in podpredsednica občinskega sveta Igor Podbrežnik in Marjeta lliimar. načelnik oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakar in drugi, je pozdravil Brane Bremšak. predsednik sveta KS
ne, saj z ureditvijo cesto šolski avtobus lahko varno pelje skozi vas. Ni pozabil omeniti tudi novega križišča na koncu Korcnovc ceste, ki je tod, kjer so bile stalno večje ali manjše prometne nesreče, zdaj zagotovilo varen promet.
Po svojem razvoju in obsegu vloženih sredstev v zadnjih Štirih letih v komunalno infrastrukturo se KS Podgorje med 25 krajevnimi skupnostmi kamniške občine uvršča na II. mesto.
Med preostalimi nalogami, ki
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o. o.. Kamnik, ljubljanska -t/a, direktorica Saša Mcjač. dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrcznik-V ukmir. Tehnični urednik I-ranci VI-dic. \a podlagi zakona o 1*0 in mnenja Ministrstva /a kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, < .lavni trg 24 (občina), tel./fa\: 851-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o„ »140-603-53872. Rokopisov in fotografu ne vračamo, tisk Delo - TČ.'R d. d. Ljubljana.
občini, šc posebej v času povečanega prometa skozi Tuhinjsko dolino. Zahvalil so je vsem, ki so sodelovali pri prenovi le ceste, še posebej predstavnikom krajevne skupnosti Podgorje, pa tudi Komunalnemu podjetju Kamnik, ki jc dela izvajalo.
Nato sla ob sodelovanju malega Boštjana v narodni noši Brane Bremšak in Tone Smolnikar cesto odprla, kamniški župnik Franc Šuštar pa je ob blagoslovitvi vsem zaželel srečno pot na cesti, ki bo odslej omogočala tudi lažji in varnejši dostop do cerkve in pokopališča.
Prenova ceste jc terjala okrog 6 milijonov SIT, eno petino jc prispevala KS Podgorje, ostalo pa občinski proračun.
FRANC SVETUJ
Odsluženi stoletni železni most odhaja v zgodovino
Se zadnji pogled na 106 let star kamniški železni most, ki odhaja v zgodovino.
širok 14 m. Kur pomeni, tki bo cestišče razširjene z. dvojnim izvozom (trije, pasovi) ter kolesarsko stezo in obojestranskim pločnikom. Most. bo imel vmesno oporo o obliki dveh ar mirnim betonskih stebrov premera 121) eni.
Čeprav jc projekt mostu v tebnie nem In Statičnem smislu sicer neii poreden, pa je po mnenju orli. Schle-gla prikazun kot tipični »eosiui most«, lire/, iirlmnili arhitektonsko
ja, svetila, zunanji obodni plašč iz umetnega komun in se drugi detajli ki v oblikovnim smislu spominjajo no dosedanji »železni most« ali kol pravi arli. Bojan Schlegl, naj bi v ambletalnem pogledu novi most predstavljal »mestna vrata«, skozi katera 00 vstop v stari Kamnik.
Preoblikovanje mostu je podprl tudi župan Smolnikar, ki pravi, da se. zaveda izjemnih možnosti, ki jih nudi doslej neizkoriščen prostor ob reki Kamniški Bistrici, ki naj bi ga obogatil tudi novi most, ob stiku s starim mestnim jedrom.
Z načrti in študijo za preobllkm a nje mostu soglaša tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine \ Kranju, ki posebej poudarja izbor urbanih elementov in naravnih materialov pri gradnji mostu. Zalo ho treba na podlagi ze omenjenih študij čhnpreje izdelati ustrezne arhitekturne načrte.
Kot nam je povedal Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolji' in prostor pO projektni dokumentaciji, znaša, predračunska vrednost izveil ho novega mostu. V kalem so zajeli tudi stroški omenjenega arhitekturnega preoblikovanja, skupaj okrog lit) milijonov SIT. V letošnjem občinskem proračunu te za gradnjo mostu
Te dni potekajo j)os\iešene pripra-ve na začetek gradnje novega mostu preko Kamniške Bistrice v podaljšku Maistrove, ulice v Kamniku. Delavci podjetja Hidrotehnik urejajo obrežje in strugo Bistrice ter Nevljice, da bi tako zagotovili razmere za začetek gradnje novega mostu.
Najprej nekaj podatkov iz, preteklosti sedanjega mostu iz pogovor z arh. Bojanom Schleglom, ki nam je ljubeznivo odstopil za objavo tudi št tulijo novega mostu. Sedanji most. ki smo mu rekli tudi železni most v podaljšku nekdanje Gosposke ulice, sedaj Maistrove ulice je leta ISUli zamenjal bivši leseni most preko Kamniške Bistrice. Sedanji slopet let stari most je bil zgrajen iz kovicenili jeklenih pro-tikn s posebej oblikovano kamnito podporo v sredini struge. Most je takrat predstavljal sodobno tehnično rešitev, zalo po besedah arh. Schlcgla spada med našo tehnično kulturno dediščino.
Zaradi ponavljajočih se tresljajev, ki jih je povzročal gost je težak promet na tej mi-slni vpadnici, je most postal statično Takole naj hi izgledal novi most preko Kamniške Bistrice (Iz študije arh. Bojana Schlegla) In oporečen in že nevaren element ograje (arh. Tomaž Schlegl). za splošen promet.
Zato so Se priprave n& gradnjo novega mostu pričele ze leta 1'MHi. ko je bil na Fakulteti za arhitekturo pri prof. l'etru (labrijelčiću izdelan idejni projekt za nov most na sedanji lokaciji in sicer v obliki loka brez sredinske opore, Ker pa bi bile ta izvedba precej dražja, je bila podana nova inačica rešitve gradnje novega mostu. Na tej podlagi Biro Projekt Nizke gradnje (dipl. Ing. gr. Gradnik) pripravlja projekt, pp katerem bo nov ^železobetonskl most dolg okrog'40 m,
oblikovanih rešitev: ki jih pogojuje dragoceno okolje ob stiku starega mesta s sotočjem Kamniške Bistrice in Nevljice. Zato 86 je na pobudo domačih arhitektov župan Tone Smolnikar odločil za arhitekturno preoblikovanje projekta mostu. V grafičnih študijah', ki sla jih izdelata Bojan In Tomaž Schlegl je v celoti ohranjena osnovna nosilna statična konstrukcija. Dodala pa sta nove elemente, ki most V arhitekturnem pogledu bogatijo, to so zlasti ogra-
predvldenlh SO milijonov sit Izbrani izvajalec del gradbeno podjetje Si "i' iz, Ljubljane bo z gradbenimi deli začel še ta mesec. Dela pa naj bi, odvisno od vremenskih razmer, trajala okrog tri mesece. V tem času bo seveda kamniški mestni promet povzročal kar nekaj preglavic, šc zlasti, če ne bo kmalu u\ tobusna postaja začasno prestavljena na novo lokacijo pri športni d\orani.
FRANC SVETELJj
Ivan Pristovnik, tajnik Občine Kamnik, o delu občinske uprave
Postavili smo temelje občinski upravi
Ob zaključku prvega štiriletnega mandatnega obdobja v sistemu nove lokalne samouprave smo se s tajnikom Občine Kamnik Ivanom Pristovnikom, ki jc vodil občinsko upravo in urad župana, pogovarjali o delu tc uprave. Občinska uprava jc pred ločitvijo na sedanjo Upravno enoto Kamnik in Občino Kamnik štela 93 delavcev. I. januarja 1995 pa jc Občina Kamnik prevzela 27 delavcev s srednješolsko izobrazbo, 5 z višjo in 4 z visoko izobrazbo. Konec septembra letos pa je bilo v občinski upravi zaposlenih 42 delavcev, od tega 19 s srednjo, 6 z višjo in 15 z visokošolsko izobrazbo.
»S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi smo začeli orati ledino tudi pri preoblikovanju nove občinske uprave,« pravi Ivan Pristovnik, »saj se je večji del nekdanje občinske uprave preoblikoval v upravno enoto. Pred nami so bile velike zahteve za postavitev temeljev občinske uprave, ki naj bi bila na razpolago občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in delu občinskega sveta kot najvišjem organu odločanja v občini.«
S kakšnimi težavami ste sc srečevali pri svojem delu, zlasti v začetnem obdobju?
V začetni fazi so bile, razmeroma velike težave. Občinska
r
Ivan Pristovnik, tajnik Občine Kamnik
uprava z. omejenim številom dodeljenih delavcev ni bila sposobna uresničevati vseh nalog, ki jih je narekovala nova zakonodaja. Težave so bile tudi s pridobivanjem novih strokovno usposobljenih kadrov, saj opravljanje odgovornega tlela v občinski upravi potencialnim sodelavcem ni bilo zanimivo ludi zaradi slabih plač. Vendar nam je kasneje le uspelo dvigniti strokovno raven zaposlenih. Veliko težav nam je povzročalo tudi dejstvo, tla naloge občinske in državne uprave niso dovolj jasno razmejene, kur velja deloma šc danes. Zato smo sc morali v posameznih zadevah za strokovno pomoč obračati na razne državne ustanove. Na ve-
lik obseg opravljenega dela pa brc/ dvoma kaže ludi podatek, da srno samo v prvih i reh letih
v naši upravi pripravili 62 osnutkov odlokov, poleg vrste drugih aktov, ki jih je obravnaval in sprejel občinski svel.
Kako hi danes po štirih letih dela lahko ocenili doseženo stopnjo razvoja občinske uprave?
lahko rečem, da občinska uprava naloge, ki jih nalaga zakonodaja, tako državna kol občinska, danes uspešno opravlja, čeprav bi morda nekateri naši delavci lahko naredili šc več in bolje. Vendar si upam trdili, da v primerjavi z razmerami v nekaterih podobnih občinah naša uprava svoje delo kar dobro opravlja.
K izboljšanju kvalitete dela
naše uprave bo pripomogel ludi nedavno moderniziranj interni telekomunikacijski sistem ter
organizacija lastnega vložišča in informacijsko sprejemne pisarne.
Kako pa ste sodelovali /. Upravno enoto Kamnik in drugimi državnimi organi?
Po mojem mnenju je bilo to sodelovanje korcklno in na strokovni ravni. Marsikdaj smo sedli skupaj in rešili težave, /lasti to velja za področje urejanja prostora kot tudi pri reševanju prostorskih problemov v Nadaljevanje na 3. strani
Lokalne volitve 1998
Slabša udeležba in drugi županski krog
Nadaljevanje s 1. strani
volišču OŠ Gozd udeležilo već kol 71% volilcev, na volišče v gostilni Grkman (Spotika) pa je prišlo le 43% volilcev.
Najboljša je bila udeležba v KS Špitalič (71,05%) in na volišču
pri leni oviralo slabo vreme, ker imajo do volišč le nekaj sto me-I rov.
Na volitvah za župana so se
uresničile napovedi mnogih, da tudi letos, podobno kot pred štirimi leti zaradi tega, ker je spet kandidiralo pet kandidatov, nove*
Občinska volilna komisija je Imela tudi tokrat polne roke dela, se posebej zato, ker ji je okrog polnoči zaradi Izpada elektrike odpovedal računalnik in so morali vnašanje in Izračunavanje podatkov ponavljati
Zlala kaplja v KS Ncvljc (71,47%). Najmanjšo udeležbo pa so poleg že omenjene Spotike imeli na obeh voliščih največje KS v občini, to je KS Duplica, kjer se je volitev na volišču v OŠ Marije Vere udeležilo 48,8% in v kulturnem domu Duplica 51,48% volilcev. Zanje je težko reči, da bi jih
ga župana ne bomo dobili v prvem krogu (za izvolitev v prvem krogu je namreč potrebno več kol polovico glasov vseh volilcev.
Od 12.031 oddanih glasov jc bilo po neuradnih podatkih 329 (2,7%) neveljavnih. Od 11.702 pravilno oddanih glasov jc Tone Smolnikar (neodvisni s podporo
Člani volilnega odbora v gostilni Grkman (Spotika) v Črni so od 1X6 dočakali le HO volilcev, zato pa so bili bolj pridni pri urejanju volilnega gradiva, saj so ga poleg volilnega odbora Iz Pšajnovlce občinski volilni komisiji oddali te slabo uro po zaprtju volišča.
Nadaljevanje Z 2. sirani
občinski zgradbi ter pri investicijah v novo telefonsko centralo, računalniško mrežo, kotlovnico in drugo.
V javnosti kdaj pa kdaj slišimo kritiko odnosa občinskih uradnikov do občanov oziroma strank, ali pa, da nekaterih uradnikov med uradnimi urami ni v svojih prostorih, da bi bili na voljo strankam pri iskanju informacij oziroma določenih storitev?
Morda sc jc res kdaj zgodilo, da zaradi zasedenosti posameznih delavcev občinske uprave strankam niso bile takoj dostopne. Veliko dela je namreč potrebno opravili tudi na terenu. Vendar menim, da tovrstne kritike niso vselej upravičene, ker občani pogosto no ločijo občinske uprave od državne uprave. Mnogi občimi so šc vedno prepričani, da vse, kar se nahaja v občinski slavbi, spada pod občino, zaposleni pa so občinski uradniki. Povem lahko, da je edino občinska uprava v skladu z vladno uredbo zagotovila spoštovanje delovnega ca sa. kar pomeni, da so v delovnem času vsi delavci, ki imajo opravki! s strakami, na svojih delovnih mestih. Res pa jc, da bi občani želeli urejati svoje ic-žave ne glede na uradne ure. Tega zaradi obilice nalog in že
omenjenega terenskega dela 2al
ne moremo zagotovili.
Kakšni pa so vaši pogledi na nadaljnje izpopolnjevanje učinkovitosti dela občinske uprave?
Eno glavnih nalog, ki jih bo potrebno v prihodnje dokonča ti, vidim v tem, da v celoti strokovno izpopolnimo posamezne oddelke in da zagotovimo delavcem normalne delovne pogoje, saj nekaterim v sedanjih
utesnjenih prostorih in Z neprimerno opremo res ni lahko delati. Nadalje menim, da bi kazalo uporabiti doslej neizkoriščene proslorc na podstrešju občinske slavbe. Za to pa bo potrebno zagotoviti nekaj deset milijonov tolarjev, tega zalogaja pa občina sama ne bo zmogla. V prostorskem smislu bi bilo potrebno funkcionalno združili posamezne službe, kar I m je glede na Stanje skoraj neizvedljivo. Nujno potrebno sodelovanje in povezavo različnih občinskih služb smo v glavnem žc dosegli z instaliranjem računalniške mreže in racionalno izrabo razmeroma bogate računalniške opreme icr uveljavljanjem tako imenovanega terenskega delit, kjer pri iskanju optimalnih rešitev sodelujejo strokovnjaki Z različnih področij. Menim, da bo lakšna oblika dela moralit prevladati. Predvsem zaradi spoznanja, da morajo biti reši Ive slrokovno utemeljene in v korisi občanov. Prizadevamo si tudi skrajšati čas od vložene zadeve do njene rešitve. Pogostokrat pa interventne zadeve (kol npr. ukrepanje ob naravnih nesrečah) zahtevajo reševanje najbolj perečih vprašanj kol prednostnih nalog. Vsekakor pa jc učinkovitost občinske uprave mogoče meriti z zadovoljstvom občanov. Slednjih seveda ne zanimajo težave, s katerimi se soočamo skoraj na vsakem koraku, kar jc končno tudi razumljivo. Brez dvomil pa lahko tudi občani pripomorejo k večji učinkovitosti z, opozarjanjem na nerešene zadeve in koristnimi pobudami, ki se nanašajo na njihove konkretne zadeve.
FRANC SVETCU
SLS) prejel 4.114 (35,16%), Marjeta Humar (SKD in SDS) 3.335 (28.50%), Maks Lavrinc (LDS) 3.024 (25.84%), Florjan Mlakar (neodvisni) 616 (5.26%) in Tatjana Rot Djalil (ZLSD) 613 (5,24%) glasov.
To pomeni, da se bosla v drugem krogu županskih volitev v nedeljo, 6. decembra, srečala Tone Smolnikar in Marjeta Humar.
Poglejmo še, kakšni so prvi neuradni rezultati volitev občinskih svetnikov (podatke so nam posredovali v občinski volilni komisiji v torek. 24. novembra, dopoldne!)
Po teh podatkih so kandidatne liste LDS v vseh štirih volilnih enotah prejele 29,6% vseh oddanih glasov, liste SDS 21,7%, liste SKD 17,7%, liste SLS 12,2%, liste ZLSD 8,5%, lisic DESUS 3,3%, liste Nacionalne stranke dela 2,8% liste Demokratske stranke Slovenije 2,8%, lista Rajko Pučnik in skupina volilcev 0,9% ter lista Brane Kemperl in skupina volilcev 0,4% glasov.
Po neuradnih in nedokončnih
podalkih bi torej v novem občinskem svetu, ki bo štel 29 svetnikov, imela LDS 10, SDS 7, SKD 5 Svetnikov, SLS 4 svetnike, ZLSD 2 in DESUS 1 Svetnika.
Od 29 svetniških mest je bilo z direktnim mandatom izvoljenih 17 svetnikov, ostalih 12 pa jc dobilo glasove preko ostanka glasov na občinski raVni.
FRANC SVETEU
Vi sprašujete, župan odgovarja
Že poleti in ponovno pred nekaj dnevi mi je gospa Nataša Vršič Bratina zastavila javno vprašanje v zvezi z organiziranim varstvom v Kamniku. Po odgovoru na drugo pismo in po soočenju kandidalov za župana me je poklicalo kar nekaj občanov, ki želijo podrobnejše informacije o tem. Spraševali pa so me tudi o denarju, ki je bil pred leti namenjen za stanovanjsko izgradnjo, a je bil porabljen za druge namene.
/,c večkrat sem poudaril, da sc zavedam problemov v zvezi z organizirano predšolsko vzgojo, saj je danes vključenih v redno dejavnost 823 otrok, če upoštevamo ludi lisic, ki so vključeni v vrtce izven kamniške (dnine, ki pa jih (dnina Kamnik po domicilnom principu tudi sofinancira. To število pomeni 42,6% vseh predšolskih otrok, medlem ko je republi-sko povprečje skoraj blizu 58% v letu 1998. V minulih treh letih je občina Kamnik vložila preko 93 milijonov tolarjev 11 milijon DEM) za izgradnjo novega vrtca v Novem trgu. zal pa so se kapacitete Zmanjšale za 2 oddelka. K tej nalozln smo dodali še 57 milijonov SIT, kijih je nakazalo občini Rimokatoliško župnijstvo Kamnik kot upravičenec v deria-
cionallziacijskem postopku D>47. leta nacionaiizranega zemljišča in objekta Raspovprehod 2 (nekdaj! vrtce na Šuimi V prvih razgovorih je bilo omenjeno, da bodo prostori tudi vnaprej slazili istemu namenu, v pogodbi iz leta 1994 pa je bilo določeno, da javni zavod Antona Medveda lahko \e tri leta po pravnomočnosti odločbe brezplačno uporablja vrnjene prostore in zemljišče. Vrtec smo pravočasno preselili na novo lokacijo v Novi trx, ki ima bistveno boljše panoje dela, a zal dva oddelk a manj Oh tem moram poudariti, da je bila prva cenitev vrtca na Šntni januarja 1994. leta 1.1(11.894 DEM, dva meseca kasneje 800.000 DEM, naslednji mesec (>5().<)0() DEM (cenitve, izražene v DEM, so omenjene zaradi boljše primerjave). Končni rezultat »menjave« je torej zmanjšanje kapacitet za 32 otrok. Posledica je veliko Število odklonjenih otrok in upravu eno nezadovoljstvo staršev. Novi vrtec v Smurlncm. ki naj bi ga odprli do konca leta, naj bi nekoliko popravil seda nji poloZaj, šc bolj pa pridobitev prostorov za otroško varstvo v novih objektih na območju UtO-ka (gradbeno dovoljenje je že izdano, s predstavniki investitorja
/AE pa se dogovarjamo o nakupu prostorov). Potekajo tudi pogovori o preureditvi gospodarskega poslopja Maistrove hiše na Solni v le namene.
Na vprašanje v zvezi s stanovanjskim denarjem ki ga je občina Kamnik leta 1993 v višini 10 milijonov SIT namenilo ob novi frančiškansk ega samostana, 70 milijonov SIT pa .:<■ uda tere druge investicije, naj omenim samo to, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po revizijskem postopku odločilo, da so bila sredstva porabljena nenamensko. Ce bi ta denar namenili sofinanciranju izgradnje novih stanovanj, bi bila stanovanjska stiska, predvsem mladih družin v Kamniku, bistveno manjša.
TONE SMOLNIKAR župan
Kandidata za župana pred drugim krogom volitev
Glede na volilni izid v prvem krogu volitev župana občine Ka- didatka SKD in SDS, s 3.335 glasovi ali 28,8% vseh oddanih glasov.
mnik, sodelovalo je pel kandidatov, nobeden ni prejel več kol polovico glasov volivcev, ki so glasovali, je potrebno ponovno glasovanje o kandidatih, ki sta v prvem krogu dobil največ glasov.
To sta Tone Smolnikar, neodvisni kandidat s podporo SLS, ki je v prvem krogu zbral 4.114 glasov ali 35,16% in Marjeta Humar, kan-
Drugi krog volitev bo v nedeljo, 6. decembra, na istih voliščih kot pred 14 dnevi.
Županska kandidata smo po končanem prvem delu volitev zaprosili za njuno mnenje v zvezi z volilnim izidom in pogledom naprej.
Tone Smolnikar, neodvisni kandidat
Kako ocenjujete rezultate prvega kroga volitev župana'/ Ali ste pričakovali tako udeležbo in volilni izid?
Pred drugim krogom volitev za župana jc težko komentirati rezultate prvega kroga. Kljub lemu lahko pritrdim nekaterim, da je vrsl-ni red prvih treh uvrščenih kandidatov nekoliko presenetljiv, še posebej zato, ker so rezultati pokazali majhne medsebojne razlike.
Cilcdc udeležbe menim, da je bila v slabih vremenskih razmerah pričakovana. Pričakujem, da bo tudi v drugem krogu dobra in da bodo volivci oddali svoj glas kandidatu, ki želi pošteno, korektno in z veliko energije nadaljevati začeto Štiriletno uspešno delo. Ob oceni rezultatov prvega kroga pa moram izrazili razočaranje nad nekulturnim vedenjem nekaterih, ki so svoje plakate neusmiljeno lepili preko mojih, ali jih odstranjevali in nadomestili s svojimi. Tudi težkih reklamnih panojev so se lotili, jih odnesli ali jih uničili.
Poudarjam, da sem svoji ekipi prepovedal lakšna dejanja, saj cenim volitve in volilno kampanjo z željo, naj bo poštena in na kulturni ravni
V drugem krogu bodo vašo kandidaturo verjetno podprle Se nekatere stranke. Ali lahko poveste, podporo katerih političnih strank pričakujete?
Že pred prvim krogom volilev sem se pogovarjal z nekaterimi političnimi strankami v Kamniku, vendar je na koncu ostala le SLS, ki me jc podprla. Ostale so sc odločile za svoje kandidate za župana ali pa se do podpore niso javno opredelile. Do tega trenutka se šc nisem pogovarjal o morebitni podpori, a vseeno pričakujem, da bodo volivci sami spoznali pravilnost usmeritev, ki jih ponujam v programu Županpvanja v prihodnjih štirih letih. Ko bo ta časopis izšel, bo gotovo razjasnjena marsikatera dilema o morebitni podpori. Pričakujem kar nekaj strank.
Boste dolžnost župana, če boste Izvoljeni opravljali poklicno?
Rad imam televizijo, rad imam novinarski poklic. Dal mi je obilo izkušenj, znanja, predvsem pa sposobnost vzpostavili slik z ljudmi, jih razumeli, prisluhnili njihovim stiskam in težavam. V štirih letih zupanovanja, ki sem ga sicei opravljal neprofesionalno, a sem večino Časa nameni] temui delu, sem si nabral mnogo novih izkušenj in znanj, ki mi bodo koristita. Občina je veliko podjetje s preko Štiridesetimi zaposlenimi, kjer je treba dobro usklajevali medsebojne interese, želje, če hočemo uresničiti pričakovanja 30.000 občanov. Ker se zavedam novih zahtevnih nalog, bom profesionalno delo na televiziji zamenjal, če bom izvoljen, z županskim Morda mi bo ostalo nekaj trenutkov tudi za moje zasebno življenje.
Ali predvidevate kake spremembe v organiziranosti in kadrovski sestavi občinske uprave'!
Občina Kamnik bo z nastankom nove občine Komenda manjša za dobrih 4.300 prebivalcev, /e kriteriji o financiranju lokalne samouprave narekujejo, da bo v zmanjšani občini Kamnik potreb no z občino Komenda doseči sporazum o prerazporeditvi nekaterih delavcev občinske uprave. Zagotovo bo treba okrepiti področje uprave, ki bo moralo pospešiti urejanje lastništva občinskega premoženja, gospodarjenja s stavbnim zemljiščem in stanovanjski sklad.
Marjeta Humar, skupna kandidatka SKD in SDS
Kako ocenjujete rezultate prve-| ga kroga volitev župana? Ali ste
JŠl |HI pričakovali tako udeležbo In volil-
■^^^ lH- / rezultat i sem zadovoljna.
W W Upam pa, da se bodo drugega
1 kroga županskih volitev udeležili tudi tisti, ki prvič niso glasovali.
V drugem krogu bodo vašo kandidaturo verjetno podprle še nekatere stranke. AH lahko poveste, podporo katerih političnih strank pričakujete?
V drugem krogu računam na podporo vseh ljudi, ki želijo, da bi se kamniška občina razvijala tako, da bi bilo v njej lepo živeti.
Boste dolžnost županje, če boste Izvoljeni, opravljali poklicno?.
Županja bom poklicno. Tako bom lahko sama vodila občinsko upravo. Imela bom čas za vse: za strokovne posvete, pogovore z občani, prisostvovanje prireditvam.
Moje osnovno načelo bo: vsak, ki se ustno ali pisno obrne na občino, mora dobiti odgovor.
Sodelovala bom z delavci upravne enote, kamniškim poslancem v državnem zboru, s strokovnjaki različnih področij, podjetniki, obrtniki, kmeti.
Prizadevala si bom, da bodo gradiva za občinski svet kva-litctneje pripravljena.
Nadzorovala bom izvajanje del za občinski denar. Zagotovila bom, da se bodo gradbena dela začela spomladi. Vse, kar se začne, se mora tudi končati. V tem predvolilnem času je bilo namreč zaradi pridobivanja glasov marsikaj napol narejeno in odprto za javno uporabo.
Zavzela se bom za enakomeren razvoj cele občine: za delovna mesta, turizem, stanovanja za mlade družine, vrtce, šole, šport, kulturo, kulturni dom, pomoč starejšim ljudem na domu. Nadaljevala se bo gradnja plinske mreže in kanalizacije.
Omogočala bom konkurenco, da bi bile storitve kvalitetnejše in cenejše. Z občinskim premoženjem bom ravnala gospodarno.
Ali predvidevate kake spremembe v organiziranosti in kadrovski sestavi občinske uprave?
Zagotovila bom dobro delo občinske uprave. Za spremembe se bom odločala po temeljitem premisleku.
Kandidatna vprašanja postavil Franc Svctelj
4 2. decembra 1998
LOKALNE VOLITVE
Kamniški OBČAN
Naknadne volitve v svete krajevnih skupnosti
Prebivalce krajevnih skupnosti Kamnik - Center, Duplice - volilna enota št. 3, ki obsega območje ulic: Klavčičevc, Bakovniškc, Bazoviške, Mengeške, Meninske. Slatnarjeve in Šipkovc ter krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, volilne enote št. 3, ki obsega območje Spodnje Stranje. Zgornje Stranje in Stolnik, obveščamo, da so razpisane naknadne volitve v svete teh krajevnih skupnosti. Naknadne volitve so razpisane zaradi nepopolnih in nepravočasno vloženih kandidatur. Naknadne volitve v navedenih krajevnih skupnostih bodo v nedeljo, 20. decembra, na običajnih voliščih in sicer za kS Kamnik Center v prostorih občine Kamnik, za KS Duplica v Osnovni šoli Marije V ere na Duplici in z.a KS Kamniška Bistrica v Osnovni šoli Stranje.
Volilei s teh območij bodo kot običajno po pošti prejeli obvestila.
- Do 12. 12. 1998 morajo volilei, ki lahko glasujejo po pošti, vložili zahtevo pri občinski volilni komisiji.
- Volilei. ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču in želijo glasovati na svojem, vložijo zahtevo pri občinski volilni komisiji najkasneje do 17. 12. 1998.
- Predčasno glasovanje bo v sredo, 16. 12. 1998, od 9. do 17. ure v sejni sobi št. 9, občine Kamnik.
RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRVIEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK
Na podlagi 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS 5t. 72/93, 7/94, 33/ 94, 61/95. 70/95 in 20/98) ob smiselni uporabi 61. Člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS št. 44/92 in 60/95) je občinska volilna komisija občine Kamnik t žrebom določila naslednji seznam kandidatov članov sveta krajevnih skupnosti na območju Kamnik za naknadne volitve dne 20. 12. 1998. Vse kandidate so določili volilei s podpisi.
kR VIIA NA SKUPNOST KAMNIK - CENTER
VOL ENOTA ŠT. 1: obsega območja: Kettejeva ulica. KošiSe hišne St. od 1 do 14 in od 22 do 29), Levstikova ulica. Fužine. Medvedova ulica. Pot na Poljane, Tomšičeva ulica (trte St. 3, 5, 9, 11, 13/a, 15. 17. 19, 21 in 23), Trg talcev. Zcbljarska pol. Tunjiška cesta, Žale.
1. Andrej Udovč. rojen 7. II. 1949, Medvedova 34, komerc. tehnik
2. Stanislava Nograšck. rojena 5. 5. 1956, Zale 13/b
3. Rudolf Bič, rojen 10. 9. 1948. Žale 14. instalater Voli se 3 člane.
VOL ENOTA ŠT. 2: obsega območja: Frančiškanski trg. Glavni trg Gregorčičeva ulica. Japljcva ulica, Maistrova ulica. Parmova ulica (hisne Stcv. 4. 6 in X), Prešernova ulica, Sadnikarjeva ulica (hišni St. I in 3), Samostanska ulica. Šlakarjcva pot, Tomšičeva ulica (hišna St. 2, 4 in 6) in Trg svobode.
1. Alenka Žlindra, rojena 9. 6. 1970, Samostanska 12, dipl. inž. tekst. tehn.
2. Matevž Bergant, rojen 29. 9. 1962, Japljcva 6,
3. Blaž Erman, rojen 26. 12. 1974, Samostanska 5, organizator - informatik Voli sc 3. člane.
VOL. ENOTA ŠT. 3: obsega območja: Kolodvorska ulica. Parmova ulica (hišne št. I, l/a. lb. 3, 5, 7, 9, 13, 15, 17, 19 in 21), Sadnikarjeva ulica (hišne St. 2. 4 in 6), Pctruškova pot, Raspov prehod, StrcliSka ulica, Usnjarska cesta, Šutna, Šolska ulica, Na produ, Muzejska pot, Ekslerjcva ulica in Zapricc.
1. Franc Osolnik, rojen 28. I. 1950, StreliSka 12/a, ckon. tehnik.
2. Janez RcpanSek. rojen 3. 4. 1956, Kolodvorska 3, lesni tehnik
3. Miha Pregl. rojen 14. 9. 1951, Zaprice 3, rez.kalec
4. Matjaž Grkman, rojen 20. 4. 1962, Šutna 62, mag. dipl. inž. kmet. Voli sc 3 člane.
KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA
VOL ENOTA ŠT. 3: obsega območja ulic: Klavćičeva, BakovniSka, Bazoviška, Mengeška. Mcninska, Slatnarjcva in Šipkova.
1. Branko Spruk. rojen 9. 9. 1959, Šipkova 7. gimn. maturant
2. Lili Štele, rojena 24. 1. 1966, Klaveičcva 12, rad. inž.
3. Branislav Golubovič, rojen 10. 8. 1969, Klaveičcva 8, višji upravni delavec. Voli sc 3 člane.
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA
VOL ENOTA ŠT. 3: obsega naselja: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik
1. Franci Šimenc, rojen 14. 3. 1969, Zg. Stranje 31, voznik
2. Marjan Potočnik, rojen 12. II. 1941, Stolnik 12, ckon. tehnik
3. Franc Osolin, rojen 27. 5. 1953. Sp. Stranje 20, delavec
4. Miran Škrtič, rojen 6. 3. 1971, Sp. Stranje 33, kemijski tehnik Voli se 3 člane.
Številka: 00608-0001/98-31
Datum: 27. II. 1998 OBČINA KAMNIK
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Občinska volilna komisija občine Kamnik je skladno s 85. in 90. Členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, st. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95. 70/95 in 20/98) na podlagi zapisnika občinske volilne komisije, ki je ugotovila izide glasovanja za volitve Članov svetov krajevnih skupnosti v obćini Kamnik ter zapisnikov volilnih odborov, ki so vodili volitve, ugotovila rezultate glasovanja ter daje naslednje
POROČILO o izidu volitev članov svetov krajevnih skupnosti Občine Kamnik
Na volitvah dne 22. II. 1998 je od 15.802 volilcev. ki so vpisani v volilne imenike za volitve v svete KS skupaj glasovalo 9.873 volilcev. Volilna udeležba je 62,5%. Neveljavnih je 663 glasovnic. S potrdilom ni glasoval nihče. Za člane svetov krajevnih skupnosti Občine Kamnik so izvoljeni naslednji kandidati:
K s ČRN A PRI KAMNIKU:
1. MIRKO GALIN. ROJ. I. 9. 1954, ZA VRH 3. VIUCARIST
2. MARUA HRIBAR. ROJ. 15. 9. 1945. KALIŠF, II. KMET
3. JERNEJ SPRUK. ROJ. 20. 8. 1971. GOZD 4. ORODJAR
4. ŠTEFAN ŠUŠTAR, ROJ. 27. 9. 1949. GOZD 15. UPOKOJENEC
5. LADISLAV OSOLNIK, ROJ. 3. 9. 1972. GOZD 23, DELAVEC
6. MARJAN BURJA. ROJ. 2. 2. 1958. POTOK V CRNI 6A. GASILEC
' ( i \BRI.ll I \ i VJREN, ROJ. 23. 1. 1962, ČRNA 3, EKONOMSKI TI II. 8. VIDA ROMŠAK. ROJ. 20. 6. 1955, POTOK V CRNI 5A. EK. KOM. TEH. SV FRA.NC OAUN. ROJ. 30, «,. los*. kRIVČF.VO 17. RUDAR. NADZOR.
10. MARKO KEMPERL ROJ. 29. 12. 1965. KRIVCEVO 8, STROJ. TEH.
11. ANDREJ PODBEVŠEK, ROJ. 14. 12. 1952. ŽACiA 4, PRODAJALEC Udeležba na volitvah 66,2%
KRAJEV NA SKl PNOST DUPLICA
1. MARJAN JERMAN. ROJ. 10 4. 1963. UUBUANSKA 47. KMET
2. RAFAEL OGRADI. ROJ. 15. 10. 1952, UUBUANSKA 66A, DIPL INCi.
3. FRANC OREŠNIK. ROJ. 25. 10. 1955. JAMOVA 2. RAD. ING.
4. VILKO DOBOVŠEK. ROJ. 30. 10. 1955. LJUBLJANSKA 29. STROJ. TEH . 5 MIRAN CAS. ROJ. 22. 7. 1952, LJUBLJANSKA 21E, GOZD. ING.
6. JANEZ ZORMAN. ROJ. 24. II. 1960. MATIJE BLEJCA 5. DIPL ING.
7. BOJAN KOTNIK, ROJ. 6 7 1960, PRVOMAJSKA 10, TAPETNIK
8. VALENTIN BREZNIK, ROJ. 3. 2. 1951. BAKOVNIK 5, LESNI TEHNIK Udeležba na volitvah 53.0%
KR VJEVNA SKUPNOST GOD1Ć
1. ŠTEFAN VEROVŠEK, ROJ. 2. 12. 1946. GODlC 17C. GIMNAZ. MAT.
2. FRANCI JELINČIČ. ROJ. 5. 8. 1967, GODlC 20, ORODJAR
3. POTOKAR ANDREJ. ROJ. 27. 8. 1957, GODlC 23, STROJ. TEHNIK
4. FRANC SPRUK. ROJ. 13. 9. 1950, GODlC 57, STROJ. TEHNIK
5. MATJAŽ LANIŠEK. 13. 9. 1966. GODlC 65H, TURISTIČNI TEHNIK
6. JOŽE DRENIK. ROJ. 3. II. 1950, GODlC 50 B, VOZNIK-ŠOFER
7. FRANC PRODNIK. ROJ. 13. 9. 1950. GODlC 79F, DIPL EK.
8. STANE BURJA, 16. II. 1948. GODlC 87. KOVINOSTRUGAR
9. PAVEL OSOLNIK. ROJ. 9. I. 1944. GODlC 80 D, DELAVEC
10. MARJAN OSOLNIK, ROJ. 28. 10. 1963, BREZJE 10, POSLOVODJA
11. MIHA GOLOB, ROJ. 20. 12. 1966, BREZJE 5, KMETIJSKI TEHNIK Udeležba na volitvah 65,8%
KRAJEV NA SKl PNOST KAMNIŠKA BISTRICA
1. JERNEJ HROVAT. ROJ. 5. 8. 1964. BISTRlClCA 10C, EL ING.
2. MIHAEL GRILC, ROJ. 27. 9. 1966, ZAKAL 8. PECAR
3. JANEZ DOLINŠEK. ROJ. 21. 5. 1962. OKROGLO 2. ZIDAR
4 /DRAVKO BODLAJ. ROJ. 24. 5. 1954, ŽUPANJE NJIVE 12, AVTOKLEPAR
5. FRANČIŠEK ZAVOl.OVŠEK. ROJ. 14. 4. 1939, ŽUP. NJIVE 4, UPOKOJ.
6. IVAN MOČNIK. ROJ. 26. 6. 1951, STAHOVICA 2.1, KMET
7. DARKO GRIUC, ROJ. 13. 7. 1951, ZAGORICA 18, ŠOFER
8. STANKO KREGAR, ROJ. 17 4. 1965, KREGARJEVO 19. STRUGAR Udeležba na volitvah 54.9%
KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE
I MIR VN BRt Ml ( . ROJ. 28. 7. 1957, ZDUŠA 21, DIPL ING. GEODEZ.
2. FRANI 1.ITNAR. ROJ. 7. II. 1454, JI-RANOVO 15, OBRTNIK
t DAMJAN IIANČIČ. ROJ. 27. 3. 1973, C. TREH TALCEV 14, ŠTUDENT
4. MIROSLAV PETEK, ROJ. 6. 9 1943, POT NA JERANOVO 7, LESNI TEH.
5. FRANCE GOLOB, ROJ. 30. II. 1947, CANKARJEVA 38. EL TEHNIK
6. ANICA RAMŠAK. ROJ. 29. 5. 1956. CANKARJEVA 10. GIMN. MATURANT
7. FRANC SUŠNIK. ROJ. 21. 6. 1935, NEVEIJSKA POT 2A, KOMERCIALIST Udeležba na volitvah 65.9%
KR VII V NA SKl PNOST MOLNIK
1. ROMAN URU. ROJ. 30. I. 1965, MOTNIK 28, KLJUČAVNIČAR
2. MARJAN SEMPRIMOŽNIK. ROJ. 8. 7. 1970, MOTNIK 17. STROJ. TEHNIK
3. JOŽE PISKAR. ROJ. 9. I. 1960. MOTNIK 38. GRADBENI TEHNIK
4 PRIMOŽ SLAPNIK, ROJ. 30. 8. 1972. MOTNIK 40. LESARSKI TEHNIK
5 FRANČIŠEK PODBEVŠEK. ROJ. 28. II. 1960, ZCi. MOTNIK 15, KMET
6. JOŽE KERŠIČ. ROJ. II. 11. 1953, ZG. MOTNIK 4, DELAVEC
7. JANEZ TREBUŠAK. ROJ. 29. 10. 1942. BELA 30. KMET
8. JOŽF III K 1.1 \\ ROJ 7 4. 1962, BELA 15. 1)1.LAVI (
9. MARJAN PEC, ROJ. II. 2. 1952, ZAJASOVNIK 12, KMET Udeležba na volitvah 66,3%
KRAJEVNA SKUPNOST NEVUE
1. JERNEJ VOMBERGAR. ROJ. 24. 8. 1962, NEVUE 7, STROJ TEHNIK
2. ANDREJ BRECL ROJ. 19. 2. 1976. VRHPOUE 109, STROJ, GR. Ml II. i. ZVONKO KASI 1.1 IC. ROJ. 6. 3. 1962. NEVUE 13, ELEKTRIKAR
I SREČO I't N( a KLAR. ROJ. 9. I. 1963, VRHPOUF 200, VODOVODAR - M I iS GOLOB. ROJ. 27. 4. 1976. NEVUE 17. I LEKERO TEHNIK
6. JANEZ PANČUR. ROJ. 18. 3. 1965. OŠEVEK 16. ELEKTRIKAR
7. ŠTEFAN PLAHUTA. ROJ. 24. 12. 1962. TUČNA 5. ŠOFER
8. MARKO ŠTRITOF. ROJ. 26. 3. 1969. BRIŠE 2. KMET
9. JOŽE KOTNIK. ROJ. 20. 3. 1958. HRIB 10. STROJ TEHNIK I0.IRMA ULČAR, ROJ. 14. 11. 1973. SOTESKA 61. ŠTUDENT
II. FRANČIŠKA PODBIVŠEK-AHČIN, ROJ. 1932, POREBER 9A. UPOK. Udeležba na volitvah 70,5%
KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG
1. VINCEM II (IRIIJC ROJ. 22. 7. 1933, LOBODOVA 3, UPOKOJ.
2. MIRAN PRI MIK'. ROJ. 5. 6. 1957, PALOVŠKA 9, STROJ. TEH. J. BI RNARDA KUMAR. ROJ. 19. 8. 1968. BEVKOVA 38, GR. TEH.
4. ZDRAVKO SLEVEC, ROJ. 16. I. 1966. PEROVO 7A, PROF. Š. VZG.
5. JANEZ DOLINŠEK. ROJ. 6. 5. 1950, PEROVO I2A, VOZNIK
6. MARJAN MARKEIJ. ROJ. 20. 6. 1955. PERKOVA 2. DR. ZNANOSTI 7 JOŽE ZAGORC, ROJ 15. 7. 1949, POT V RUDNIK 3, DIPL OEC.
8. SAŠA MEJAČ. ROJ. 24. I. 1971, POT V RUDNIK 15, DIPL EKONOM.
9. BOGDAN JAMŠFK, 30. 3. 1959, POT V RUDNIK II, DIPL ING. Udeležba na volitvah 63,5%
KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO
1. LADISLAV KIADNIK. ROJ. 5. 7. 1959. LIVARSKA I. STROJ. ING.
2. DUŠAN SLATINŠEK. ROJ. 17. 3. 1928. STEITTOVA 7. UPOKOJENEC
3. MIRTA VRHOVNIK, ROJ. 21. 8. 1963, KOVINARSKA I0C, UČILI 1.1
4. FRANC P1VK, ROJ. 29. 8. 1952, ZIKOVA 4, ŠOFER
5. MILAN POTOČNIK, ROJ. 23. 3. 1936, ZIKOVA 12. UPOKOJI.NEC
6. EMILIJA KIINSILK. 12. 2. 1947. ZIKOVA 12. RAČUNOVODJA
7. FRANC ŠTRA.II IAR, ROJ. 25. 3. 1950. KAJUHOVA 7. KONTROLOR Udeležba na volitvah 56,4%
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE
1. MIRKO SVETLIN. ROJ. II. 6. 1958, PODGORJE 58, KMET
2. BRANKO BREMŠAK, ROJ. 5. 8. 1959, PODGORJE 10611. DIPL. IKON
3. VIKTOR BENKOVIČ, ROJ. 19. 7. 1948. PODGORJE 44, KMET.
4. BRANI' GOLOB, ROJ. I. 5. 1962. PODGORJE 81A, EK. 1 TUNIK
5. ANTON GOLOB, ROJ. II. 5. 1961, PODGORJE 81. STROJNI KIJUČ.
6. MIROSLAV KLEMENU, ROJ. 23. 3. 1947, PODGORJE 1.5. Dll'l II IIHNIK
7 MIRKO ŽURBI. ROJ. 10. 8. 1955. PODGORJE 6tC. VOZ. -AVIOMEII. Udeležba na volitvah 62.3%
KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA
1. STANISLAV ROKAVIX . ROJ. 28. II. 1969, PŠAJNOVICA 5. PREVOZ
2. ALOJZ GERBEC, ROJ. 13. 5. 1962, PŠAJNOVICA 8A, STROJ. KIJUČ.
3. JANEZ PESTOINIK. ROJ 16. 8. 1970. PŠAJNOVICA 6, STROJ. TEIINI
4. ROMAN ZA LOGAR. ROJ. 15. 12. 1974, CiABROVNICA 9, AVTOKLEP.
5. SREČO DACAR, ROJ. 25. 10. 1975, CiABROVNICA 5. MIZAR
6. ALOJZIJA 2AVBI. ROJ. 31. 3. 1962, LASENO 3A. MED. SESTRA
7. FILIP ŽIBERT, ROJ. 24. 4. 1959, MALI RAKITOVIC 2A. STROJ. KIJ.
8. JANI / I LS.IAK, l«).l. 21. 6. 1972. VELIKI RAKJTOVEC 6, DELAVEC
9. ROBERT PESTOTNtK, ROJ. 17. 7. 1974, VI J, RAKTTOVEC 5, DELAVEC Udeležba na volitvah 68.9%
KRAJEVNA SKUPNOST SKl .A
1 JOŽE BERLEC. ROJ. 9. 2. 1957. SELA 9, AVTOMF.IIANIK
2. MARJAN MANDI.KIČ. ROJ. 19. 5. 1964. SELA 10C, DELAVEC
3. ANDREJ DROLC. ROJ. 28. II. 1951, MARKOVO 2D. VOZNIK
4. JANEZ URANKA«. ROJ. 19. 12. 1940, MARKOVO 12, I (POKOJ.
5. FRANC POUANSEK. ROJ. 20. II. 1962, BELA PEČ 6, KMET
6. JANEZ HRIBAR, ROJ. 10. 8. 1964, 1'OI.IANA 4, AVLOMIJIANIK
7. FRANC SUŠNIK. ROJ. 6. 10. 1967. ROŽIČNO 5. DELAVEC
8. MILAN HRIBAR. ROJ. 8. 4. 1955. STUDENCA 2A, DELAVEC
9. MARKO KADUNC, ROJ. 29. 3. 1959, ZNOJILE IA, VOZNIK
10. MARJAN RESNIK, ROJ. 24. 12. 1967, ŽUBEJEVO 4, KOVINAR
11. IVAN POUANSEK. ROJ. 22. 12. 1959, SOVINJA PEC 3, KMET Udeležba na volitvah 53,3%
KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS
I. STANKO HRIBAR, ROJ. 27. 4. 1957. SR. VAS 29. GAS. TEHNIK
2 MIROSLAV BURJA. ROJ. 7. 2. 1945, SR. VAS 33, EL MEHANIK
3. JANEZ. KAI.IŠNTK. ROJ. 30. 12. 1970, LOKE 26, STROJ. TEH.
4. PRIMOŽ PESTOINIK, ROJ. 25 9. 1971, LOKE II, KIM. TEHNIK
5 BOJAN TIČAR. ROJ. 15. 2. 1963, SNOVIK 6A, AVLOMIJIANIK
6. JANEZ PAVLIC. ROJ. 27. 2. 1962, POTOK 8, TEKST. DELAVEC
7. IGOR PERČIČ, ROJ. 23. 2. 1956, PlRSEVO 6, STROJ. TEHNIK
8. PETER BERLEC, ROJ. 29. 6. 1959, PODLIRUŠKA 6, KMET. INCi.
9. VIKTOR BURJA, ROJ. 3. 6. 1937, VASENO 3. KMET Udeležba na volitvah 66,3%
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA
1. RUDI VERŠNIK. ROJ. 24. 7. 1950. GORNJI LOCJ 16. EKONOMIST
2. CIRIL KOROŠEC ROJ. 6. 7. 1942, GORNJI LOG 17, STROJ. KIJUČ.
3. IVAN SEKAVČNIK, ROJ. 14. 7. 1939, GRIN 1'OVŠKA 10, DIPL ING.
4. DUŠAN DROLEC, ROJ. 6. 9. 1958, ŠTAJERSKA I, ING.
5. MARIJA U II Ršl K ROJ. 14. 6. 1943, SONČNA I, STOMATOLOG
6 MATJAŽ ŠPORAR, ROJ. 30. 12. 1960. KAMNIŠKA 63A. EL ING. 7. ALEŠ ZOBAVNIK. ROJ. 17. 6. 1951. NOŽIŠKA 9. PRODAJALEC
8 DUŠAN ŠIRAJIIAR, ROJ. 24. II. 1956, PIBERNIKOVA 19, STROJ. 9. MAVRICLI KOŠIR. ROJ. 19. I. 1952, GMAJNA 6, VIŠJI UPR. DEL Udeležba na volil vab 66.2%
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
1. ANTON RAJSAR, ROJ. 9. I. 1958. ŠMARTNO 26A, KLJUČAVNIC.
2. ŠTEFANIJA LEGEDlC, ROJ. 13. 12. 1950, ŠMARTNO 45, SOC. DEL
3. JANKO ŠIMENC. ROJ. 25. 1. 1973. STEBUEVEK 2, DELAVEC
4. EMIL VRANKAR. ROJ. 8. 6. 1966, BUČ 811. KMET
5. IVAN MOČNIK. ROJ. 26. 9. 1952. BUČ 10, AVLOMIJIANIK
6. STANISLAV PAVI.K". ROJ. 14. 9. 1950, SIDOI. 6, LESNI TEHNIK
7. JANE/. KLEMEN, ROJ. 10. 4. 1961. GRADIŠČE I. ELEKTRIKAR
8. JANEZ PANČUR. ROJ. 7. 10. 1956, KOSTANJ 8. MIZAR
9. MARKO TREBUŠAK, ROJ. 6. 9. 1967, RAVNE 4, DELAVK
10. JOŽE KOROŠEC ROJ. 22. 3. 1966. HRUŠEVKA I. KMET II LADO KADUNC. ROJ. 21. 6. 1974, RAVNE 6, KMET
Udeležba na volitvah 69,8% » KRAJEVNA SKUPNOST ŠIMI ALIČ
1. DANILO LIPOVŠEK. ROJ. 26 9. 1958. ŠPITAI.IČ 33, STROJ. KIJI <
2. MARKO DROLC ROJ. 10. X. 1966, ŠPITAIJČ 14. STROJ. LITI.
3. MARJAN KRIŽNIK, ROJ. 17. 8. 1956. ŠPITAIJČ 28A, GR. TEH.
4. MARKO PANČUR, ROJ. 6. 4. 1972. BELA 3. ZIDAR
5. JURIJ SEDEU.ŠAK, ROJ. 2. 3. 1976, ŠPITAIJČ 27, ŠTUDENT
6. IGOR ZAJEC, ROJ. 26. 6. 1971, OKROG II, KUUČAVNIČAR
7. VIKTOR DROLC, ROJ. 30. I. 1967. ŠPITAI.IČ 1, KML I Udeležba na volitvah 71,9%
KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ
1. MARJAN DROLC, ROJ. 5. 12. 1960, ZO. TUHINJ 60, ELEKTRIKAR
2. JANEZ KODRA, ROJ. 5. 7. 1956, ZG. TUHINJ 54A, DELAVEC
3. FRANC LAJMlS, ROJ. 13. 9. 1965, LAZE 22A, STROJ KIJUČ
4. BRANKO PIRŠ, ROJ. 22. 2. 1963, STARA SELA 3, SI.IKOPIJ.SK.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KOMENDA POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE KOMENDA
3264 volilcev
0 volilcev 3264 volilcev
2377 volilcev
VOLILNA KOMISIJA JF UGOTOVILA: 1.
a.l. V volilne imenike na območju občine je hilo vpisanih:
a. 2. S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLILCEV NA OBMOČJU OBČINE: (al+a2) 2.
Glasovalo jc bi. Po volilnih imenikih (op.: vkjučno s pošto)
b. '. S pol idilom 0 volilcev SKUPAJ GLASOVALO: 2377 volilcev (bl+b2)
3. Po poŠti je glasovalo 7 volilcev
4. VSEH ODDANIH GLASOVNIC: 2377 Ker so bile prazne oziroma ker so bile neveljavne iz drugih razlogov, oziroma ker ni bilo moC ugotoviti volje volilca, jc bilo:
SKUPAJ NEVELJAVNIH GLASOVNIC: 54
6. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
TOMAŽ DROLEC 1838 glasov
VINCENC OVI.IAČ 244 glasov
ANCFJCA ŽEROVNIK 241 glasov
Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107.
člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da jc za
župana izvoljen naslednji kandidat:
TOMAŽ DROLEC, roj. 21. 2. 1953, stanujoč Mlaka 33lb, Komenda, elektroinstalater, samostojni podjetnik
Številka: 00601-2/98-Ž PREDSEDNICA Dalum: 24. novembra 1998 Stanislava Avbelj
POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOMENDA
Občinska volilna komisija Komenda jc rta seji dne 24. novembra 1998 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov občinskega sveta občine Komenda:
Posamezne lisic kandidatov so skupno v občini Komenda dobile naslednje število glasov:
Glasov %gl. St. ime liste
654 . 29,4% 1. LIHI KALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
182 8,2% 2. JOŽI KERN, ZA STAREJŠE OBČANE UPOKOJENCE IN RAZVOJ PODEŽELJA
18 0,8% 3. VIK LOK ANDREJ HRIBAR IN OSTALI VOI.IICI
357 16.0% 4. USTA /A RAZVOJ IIJRIZMA, REKREACIJE IN GOSPODARSKI NAPREDEK OBČINI KOMENDA
364 16,3% 5. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJI, - SDS
76 3.4% 6. /DRUŽINA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
327 14.7% 7. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS
249 11,2% X. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD
2227 SKUPAJ
Člani občinskega sveta občine Komenda, izvoljeni na volitvah 22. novembra 1998 so:
VE ime in priimek
ime liste
Janez KIMOVKC Peter PETTRLIN Srečo KRMAVNAR Jože KERN
I Milan ŠINKOVEC I Katja T ABERNIK I Štefan KERN
Marla CIRAJ Marko MAGISTER Mirko KEPIC Sandi PIBERNIK Anton ŠPENKO
2 Matevž PIBERNIK 2 VinccncOVTJAČ
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJI Jože KERN, ZA STAREJŠE OBČANE, UPOKOJENCE...
LISI A ZA RAZVOJ TURIZMA, REKREAC LIST A ZA RAZVOJ TURIZMA, RF.KREAC SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA -SLS SLOVENSKI SKRŠĆANSKI DEMOKRATI LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LIBERALNA DEMOKRACIJA SIX)VKN1JF, SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS SLOVENSKI SKRŠČANSKI DEMOKRATI
-LDS - LDS -LDS
I.IE... IJE...
SKD -LDS LDS
Številka: 00601-2/98-R Datum: 24. novembra 1998
-SKD
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KOMENDA Predsednica: Stanislava Avbelj
5. JANEZ IIRIDI.RNIK. ROJ. 30. 8. 1953, GOLICE 13, SI ROJNIK
6. RAI ALI ŽELEZNIK, ROJ. 14. 10. 1968. ČEŠNJICE 14, KMET
7. MIRAN SUŠNIK, ROJ. 3. 9. 1972. ČRNI VRH 6, ITSKAK
8. RAJKO DROLC, ROJ. 23. I. 1954, CIRKUSI; II. KMET
9. MATEJ BAJDE, ROJ. 26. 2. 1976, VELIKI HRIB I3A. MIZAR
10. ANTON KOLAR, ROJ. 14. I. 1949. VELIKI HRIB X, TRGOVEC
11. JOŽE HRIBAR, ROJ. I. 2. 1966, MALI HRIB /A, Dl I AVI ( Udeležba na volitvah 65,5%
KRAJEVNA SKUPNOST IUN.IICK
1. JOŽICA PETEK, KOL II. 3. 1953, TUNJIŠKA MLAKA 91, EKONOM.
2. IVAN NOGKA.ŠEK, ROJ. 27. 6. I940,TUNJIŠKA MLAKA 23A, UPOK. 3 VALENTIN ZABAVNIK, ROJ. 4. I. 1953, KOŠIŠI 16, ORODJAR
4. MARJAN TORKAR, ROJ. 22. 7. 1958, TUNJICE I, STROJ ING.
5. ANTONIJA GOLOB, ROJ. II. 2. 1942. TUNIK T 36C, UPOKOJENKA
6. JANI / ŠTELE, ROJ. 16. 5. 1936, TUNJISKA mlaka 9D, UPOKOJ,
7. ANION PODILI). ROJ. 23. I. 1951, I KNJIŠKA MLAKA 321), ZIDAK
i ideleZba na volitvah 65,9%
KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK
1. JANEZ SKRJANEC, ROJ. 12. 10. 1994. VOIČJI POTOK I1C, UPOK.
2. ANDREJ SllITAK. ROJ. 28. II. 1951, VOLČJI POTOK 32, TEKST. LITI.
3. MARIJA SKERJANEC, ROJ. 26. 2. 1974, VOLČJI POTOK 17, I K. TEH.
4. SIMON KIADNIK, ROJ. 16. 10. 1955, VOLČJI POTOK 34, KUUČAV.
5. FRANC SRŠEN, ROJ. 5. 4. 1945, VOLČJI POTOK 3911, KLJUČAVNIC,
6. ANTON ŽIBERT, ROJ, 31. 7. 1947, VOlč.ll POTOK I2C, EKONOMIST
7. VINKO KVI.DI.R, ROJ. 21. 7. 1963, VOLČJI POTOK KUHAR Udeležba na volitvah 69,0%
KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ
1. ROMAN SOVINŠEK. ROJ, 7. X. 1958, SP. PALOVČE 12, KLJUČA V.
2. roman PODBEVŠEK ROJ. 3. x. 1968, SP. PALOVČE 3, Dl LAVEC
3. ROMAN NOVAK, ROJ. 29. X. 1975, ZG, PALOVČE 7. ZIDAR
4. MIHAEL BRUC, ROJ. 5. 10. 1946, ZG. PALOVČE 3, KMET
5. ANION KI MS, ROJ. 25. 2. 1953, ZG PALOVČE 6, KMET
6. FILIP BRITJU, ROJ. 28. 4. 1958, VRANJA PEČ 9, NATAKAR
7. (TRII VODI AN. ROJ. X. 7. 1943, VRANJA PEČ 4, DEJ AVI (
8. STANISLAV OSOLNIK. ROJ. 23. 4. 1959, VEL. LASNA 4, DELAVEC
9. ANTON ŠUŠTAR, ROJ. 3. I. 1962. VELIKA LASNA 20, STR. KIJUČ.
1 Idelež.lvi na volitvah 63,3%
KRAJl;VNA SKUPNOST ZAPRICE
I. ANTON LANIŠEK, ROJ. 19. I. 1944, KRANJSKA 3C, KI M. II HNIK
2 JOŽU PRI LIC. ROJ. 22. 12. 1939. UUBUANSKA IČ, UPOKOJENEC
3. IKKiOMIR BAJC, ROJ. 9. 4. 1950, KRANJSKA 31), GIMNAZ. MATUR.
4. SILVO BALANTIČ, ROJ. X. 2. 1961. VAVPOTTČEVA 7, TEKST. MITI.
5. STANISLAV NAPEK, ROJ. 28. 9. 1931, KOŽELJEV A 9, UPOKOJENEC
6. JOŽI. VETERNIK, 23. 10. 1954, JENKOVA 7, DIPL Ol C,
7. ANDREJ PREGL ROJ. 10, 10. 1953. JENKOVA 9. EL TEHNIK
8. MIRAN KOCIJANČIČ, ROJ. 28. 2. 1958, VILKA ROŽIČA 14, INI GRM.
9. BRANKO URANKAR, ROJ. 15. 9. 1961. KEBFTOVA 20, EL INSTAL Udeležba na volitvah 64,5%
Številka: 00608-0003/98-31 OBČINA KAMNIK
Datum: 27. II. 1998 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Občanke in občani Komende
Volilkam in volilecin občine Komenda se zahvaljujem za res presenetljivo visoko podporo in zaupanje na volitvah. Vesel sem, da cenile moje dosedanje delo, ki ga bom v zadovoljstvo vseh nas še naprej, po najboljših močeh, ludi opravljal. Prepričan sem, da sle mi s to podporo dali vedeli, da je moja pot, ki stremi k čim boljšemu razumevanju med krajani, prava.
Vedno bom vesel vašega nasveta, pa tudi kritike, kajti le skupaj bomo uspešni pri dviganju standarda in kvaliteti našega življenja.
Še enkrat hvala.
vaš župan TOMAŽ DROLEC
NA KRATKO
Družabno srečanje in podelitev priznanj ZSČ Kamnik
Organizacija častnikov Kamnik jeza svoje člane organizirala peto družabno srečanje s tekmovanji ter podelitev priznanj najaktivnejšim članom.
Srečanje, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo štirideset posameznikov, jc potekalo v prijetnem okolju lx>vskega doma v Špitaliču. Najboljši v metanju podkve so bili Janez Volkar, Grega Koncilja in Samo Slan-
SPOŠTOVANI KAMNIČANI!
Zahvaljujem se vam za oddane glasove v prvem krogu županskih volitev. Pričakujem vašo podporo tudi 6. decembra, v drugem krogu!
Odločite se ZA:
- hitrejši napredek Kamnika,
- celovit razvoj občine,
- nadaljevanje začetega,
- izkušnje, znanje in sposobnost.
NADALJUJMO SKUPAJ!
KANDIDAT ZA ŽUPANA TONE SMOLNIKAR
Med vaUčani in gosti ob odprtju igrišča pri motnLški osnovni soli po odprtju obvoznice.
kovic. Omerzu Franci. Grega Podobnik in Franc Novak so bili najmočnejši pri metanju krogle. Rajko Novak, Tone Mavrin, Stane Bajdc so bili najbolj natančni v pikadu, najmirnej-šo roko pri streljanju pa so imeli Srečo lvančič, Jože Arko in Janko Blag-šič. Vsi so za tekmovalne dosežke prejeli nagrade.
Srečanje smo izrabili tudi za podelitev priznanj ZSČ Kamnik za leto 1998, ki smo jih podelili najzaslužnejšim za njihov prispevek k podobi organizacije. Priznanja so prejeli: Borut Djtirascvič, Bogo Baje, Zvone Cvek, Janez Volkar, Rajko Novak, Samo Stankovič, Pavel Žavbi, Kdo Jerman, Ivan Spruk. Marjan Modic, Krsto Tarle, Jože Jeras in Peter Škufea.
Organizacija do konca letošnjega leta načrtuje še predavanje na temo reorganizacija Slovenske vojske, pohod in svečanost na Kostavski planini 20. 12., redna mesečna srečanja ter izdajo šeste številke časopisa.
JOŽE ARKO
Brezplačna semena za ptice
Čeprav sneg še ni povsem pobelil naše narave, pa je mraz prav zimski in je že prignal lačne in premražene ptice v bližino naših bivališč. Mnogim, ki jih skrbi zanje, želimo Zeleni Kamnika pomagati tako, da bomo priskrbeli semena za ptice, ki jih bodo lahko kot vedno dobili brezplačno.
Nabavili jih bomo iz naših skromnih sredstev in iz sredstev naših številnih, nekaterih že kar stalnih dt brotnikov.
Semena bodo lahko dobili vsi. ki sc bodo oglasili na našem naslovu: Zeleni Kamnika, Cankarjeva .3. vsak četrtek od 17. do 19. ure (bivša stavba Calcila - vhod z dvorišča). Informacije dobite tudi po tel. 831-001
ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK
Miklavžev sprevod
V PETEK, 4. DECEMBRA, OB 16. URI
Zahvaljujem sc vsem, ki ste glasovali zame v prvem krogu županskih volitev.
Volite me tudi v drugem. Nisem podkupljiva, sem preudarna, imam urejene stanovanjske in družinske razmere.
/upanja za novo tisočletje MARJETA IH MAR
Kamnik na mednarodnem sejmu v Trofaiachu
Nadaljevanje s I. sirani
imjti, za to vrsto prizadevanju pa je Evropska unija podelila občini priznanje »Zlata zveza pobratenih mesti, pole:; Trofaiachu pa Je v severni/italijanskem meslu Ferrari tO priznanje prejelo se enajst drugih občin v okviru Evropske unije.
Na letošnji prireditvi seje, na Zeljo občine Trofaiueh prvič predstavilo obilna Kamnik in kamniško gospodarstvo. Na sejmu so ntim namenili Iri razstavne pro-itore na najlepši lokaciji, tako daje < vsakdo pri vhodu na razstavišče zagledal velik napis Kamnik. Poleg uhane Kamnik, ki je predstavljala turizem. SO na sejmu razstavljala se trt kaminska
podjeda: kik. Svilanli in Titan, kik se je predstavil s programom plastike, obiskovalcem se bile na voljo različne vrste vrečk, Svilanit je svoj razstavni prostor opremil s jrotirnimt brisačami, kopalnimi plasci, kravatami in rutami. Titan pa je prikazal svoj program kjuCavnlc. Občina Kamnik je svoj prostor lično oblikovala s fotografijami in kamniškim grbom, obiskovalci so si lahko ogledali novo videokaseto o Kamniku, razdelilo pa se je tudi veliko promocijskega materiala. Kar nekaj meščanov Trtfaiachu je že obiskalo Kamnik in nad njim so bili navdušeni, zato seje veliko število ohi-skovalcevpozanimalo o turističnih možnostih v naši okolici, zanimala jih je zgodovina mesla. skratka, izvedeli so lahko vse, kar jih o Kamniku zanima. Večina obiskovalcev je naš razstavni prostor zelo pohvalila, razočaralo jih je samo dejstvo, da smo izdelke naših podjetij le razstavljali, predstavljali, ne pa tudi prodajali. Skoraj vsi drugi razstavljal-
ei so poleg predstavitve izdelkov te tudi prodajali, kar so pričakovali tudi od nas. Kar nekaj se jih Je odločilo, da bodo združili prijetno s koristnim in prišli v Kamnik, tako na izlet kol po nakupih, kar nekaj poslovnežev pa je pokazalo zanimanje za poslovno sodelovanje s predstavljenimi podjetji. Upamo lahko, tla se bo kateri otl iiacriov uresničil.
Poleg sejemske ponudbe pa so obiskovalci lahko v soholo obiskali I. i. »dan zdravja«, v nedeljo pa »dan društev«, ki Sta potekala v avli osnovne šole. Na dan zdravja so se ..vrstila predavanja, kjer so splošni zdravniki in specialisti mettieine govorili o različnih zginili temah v zdravstvu. Sama sem se udeležila dveh zanimivih predavanj, vsa pa so bila zelo dobro obiskana. Prvo je govorilo o
projektu »1'cers«. kjer mladi mladim predstavijo in jih posvarijo o različnih vrstah zasvojenosti, kar je vzbudilo meti slušatelji veliko zanimanju in odobravanja, V nedeljo pa se je v avli predstavilo l>rek dvajset aktivnih društev, npr. skavti, mestni pevski zbor, ki letos praznuje 75-letnlCO Obstoja, vsekakor zanimiva popestritev dogajanja na sejmu. Vsak večer, po zaprtju sejma, pa se je začela zabava s plesom, saj pravijo, tla po koncu dela vedno sletli zabava. Zabave se je vsak večer udeležilo veliko ljudi, saj je bila Iti prtjetna sprostitev oh koncu dneva oz. ledna in priložnost za srečanje s prijatelji.
Sejem je bila vsekakor prijetna in zanimiva izkušnja, povabljeni smo bili, da se gu udeležimo tudi naslednje leto. Upam, da jim bomo njihovo gostoljubnost lahko kdaj vrnili na podobnem sej-mu v Kamniku.
BOJANA KKEMENC
Priznanje krvodajalcem za njihovo nesebičnost
Nadaljevanje s 1. strani
zato ni bila tako dobro obiskana. Za 20-, 25- in 30-kratno darovanje krvi so krvodajalci dobili priznanja po pošti, diplom so bili deležni vsi, ki so darovali kri več kot 40-krat (41 oseb), posebna priznanja Rdečega križa pa so prejeli tisti, pri katerih so zapisali več kot 70 odvzemov krvi. Tako je treba posebej pohvaiiti in omenili gospoda Janeza Repanška, ki je kri daroval kar 76-krat, gospoda Alojza Kuharja za 90-kratno darovanje, gospoda Borisa Dolenca 94-krat-no in gospoda Mirka Mlakarja za rekordno 97-kratno darovanje krvi.
V kamniški občini jc registriranih 4548 aktivnih krvodajalcev, kamor so vključeni vsi, ki so darovali kri najkasneje pred petimi leli. Podatek, da je letOS prvič darovalo kri kar 198 oseh pa zgovorno kaže, da je kamniški podmladek zelo dobro obveščen o pomenu darovanja krvi in da je kamniška organizacija RK pri svojem delu še vedno v slovenskem vrhu. Zgovoren je tudi podatek, da je v letošnjem letu kar skoraj 21% darovalcev starih od 18 do 23 let in da je okrog 55% krvodajalcev v najboljših letih, od 28 pa tja do 48 let. Zelo majhen pa je odstotek žensk krvodajalk (33% žensk in približno 67% moških), zato naj vas še zaključni stavek, da prav vsi potrebujemo rdečo življenjsko tekočino, še enkrat povabi k temu. da boste storile prvi korak in se udeležile prve krvodajalske akcije tudi ve. draga dekleta in drage žene.
45 let prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva v Sloveniji
V letošnjem lelu mineva & 45 let, odkar je organizacijo krvodajalskih akcij prevzel Rdeči križ Slovenije. Leta 1953 je namreč padla odločilev, da bo krvodajalstvo organizirano na prostovoljnem dajanju krvi. Prvo krvodajalsko akcijo jc organiziral takratni območni odbor Rdečega križa Zagorje. Marca leta 1953 jc kri darovalo 9 rudarjev. Po tem letu lahko spremljamo hiter vzpon števila krvodajalcev, saj jc Slovenija ena najbolje preskrbljenih dežel s krvjo Z nenehnim razvijanjem pristopa do krvodajalstva jc RK Slovenije pripomogel k temu, da spada Slovenija med države, ki pokrivajo potrebe po krvi. saj kri letno daruje 5% krvodajalk in krvodajalcev na število prebivalcev. V 45. letih smo imeli 3.819.711 krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah. Darovano pa je bilo L.395.390 litrov krvi. V Sloveniji imamo letno 100.000 krvodajalk in krvodajalcev, kar zadošča poneham zdravstva po krvi! Vsakdan potrebujemo400krvodajalcev, od katerih je odvisna preskrba s krvjo 111 s lem življenje bolnikov. Če si zdrav in misliš, da bi tudi ti lahko daroval svojo kri, nc odlašaj predolgo, saj lahko rdečo življenjsko tekočino prav kmalu potrebuješ tudi li ali tvoji najbližji.
MIRJAMklPK
Na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) Občinska volilna komisija občine Kamnik
razpisuje drugi krog volitev za župana
1. Opravi se drugi krog volitev za župana in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila najvišje število glasov:
1. Anton Tone Smolnikar
2. Marjeta Humar
2. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 6. decembra 1998.
Številka: 00601-0006/98-31 Datum: 23. 11. 1998
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Nina Kodra-Balantič, dipl. prav.
Iz arhiva - Miklavžev sprevod po Kamniku.
Tudi letos se bo Miklavž, obdan z angeli in parkeljni popeljal v kočiji skozi naše mesto. Sprevod bo krenil ob 16. uri izpred Metalke proti mestu do Kina Dom. Otroci Kamnika in okolice ga bodo z veseljem pozdravili. Poleg terminov miklavževanj, ki smo jih navedli že v prejšnji Številki K. O., ki mimogrede držijo, jih tu sporočamo še nekaj:
Na Selih bo miklavževanje v Marijinem domu v soboto, 5. 12., ob 15. uri. Pred prihodom sv. Miklavža bodo zaigrali igrico »Angelci prepodijo skuSnjavce«. V soboto, 5. 12., ob 15. uri bo miklavževanje tudi v Mostah v dvorani OŠ. Sprejem daril bo 4. 12. od 18.30 do 19. ure, v prostorih KS Moste. V soboto 5. 12. ob 16. uri bo otroke predšolskega verouka v Kamniku obiskal Miklavž v drugi učilnici. Tudi v Stranjah bo Miklavž obiskal otroke pred kapelo in to v soboto. 5. 12., ob 16.30. V nedeljo, 6. decembra, ob 14. uri pa bo miklavževanje v cerkvi v 7,g. Tuhinju. Pričelo se bo s prigodno igrico. t
Odbor /.a oživljanje starih običajev pri (X) SKD Kamnik
POROČILO O IZIDU VOLITEV ČIANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK
Občinska volilna komisija občine Kamnik je na seji dne 16. II. 1998 ugotovila naslednji končni izid glasovanja za volitve članov občinskega sveta občine Kamnik:
I.
Posamezne liste kandidatov so v občini Kamnik skupno dobile naslednje šlevilo glasov:
t ,iasm % glasm st. ime liste
2395 21.8% 1 S(XTALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVI NIJl
302 2.7% 2 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVFNIJF
3239 29.5% 3 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE
304 2.8% 4 NACIONALNA STRANKA DELA
1344 12.2% 5 SLOVI NSKA Ul DSKA STRANKA
98 0.9%. 6 BRANE KEMPERl IN SKUPINA VOLILCEV
926 8.4% 7 ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
368 3.3% 8 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1913 17.4% 9 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
105 1.0% 10 RAJKO PUČNIK IN SKUPINA VOLILCEV
10.944
Mandali so skladno s 15., 16. in 17. členom zakona o lokalnih volitvah dodeljeni listam kandidatov in sicer: Liberalna demokracija Slovenije 10 mandatov Socialdemokratska stranka 7 mandatov
Slovenski krščanski demokrati 5 mandatov
Slovenska ljudska stranka 4 mandate
Združena lista socialnih demokratov 2 mandata Demokratična stranka upokojencev 1 mandat
III
Člani občinskega sveta občine Kamnik, izvoljeni na rednih volitvah dne 22. II. 1998, so:
1. Anton Rajs.ir rojen 9. I. 1958. Šmartno 26/a, Laze v Tuhinju VE
2. Iztok Debevec, rojen 21. 12. 1962. Osevek 6, Kamnik VE
3. Anton Hočevar, rojen 24 I. 1950. HruSevka l/a. Laze v Tuhinju VE
4. Janez Leskovec, rojen 19. 12. 1971. Vrhpoljc 179, Kamnik VE
5. Srečko Repanšek, rojen 30. 7. 1957, Zg Stranje 59, Stahovica VI
6. Rudolf Capuder, rojen 2.3. 10. 1960. Drnovškova II, Kamnik VI
7. Janez Krt, rojen 16. 6. 1965. Zg. Stranje 24. Stahovica VI
8. Brigita Grad, rojena 25. 10. 1960. Matije Blcjca 2, Kamnik VE
9. Branislav GcJubovic, rojen 10. 8. 1969, Klavčičeva 5. Kamnik VE
10. Ivana Jerman, rojena 23. 12. 1934. Volčji Potok ll/b VI ll.lvanSekavčnik, rojen 14. 7. 1939. Grintovška 10, Smarca VI 12. Igor Podbrežnik, rojen 25. 8. 1957, Novi trg 31. Kamnik VE 1.3. Janez Repanšek. rojen 3. 4. 1956. Kolodvorska 3. Kamnik VI
14. Ik-mitrij IVrčič. rojen 19. 12. 1963. TunjiSka 2/a. Kamnik VE
15. Andrej Skodlar, rojen 12. I. 1939. Kettejeva 10/a. Kamnik VI
16. Klavdij Koderman, rojen 15. 8. 1963, Sutna 76. Kamnik VI
17. Marjeta Humar, rojena II 2 1946. Zale 4/a. Kamnik VI
18. Tatjana Sonja Rot Djalil. rojena 5. 9. 1947, Zikova 1, Kamnik VI
19. Dušan Jesenik, rojen. 28. II 1935. Novi trg 36, Kamnik VE
20. Marjan Bergant, rojen 21. 4. 1960. JerovSkova 15, Kamnik VE
21. Franc Pogačnik, rojen 21. 3. 1955. Godič 55, Stahovica VE
22. Olal'Grhec. rojen 7. II. 1960, Pot na Poljane 9, Kamnik VE
23. Franc Spruk, rojen 9. 4. 1963. Hrib 11, Kamnik VI
24. Janez Stražar, rojen 14. 2. 1944, Podgorje 12/a, Kamnik VE
25. Marjan Schnabl. rojen 18. 10. 1943. Koroška cesta 6, Smarca VE
26. Gregor Koncilja. rojen 13. 6. 1967, Cesta treh talcev 8/b. Kamnik VI
27. Miroslav Petek, rojen 6. 9. 1943. Pot na Jeranovo 7. Kamnik VE
28. Franc OreSnik, rojen 25. 10. 1955. Jamova 2. Kamnik VE
29. Marjan Semprimoinik, rojen 8. 7. 1970, Motnik 17 VE
Številka: «)60l-0003/98-31 Datum: 26. II. 1998
SDS LDS Slii SKD SDS LDS SKD 3 SKD 3 LDS 3 LDS
3 SKD
4 SDS 4 SDS 4 LDS 4 LDS 4 LDS 4 SKD 4ZLSD 4 SLS 3ZLSD 2 SLS 4 LDS I SDS 4 SKD 3DBUS
LDS SDS SLS LDS
Občinska volilna komisija občine Kamnik Nina Kodra Balantič, dipl prav predsednica
6 2. decembra 1998
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški 0j3ČAN
Anketa - kaj pričakujemo od Miklavža
DRAGI MIKLAVŽ!
Otrokom ni težko napisati Miklavžu pismo z željami Zato, ker Miklavž vse lahko izpolni, in zato, ker so otroške želje takšne, da jih je lažje Izpolniti Najbrž bo Miklavž otroška pisma rad prebiral in v košarice alt krožnike z veseljem trosil darila, med pomaranče, suho sadje, svinčnike, zvezke, nogavice, sladkarije. Ampak tudi odrasli imamo nekaj želja...
Dragi Miklavž! Razveseli me z...
Violeta Vodlan, ravnateljica OŠ Marije Vere
...ućenci. ki se bodo VTT.IKO učili, učitelji, ki bodo pri pravi jeni tudi napol zastonj učiti: urejenimi prostori za parkiranje na Duplici; županom Kamnika, ki mu bo najbolj pomembna naloga v letu 1999 prizidek k OS Marije Vere; možem, ki bo bolj sprijaznjen s tem, da me skoraj nikoli ni doma; novo smučarsko opremo.
Brane Golubovič ml., član kamniškega občinskega sveta
Dragi Miklavž, če ravno na tak in drugačen način že leta in leta prihajaš ob dnevu, ki si ga namenil Zemljanom, sem šele letos dodobra dojel tvoje poslanstvo. Najlepše se ti zahvaljujem za vso podporo, ki si mi jO preko volilcev iz. KS Duplica, Smarca in Volčji Potok (tudi njim velika hvala) izkazal meni in LDS na lokalnih vo-lilvah. Zavedam sc velike odgovornosti, ki si mi jo s tem naložil.
Zdaj sem postal tvoj »glasnik« in preko mene je v tvojih rokah, dragi Miklavž, celotni sklop reševanja vprašanj o neprofitnih in socialnih stanovanjih, vrtcih, otroških in športnih igriščih, denarju za mladinske projekte, deskarskem centru na Veliki planini, javni razsvetljavi in parkiriščih na Duplici in Šmarei itd.
Obljubljam, da bom priden in bom storil vse, kar je v mojih rokah za naš Kamnik, naše otroke in druge prebivalce.
Kakorkoli pa. Miklavž, jc predvsem nekdo, ki razveseljuje otroke z drobnimi darovi, zato upam, da jih bo letos nosil v vseh družinah ter tako razveselil naše malčke.
Polona Jerič, učenka iz Kamnika
Dragi Miklavž!
Razveseli me z velikim plišastim l.eonardom l)i Capriom na ogromni ladji Titanic!
Če pa sc ti zdim prezahtevna, me lahko razveseliš s kaseto Celine Dion.
Špela Tratnik, učenka iz Mekinj
Matej Repanšek, 8 let, iz Kamnika
1
Dragi Miklavž! Razveseli me s srečo, igračami, psičkom in veliko dobre voh«!
Dragi Miklavž prosim, da mi prineseš avto na daljinsko in rol-ko. Lepo te pozdravlja Matej. Lepo pot ti želim.
Petra Javrh, učiteljica
slovenščine
na OŠ Šmartno
Dragi Miklavž, razveseli me s tem, da bodo vsaj ob božičnih praznikih in okrog novega.leta kamniški vozniki tako spoštovali prometne predpise, da se nc bo zgodila niti ena prometna nesreča. Zelo me je namreč strah, ko se na primer ob enajstih zvečer peljem iz. Ljubljane proti Kamniku, in na najbolj nevarnih odsekih švigajo mimo predrzni mladeniči v premočnih avtomobilih - v resnici meje bolj strah zanje kot zase, saj rada vozim po predpisih. Če boš težko ustregel tej moji prošnji - saj vem. da so si isto zaželeli tudi številni mnogo manj vihravi Kamničani - imam šc drugo željo. Prosim razveseli mc s tem, da na božični večer med »pirotehničnimi vojaškimi vajami« nikomur od hrupažcljnih ne bo odtrgalo prstov ali ožgalo obraza. Kol vidiš, dragi Miklavž, sem ostala nepoboljšljiva: čeprav sem že zelo odrasla, si še vedno želim, da mi vsako leto prineseš poln koš dobrot.
Robert Uranič iz Stranj
Dragi Miklavž! Razveseli me s preventivnim tepežkanjem novih svetnikov. Cilede na to, koliko neumnosti naredijo v enem mandatu, jim nekaj krepkih nc bi škodovalo. Prej nasprotno. Ker jc svetniški mandat Štirileten, naj tc-pcž.kanjc postane tradicionalno prav ob tem času obdarovanj. Vsakemu prinesi tisto, kar si zasluži.
Robert je svoj pogled ponazoril tudi v spodnji karikaturi.
Anketo pripravila Breda Podbrežnik Vukmir
Raziskovalna žilica Benjamina Bezka
Mamut spet najden in oživljen
Da nc bo pomote - gre le za ponovno živahno zanimanje za to znamenito kamniško najdbo in sicer v raziskovalnih nalogah Benjamina Bezka, maturanta Gimnazije Jožeta Plečnika Odmevala jc tudi v lokalnem časopisu, v knjižici, ki jo jc založila OS Frana Albrehta in ki jo je napisal njegov oče Danijel, poleg lega pa so na isti šoli o tem odprli tudi razstavo.
Ncveljski mamut jc bila ena od tem, ki ji je Benjamin Bczck v zadnjem času odmeril kar zajeten čas raziskovanja. Stvar je ob 60-lctni-ci odkritja poslala zanimiva ludi za širšo javnost in tako jc poleg člankov in feljtona napisal tudi raziskovalno nalogo, s katero sc je udeležil regijskega tekmovanja in' dosegel prvo mesto v svoji skupini. Udeležil se je tudi državnega srečanja mladih raziskovalcev v okviru Gibanja znanost mladini, /ara di vsega tega in tudi zaradi ponovnega zanimanja za ncvcljskcga mamuta je nastal pogovor z njim.
Sam zase pravi še: »V življenju me razveseljujejo t t/lični konjički, v prostem času pa se nekoliko ukvarjam tudi z. raziskovanjem. Najbolj mc zanimajo teme, povezane z. geografijo (v širšem in ožjem pomenu besede), in etnologija.«
Kako pa si sc srečal s to temo?
Z mamutom in dogodki, povezanimi z odkritjem mamuta, sem sc prvič bliže srečal v pogovoru z. ga. Valerijo Božič-Bcrnot, ki jc dogajanje v Ncvljah marca 1938 ujela na fotografski trak. Veliko mi je o tem vedel povedati tudi gospod Jurij Klemene iz Tučnc, ki se šc danes zelo živo spominja odkopavanj, saj je pri njih sam sodeloval. To mc jc spodbudilo, da sem začel zbirati gradivo. 60-lelnica je bila priložnost, da sem zbrano pokazal tudi širši javosli.
Kako si sc lotil raziskovanja in katere so tvoje temeljne ugotovitve?
Veliko gradiva sem zbral na terenu, največkrat ob pogovoru z. domačini in ljudmi, ki so pri odkritju sodelovali. Pregledati jc bilo treba tisk iz. tistega časa, raziskovalna poročila, kasnejše odmeve. Pri tem ne smem pozabiti na očeta Danijela, ki mi je pri zbiranju podatkov pomagal in mi svetoval. V svoji raziskovali nalogi »60 Icl od odkritja mamuta v Ncvljah pri Kamniku« sem šel globlje in raziskal, kakšen vpliv je imelo odkritje mamuta na Kamnik in okolico pred 60 leti in kako ta dogodek vpliva na življenje Kamničanov danes. Ugotovil sem dvoje. To izročilo jc med ljudmi živo še danes, zelo pa so dogodki odmevali lakral - pred nO leti. Žal pa sem tudi ugotovil, da se Kamničani premalo zavedamo pomembnosti odkritja, ki se bi ga dalo vključili v turistično ponudba kraja. V zvezi z zadnjim sc jc izoblikovala tudi anekdota, ki jo kar navajam.
Posebno mesto v višnjegorski zgodovini je dodeljeno »učenemu« polžu. Pripovedka pravi, da je eden Od višnjegorskih vitcz.ev nekoč ob poli našel oropanega in potolčcne-ga mladeniča. Pripeljal ga jc na grad in mu nudil zdravstveno pomoč. To dejanje ni ostalo brez posledic, saj jc fant pripadal bogati beneški družini, ki je v zahvalo za sinovo rešitev višnjegorskim poslala veliko dragocenosti, med katerimi je bila tudi velika polževa lupina, obrobljena z. zlatom in posula z dragimi kamni. To lupino jc gra-ščak kasneje podelil mestnemu svetu. Svetniki so pred vsako sejo zbirali korajž.o tako, da so sc nekoliko okrepčali z. vinom, ki so ga natočili v polževo lupino. Ker niso na lupino dovolj pazili, so jo zmaknili tatovi. Za to sramoto jc zvedel tudi pesnik France Prešeren in Vi.šnjc-gorce zbodel z verzi: »Višnjani, kam sic svoj'ga polža djali?«
Tej prijetni pripovedki seveda sledi še bolj nenavadno vprašanje: »Kako bi Prešeren, če bi Živel danes, zbodel kamniške svetnike?«
Oddam lokal za mirno dejavnost na Šutni 27, Kamnik, od 1. 1. 1999.
Informacije: vsak dan od 8. do 14. ure na tel. 061/832-827.
Pravilen odgovor sc glasi: »Kamničani, le kam ste mamuta poslali?«
Kakšen pa jc pomen odkritja tega okostja? V mislih imam tudi promocijo Kamnika.
Kamničani bi morali biti na ne-vcljske najdbe zelo ponosni. V Ncvljah je bilo namreč izkopano skoraj popolno okostje sanica. Mamut s svojimi izjemnimi merami naredi izjemen vtis. Zame osebno pa je bolj kol okostje mamuta pomembno odkritje nožička oziroma pra-skalca - umetno narejenega pred-
Benjamln Bezek ob neveljskem mostu, kjer je bil mamut najden.
meta, ki priča o lem, da jc na leni prostoru že v kameni dobi obstajala civilizacija. Odkrilo je bilo tudi rogovje severnega jelena ter ognjišča, s čimer je bila poli jena prva lovska postojanka kamenodobnega človeka na prostem pri nas.
Seveda misel drsi Sc dlje. Verjetno je na tem prostoru obstajalo večje morišče živali, ki jih jc uplenil kamenodobni lovce. Kaj skrivajo sipine Nevljice, nc vemo, vendar pa bi morala listi prostor ob Nevljici občina zavarovali.
Mamut jc dobra priložnost za promocijo mesta Kamnika in okolice v Sloveniji in tujini. O odkritju mamuta obvešča informativna tabla na niamutoveni moslu, ki jc biki postavljena ob 50 letnici.
Danes se lahko pohvalimo s stalno razstavo »Po sledeh neveljskc-ga mamuta« v podružnični osnovni Soli Nevljc, kjer tako otroci kol tudi odrasli lahko izvedo kaj več o odkritju mamuta in razmerah, v katerih jc živela ta ledenodobna žival. Lahko pa bi se Zgledovali po Italijanih in si omislili spominski park z, zanimivimi pripomočki s kamenodobno tematiko.
Ali jc podobnih odkritijv Sloveniji in Evropi veliko?
Slovenija je ena najmanjših držav na svetu, vendar se lahko pohvali z mnogimi zavidanja vrednimi odkritji, med katere prav golovo spada mamutovo okostje v Ncvljah, odkritje jamskega medveda v Potočki zijalki... Največ mamutov so našli v Sibiriji. Zaradi ugodnih podnebnih razmer so se mnogi izmed njih ohranili s kožo in mesom. Vendar pa je tudi na področje fosilov vdrla trgovska si rast in ravno pred tednom dni sem prejel katalog nekega ameriškega podjetja, v katerem si lahko strastni raziskovalci za 25(1 ameriških dolarjev (41.000 tolarjev) kupijo mamutov zob ali mehak, za svojega zvestega živalskega prijatelja pa na primer kost tibijo.
Glede na to, da sc kol dijak že dah" časa ukvarjaš z raziskovalnimi nalogami, lahko presodiš pomen tega dela pa tudi znanja in zdrave radovednosti.
S svojim raziskovalnim delom sem začel pred 6 leli in vsako leto izdelal raziskovalno nalogo. Menim, da jc raziskovalno delo zelo dobrodošel konjiček in dobro izkoriščen prosti čas. Mladi človek se ob delu seznaniti z metodami raziskovalnega dela, nauči sc dela z ljudmi, razumevanja in urejanja podatkov, hkrati pa si krepi znanja Zeljnega raziskovalnega duha.
Na koncu pogovora z Benjaminom naj rečem le še to: želim si, da hi tak duh, torej raziskovalen, zavel po kamniški kotlini in prevetril mnogo glav!
BRKDA PODBRKZNIK VUKMIR
POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE V DECEMBRU:
ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA ZNOVA ORGANIZIRAMO SEMINAR: »DAVEK NA DODANO VREDNOST«
Začetek: 10. 12. 1998 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje)
Občine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: NUCLEUS CONSULTING, d.o.o., Cankarjeva 3,
Kamnik
Barbara Guzina, dipl. oec. in Robert Potočnik, dipl. oec.
Seminar sofinancira Občina Kamnik v znesku 4.400,00 SIT, razliko v vrednosti 6.600,00 SIT nakažite na NUCLEUS CONSULTING, ŽR 50140-601-250879. PRIJAVITE SE UVhKO PO tel- 817-443 ali 918-107,
»NA KATERA VPRAŠANJA SI MORA ODGOVORITI VSAK (BODOČI) PODJETNIK«
Začetek: 14. in 15 12. 1998 ob 16. uri v sejni sobi (II.
nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: NUCLEUS CONSULTING, d.o.o., Cankarjeva 3,
Kamnik
Robert Potočnik, dipl. oec.
BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE; za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih, vsebinskih sklopih In lokacijah, razen SVETOVALKA na področju vodenja poslovnih knjig, davčne zakonodaje In financ, ga Mirjana Zejnelagić, dipl. oec ki Je dosegljiva v novih prostorih DATA-Z Kamnik, ljubljanska 19 a, tel. 811-920 In 812-094. Svetovalne ure ostanejo nespremenjene, to je v sredo od 17. do 19. ure.
Informacije: OBČINA KAMNIK - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel. 818-107 PIC Občine Kamnik, tel. 817-443.
[] (3(3(3(a(*lQg(*l[]
:M..........M®
M
□ h L d K A RD
ld.: 812-758
zaposli
KV natakarja ali natakarico za strežbo hrane.
Pogoj: vsaj 3 leta delovnih izkušenj.
Vse informacije dobite na zgornjem naslovu.
Kamniški citrarji najuspešnejši v Grižah
Ob zvokih citer je tudi svet lepši
Ko poslušamo zvoke, izvabljene iz instrumentov Mihe Doviana, Tanje Zupan, Ctte Galič al Tomaža Plahutnika, navadno razmišljamo o Cem lepem, saj so cttre instrument, ki prebujalo vsaj domovinska čustva, da drugih ne omenjam. In ta instrument je Ml po krlvkt zapostavljen trideset povojnih let Ponovno ga odkrivamo skozi zvoke, kijih iz Instrumentov Izvabljajo mladi rodovi pod vodstvom preizkušenih, te zgoraj omenjenih mentorjev.
V kamniški glasbeni šoli imajo Citre lepo tradicijo. Od ustanovitve oddelka, /a katerega je zaslužen tokratni ravnatelj glasbne šole [''ranci l.ipičnik, do danes, ta inslrumeni poučuje Tomaž Plahutnik. Zanimanje za citre je bilo po besedah Francija Lipičnika celo tako veliko, da bi lahko odprli dva oddelka, vendar je oslalo pri enem, učenci pa v slovenskem prostoru že dosegajo lepe uspehe.
Na zadnjem državnem tekmovanju, v organizaciji društva Svobode C irižc in Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je bilo 24. oktobra
ga je razvil učitelj I ran Korun Ko-željski. po katerem se imenuje velenjska glasbena šola. Napisal je tudi prvi slovenski učbenik za eilrc, povsem enakovreden avstrijskim in nemškim učbenikom, saj so eilrc predvsem alpski instrument in jih na lem področju ljudje največ igrajo. Na žalosl pa je v Sloveniji igranje po drugi vojni skoraj povsem zamrlo, vsaj v javnosti
Citre res niso instrument, na katerega bi lahko igrali koračnice in borbene pesmi, ki so po letu 1945 oznanjale in proslavljale zmago nad fasi-
v Grižah pri Žalcu, je sodelovalo tudi Sest učencev Tomaža Plahutnika in sicer v treh kategorijah. V najmlajši Kamničani nismo imeli svojega predstavnika, v kategoriji do 18. let pa so nastopali kar štirje; med njimi je Blaž, Kladnik osvojil zlato odličje, Polona Vrcčck in Martin Zlobko sta bila srebrna. Barbara Žunič pa bronasta. V kategoriji do 25 let je Sabina Novak osvojila bronasto odličje, v kategoriji duetov in skupin pa je kamniški kvartet, Blaž Kladnik, Martin Zlobko, Barbara Žunič in Mojca Kotnik, osvojil srebrno odličje in tako šc poudaril velik uspeh gojencev kamniške glasbene šole Po prejetih priznanjih so bili namreč najuspešnejši, saj je Blaž Kladnik osvojil tudi drugo mesto med več kot štiridesetimi citrarji.
V Grižah je bilo pred dvanajstimi leti prvo srečanje slovenskih citrarjev, državno tekmovanje pa je bilo letos tretjič, vedno z udeležbo citrarjev kamniške glasbene šole. Tekmovanje je vsaki dve leti, zato je prav, da se spomnimo tudi uspehov iz Icla 1996, ko sla zlalo odličje v kategoriji duetov in skupin prejeli Tanja in Katja Kokalj, laika Lipovšck in Barbara Kuzina v išli kategoriji srebrno, srebrna pa je bila tudi Nada Pavšin.
Zadnji uspehi, tudi učencev in učitelja ter želja ravnatelja Glasbene šole Janeza Krta, predstaviti oddelek citer in delo v njem. SO pripeljali do pogovora s Tomažem Pla-hutnikom.
Težko je v ljudski glasbi govoriti o modernih instrumentih, vendar so citre postale zelo priljubljene šele pred leti, medtem ko se v času po drugi vojni skoraj ni igralo nanje. Vsaj v javnosti ne.
Danes SO eitre res zelo priljubljen instrument, vsekakor bolj kot pred dvajsetimi leti, ko sem se sani pričel učili igranja nanje. Želja učili se ta instrument, je v meni dozorela šele pri 14 letih, kar je že pozno za začetek učenja. Me je pa zelo veselilo, lako da sem hitro končal štiriletno šolo.
Izhajaš iz glasbene družine, tako da so li rojenice že ob rojstvu položile glasbo v zibko, nekaj pa sta gotovo dodala tudi starša?
Res je bila glasba v nasi družini vedno prisotna, saj je mama lepo pela, oče pa je predvsem v mladih letih igral na harmoniko. Radi smo imeli glasbo, čeprav se profesionalno ni nikoli nihče ukvarjal z. njo.
Zakaj ravno eilrc. Nekdo te je le moral navdušiti zanje?
Takrat je bil idol vseh mladih citrarjev, ki smo se šele učili osnov. Miha Dovžan, ki je bil medijsko najbolj Znan, Igrali so še drugi, vendar bolj po domovih in v manjših zaključenih družbah, čeprav je bilo citranjc že pred sto leti v Sloveniji lepo razvito. V naših krajih
Zanimivo je tudi, da je bila po vojni zapostavljena tudi »frajtone-rica« Nekateri so namreč menili, da oba instrumenta preveč »ilišila« po germanski tradiciji. Namesto »Iraj-loncrice« so pričeli igrali klavisko harmoniko, nadomestnega instrumentu za citre pa ni bilo.
Po Mihi Dovžanu torej že kar Tomaž Plahutnik, prej pa trideset let le igranje po domovih. Kdo te je učil, če v šolah niso poučevali instrumenta.
Dovžan nam je bil velik vzornik in vsi, ki smo se v osemdesetih letih učili igranja, bi radi igrali kol on. Učiteljev res ni bilo na pretek, sam sem se hodil učil v Radomlje, kjer me jc preko Glasbene šole Domžale poučeval Stane Modcc. Bil jc univerzalen glasbenik, saj je igral in poučeval Številne instrumente, tudi kitaro, klavir in harmoniko.
Ali si bil na kamniško-domžalskem območju eden tistih, ki ste »orali ledino« in glasbo citer ponovno vodili v slovenske domove?
Eden tistih najbrž res. golovo pa ne edini. Vem šc za nekaj glasbenikov, ki so na citre dobro igrali ali pa sc igrajo; omenil bi predvsem Rudija Vidica in Ano U ranka r.
Kar naenkrat se jc igranje razcvetelo, eitre so bile spel želeni instrument, tudi v glasbenih šolah, in ti si kaj kmalu, na prigovarjanje Francija Lipicnika, službo v Titanu zamenjal za učiteljsko mesto v kamniški glasbeni šoli.
Se preden sem se redno zaposlil kol učitelj glasbe, sem že poučeval nekaj učencev svojega prvega učitelja Staneta Modca, med njimi tudi Tanjo Zupan. V tem času sem končal tudi šolanje na srednji glasbeni soli, teoretski oddelek, v Ljubljani.
Tomaž, je srečen človek, ki se lahko tudi med delovnim časom ukvarja s svojim hobijem, s tistim, kar ludi drugače najraje počne?
.In, srečen sem, ker lahko tO počnem. Ne osrečuje pa me le glasba, ampak ludi moja družina, kjer včasih najdem zavetje tudi pred igranjem in poučevanjem citer.
Tvoja glasbena rast je bila kar nagla. Od začetnika preko amaterskega učitelja do glasbene zaposlitve in ljubiteljskega igranja pri Kamniških ko-lednikih.
Veliko jc bilo že poudarjeno o sodelovanju z basistom Rokom Lapom in baritonistom Janezom Mnj-cenovičem, Naj tokrat povem, kako smo se sploh našli. Oba sem poznal zc precej let, kol pevca pri Prvem slovenskem pevskem društvu LIRA. srečevali pa smo se ludi v Stranjah, ko sla sodelovala pri ritmičnih mašah gospoda (iačnika. Za začetek našega druženja pa lahko Štejem povabilo. Roka Lapa, naj na
njegovem recitalu nastopim kol
glasbeni spremljevalce. Nastop je uspel, ljudje 50 bili navdušeni, seveda ludi midva in tako sva pričela na-
stopati
In kdaj se jc pridružil Janez Maj cenovič?
Skupina smo poslali povsem naključno. Rok je zaradi službenih obveznosti odpovedal že dogovorjeni nastop in da stvar ne bi patila v vodo, je povabil Janeza, ki je kol pevec solist poznal program. Na koncu smo nastopili vsi trije, saj je Rok na nastop kljub obveznostim le prišel.
koledniki kot skupina torej prvič skupaj, kdaj pa sc vas je »prijelo« ime Kamniški koledniki?
Po prvem uspelem nastopu smo nastopali še kakšno leto, ko so nas enkrat v gosle povabili z Opčin pri Trstu, v počastitev farnega žc-gnanja. Mi trije naj bi nastopili med mašo. po maši pa imeli še krajši koncert. Privolili smo, našemu presenečenju pa ni bilo konca, ko smo videli, da so nas najavili kot Kole-dnikc izpod Kamniških planin, pravzaprav je bil naslov racitala Koledniki Sv. Jerneja izpod Kamniških planin.
Naključno, prisrčno in trajno...
Zanimivo jc, da so nam ime določili naši rojaki onstran meje, ampak v veliki meri jc taksno tudi naše poslanstvo. Veliko nastopamo za Slovence, ki ne žive v domovini in jim je kulturno izročilo, predvsem slovenska pesem, ena od popokovin, ki jih veže na Slovenijo.
Cc bi sc moral odločiti med nastopanjem ter obiskovanjem raznih krajev in poučevanjem novih rodov slovenskih citrarjev, za kaj bi se odločil?
Vprašanje jc zelo težko, zato odgovora nc vem. Citre so neločljivo povezane z mojim življenjem in vse. kar je povezano z. njimi, je del mojega življenja. Rad igram, rad poučujem in upam, da bom to lahko še dolgo dekli.
Pogovarjal se je Matic ROMSAK
Torkov večer s prof. Francetom Pibernikom v Matični knjižnici Kamnik
Dolgo vračanje pesnika Franceta Balantiča
Gost knMnto-umetnlskega večera 24. novembra v Matični knjižnici Kamnik je bil pesnik, pisatelj, literarni kritik in raziskovalec prof. France Pibernik. Ravno pravo osebnost, saj je lotos prejel najvišjo nagrado Občine Kamnik za svoje literarno delo (več kot trideset k nji o). -J. septembra pa je praznoval sedemdeseti rojstni dan. France Pihcrnik se je rodil v Suhadolah pri Komendi, stanuje pa v Kranju, kjer po upokojitvi snuje s podvojeno OOČJO, saj ima se toliko ustvariti, povedati, napisati...
To smo dobro začutili maloštevilni poslušalci, ki smo tu večer prišli prisluhnit kleni jubilantovi misli, pogovoru, ki ga je z njim vešče vodila prof. Breda Vukmir Podbrežtlik, ravnateljica Matične knjižnice Kamnik in glavna urednica Kamniškega občana. Za udeležence nepozaben dogodek -prof. Plbernlk Je Izjavil, da nas je hilo ravno prav, saj ima tako veliko druščino najraje - sta ■/, recitacijami njegovih pesmi in ■/. igranjem na flavto polepšali Sabina Accetto in Andreja lliimar.
(losi večera je v prvem tlelu govoril o svojem šolanju, pesniških začetkih in literarnem ustvarjanju nasploh, profesorski službi, v drugem pa o zamolčanih sloven-skiii kuj/ovnih ustvarjalcih, pra\ pos 'hej kamniškem rojaku Francetu Balantiču. Ta dol jx>govora je z enkratnim pričevanjem o bratu pesniku dopolnila Tilka Jesenih iz Kamnika, krepko črto pa je pod večer potegnil 1'ihornikov sošolec z nekdanje kamniški' »lla-uptachule* Dušan Osredkar z izjavo: »Plbernlk je velik človek. Ima veliko srce. Če trga ne bi imel, nc hi mogel toliko narediti za slovenski narod!«
Prvo pesem Je napisal ravno v kamniškem Šolskem obdobju. K temu ga je spodbudila recitacija neke angleške pesmi. V Soli niso obravnavali slovenskih pesnikov in pisateljev - razumljivo, saj je bil to čas okupacije in s tem nemške izobrazbene usmerjenosti - zato sije v tistem času navdihoval pri slovenski ljudski pesmi. S poezfjD se je začel resneje srečevati med študijem v Ljubljani.
Književna obzorja so se mu vedno bolj širila, vedno temeljiteje se Je poglabljal v to, kar je novega in pomembnega izhajalo na domačem pesniškem torišču, pa tudi na tujem; če ne drugače, tudi s skriv-iio preskrbo pesniških novosti. Ob tem je začel pisati književne ocene, sam se temeljiteje ustvarjati.
Literarno delo mu je bilo tudi v uteho, kadar je imel šole in šolskega dela čez glavo oziroma je po-lltična ost pritiskala tudi nanj. Bilo mu je tudi neke vrste pribežališče, čeprav je zelo rad učil.
Ko se danes spominja tistih let In ima pred oč-mi sedanjo mladino, meni, da je za mladega čtove-ka najpomembneje, da ga spkdi kaj zanima. Vesel je, če mlad človek kaj doseže, najhuje pa mu je, ee se vdaja brezdelju. 'Toga prav boli, njega, tako predanega lepim stvarem, za katere mu zmanjkuje časa.
Posebej nas je nagovorila profesorjeva beseda o velikem Ka-mničanu, pesniku Francetu Balantiču. Te dni smo ravno prazno vali 55. obletnico njegove smrti Iv noči s 23. na 24. november 1943 v Grahovem).
Prof. Plbernlk je povedal, da je začel Balantiča krnem raziskovanju njegovega življenja prišel do bistva, do pomembnih jHtdatkov, od katerih bi se, če se tega ne bi lotil tako temeljito, marsikaj izgubilo.
Upajmo, da bo kmalu tudi kamniški In da se obletnice njegovo tragične smrti v Grahovem ne bo v večernem mraku spominjala z recitalom le peščica ljubiteljev njegove besede. Takrat se bo njihov rojak tudi zares vrnil v svoj rodni kraj. .10/1. PAVI.K
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.k2imnlk-1@siol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
B&3
i- z a k u 11 u i m i li
k
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
Japljeva 2, 1240 Kamnik tel.: 817-556
Galerija Veronika, Kamnik
Predstavitev knjige
Marija Klobčar: KAMNIČANI MED IZROČILOM IN SODOBNOSTJO
SO
Sobota. 5. 1Z 1998. ob 20. url Dvorana Glasbene šole, Kamnik SOLISTIČNI GLASBENI KONCERT
Barbara Koželj, alt, Sebastjan Vrhovnik, tenor Vstop s prostovoljnimi prispevki
so
Petek 11 IZ 1998. ob 19. url Župnijska cerkev na Šutnl, Kamnik Koncert cerkvenih pesmi BODI NAM POZDRAVLJENA
Izvajalci: Komorni pevski zbor šutna, Cerkveni pevski zbor Povšnik, Cerkveni pevski zbor Podkum, Cerkveni pevski zbor Dolsko Vstop s prostovoljnimi prispevki!
SO
Petek. 11. 1Z 1998. ob 19. url Galerija Veronika,
Recital: GIBRANOVA ZRNA MODROSTI
Izvedba: Gledališka skupina Šolskega centra R. Maister, Kamnik Mentorica: Marja Kodra
so
Petek, rt 1Z 1998 ob 19. url
Galerija Veronika,
Odprtje rastave: Bogdan Pomik
so
Sobota IZ 1Z 1998 ob 20. uri
Dvorana Srednješolskega centra R. Maister
Slavnostna akademija Mestne godbe Kamnik ob 150-letnlci godbeništva v Kamniku In 100-letnicl Mestne godbe Kamnik
Dirigent: Franci Lipičnik
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, 1240 Kamnik, tel.: 812-594 Vsako sredo ob 14. url
Vila Cira-Cara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof.
Vsak drugI četrtek ob 18. url
Pravljične ure v dislocirani enoti MatiCne knjižnice v Šmarci
Cena: 200 BIT
Vsak ponedellek ob 18. url
Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik Cena: 200 SIT
Vsako sredo ob 10. uri
Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3 leta dalje (otroški oddelek Matične knjižnice Kamnik) Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Torek 8. 12. 1998. ob T7. url
Pošiljam ti želje: izdelovanje novoletnih čestitk z različnimi tehnikami In materiali pod strokovnim vodstvom Vstopnina: 300 SIT Torek, 8, 12, 1998. ob 19, url
Potopisno predavanje o Indiji z diapozitivi. Predavala bo Andreja Vukmir. Vstopnine ni!
Ponedellek 14. 12. 1998. ob 19. uri
OSVOBAJANJE OD SEBE: predstavitev knjige o angelih v našem življenju z naslovom Osvobajanje od sebe, avtorja Bernarda Pavko In Thomas Keller, v dvorani knjižnice. O knjigi bo spregovorila Bernarda Pavko. Vstopnine ni! Torek. 15. 1Z 1998. ob 17. uri
Za novoletno jelko: predstavitev običaja krasenja jelke skozi čas. Izdelovanje okraskov Iz slanega testa, Izdelovanje daril Iz ročno poslikane svile, talismani za srečo. Vstopnina: 300 SIT. Torek. 22. 12. 1998. ob 17. url
Glasbena igrica BOŽIČNI VEČER, sledi božični bazar, v dvorani In vhodnem prostoru knjižnice. Vstopnina: 300 SIT
so
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik tel.: 817-647 Grad Zaprice
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure Informacije: 817-647.
so
DRUGE PRIREDITVE
Sobota 5, 12. 1998. ob 18. url
MIKLAVŽEVANJE v prostorih Kulturnega doma Smarca Organizator: Kulturno prosvetno društvo Smarca. Informacije: ga. Tina Tonin, tel 816-772.
Sobota, 5. december, ob 16, uri
V veroučni učilnici v župnišču na Sutni OBISK SV. MIKLAVŽA IN
OBDARITEV PREDŠOLSKIH OTROK.
Informacije: 813-907, Metka Mali.
Od sobote. 19. 12. do četrtka 31 1Z 1998
Božično-novoletni sejem na Glavnem trgu v Kamniku s kulturnim programom Organizator: Občina Kamnik Informacije: TIC Občine Kamnik, tel. 831-470 Sobota 19. 12 1998. ob 19. url
Snemanje oddaje NOVOLETNI VIDEOMEH v športni dvorani v Kamniku. Povezovalec programa Boris Kopitar Vstopnina: 1.900 SIT In 1.200 SIT (tribuna) Prodaja vstopnic: Videoklub Metulj, CD Planet, Tur. agen. Veronika, Tur agen. Alpe Jadran Club v Kamniku, Napredek Domžale, Gramofonček BTC Hala A, Ljubljana, Aligator Kranj.
Koncert: skupina Babilon, skupina Magazin In Kolonija v športni dvorani v Kamniku. Vstopnina: 1.500 SIT Prodaja vstopnic: študentski servis, Videoklub Metulj, CD Planet, Tur agen Veronika, Tur agen Alpe Jadran Club v Kamniku, Napredek Domžale, Gramofonček BTC Hala A, Ljubljana, CD WOM Ljubljana, Aligator Kranj.
Velik odziv mladih na likovni natečaj PP Kamnik
Moja pot v šolo
Kot smo že zapisali, je Policijska postaja Kamnik v zaCetku šolskega leta razpisati natečaj za naj-
ce, Maruše Vrtačnik. 1. razred PŠ Nevlje, Marte Vrankar, 4. razred OŠ Šmartno v Tuhinju, Mateja
\agrajeni učenci s komandirjem PP kom Metodom Vidmarjem.
bojše likovno delo na temo Moja pot v šolo. Povabilo na natečaj, katerega namen je bil spodbuditi mlade k razmišljanju O varni hoji in vožnji s kolesi po naših cestah, pločnikih in kolesarskih stezah, kolikor jih imamo, je naletelo na velik odziv med učenci kamniških osnovnih šol.
V dobrem mesecu dni je na kamniško policijsko postajo prispelo več kot 400 likovnih del. Zato sta imela naša likovnika slikarja Dušan Sterle in Marko Novak kar precej težko delo, da sta med njimi izbrala najboljše. Zato so se odločili, da bodo poleg 12 najboljših risb, ki so jih nagradili s praktičnimi nagradami, nagradili Se 50 likovnih del.
Za najboljšo risbo na natečaju so izbrali delo Monike Homar, učenke 1. razreda podružnične osnovne šole v Nevljah. Za najboljši deli učencev od 1. in 2. razreda so izhrali izdelek učencu Pft Nevlje Primoža Trcbušaka in med deli učencev 3. in 4. razreda delo Dejana Nemca, učenca OŠ Komenda Moste iz Most.
Med 12 najboljših so bila uvrščena šc likovna dela Tanje Jeglič, 2. razred OŠ Stranje. Anžeta Slane. 1. razred PŠ Tunjice, Klemena Sedušaka. 2. razred PŠ Tunji-
kamnik Jotetom Ivkovičem in njegovim
Smešnjavca. 4. razred PŠ Vranja Peč, Urbana Avpiča. 4. razred OŠ Komenda Moste, Nejca Škufcc, 3. razred OŠ Frana Albrehta, in Jerneja Pančurja, 3. razred OŠ Šmartno v Tuhinju.
Praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji Nova ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav in Kam-bus. je podelil Jože Ivkovič, komandir kamniške poli-
cijske postaje. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi pedagoškim delavcem za njihovo sodelovanje pri izvedbi natečaja in sponzorjem za gmotno pomoč v obliki nagrad za najboljše učenec.
50 učencev, katerih dela so prišla v ožji izbor, so policisti povabili na krajši izlet po Ljubljani z ogledom Policijske prometne postaje na Griču in postaje vodnikov službenih psov.
Kot nam je povedal pomočnik komandirja Metod Vidmar, so sc pri izvedbi le pomembne akcije zelo prizadevali tudi vodje policijskih okolišev Matjaž Ravnikar, Dra-pomočnl- go LaZar in Roman
Kranjec, ki zato zaslužijo pose bo priznanje.
Podelilev nagrad najboljšim učencem sta popestrila tudi policista konjenika iz Konjeniške policijske postaje Stožicc, ki sta učencem predstavila svoje naloge pri nadzoru javnega reda in miru ter nekatere posadila tudi na svoja konja.
F. SVETCU
DECEMBER JE TU IN Z NJIM TUDI ČAS MIKLAVŽA, BOŽIČKA, DEDKA MRAZA, DARIL...
Med prvimi izložbami, aranž.iranimi v pričakovanju prazničnega decembra, smo opazili izložbo Kočninc trgovine Nova Moda na ljubljanski cesti. Iz nje že vse od 26. novembra MIKLAVŽ in PARKFLI pozdravljala otroke.
Izložbo sta postavili Koč-nini aranžerki Petra Drcšar-Planinc in Vlasta Bidcr. ki se jc že velikokrat dokazala kot izvrstna oblikovalka še zlasti prazničnih izložb, katere so bile Z.c večkrat izbrane kot najlepSe v Kamniku. SAŠA MEJAČ
Kostanjev piknik
Na konja Nugata in Florjana sta se ob pomoči policistov Vesne tn UroSa povzpela tudi Marta Vrankar in Jernej Pančur, učenca OS Šmartno v Tuhinju.
V petek, 16. oktobra, je bil po dolgem času spet lep sončen dan. Po dolgotrajnem deževju se jc prav prilcgcl. Učenci 7. č razreda z razredničarko Mirto Vrhovnik smo imeli več sreče kot pameti, da smo na ta dan organizirali kostanjev piknik. Učenka Martina Lanišek se je ponudila, da bodo pri njej doma v Tunjieah spekli in skuhali kostanj. Da je bilo bolj zanimivo, smo se domenili za tekmovanje med Tunji-čani in Kamničani, kdo bo prinesel več kostanja. S 35 proti 15 kilogrami so premočno zmagali Tunjičani.
Ob 15. uri smo se zbrali pred OŠ Frana Albrehta in se skozi Kamnik peš odpra-vili proti Tunjicam. lani nas jc pričakal Martinin dedek, ki nas je po bližnjici vodil do vasi htniše, kjer živi Martinina družina. Hodili smo celo uro in pol, kar je za razvajene mestne otroke ze kar naporen pohod, vendar sc jc splačalo. Vsa družina Laniskovih nas jc prijazno sprejela in nas pogostila z domačim moštom (še brez alkohola) in kostanjem. Vse popoldne so se dogajale zanimive reči. Padel je Martinin rekord v poletih z gugal-nice. dali smo sc pretipali »električnemu pastirju«, da nc govorim o
Kemijska industrija KAMNIK d.d.
m
5.mo jixijixaui[i j2£itxo izubio iz ou za/javne: hCzotsTinikle.
(Dš-Lidits nai. u naši txc^o<7ini, <^JxxzLn£. 9 (jU\amniAu ui.ak\ dan od JO. do iS. ut£ o(j loljotaA od S. do IS- u-^-
^s-timo 0/am aamo in jiiijztno zabavo !
Županove čestitke Tomažu Humarju
Župan Tone Smolnikar jc 10. mesečne plezalne turneje v zna-novembra sprejel vrhunskega ka- menilem narodnem parku YbSe-mniskega in slovenskega alpinista mite v Kaliforniji. Njegov cilj je Tomaža Humarja, ki se jc v začet- hil preplezati 1.300 m dolgo smer ku novembra vrnil s skoraj dvo- Rcticcnt Wall (Molčeča stena), kar
mu je v petnajstih dneh, vmes ga je oviral tudi sneg, uspelo. (Več o tem podvigu ste lahko prebrali v prejšnji številki.)
Ilumaijev vzpon so spremljali snemalca Stipc Božič in Jožko Bojic, alpi-nisl I )amjan Kočar in fotograf Matej Majevšek.
Zupan Smolnikar je v imenu občine Kamnik, kije bila tudi med sponzorji odprave, Tomaiu Humorju k temu velikemu uspehu iskreno čestital In mu izročil spominsko darilo.
F. S.
PNEUMATIC CENTER
ZIMSKE PNEVMATIKE
DUNLOP, MICHELIN, SAVA, BARUM, OBNOVLJENE DUNLOP SP VVinterSport M2 175/70R13 Q
J^550T5IT 11,546 SIT
zelo ugodno
VSEH DIMENZIJ
euro trikotnik
SAMO 864 SIT
snežne verige
gotovinski popusti
OBROČNO PLAČILO
avto dodatna oprema
ZA ZIMO
tem, da smo prav lega pastirja tudi nehote onesposobili. Smeha in kričanja jc bilo več, kot ga lanišc lahko prenesejo. Vendar nam razposajenosti ni nihče zameril.
Kar prehitro se je znočik), zahvalili smo se Laniškovim za gostoljubje in sc počasi odpravili domov. Po zaslugi pridnih nabiralcev kostanja je lahko vsak s seboj odnesel Se vrečko ali dve lega imenitnega gozdnega plodu. Vendar dogodivščin šc
zdaleč ni bilo konce. Na poti domov jc na drevo skočila vrečka s kostanjem, ki nikakor ni hotela na zemljo. Trajalo je kar pol ure, da smo jo spametovali,
Za lep zaključek dneva so se vsi tisti, ki stanujejo v južnem delu Kamnika, odpeljali domov z vlakom, ki jc, kot kaže, to noč vozil za kostanj.
LOVRO VIDMAR, 7. č OŠ FRANA ALBREHTA
Ciciban planinec
Rdeč obroček, belo ok o, varno pripelje te ne goro. Kaj je lo?
Taki znaki in naš vodnik Peter nas ludi letos že tretje leto zapored varno vodijo po gozdnih poteh do zaželenega cilja. IaUos smo si za cilje izlelov izbrali Sv. Ano v Tunjieah, Stari grad nad Kamnikom, Lepi kamen v Kamniški Bistrici, Šcniurško goro. Šmarno goro in Golico.
V oklobru in novembru smo izvedli dva izleta. Na izlete hodijo skupaj z otroki tudi starši. Marsikdo od staršev je spoznal svojega otroka v čisto drugačni luči, kot ga je poznal prej. Skupaj z. ol rokom spoznavajo našo prijateljico naravo in ustvarja sc še tesnejša vez starši -Otrok Med hojo spoznavamo naravo, se jo učimo varovali, odkrivamo njene skrivnosti, krepimo organizem ter ne nazadnje ludi spo-
znavamo nove prijatelje. Ko vsi za-sopihani pridemo do cilja, pozabimo na boleče mišice v nogah in na srce, ki hoče kar skočiti iz nas. Prevzame nas razgled na hribe in gore. Otroci pa sc šc posebno veselijo malice, ki jo nosijo v nahrbtnikih in jo z užitkom pojedo. Ko se okrepčajo, drug drugemu ponudijo sladke pribuljške. Krajši oddih izkoristijo tudi za igro. Polni lepih vtisov se nato vračamo v dolino.
Ko sc pripravljamo na izlet, moramo šc posebno pozornost nameniti pravilni obulvi. V neprimerni obutvi nam pogosto drsi in lahko pride do nezgod. Čeprav jc lepo vreme, imejmo v nahrbtniku poleg drugih stvari rokavice, Irak ali kapo ter seveda dežnik, saj se vreme pogoslo spreminja.
Planinska sekcija za predšolske otroke deluje v okviru Planinskega društva Komenda. Kdor zeli hoditi z nami na izlete, se nam lahko priti ruži.
EMA H AON
KAMNIK • TRGOVINA • 061 812 878
VRTNARSTVO GAŠPERUN
Moste 99,1215 Komenda, tel.: 061/841-471
UGODNA 30ŽIČNA PONUDBA
BOŽIČNE ZVEZDE RAZLIČNIH BARV IN VELIKOSTI
ADVENTNIVENČKI, ARANŽMAJI
iKurti m i. » '' m summit w j. m <:. m
Kamniški OBČAN
MED NAMI
2. ieeembn IW, 9
Kako dobro poznamo svojo občino?
Na sliki je bil del Tunjic in Tu-njiške Mlake. Na prijaznem hribčku na ju/nem delu razloženega naselja (na sliki je ni bilo videli) sloji znana baročna cerkev sv. Ane, ki daje vi is, da je precej večja, kol pa je res. Okoli 500 m
jugozahodno od cerkve je naravni zdravilni gaj s središči pozitivne zdravilne energije, ki obela Tunji-ce spremenili v enega od naravnih zdraviliških središč. Tunjice so bile omenjene pisno prvič že Ic-la 1306, pri kamniških purgarjih
pa je bilo znano reklo »Gremo v I un'cc po punce«. Vendar Tunjice niso znane samo po »puncah« in »lunškcm bwal«. ampak še po marsičem drugem: od kakovostnega domaćega sadja v nepredelani in predelani obliki do lega. da se
vaščani še vedno »poberejo skupaj« in lako marsikaj naredijo za svojo vas in Se marsikaj bi se našlo.
Ko hodile po asfaltirani cesti skozi naselje na delu, ki vodi po grebenu proti severu, boste lahko videli ob isti cesti na hišah različne hišne tablice - imena: na vzhodni strani ceste piše Tunjiska Mlaka, na zahodni pa Tunjice. Kot da bi potekala po cesti meja med dvema naseljema. In to jc res, čeprav imamo Kamničani ves tisti konec za Tunjice. Kot vedo povedati domačini, je ta delitev Se od takrat, ko jc tam potekala meja med kamniško (Tunjiška Mlaka) in komendsko faro (Tunjice).
Žrel) je izmed pravilnih odgovorov izbral JOŽETA OA1JNA iz Mekinj, Drnovškova pot 6.
Današnji posnetek prikazuje kraj, ki jc vzhodno od Kamnika in skoraj 300 m višje. Kdor ga bo prepoznal, naj pošlje svoj odgovor na Kamniški občan, (.lavni trg 24, SI-1240 Kamnik tako. da bo lam do srede, 9. decembra 1998. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral tistega, ki bo prejel knjižno nagrado, ki jo poklanja K očna Kamnik.
ZDRAVILNI GAJ ZA STARE KONJIČKE?
Dober lutaj od »zdravilnega gaja« z živo vodo v lunjicah obiskovalec lahko naleti na skupino odsluženih fickov in drugih odsluženih avtov, ki Čakajo na okrevanje ali kaj drugega. I se za cisto okolje in razvoj turizma!
Mavrica v Trofaiachu (II)
l'o zajtrku smo lepo urejeni odšli v cerkev, kje smo imeli ob 9.15 dogovorjeno vajo pred slovesno deseto maso. Tokratna vaja jc minila v prijetnem vzdušju. Ker pa so ljudje začeli prihajali k maši, smo se umaknili v lepo urejeno stransko kapelo, kjer smo v miru počakali do 10. ure. Ko smo ponovno vstopili, smo zagledali po vsem polno cerkev. Mnogo ljudi jc moralo stati. Na začetku smo bili deležni posebnega pozdrava gospoda župnika, s kora pa so za-donelc orgle pod prsti zelo spretne organislkc. Za vstopno pesem smo izbrali Handlovo »Canlico-i um iiibilo«, ki jc bila res pi ime ren uvod za tO slovesno maso. /a slavo in darovanje smo zapeli Bachovo »Nun dankel alle Goli«. V pridigi je župnik izkoristil našo prisotnost ter Se posebej poudaril ljubezen do bližnjega, prijateljstvo med narodi in povezanost med vsemi ljudmi dobre volje, torej l udi med Trofajčani in Kamničani. Mi smo svoje pelje nadaljevali s slovenskimi pesmimi »Med nami Jezus bivaš« patra Angelika Hribarja, Hladnikovo »o najsvetejša hostija« ter nam vsem dobro znano »Dajte mi zlatih strune Za zaključek pa smo kol prejšnji večer zapeli Gruberjevo »Ave Ma-
rijo«. Čeprav smo tokrat peli pri sveti masi. so nas na koncu nagradili z bučnim aplavzom.
Po končani slovesnosti nas jc gospod župnik povabil na kosilo, /a obednico je služila velika ve-roučna učilnica, ki pa jo lahko spremenijo tudi v gledališko dvorano. Na župnijskem vrtu, na katerega SO se preselili skoraj vsi ljudje, ki so bili pred lem pri ma-Si, prihajali pa so tudi novi obiskovalci, pa je igrala godba na pihala. Njihov kapelnik jc res mojster svojega posla. Ko si ga opazoval, nisi vedel kdaj se šali in zabava in kdaj resno dirigira, ven-
dai '.o izkušeni godbeniki pod njegovim vodstvom muzicirali, da je bilo veselje. Kasneje smo zvedeli, da se pripravljajo na turnejo po ZDA ter imajo za to pripravljen lako vesel in raznolik program. Kes enkratna godba.
Komaj smo dobro končal s kosilom, že so nas godbeniki povabili na vrt, da nam zaigrajo eno svojih uspešnic, seveda pa so od nas zahtevali, da jim tudi mi zapojemo. Tega nam ni bilo treba dva k rai reči. Začela se jc sproščena zabava z. godbo, pesmijo in plesom. Ko pa smo pevke in pevci Mavrice zvili kačo med mizami in godbeniki, se nam je pridružilo le-
po število domačinov, ki so se ogreli in začeli plesati. Prijazni go-stitelji z. župnikom na čelu so nam izročili priložnostna darila, pa tudi mi smo se oddolžili po naših skromnih močeh. Šc sreča, da smo bili v dobri pevski formi, saj so se go-stilelji vedno znova najbolj razveselili lepe pesmi.
V mnogih zdravicah in pozdravnih besedah so domačini vedno znova poudarjali prijateljsko povezanost obeh mest in izrazili iskreno prepričanje, da bosta mesti prihodnje leto podpisali listino o pobratenju.
Godbo na odru jc zamenjal narodno zabavni ansambel, ples pa se je nadaljeval. Zanimivo jc. da je večina glasbe, ki jo igrajo, železni repertoar naših zabavnih ansamblov, predvsem Avscnikov. Ko smo se ob dogovot jeni 16. uri hoteli posloviti od prijaznih domačinov, to nikakor ni bilo izvedljivo. Se pozdrav, pa zahvala, pesem, ples in krog se je vrtel. Ko si prepričal enega plesalca, da je čas, da greino domov, so ti med tem ugrabili že tri druge. Po približno uri in pol zamude se nam jc le uspelo nekako izmuzniti ter se odpraviti proti avtobusu, ki nas je ze čakal na parkirišču pred gostilno.
Vendar so nas tudi tja pospremi-
li naši novi prijatelji. Obljubili smo si, da se še srečamo. Zapeli smo Se nekaj pesmi, se pozdravili, pomahali v slovo in se odpeljali.
Čeprav nekoliko utrujeni, smo veselo prepevali vso pot. Cez mejni prehod na Šentilju smo prišli brez mejne kontrole. Srečno smo se vrnili domov z željo, da bi morda Se kdaj doživeli kaj tako enkratnega in skoraj neponovljivega. Ugotavljam, da bom moral spremeniti zakoreninjeno miselnost, ki resda ni zrasla na mojem zelniku, se je pa dobro prijela. Velikokrat sem namreč poslušal, da so laku Avstrijci kol Nemci vase zaprti ljudje, preveč zadržani in hladno vljudni. Po lanskem gostovanju v Enigcrlohu v Nemčiji in letošnjem v avstrijskem Trof a-„_ lacliu pa se mi čedalje bolj dozdf va, da takrat, ko govorimo o drugih, opisujemo sebe. Zato resnično upam. tla se bomo toliko spremenili, da bomo sposobni vsaj del tega gosioljublja ponuditi našim novim prijateljem ob njihovem obisku pri nas.
N;i koncu bi se rad zahvalil vsem. ki podpirajo naSe udejstvo-vanje: generalni spozor »Zarja-Ko-vis«. KS Srednja vas. Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik. Zavarovalna premija, d. o. o.. Svilani! d. d.. Graditelj, Titan. KS Šmartno.
Hvala vsem in vsakemu posebej AI.BIN PIRŠ
ZA VARNEJŠI DOSTOP NA GIAVNO CESTO V PODGORJU
Na cesti, ki mimo podgorskega Kulturnega doma povezuje vaško cesto z glavno cesto Kamnik-Moste, premalo pregleden in preozek del priključku ceste v križišču ogroža prometno varnost. Če ve fu srečata dva avtomobila, mora tisti, ki z glavne ceste zavija v desno, počakati, da avto z neprednostne ceste
zapelje na glavno cesto. Kaj pa to pomeni, ce i tistem trenutku kdo prehiti stoječi avto v hitrostjo 60 km na uro, ni treba posebej opisovali, /ali/ M morali v KS Podgorje skupaj z občinsko komisijo za varnost prometa razmisliti o zagotovitvi dovolj Širokega izvoza ali pa vsaj z namestitvijo ogledala zagotovili večjo preglednost križišča. Ijsj
Do kdaj še tako gost promet skozi najstarejši del Kamnika?
Da prometni znak (slepa ulica), ki je postavljen na stičišču Parmove in Usnjarske ulice v smeri proti Trgu svobode, laže, jc bilo že napisano. Tudi to, da je promet skozi najstarejši
že sedaj, ko Železni most še ni zaprt. Kako bo šele takrat, ko bo most čez Bistrico zaprt oziroma bo zgrajena soseska UTOK, si lahko samo mislimo in se lega bojimo. So torej
s C
M
Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41 /a
Telefon: 817-210, 817-516 817-538, 817-494
ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER KAMNIK
vabi
k vpisu v naslednje izobraževalne oblike:
1. Tečaje tujih jezikov
- nemščine I. in II. stopnja - 80-umi
- angleščine I. stopnja in konverzacije - 60- ali 40-urni Omogočamo testiranje znanja in ugodne cene. Predavatelji imajo dolgoletne izkušnje na tem področju.
2. Računalniške tečaje
- Windows z obdelavo besedil - 10 ur
- obdelava besedil I in 2 - 20 ur
- Excel l„ 2. - 20 ur
baze podittkov Access - 20 ur Nudimo vam sodobne računalnike in visoko usposobljen kader ter ugodne cene.
3. Tečaj higienskega minimuma
- osnovni hi obnovitveni tečaj
4. Za prJobitev izobrazbe IV. in V. stopnje pa vas
vabimo k vpisu v smeri:
- prodajalec (dokončanje Sole IV. stopnje), prekvalifikacija iz drugih programov IV. stopnje
- ekor.omsko-komcrcialni tehnik
- prekvalifikacija iz poslovodskc šole v ekonomskega tehnika.
Prij vc sprejemamo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali ebno v pisarni enote Izobraževanje odraslih vsak torek in č' .rtek od 12. do 16. ure.
O pričetku tečajev vas bomo pisno obvestili.
SPOŠTOVANI STARŠI!
V vrtcu ŠMARTNO so se dela že začela. Upamo, da bo vrtec odprl svoja vrata v začetku novega leta.
Zato prosimo vse starše, ki potrebujejo vzgojo in varstvo v Šmartnem, da prošnje za sprejem, za otroke stare od 1 do 7 let, oddajo na UPRAVO WZ.
Prav tako prosimo tudi vse starše, ki že imajo svoje otroke vključene v vrtce v Kamniku, pa bi jih zaradi lokacije raje premestili v vrtec Šmartno, da prošnje za premestitev oddajo do 10.12.1998 na UPRAVO WZ, Novi trg 26b.
Vse ostale informacije dobite po tel.: 819-210.
kOcna
PRENOVLJENA TRGOVINA ŠMARCA
PONOVNO ODPIRA VRATA SVOJIM ZVESTIM KUPCEM.
VABIMO VAS NA OTVORITEV V PETEK, 4. DECEMBRA, OB 10. URI.
PRVIH 10Q KUPCEV ČAI MIKLAVŽEVO DARILO.
del Kamnika nevzdržen, je bilo že velikokrat jasno povedano in zaprošeno, da se tudi prebivalcem tega dela omogoči kolikor toliko normalno bivanje in življenje. Bil je celo podan predlog, da se tudi ta del obravnava podobno kot nesrečno Šutno in Kolodvorsko ulico. Vendar je bilo vse DOVteni zaman.
Slika prikazuje, kako je na Trgu svobode tudi v popoldanskih urah (zjutraj je preveč temno, da bi bila fotografija dovolj jasna) med tednom
vsi sklepi in usmeritve o ureditvi prometa v starem delu mesta prazne besede? Moramo biti torej tisti Kamničani, ki živimo na Trgu svobode poleg tega, da smo kaznovani že s tem da imamo ulice tlakovane s lo-nalilnimi kockami, ki še povečujejo nesnago, hrup in vibracije, kaznovani še s za ta del mesta in za ozke ulice povsem nevzdržnim prometom'' Bi bilo morda kaj bolje, če bi namesto Trga svobode imeli Stari trg?
B. Pollak
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Oj ti volilni čas, ti čas presneti!
Ja. treba je reči, da se bo marsikomu še nekaj časa tožilo po zastonjkarskih predvolilnih gola-žih, klobasah in dobri kapljici, pa sploh veselicah, za kar so poskrbeli naši vrli županski kandidat je in kandidatki.
Vendar pa se ravno tisti, ki so bili predvolilnega golaža in klobas najbolj deležni (po hribih golažev ni bilo), na dan volitev niso prikazali iz svojih blokov, da bi dali svoj glas kakemu županskemu kandidatu, čeprav so imeli le nekaj metrov do volilne skrinjice. Kako so že rekli včasih: dobrota je sirota...
Za drugi, častni krog, ki ga bosta finalista za župana ali županjo tekla to nedeljo, bosta potrebovala veliko moči. Zato bi bilo dobro, da obiščeta Dragotov Zdravilni gaj v Tunjicah, kjer je
energije in žive vode na pretek. S tem znakom v Podgorju je Upam vsaj, da Drago ne bo pre- v Mostah...
Povolilni komentarji
zaprta tudi naša pot prek »evropskega mostu«
ETA, živilska industrija, d.d. KAMNIK, Kajuhova pot 4
objavlja
JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
Predmet prodaje je:
- garažni boks št. 85 v garažni hiši ob Kranjski cesti, koristne površine 11,80 m2. Izklicna cena: 764.480,00 SIT
Varščina za pristop k javni licitaciji znaša 10% izklicne cene oz. 10% vrednosti nepremičnine, ki jo ponudnik želi licitirati ter jo mora ponudnik pred licitacijo pl.ic.iti na blagajni v računovodstvu ETE Kamnik. Stroške sestave pogodbe nosi prodajalec, zemljiško knjižni prepis pa kupec. Prodaja poteka po načelu videno-kupljeno.
Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v ceno, ostalim pa se vrne. Kupec mora podpisati pogodbo v roku 8-ih dni po javni licitaciji, sicer prodajalec obdrži varščino. Kupnino mora kupec plačati v 8-ih dneh od podpisa.
Informacije o predmetu prodaje in ogledu lahko dobijo interesenti za nakup nepremičnine vsak dan od dneva objave od 7. do 14. ure na tel.: 813-311, int. 113.
Licitacija bo 10.12. 1998 ob 12. uri v prostorih ETE, živilske industrije, d.d., Kamnik, Kajuhova pot 4.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 ur vaj iz strojepisja_
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, WOR0 EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in studentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostolnih podletnikih (S.P.). stroške izobraŽevanja delno povrne Sklad za izobraŽevanje delavcev pri obrtnikih.
drag, saj mu bo to kasneje še prav prišlo...
Slišali smo in tudi prebrali, da jo je naši vrli občinski volilni komisiji zagodel računalniški škrat in točno opolnoči zbrisal vse glasove, ki so jih ves dan nabirali odbori od Motnika do Smarce. Slišati je, da bi nekateri naši sonarodnjaki raje videli, če bi škrat izbrisal njihove davčne dolgove. Tudi kaki naši firmi bi to prav prišlo...
Vse za čisto okolje in boljši zrak, si najbrž mislijo v dupli-škem Stolu, kolikor ga je še ostalo in veselo stresajo koše vseh mogočih odpadkov, pomešanih tudi z nekaj lesenih, v staro peč, ki iz odrezanega dimnika puha saje po vsej Duplici. Tako so tudi jabolka in hruške na vrtovih zaščitena z lepo črno barvo. Dupličani pa dajejo drage denarce za plinske peči, da bi dihali čistejši zrak. Res, narobe svet...
Do
'a so v naši novi sosednji občini vzeli moj nedavni predlog o mitnici pri Grošlju v Podgorju čisto zares, nam pove tudi prometni znak, postavljen ob slavnem podgorskem rondoju ali krožišču, kot mu pravijo. Na njem jasno piše: Dovoljeno do Križa! Slika ne laže...
Krištofov Pepe II.
Kaj menijo o izidu nedavnih lokalnih volitev in o drugem krogu županskih volitev, o načrtih novoizvoljenih v občinski svet, smo povprašali nekaj članov stranke SKD.
IVAN SEKAVČNIK, dipl. inž. -novoizvoljeni SKD občinski svetnik iz Smarce: »Ob lepem uspehu SKD (25,3%) v KS Šmarca se moram najprej najlepše zahvaliti vo-lilecm za izkazano podporo.
V občinskem svetu se bom potrudil, da bomo z ostalimi svetniki postorili eimvce dobrega za občino.
Seveda se bom še posebej zavzemal za razvoj Smarce pa kajpada KS Duplice in KS Volčjega Potoka. Veseli me tudi lep uspeh glasovanja za g. Humarjcvo, saj so ji Šmarčani oddali kar 42,8% vseh glasov.
Upam, da bo v drugem krogu 15. decembra ta rezultat pri nas in tudi v KS Duplica in Volčji Potok Se boljši, saj menim, da je gospa llumarjeva dobra gospodarica in kar jc zelo pomembno, zna na po zavzetosti za vsakogar, ne glede na njegovo polilično prepričanje.«
ANA ŠTELE, SKD kandidatinja iz Tunjic: »Ob zmagi SKD in drugem mestu SDS ter tretjem SLS v KS Tunjice sem seveda vesela. Žalosti pa me oz. ne morem razumeti, da se je od 159 volilcev (101 SKD, 58 SDS) odločilo za našo skupno kandidatinjo za županjo g. Humarjcvo samo 70 volilcev, ko jc vendarle znano, da je g. Smolnikar predlagal za nedavno obnovo tunjiške cerkve le 600.000 SIT in da je krščanskim demokratom (konkretno po odločnem posredovanju svetnikov Pel rti Stcleta in Marjete Humar) uspelo doseči v proračunu občine znesek 3.6 milijona SIT.«
MILAN VVINDŠCHNURER, iz Mekinj: »Z drugim mestom SKD in tretjim SDS v KS Mekinje sem zadovoljen, še bolj pa s prvim mestom prof. Marjete Humar - vo-lilccm gre vsa zahvala. Ker v prvem krogu v naši KS ni uporabilo svoje volilne pravice kar 40% volilcev, bi bilo po mojem prav, da ti 6. decembra pridejo na volišče. Mislim, da bi bila izvolitev g. Humarjevc za županjo zadostna garancija, da bo prišlo do gradnje nove šole s telovadnico v Mekinjah. Za rešitev tega osnovnega problema Mekinj upam, da bomo vsi volilei, tudi tisti, ki so v prvem krogu glasovali za g. Lavrinca, g. Mlakarja ali g, Rot-Djalilovo, strnili glasove.«
JANEZ LESKOVEC, novoizvoljen SKD občinski svetnik iz Vrh-polja:
»Ob 20,5% uspehu SKD v KS Ncvljc moram biti zadovoljen; Zavedam pa se, da bo potrebno Sc več delati. Tudi rezultati volitev za Županjo so vzpodbudni, saj smo v KS Ncvljc z 256 glasovi dosegli za ga. Humarjcvo kar 31,5%. Prav bi bilo, da bi se drugega kroga volitev udeležilo vseh tistih preko 30% volilcev, ki so se v prvem odpovedali odločanju, kdo naj bi bil prihodnja štiri leta naš župan(ja). Verjamem, da bo velika večina tistih, ki so prvič glasovali za sedaj
žc izločene kandidate, glasovala za ga. Humarjcvo.
Kot novinec v občinskem svetu sem optimist in računam šc posebej na sodelovanje vseh treh pomladnih strank, ki imajo v 29-članskem občinskem svetu solidno većino.«
JANEZ STRAŽAR, dipl. inž... novoizvoljeni SKD občinski svetnik s Podgorja:
»Za delo v občinskem svetu sem si nekaj izkušenj že nabral, ko sem bil v zadnjem izvršnem svetu občine Kamnik sekretar za okolje in prostor. V občinskem svetu sc bom trudil za izboljšanje Stanja v občini zlasti na področjih, ki jih kol arhitekt obvladani To je npr. urejanje prostora, šc posebej stanovanjske problematike, pa prometa in komunalnega urejanja prostora.
Čc pogledamo našteto problematiko malo bolj kritično, vidimo, da sc je ta reševala zelo stihijsko. Mnenja sem, da mora občina prenehati s predragimi nakupi hiš, s katerimi potem nima kaj početi. Problematiko pomanjkanja socialnih stanovanj bo treba reševati prednostno in načrtno.
Občina ima kol investitor socialnih stanovanj možnost, da z organiziranim odkupom ustreznih zemljišč in pa z možnostjo oprostitve plačila komunalnega prispevka gradi stanovanja bistveno ceneje, kol pa so na prostem trgu. Zakaj sc občina tega ni prislu-ževala že do sedaj, ne vem.
Drug velik problem v naši občini jc pomanjkanje zazidljivih zemljišč. Nujno je treba čimprej sprejeti ustrezno popravljeni dolgoročni in srednjeročni družbeni plan naše občine, ki mora ob aktivnem sodelovanju krajevnih skupnosti določiti nova področja za stanovanjsko gradnjo in se obrtno dejavnost. Ta zemljišča bi morala občina z iztrženim komu-
nalnim prispevkom takoj tudi opremiti, ne pa da se la denar izgublja v občinskem proračunu. Tako bi občina graditelju lahko takoj ponudila na izbor ustrezne parcele, ne pa da ga pošilja na kal-varijsko pot pridobivanja zemljišča in polem še ustreznih dovoljenj. Tu bi rad še posebej pouda ril, da je treba tako stanovanjsko kot zemljiško politiko voditi na območju celotne občine in ne samo na obrobju Kamnika.
Tudi v Motniku, Stahovici, Crni, Šniarci, Tunjicah itd. potrebujejo mladi stanovanja, Ce bodo zgrajena tam, sc bo izseljevanje iz. podeželja bistveno zmanjšalo, saj razdalje danes ne predstavljajo nobenega problema več. Pri tem pa seveda nc mislim socrcalislič-nih Stanovanjskih blokov, ampak male, največ enonadslropnc vec stanovanjske objekte.
Naslednja problematika, ki jo je treba reševali bolj načrlno, je promet, predvsem problem parki ranja. To je občutljivo področje, ki ga treba reševati strokovno in dolgoročno. Ne stihijsko, kol sedaj, ko so na Duplici pred volitvami na vrat na nos brezglavo uničili edino večjo zelenico pred stanovanjskim blokom, ko bi lahko uredili parkiranje direktno z Ljubljanske ceste, saj je to zdaj vendar ulica in ne več tranzitna magistralna cesta.
Veliki problemi nas čakajo šc pri oskrbi s kvalitetno pitno vodo po obrobju občine in z. ureditvijo kanalizacije, kjer pa se je v zadnjem času že precej naredilo.
Tudi pri gradnji plinskega omrežja se v zadnjem času dogajajo čudne reči in bo treba zahtevali od koncesionarja, da se drži koncesijske pogodbe. Še bi lahko našteval, vendar naj končam in to s trdnim prepričanjem, da je treba nadaljevati delo prejšnjega OS in ga nadgrajevati, saj so osnove zdrave. Ne bi pa sc smela ponoviti praksa starega občinskega vodstva, ki je prvi dve leti samo obtoževalo stari IS in občinsko skupščino, kaj vse da so naredili narobe, pisalo ovadbe na vse sirani, a proti koncu spoznalo, da le ni tako in se nato na koncu pohvalilo ravno z dosežki, ki jih je pripravil že stari izvršni svet SO Kamnik (šola v Šmartnem, novi otroški vrtce, plinifikacija, cesta v Volčji Potok itd.).«
Pogovarjal se je DAMJAN IIANČK
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Vprašanje
organiziranega varstva v Kamniku
Že sredi meseca julija sem na vas naslovila javno pismo o nevzdržni situaciji za vstop v organizirano varstvo predšolskih otrok v Kamniku.
Odzvala so se predvsem javna glasila, saj je hilo pismo ohljavljeno v Kamniškem občanu, reviji Mama, nanj pa so se s člankom odvzali tudi pri Delu.
Le od kamniške občine v 3 mesecih ni hilo nobenega odgovora.
In kako je z vprašanjem vrtcev v Kamniku po treh mesecih'.' Stvari te v tem času niso pravzaprav nič spremenile. Odprta bo sicer nova enota vrtca v Šmartnem v Tuhinjski dolini, ki naj bi sprejela dve skupini otrok (približno 50 otrok). Že pogled na zemljevid nam pove, da je to izredno specifična lega za vrtec, ki ho rešil problem le izredno ozki skupini otrok in morda sc staršem, ki so v skrajni stiski in bodo pripravljeni otroka voziti vsak dan 10 km do vrtca.
Sedaj so znani tudi dokončni podatki o čakalni vrsti za vse enote kamniškega vrtca in številka je Se veliko večja, kolje izgledalo na začetku. 270 otrok čaka na vstop v vrtec in vsak dan prispe na upravo vrtca še kakšna nova prošnja. To dejansko pomeni 11 skupin malčkov in malih šolarjev Iskopine po 24 do 26 otrok), če pa hi lo preračunali na otroke, vključene v jasli, to znese že 17 skupin otrok (če štejemo, da je v skupini 16 otrok). Se pravi, da so trenutno na območju kamniške občine potrebe ne po enem novem vrtcu, pač pa kar po dveh, ki bi
lahko sprejele kakih 12 do 14 skupin otrok! Se pravi kar po dveh velikih vrtcih.
Oglejmo si torej problematiko varstva predšolskih otrok še s pomočjo statistike in številk. Kaj bi lahko hil vzrok tako velikega vpisa v vzgojno varstvene ustanove? Dejansko je v zadnjih nekaj letih število čakajočih naraslo za dvakrat.
Mar je v Kamniku morda oh vsesplošnem upadu rojstev v Sloveniji vendarle porastlo število rojstev ali pa so vzroki morda skriti še drugje?
Preglejmo torej nekaj statističnih podatkov v tabelah 1 in 2.
I: obeh skupin je razvidno, da je upad števila predšolskih otrok v občini Kamnik pod slovenskim povprečjem in npr. občino Ljubljana, če pa si natančno ogledamo število otrok v starosti do I. leta za občino Kamnik, bomo ugotovili da od letu 1992 lahko govorimo predvsemv nihanju števila rojstev in ne toliko o pradvsem upadu števila rojstev, saj se številke gibljejo med 270 in 330 letno. Tako je v letu 1997 številka praktično enaka listi v letu 1992! Prav v predelih kamniške občine, kije najgosteje naseljena, pa se številu rojstev v zadnjih letih ni bistveno spremenilo (tabela 3).
Te številke nam torej nazorne prikažejo, da vzrok povečanemu zanimanju staršev za programe vzgoje in varstva v vrtcu nikakor ni moč pripisovali spremenjenemu številu rojstev na območju občine Kamnik, malce bolj podrobno (sicer zasebno in osebno) razmišljanje pa bi lakoj razkrilo več možnih vzrokov.
I. Izboljšani bivalni pogoji v vrtcih. Vrtci se obnavljajo, prilagajajo novim
Tabela I: Število otrok v starali do 4. leta v nekaterih slovenskih občinah v letih /995-1997
OBČINA LETO /99.5 LETO /996 LETO 1997
Dečki Deklice Dečki Deklice Dečki Deklice
Slovenija 50653 48068 .50077 47374 49080 46593
Sk upu« hukk , 9X72/;70« 97451198,7 9.567.1/96,9
Ljubljana 6297 599« 6/4.5 5922 6069 578.1
Skupno Indeks /2255 /01) 12067198,5 //8.52/96,7
Domžale 927 888 905 875 898 868
Skupnolndeks 1815100 1780:98,1 IU6I97,3
Mengeš 209 /9.5 /96 183 /92 167
m upnolmlrki 4(14 100 379193,8 359,88,8
Maribor 2746 26 D) 275» 2627 2685 2562
Sk upnu Indck s 5.(6.5/00 5385:100,3 .5247/97,8
Kamnik 830 75/ 827 758 803 736
Skupnoilndeks 15H1I100 I5S 51100.2 1539197.3
Tabela 2: Število otrok v starostni skupini od 5-9 let
OBČINA LETO ms LETO /996 LETO /997
Dedi Deklice Dečki Deklice Dečki Deklice
Slovenija 61404 58416 60598 57605 57X98 54646
Skupmtjndeki //9X20 /00 118203 98.6 11254493.3
Ljubljana 1671 7-1/0 76/5 7325 7/46 6862
Skupno?Indeks 1508 li 100 14940 99.1) 14008192,8
Domžale 1127 IDIIH 1136 /0/9 //27 955
Sk tipno Indeks 2135! 100 2/55700,9 2082/97,5
Mengeš 225 252 239 254 213 245
Skupit', Indeks 4771100 49,?//0.?,.? 458/96,0
Maribor 3404 3294 3314 3211 3092 3032
Skupna Indeks 669X700 6525197.4 6124191,4
Kamnik 1053 950 1041 956 991 903
Skupm
Pred kratkim smo prebrali tudi prošnjo ene od mamic, da hi se konč-
S predvolilne novinarske konference županskega kandidata Toneta Smolnikarja
Prednost odpravi najhujših posledic neurja
»Nadaljujmo skupaj, sem si za predvolilno geslo izbral zalo, ker menim, da je treba nadaljevati in čimprej dokončali
Tone Smolnikar na novinarski konferenci v zgornjih pro štorih restavracije Planinka.
začete projekte,« je na novinarski konferenci 18. novembra v /gornjih prostorih Planinke dejal kandidat za župana Tone Smolnikar. Seveda pa bo na izvajanje nekaterih že začrtanih nalog vplivalo dejstvo, da je v sedanjem trenutku prednostna naloga vsaj najnujnejša sanacija posledic nedavnih poplav, plazov in ogroženih objektov, za kar bi potrebovali najmanj 150 milijonov SIT.
Hudourniška Kamniška llislri Ca jc S« pospešila začetek sanacije prek sto let starega železnega mostu, ki povezuje središče mesta z obvoznico. Za nov širši most bo treba zagotoviti okrog 120 milijonov SIT, polovica tega denarja je predvidenega že v letošnjem proračunu.
Ob zelo aktualni sanaciji kulturnega doma v Kamniku jc Smolnikar omenil možnost etapne gradnje, pri čemer bi najprej uredili veliko dvorano in restavraejo, kar bi bilo možno
tržili. Na vprašanje, zakaj seje potem denar, namenjen gradnji kulturnega doma, ob nedavnem rebalansu proračuna zmanjšal za 50 mili-«11, jonov, jc pojasnil, da je šlo samo za začasno izposojo za v tem trenutku zelo nujne potrebe in da ga bo pač Ircba vrniti prvotnemu namenu.
Ker jc p romel na ureditev mesta eden najbolj perečih ka m n i š k i h problemov, DO treba temu vprašanju ob
sp remembi prostorskih sestavin srednjeroč nega plana s celovito prometno študijo posvetiti ustrezno pozorost. V tej zvezi jc omenil tudi 400 novih parkirnih mest na območju bivšega Uto-ka, ki naj bi omilila parkirno stisko okrog starega mestnega jed ra.
Zelo zaostreno stanje na področju otroškega varstva v Kamniku bo poleg skorajšnjega odprtja otroškega vrtca za 50 otrok v Šmartnem treba rešiti /. dogovorom z župnjščem za ureditev prostora vtrca Maksimilijana Raspa na Šutnj in / možno umestitvijo do pet oddelkov vrtca v novem naselju Ulok pod Malini gradom.
Uvedba devetletnega osnovnega šolanja bo zahtevala tudi povečanje razpoložljivih prostorov nekaterih sol oziroma gradnjo nove sole, verjetno na severnem delu Kamnika (na območju Mekinj) in pa življenjsko prilagoditev šolskih okolišev, da bi čimbolj izrabili obstoječe
šolske prostore.
Na področju športa, kjer je športnim klubom po spremembi načina financiranja (denar namreč po sprejetih merilih deli Zupanova komisija) pripadlo nekaj več denarja, bo treba urediti zelo zanemarjeno kamniško športno dvorano. Dejal je tudi, da občina (nadzorni odbor) doslej ni imela vpogleda v gospodarjenje s sredstvi od najemnin te dvorane.
O nc preveč razveseljivem stanju na Veliki planini, kjer šc ni prišlo do dogovora med občino in pašno skupnostjo glede lastišlva zemljišč, je Smolnikar mnenja, da je trenutno najbolj aktualna naloga zamenjava krmilnega mehanizma na nihalki in zagotovitev normalnega delovanja vlečnic na smučiščih.
Na koncu novinarske konference je Smolnikar dejal, da računa na drugi volilni krog in tla bo v primeru, če bo izvoljen, prvega januarja zapustil novinarsko delo na IV Slovenija in se zaposlil kol profesionalni župan.
F. S.
Po volitvah
Volitve, predvsem lokalne so za vsako političrfb stranko najboljša ocena delovanja v preteklem obdobju. Rezultati volitev pokažejo, koliko mora vsaka stranka spremeniti način svojega delovanja, čas pa je tudi za kadrovske zamenjave in popravke programa. Tudi v LDS - ()() Kamnik smo z zanimanjem čakali na rezultate letošnjih volitev. Sami smo menili, da smo v preteklem mandatu delovali dobro, predvsem glede na možnosti, ki smo jih imeli, in na relativno majhno zasedbo v občinskem svetu. Vendar ocenjujejo volil-ci in ne organi stranke.
Pred volitvami smo sestavili liste, merilo za sodelovanje na listi pa jc bilo predvsem dosedanje delo ZA Kamnik in šele drugo merilo jc bilo delo v stranki. Kandidat za župana, poslance državnega zbora g. Maks Lavrinc pa je bil predlagan zato, ker po naši presoji lahko za naše mesto v svoji funkciji stori največ Volilci ste odločili drugače, mi pa se vsem, ki ste ga podprli, najlepše zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Seveda to ne pomeni, da naš predstavnik v državnem zboru nc bo več navijal za Kamnik, nasprotno, prav majhen zaostanek za uvrstitev v drugi krog ga zavezuje, da bo v naslednjih le-
tih še bolj zavzeto deloval v korist naše občine in se s tem dokazal tudi tistemu delu volivcev, ki ga niso podprli.
Volitve za občinski svet pa so dokazale, da naše dosedanje delo ni bilo prezrto. S skoraj tridesetimi odstotki smo za deset odstotkov popravili rezultat izpred štirih let in postali najmočnejša stranka v občinskem svetu.
Seveda je to premalo za samostojno vodenje politike v občini, to pa tudi ni naša že lja. Rezultat letošnjih volitev nas pravzaprav obvezuje, da poskušamo najti skupen jezik z vsemi strankami v svetu in da vsi skupaj popeljemo našo občino na razvojno pot.
Tako gospe Humarjevi kot gospodu Smolnikarju želimo čim več volilcev v drugem krogu.
Šc enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki ste na volitvah dali svoj glas za LDS in vam obljubljam, da bomo storili vse. da vas v naslednjih štirih letih ne bomo razočarali. Hvala tudi vsem, ki ste nam v kampanji kakorkoli pomagali in nam omogočili, da smo jo izpeljali.
Seveda pa smo še naprej odprti za vse vaše pobude. Sem štejemo tudi vse tiste, ki ste jih na vprašalniku poslali našemu kandidatu, v veliki meri smo jih vključili v naš program za naslednja štiri leta.
LOS - občinski odbor KAMNIK predsednik DKMITRI.J PERĆK
SIL
EST
POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397
- posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč...
- izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo
- druge poslovne storitve Informacije vsak dan od 9. do 1Z ure.
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o, DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, teL/faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- ekonomsko komercialna šola 1. letnik
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... . USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig sp.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki
• PREDAVANJE in svetovanje o bolečini v hrbtenici
- kaj moramo vedeti o bolečini v križu, vratu in prsni hrbtenici (fizioterapija Zrnec).
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
• UPOKOJENCE VABIMO, da se vključijo v delovanje UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 71V082 in (061) 712-278.
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
no uredilo igrišče pri bakovntskem vrini, oh pogledu na sliko lega igrišča sa je lahko vsakdo, ki ima vsaj malo srca za otroke, zgrozil. In verjetno Ji la-kili problemov še veliko.
Gospod Zupan, ne smele namreč po: ubiti, da Kamnik postaja mrtvo mesto. Staro mestno jedro umira, občasni sprehajalci ulico hitro prehodijo, saj razen frizerskih salonov, nekaj hirajocili lokalov in trgovin s čevlji nimajo kaj videli. Najbolj obiskan lokal je nedvomno lekarna.
Motnost kulturnega udejstvovanja je več kot skromna, saj nam je že pred leti uspelo zapreti še kino dvorano. Le v športni hali občasno še buči kakšen koncert narodne glasbe ali katere ud bolj ali manj popularne pop-rock skupine. Občasno nas rešijo le aktivnosti v kamniški knjižnici (saj so bile le ludi v I'), stoletju središče kultni nega življenja, mar ne!):
Smučišče Velika planina je v agoniji in še bi lahko naštevali... Če nam usjie postopno zapreti še vrtce in šole. ho Kamnik postal idealno mesto :a vodilne občinske može - mrtvo mesto brez vprašanj, pritožb in zahtev!
Pa lep pozdrav.
NATAŠA VRŠIČ BRATI NA Perovo 2, Kamnik
Odgovor županu o plinifikaciji..
V prejšnjem K. O. jc g. Smolnikar kur počez obdolžil našo rubriko »Na vaša vpraianja odgovori iz SKD«, češ da v njej navajamo neresnice. Res je
ravno obratno - v tej rubriki objavljamo izbrane odgovore izključno s tem namenom, da bi našim občanom povedali pravo resnico o nekem javnem problemu, dogajanju. Nik ali pa nismo kogarkoli blatili, liidi za našimi odgovori o plinifik aciji v K. O. s 5. nov. stojimo. Vaše navedbe, g. Smolnikar, žal niso točne. Projekt plinijikucijc je bil zasnovan že pred letom 1994 in koncept ler lokacijski načrt jc bU sprejet pred vašim prihodom na občino, saj sicer takratna občinska uprava (izvrsni svet, ki gaje vodil g. Miha Novak) ne bi mogla razpisati natečaja za koncesionarja. Še več, že pred vašim prihodom je bil za to izdelan celo vzorčni ino jek t. ki je bil predstavljen tudi v Londonu.
Na vaša vprašanja tudi tale odgovor: na vprašanje občanov pri nas jtri-pravimo odgovore s konsenzom vre ljudi. Se prej o problemu skrbno povprašamo verodostojne in strokovne ljudi ler preverimo ustrezno dokumentacijo! - In še nekaj odgovorov na vaše nedavne javne izjave: projekt Šumu je bil narejen, speljan in poplačan povsem brez vas. Le na koncu ste ga z vašo odločitvijo kar precej podražili. Takrat ste namesto že narejenih in plačanih betonskih plošč za vse pločnike mi Šumi roje duli kujiiti in namestiti sedanje plošče. Ob leni so povsem solidne belouške plošče ostale, oz. hi vsaj se morale ostati do danes na zalogi (prihodek od event. prodaje še ni bil izkazan). Niti ni res. da sle leta 1994 prevzeli zadolženo občino, pač pa lo za današnje stanje bridko drži.
Za tajništvo OO SKD Kamnik MU AN WINI)SCHNl)RIR
Kamniško kegljišče včeraj, danes, jutri - II
Drnovškovo stališče, da ni smiselno odgovarjali na vseko podtikanje ali obrekovanje in da je bolje porabiti energijo za to, da ž delom dokažeš nasprotno, se v Kamniku očitno ne obrestuje. Za Kamnik pat bolj velja Cii-belsova ugotovitev, da po tretjič povedani laži ljudje ne vedo več, kaj je resnica in kaj laž. Zato sem se odločil, da ob napadih name ne bom več molčal. Sproti bom odgovarjal pa tudi za nazaj nameravam pojasnili nekatere zadeve, za katere menim, da so jim ljudje nasedli (Ideja, črna gradnja). I'rav lako ne bom več molčal takrat, ko si bodo drugi pripenjali zasluge, ki jim ne gredo. In naj kar takoj potolažim lisic, k i so mi verjeli brez obrambe. Ne bom se spuščal na nivo svojih nasprotnikov, saj sem sam osebno in kol elan iMvrinčeve družine prevečkrat izkusil, kako krivica boli.
Kaj jc vodilo gospoda Steklaso k />/-sanju pamfleta z zgornjim naslovom in urednico, tla ga je objavila v predvolilni številki Kamniškega občana, čeprav je celo sama v predhodni številki ugotavljala, da v letu easu kroži veliko umazunili predvolilnih obrekovanj, si lahko samo mislim. Prepričan pa sem. da bo moje pojasnilo pripomoglo k temu, da si bodo bralci vsaj glede prvega bolj na jasnem.
Cai odtujitve kegljišču spada v eas. ko smo ludi uit lokalnem nivoju imeli skupščinski sisi, m Ce bi takratno ureditev poskušal primerjati s tisto, ki je veljala do sedaj, hi lahko zapisal, da je izvršni svet igral vlogo, kot jo jc imel do sedaj župan, skupščina obči-
ne pa vlogo, kot jO je imel v zadnjem obdobju občinski svet. Vloga predsednika skupščine je bila jasna. Skliceval je seje skupščine, vodil njeno delo in jo v easu med obema sejama zastopal. Iz povedanega je razvidno, da je poslovodna vloga v občini pripadala izvršnemu svetu. Naj za ilustracijo navedem primer še iz obdobja I9HH do I9i)(). ko sem prvič opravljal funkcijo predsednika skupščine. To je bil eas. ko smo imeli še monopol ene stranke. Zaradi pritožb, da se pri izdajanju lokacijskih dovoljenj zatika, sem se pri referentki osebno pozanimal, kaj je res. Ze prvi ponedeljek pp tem dogodku sem hit od sekretarke ZK na politični koordinaciji opozorjen, da sem presegel svoja pooblastila. Po prvih večstrankarskih volitvah pa je bila moja predsedniška funkcija še bolj utesnjena. Treba je namreč vedeti, da moje kandidature za to funkcijo takrat stranka prenoviteljev ni podprla. Funkcijo sem zasedel na podlagi dogovora ZSMS-LDS in socialistov na eni strani in Demosa na Kamniškem na drugi strani. Ker sem se zavedal nevarnosti blokade delovanja občinske skupščine, kot je bila v veljavi do tedaj, in sicer da je vsak zbor (družbenopolitični, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela) zasedal zase, sem predlagal poslovniško rešitev, po kateri je skupščina delala na skupnih sejah. Zaradi takšnega načina delovanja skupščine, abstinence nekaterih delegatov in vedno močnejše policije Demosu v zboru krajevnih skupnosti, hi vsako moje delovanic Itvetl okvirov, ki mi jih je določala skupščina, pomenilo mojo odstavitev. Poleg lega sem se takrat zaposlil v Ideji in
čez dve leti v državnem zboru, kjer mi delo ni dopuščalo, da bi se posebej ukvarjal še s čim, razen z vodenjem dela skupščine. Žaljiva obdotžitev, da sem bU boter oz. vazal je popolnoma nekorektna. Ce sem iskren, se nit niti santa ne. na kaj sploh namigujete, liidi tisla laž, da ljubim pavzc v državnem zboru, ki da jih tako rad predlagam, nima nobene zveze z mojimi prizadevanji v državnem zboru. Gospod Sleklasa. če W bolj pozorna sledili de lu v državnem zboru bi vedeli, da pav-zo lahko zahteva le poslanska skupina. In naša, ki jo vodi Tone Anderlič. je do sedaj, ta sicer legitimen, v zadnjem času pa večkrat od Opozicije Zlo rabljen instrument, uporabila iiaj-manjkrat.
Zalo spoštovani gospod Sleklasa in drugi, ki širite laž, da sem s svojo aktivnostjo alt neaktivnostjo povzročil nepremišljeno odtujitev kegljt\ea. ml tega res ne morete »obesiti«. Hvaležen sem vam ludi, da ste v svojem predvolilnem painjlem tako Očitno naviiali Za enega od mojih protikandidatov. Vsaj politično ozaveščeni občani so lahko prepoznali vašo namero.
Za zaključek, gospod Sleklasa, pa še to. S svojim ravnanjem sle se pridružili tistemu oblastniku (predsedniku občine), kije 1972. leta pomedel z liberalizmom v gospodarskem in družbenem življenju Kamnika. Takrat sva jaz na mojem očetu in vi na svoji materi dodobra spoznala, kaj pomeni oblami une in koliko truda sta morala ' vložiti, da sla dokazala svojo nedolžnost. Omenjeni oblastnik zavoljo imena in priimka, menda pa celo zaradi podobe, k i sem jo podedoval, v meni še vedno vidi starega sovražnika. Zato je
razumljivo, da zame ne najde dobre besede. Ze zaradi najine skupne usode, gospod Sleklasa, Vam je lahko nerodno, da sle se pravzaprav izenačili z omenjenim nekdanjim oblastnikom.
MAKS 1AVRINC
P. s.
Iskreno sem vesel, da se kegljaeem obetajo lepši dnevi.
Nekemu protestu na rob
Pred kratkim so tako imenovani Zeleni Kamnika organizirali javni protest, na katerem so govorniki po udarjali, da se jim godi krivica in da razprtija, kakršna je nastala v stranki, postaja praktično pravno neobvladljiva. Nič bistvenega ni mogel reči v prid rešitve strankin pravnik, kot vselej je tudi tokrat izzvenela ugotovitev, da smo nepravna država. Krivica, kije bila poudarjena na tem protestu, je ena izmed mnogih v tej deželi. V Ljubljani pred vladno palačo že dalj časa posamezniki na svoj način opozarjajo javnost, da se jim godi krivica. Za njihovo trpljenje je v končni fazi kriva neurejena zakonodaja pravne službe in sodišča; za skoraj 600.000 nerešenih vlog na sodiščih, kar je pravu nacionalna sramota, se ne čuti krivega nihče. Dokler se ne bo zaostrila osebna odgovornost vodilnih, zlasti predsedniku republike in vlade, bo v tej deželi čudno, za to pa bo še potnih no veliko protestov.
Odbor za zaščito zakonitosti Kamnik TRANt OPRAVS
12 2. decembra 1998
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Športne novice
Šolska košarkarska liga
V sredo, 18. novembra, je bila v Kamniku, v telovadnici OŠ Marije Vere. ŠKL tekma. Igrali so učenci OŠ Marije Vere in učenci OŠ Log-Dragomer. Celo tekmo so učenke in učenci OŠ Marije Vere le povečevali svojo prednost pred nasprotniki. Končni rezultat je bil kar 103:35 za Kamničane.
Med prvo in drugo četrtino sc nam je z lepo plesno točko predstavila plesna skupina OŠ Log-Dragomer. Ob koncu tekme so bili vsi zelo izčrpani, zato so hitro pohiteli domov.
Pri domači ekipi sta dala pri fantih največ točk Mark Kovačič in Damir Gubcrinič z desetimi, pri dekletih pa Barbara Zlatnar s sedemindvajsetimi točkami.
Pri gostih pa sta bila najbolj uspešna, pri fantih Blaž Rupnik z devetimi, pri dekletih pa Patricija Miklavčič z osmimi točkami.
Tekma je bila zelo dobra, čeprav so bili igralke in igralci iz OŠ Marije Vere malo boljši. S to zmago so si Kamničani le še povečali prednost na lestvici.
Gašper Papež, Blaž Maligoj 7. r. OŠ Marije Vere
Novi uspehi kamniških karateistov
Na drugi pokalni državni tekmi za mladinke v Trbovljah, 7. novembra, je Mirjam Lužar iz karate sekcije Virtus zasedla odlično drugo mesto v kategoriji starejše mladinke do 55 kg. Poleg nje se jc tekmovanja udeležila tudi Simona Gorjup. Prav tako so sc ka-rateisti Virtusa izvrstno odrezali na Gorenjskem karate prvenstvu osnovnih in srednjih šol v Kranju teden dni kasneje. Iz Kamnika so v okviru karate sekcije Virtus OŠ Toma Brejca zastopali Boštjan in Tina Tomclj ter Mcvludin Mehovič; OŠ Frana Albrehta Boštjan Rcpenšek; OŠ Marije Vere Tanja Božič in SŠRM Urška in Saša Grilje.
V kategoriji deklice v katah 5.-8. razred je 2. mesto dosegla Tanja Božič, Tina Tomelj, za katero jc bilo to prvo tekmovanje, pa ja zasedla 4. mesto.
Tanja Božič v svoji kategoriji borbe-deklice 5.-8. razred ni imela tekmice. Pri dečkih jc v kategoriji 5.-8. razred do 50 kg Mcvludin Mehovič zasedel 3. mesto, Boštjan Repenšek pa 5.-8. mesto.
Dvojčici Urška in Saša Grilje pa sta v kategoriji srednjih šol v katah dosegli 4. in 5. mesto.
Državnega prvenstva za mladinke se žal nista udeležili Simona Gorjup zaradi poškodbe in Mirjam Lužar zaradi bolezni.
Vendar pa so pred karateisti Virtusa šc številne nove tekme, na katerih sc bodo dokazovali z novimi uvrstitvami.
Najhitrejši v avtospeedwaju
Fran Šimenc, dirkač s Križa, je v svojih hitrostnih tekmovanjih ponovno dosegel lep uspeh. Konec oktobra jc zmagal na avtospe-edvvaju, ki sc jc odvijal na progi za motospcedvvaj v Ljubljani. Po lanskoletnem drugem mestu, ko mu je zmago preprečila okvara avtomobila, je Franci prišel na tekmo z velikimi pričakovanji. Kljub 90 KM pokalnega avtomobila je nastopil v precej močnejši konkurenci do 1300 cem in na težki, razmočeni progi zmagal na vseh kvalifikacijskih tekmah, v finalu pa celo za 4 sekunde za seboj pustil največjega konkurenta Jarca v Peugeotu 106. Tak uspeh gre pripisati Francijevi izredni tehniki vožnje in popolni izrabi moči avtomobila, kar dokazuje v celotni generalni razvrstitvi drugo mesto med vsemi 35 udeleženci.
SAŠA MEJAČ
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608
UGODNA PONUDBA:
SIT
* barcaffe, 100 g 159,90
• Milka, mlečna, 100 g 99,00
* Milka z lesniki, 100 g 124,00
♦ Milka z rozinami, 100 g 116,00
• sladkor, 1 kg 153,00
• moka Žito, tip 400,1 kg 88.00
* Persil, 3,6 kg 800,00
• sok pomarančni, 50%, 2 I 230,00
SIT
890,00 690,00 760,00
gauda sir, 1 kg pizza šunka 1 kg toast šunka, 1 kg suha trajna salama škofjeloška, 1 kg 1.410,00 Bibita lahka, 1.5 I 128.40 buteljčna vina po zelo ugodnih cenah!
PRIPRAVLJAMO NAREZKE PO VAŠIH ŽELJAH!
VANJA
Trgovina Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263
OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO PO ZELO UGODNIH CENAH
* otroška oblačila iz termovelurja
* otroške trenirke za 2.000 SIT
* otroški smučarski kombinezoni Brusi samo 8.000 SIT
* moški pleteni puloverji za 3.900 SIT
* flanelaste moške srajce za 1.500 SIT
* ženske hlače Beam za 3.900 SIT...
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
VRH NAD STAHOVICO
2 LEPIM RAZGLEDOM, PLANINSKA TURA NA
KOTO (1259 m)
sovj šah velemojster (ANAT0LIJ)
starino-SL0VJE
oznaka za reko
posta, telegraf, telefon (kratica)
priprava za ometanje
zmrznjen
sneg
avtor: jožef cajhen
orožje z dolgo cevjo in kopitom
(množina)
jed iz sesekljanega mesa (dvojina)
otok pri puuu
slovaški JEZIK0SL0V. (UU0EVIT)
mesto vzah. turčiji
reka na meji portugal. španija
KAMNIŠKI OBČAN
oznaka za torino
igralna karta najvišje vrednosti
žrtvenik
vrsta plevela med žitom
objemka za pritrditev kabla na akumulator
živilska ind. organ v kamniku voha
simon RUTAR
turistični kraj na otoku pagu
simbol za iridij
f',1 0VFNSKI UGANKAR (JANF/i
porotnik na sodišču
obredna obleka sodnikov
jezero na j švedske
tujatv postaja za glasbo
ptica ujeda, sršenar
del matematike. ki obravnava rac zakone števil
estonski
pevec (GE0RGIJ)
1'oioiok
Mio miilin/
IN RDEČIM M
andrej 0CVIRK
MARKO HUDNIK
predpona v tujih sestavljan kah (nov)
stvar, ki se ne more imenovah
0ĆFT0VA sestra
dežela palčkov
iz guli-verjevih potovanj
pozitivno naelektren delec
ladijsko tov. plovilo brez last pogona
oznaka za postojno
del pohištva
vrteči se del motorja
irsko odporniško gibanje
zdravnik brez poklic. izobrazbe
TRČENJE. TRK
kratica za slovensko ljudsko stranko
pastir' planšar
NEKDANJI SCI IANOV HA/f,l A'.
napad, naskok
LADO AMBR0ŽIČ
materin brat
spodnji nri
prašičje noge
krsto ooak
bodeč
ni vi
rim bog smrti
očka
luka V izraelu
mesto ob AZ0VSKFM morju
pesnik gruden
otok V jadranskem morju
delavec v
oljarni
plastična P0D0RA telesa
CITR0EN0V AVTO
oznaka /a turčijo
nemški arhitekt (bruno)
oluščeno in stisnjeno ovseno zrno za prehrano
nancy 0LS0N
vzh, afriški grm
shara nelson
NAPIAČILO
uničevalka železa
SV0JEROČNO POTRDILO TURŠKIH
velikašev
vrsta žita
prostor
za kopanje
Jesenske blatne preizkušnje ali L OffRoad v Kamniku
V Kamniku, nedelja, 8. II. 1998: peščica navdušencev, doma iz Kamnika ter bližnje in daljne okolice, združenih v Sport touring club Panthcr Kamnik, je priredila srečanje lastnikov terenskih vozil in nekakšno »modno revijo terencev« z mednarodno udeležbo.
Bila jc mrzla jesenska nedelja, ko je bila slovenska javnost še vsa pod vplivom povodnji (ki jo je zagodla tudi nam, organizatorjem prireditve) in jc slovenski narod potreboval duševno hrano, kar je shod »terencev« in trial za mnoge izmed nas prav gotovo bil. V nedrja Kamniških planin smo povabili številne prijatelje in znance i/, domovine in onstran meja, ter ljubitelje 110-rij po brezpotjih, da so nam pokazali svoje najljubše jeklene prijatelje, njihove zmogljivosti in svoj pogum. Da si delaven človek resnično želi zabave, nas je prepričala množica gledalcev, ki so sc bili Za razvedrilo priprav-
ljeni odreči nedeljskemu toplemu kavču in televiziji in so prišli na ogled blatnih norij v živo. Pogled iz dveh balonov, ki sta spremljala našo prireditev, je kazal vse znake, da na Gorenjskem prav gotovo nekaj delijo zastonj. In res jc bilo tako. Nekaj tisočim obiskovalcev smo brezplačno nudili poleg svežega zraka tudi obilo nepozabnih užitkov ob hrumenju blatnih terencev, umazanih voznikov in še bolj blatnih redarjih. Prav gotovo so bile to nepozabne bio-razglednice in če si tega niste ogledali v živo, ste mnogo lepega v svojem življenju zamudili. Nastalo škodo lahko delno popravite drugo leto na naši prireditvi.
Glasno hrumenje terencev se je pričelo ob 8. uri na parkirišču Sitar pneumatic centra ob kamniški obvoznici in zdelo sc jc, da jc ves Kamnik na nogah. Po spominskem slikanju so (šc) lepotci krenili po mehki trial
preizkušnji, nato pa jih jc road book vodil prek Kamnika in Stahovice v peskokop v vasi Crna nad Kamnikom, kjer je bila lahka in težja trial preizkušnja Ker pa so bili naši gostje povabljeni na prtive preizkušnje, smo jim pokazali šc del našega gorskega svela proti Kranjskemu Raku - kar je pomenilo zahtevnejši trial.
Mokra jesen je poskrbela za razmočen teren in^dakt priložnost lastnikom terencev, da so sc izkazali v tovarištvu in pripravljenosti pomagati - četudi neznanemu - vozniku v stiski.
tomobilov in kosilom udeležencev. Vsi vozniki so ob koncu prejeli spominske plakete s sliko svojega avta in dobro maketo terenca, kot skromen spomin na udeležbo na našem prvem off road v Kamniku.
Prireditev ni imela tekmovalnega značaja, zato se jc komisija za podelitev nagrad odločila nagrade razdeliti malo drugače. Vozniki, ki so se izkazali v časovni preizkušnji, so bili nagrajeni, a so dobili le skromna priznanja, ostale nagrade pa so dobili: najbolj umazan avto in voznik, najbolje opremljeno vo-
Tečaj za varnejšo hojo pozimi v hribe
Vodniški odsek 11) Kamnik spol prireja osnovni točit j za varnejšo hojo pozimi v hribe. Namenjen je tistim, ki bi radi tudi pozimi bolj varno zahajali v višave, sami ali pa z vodnikom. Zalo ho na tečaju govor o nevarnostih v zimskih hribih, o opremi, potrebni za varnejšo hojo, o tem. kuko se na turo pripravimo in po želji še o čem. Pravilne uporaba palic, cepina in derez z vajami pa bo prikazana na turi. Kot inštruktorji bodo predvidoma Sodelovali vodniki PZS in gorski vodniki z mednarodno lieeneo.
Začetek teoretičnega tlela leeaja bo v sredo, 16. decembra, ob IS. uri v prostorih II) v Kamniku na butni, praktične, vaje in tura pa bo predvidoma \ soboto, 19. decembra, odvisno od dogovora in razmer. Cena tečaja, ki vključuje predavanja, praktične vaje, svetovanja in morebitna sposoja opreme, je 1.51)0 SIT za člane 11) Kamnik. 2.000 Sil' za člane drugih RD ta 4.000 SIT za nečlane PZS.
Za tiste, ki jih zanima še kaj već (zimski vzponi, večdnevno potepanje po zimskilt hriliilt. bivakiranje v snegu, turna smuka itd.) bo Marjan Kregaj priredil specializirane tečaje, na katerih bo poskušal ugodili posameznim željam po obiskovanju zimskih hribov.
HO.IČ
Pozor poplave - Jehova služba v akciji
Kol vsak pravi športni klub, smo tudi mi poskrbeli za zdravo življenje. Naši obiskovalci so za hrano svojih terencev poskrbeli sami. Organizatorji pa smo poskrbeli za »motorje« voznikov in njihovih sotrpinov. Zjutraj jc vse udeležence pričakala kava in prigrizek, na trial preizkušnji v Črni pri Kamniku pa smo goste postregli z vitaminsko malico z. jabolki in pomarančami.
Vrnitev v Kamnik je pomenila novo - tokrat težjo - blatno preizkušnjo, kjer jc bil merjen tudi čits premagovanja ovir. Aktivni del prireditve sc je zaključil z obveznim »tuširanjem« av-
zilo, najlažji voznik, najbolj atraktivno vozilo, najboljša ženska voznica, voznik, ki je prvi razbil luč na naši prireditvi, najstarejši voznik. Cilj naše prireditve je bil druženje laslnikov in ljubiteljev terenskih vozil, izmenjava izkušenj, sklepanje novih poznanstev in menim, da smo vse lo in šc več tudi dosegli. Ko smo ob koncu segali v roke in zaželeli srečno pot domov, nas je družilo nekaj lepega in vsi smo bili enotnega mnenja, da se bomo drugo leto ponovno, v še večjem številu srečali v Kamniku. MILENA MARINIČ fotografrje: FOTO AUBIRO in BRANE PREZEIJ
Kamniški OBČAN
OD TU IN TAM
2. decembra 1998 13
Ob 20-letnicl Centra za usposabljanje in varstvo Invalidnih oseb INCE Mengeš
Tam na koncu Mengša je hiša srečnih ljudi
Požar v Spodnjih Palovčah
Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb, poznani kot INCE McngeS, bo v svojih prostorih v petek, 4. novembra ob 12. uri slavil jubilejno, dvajseto leto svojega delovanja, zagotavljanja varstva in dela, trenutno 91 odraslim, duševno manj razvitim s kamniško-dom-žalskega področja.
V programu slavnostne prireditve, ki ga bo pove/oval Niko Ro-bavs, bodo nastopili Kamniški Ko-ledniki. Poleg nagovora pa centra Jožeta Mlakarja in pozdrava mengeškega Zupana Janeza Pcra se obeta slavnosln gOVOr gospe-Štefke Klican in govor predsednika ministrstva.
Varovancem bodo podelili priznanja, izdali pa so tudi priložnostno brošuro ob jubileju
Osebe s trajnimi motnjami v duševnem razvoju niso zmožne samostojnega dela in življenja Za pol no in srečno življenje potrebujejo enake pogoje kol vrstniki, zaradi svoje drugačnosti pa še vse tisto, kar pripomore k njihovemu uspešnemu razvoju. Zato se usposabljajo
v šolah s prilagojenim programom in se vključujejo v posebne zavode - varstveno delovne centre. Takšen jc tudi [NCE Mengeš.
Leta l°7(> je bila na pobudo članov društva /a pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik ustanovljena komisija, ki so jo poleg članov društva sestavljali še člani izvršnih odborov in Sisov občin Domžale in Kamnik. Leta 1978 sta ODO občini Zagotovili sredstva za nakup objektov v Mengšu, s tem pa so bili podani osnovni pogoji za us-lanovilev Delavnic pod posebnimi pogoji na domžalsko kamniškem področju Njihovo osnovno vodilo jc, da so delavnice nadgradnja usposabljanja. Pri delu upoštevajo sposobnosti in usposobljenost posameznika, ob novih delih in spoznanjih pa predvsem ohranjajo pridobljeni nivo znanj, spretnosti in delovnih navad, istočasno pa s spoznavanji novih del, delovnih tehnik in spretnosti povečujejo zmožnost za nova zahtevnejša dela. Trudijo se, da hi Življenje in delo ob pomoči staršev, drugih strokovnih insti-
tucij s področja zdravstva, socialc, šporla, k nI t ure, organizirali lako, da bodo njihovi varovanci del družbenega dogajanja v okolju, kjer živijo. In to jim uspeva. Uspeva pa jim zato, ker imajo dobre odnose z vsemi, s katerimi sodelujejo: z delovnimi organizacijami, ki jim omogočajo ustrezno zaposlitev v obojestransko korist, saj nikoli ne nastopajo kol ljudje, ki potrebujejo /goli pomoč, temveč kot enakovreden konkurenčen partner. S svojim delom dokazujejo, da zmorejo vsa prevzela dela opravili natančno, ko rektno, v dogovorjenih rokih, pred vsem pa kvalitetno in cenovno zanimivo.
Skupaj z. ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo projekt bivalne enote »NA§A HIŠA«, v kateri bo našlo svoj novi dom 30 mladostnikov brez staršev. Zemljo so že kupili, s pomočjo humanitarno glasbene prireditve pa so zbrali že nekaj denarja in ga koristno porabili za pripravo potrebne dokumentacije,
Učenka 4. razreda OŠ Mengeš jc v svojem zapisu o obisku tega Centra zapisala: lam na koncu Mengša jc hiša srečnih ljudi.
To je INCE Mengeš.
Pretekli petek, malo pred polnočjo, je zagorelo v stanovanjskem in gospodarskem poslopju v Spodnjih Palovčah, last Jožefe Bcrnot in Zdravka Slaparja. Požar jc izbruhnil na podstrešju. Čeprav so na kraj požara takoj prihiteli gasilci iz Kamnika, Nevclj. Srednje vasi itn Most s petimi cisternami, ki so uspeli rešiti v glavnem vso opremo, sta leseno gospodarsko poslopljc in hiša skoraj v celoti pogorela, tako da so ostali le hišni zidovi. Iz hleva so uspeh sc pravočasno rešiti tri glave živine. Med opremo, ki je zgorela, je tudi puhalnik za seno in nekaj orodja.
Škode jc po prvih ocenah za okrog 9 milijonov SIT. Zupan Tone Smolnikar jc takoj sklical sestanek in imenoval gradbeni odbor z namenom, da bi čim-prejc pomagal prizadetim krajanom. Med drugim bodo Hranilno kreditni službi predlagali odložitev vračila posojila, najetega za razvoj kmetijske dejavnosti. Prizadevali pa si bodo tudi za pridobitev tipskih projektov za dve stanovanjski hiši m
za pomoč prizadetim iz sredstev stanovanjskega sklada oz. iz sredstev za odpravo posledic elementarnih nezgod.
Tudi krajani krajevne skupnosti Vranja Peč so pokazali veliko pripravljenost za pomoč pri odpravi posledic požara. Kot nam je v pogovoru povedal
Zdravko Slapar, eden od lastnikov objekta, prizadeti izražajo vso zahvalo požrtvovalnim gasilcem za reševanje premoženja in županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju za hitro intervencijo.
F. S.
Prizadeta lastnica Jotejd Bernot v pogovoru z lupanom.
(hoto: Andrej /ular/
Kamniški motokrosisti najboljši tudi v superkrosu
Gasilci v bitki z naravo
Ob zaključku letošnjega državnega prvenstva v motokrosu, je kaminski klub SITAR PNEl M A I K TEAM, ki ima v svojih vrstah vrhunske tekmovalce, po skupno K) dirkah Ze drugo leto osvojilo naslov EKIPNEGA DRŽAVNEGA prvaka za leto 1998.
Medtem se je iztekel tudi drugi tekmovalni del slovenskega mo-lokrosa, v katerem so se na treh dirkah za državno prvenstvo naši
dlo Robertu GOLEŽU - NI.MC TEAM z 250 cm' motorjem, na drugo mesto sc je ponovno tivrs'il Roman JELEN, tretji jc bil Scba-slijan KI RN, Rok SITAR pa jc pristal na šestem mestu. To so seveda še izredno lepe uvrstitve, kajti vsi našteti tekmovalci s<> vozili na 125 cm' motorjih, ki so veliko šibkejši.
Barbara Sitar sekretarka AMD
Veliko jesensko deževje je zajelo eno tretjino slovenskega OZenuja. Ponekod so narasle vode povzročile pravo ekološko razdejanje. Na klic na pomoč so se najprej od/vali gasilci.
Gasilske organizacije so se po vsej Sloveniji vključile v aktivnosti oktobra, mesecu požarne varnosti. Kakor da bi se hotela narava z njimi poigrati, so se morali žc po nekaj dneh preizkusiti s po-
divjanimi vodami. V kamniški občini sc je v reševanje h is in drugih objektov vključilo okoli 750 gasilcev z vso razpoložljivo tehniko. V obrambo in reševanje so sc vključili tudi pripadniki civilne zaščite in prebivalci ogroženih območij.
Gasilci i/ Motnika, Tuhinjske doline, Nevclj, Kamniške Bistrice in Komende so sc kar tri dni bojevali z vodno stihijo. Branili so
Najboljši v i.juialnl dirki v razredu do 125 cm' Peter Levar.
Roman Jelen, Rok Sitar,
KOVAŠTVO MUŠIČ
MengeS, Testenova 47, tel.: 738-619
Izdelujemo planime deske za
sneg in zemljo za vse vrste traktorjev tip 35° in 360° -mehanske ali hidravlične.
Dostava na dom brezplačno. Se priporočamo.
najboljši dirkači pomerili tudi v superkrosu. Ta je sicer tehnično zahtevnejši, vendar jc izredno slabo vreme, močan dež in blato, konec Oktobra vplivalo, da jc bila dirka šc napornejšii. < rledaJci so bili žal prikrajšani za daljše in atraktivne skoke. Le najboljšim jc uspelo priti do cilja, odločala je dobra telesna pripravljenost in vzdržljivost motorja, zalo je bilo zmagovalca posamezne vožnje težko napovedati Motokrosisti AMD SITAR PNE
l IMA I1C 11 AMA so dosegli lep klubski uspeh. Roman JELEN je tudi tokrat poniclel z. vso konkurenco in v razredu do 125 cm3 poslal državni prvak. Rok SITAR je osvojil drugo meslo in mesto pod-prvaka, na Irci je mesto pa sc je uvrstil Scbaslijan KI RN - PETROL RAONG TI A M.
V superfinalu (125+250cm') pa je mesto državnega prvaka pripa-
LIP RADOMLJE
VABI K SODELOVANJU
- več mizarjev - lahko tudi pripravniki s IV. stopnjo izobrazbe
- več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ)
Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje.
Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel. 727-122.
. v ^
jlBi r«
in L_
Nudimo vam RAČUNOVODSKE in KNJIGOVODSKE storitve za podjetnike in obrtnike, ažurno in kvalitetno.
BAMATEX d.o.o. MeNCjjEŠ
TeL: 061 738 785, 738 949 ga.Nika Makelja
Še je čas za zamudnike!
Ne zbijajte sami v stanovanju ali hiši!
ZA REZANJE IN VRTANJE BETONA ZA ZRAČNIKE, CENTRALNE, KLIMA, VODOVODNE IN ELEKTRO INŠTALACIJE, IZREZE ZA OKNA, VRATA IN DRUGO
pokličite 847-257 ali 041-741-775 Janez Volkar, s.p. Zg. Tuhinj 46/a, Laze.
vsak meter zelenice, njive, cestišča ali gospodarskega poslopja.
Najbolj so bili ogroženi vašča-ni Motnika in okolice, kjer so plazovi odnesli veliko zelenic, njiv in travnikov. Komaj zgrajena obvozna cesta ni bila hudo razdejana, bila pa je zasuta z razmočeno zemljo. Tuhinjski gasilci so bili boj med Lazami in Kozjakom. Narasle vode se spodjedala cesto in vaške poti. Velika negotovost je bila med prebivalci doline Kamniške Bistrice. Bali so se, da se ponovi povodenj, kakršna jc bila novem-
bra 1990. Gasilci so bili v stalni pripravljenosti in na delovni akciji regionalne ceste Kamnik-Črni-vec. ki je utrpela velike poškodbe zaradi zemeljskih plazov.
Ta ujma potrjuje, da je duh solidarnosti med gasilci globoko utrjen v dobrobit ljudi. S tem prispevkom naj bo v imenu krajanov izrečena javna zahvala gasilcem občine Kamnik in civilni zaščiti za nesebično pomoč v boju z naravnimi silami.
ALOJZIJ KONDA
TOteRS
»-;:»
I ATA
i*
I ATA
edini pooblaščeni IATA agent na področju Kamnika in Domžal,
eden od petih največjih organizatorjev potovanj v Sloveniji
in ne nazadnje - vaša prijazna agencija v centru Domžal, na Ljubljanski 85, tel.: 711-229
Mi mislimo in delamo konkretno
BORZA LETALSKIH VOZOVNIC
odhodi iz Dunaja Nevv York. VVashington Boston, Toronto, Montreal Miami, Chlcago, Atlanta Los Angeles
57.500,00 SIT 58.500.00 SIT
72.000.00 srr
odhodi iz Ljubljane Detroit 62.000,00 SIT
Mexico 83.000,00 SIT
Johannesburg 94.000,00 SIT
Dubal 94000.00 SIT
London 36.900,00 SIT
Sarajevo 17100,00 SIT
vse navedene veljajo za povratne vozovnice v turističnem razredu, letališke takse niso vključene
SMUČANJE v Avstriji (cene v Januarju za teden dni)
Mauterndorf (noč.+zajtrk po os.) že za 30.500,00 SIT Schladming (najem apartmaja za 4 os.) že za 47.000,00 SIT
Kaprun (polpenzion po os.) že za 56000,00 SIT
Sillian (polpenzion po os.) že za 62.000,00 SIT
NOVO: SMUČANJE v Franciji (cene v Januarju za teden dni)
Risoul (najem apartmaja + srn. vozovnica) 31.900,00 SIT La Joue du Loup (najem apartmaja + sm. voz) 29.600,00 SIT SILVESTROVANJE V DALMACIJI IN ISTRI BOLOGNA - Motor Shovv In prednovoletnl nakupi enodnevni in dvodnevni izleti (odhod: 12. december) NOVO: Velika vinska tura po Kaliforniji - 12 dni odhodi: 19. februar in 23. april 1999 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!
DROBNO PECIVO IN
TORTE PO NAROČILU
Frantar Kristina
Zalog 93, Cerklje
tel.: 064 423-016
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15'' sreda od T do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
FOTO GRO
f
KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.: 813-896
Odprto: pon.-petek 730-1901 sobota 73°-12°'
NUDIMO:
- VELIKO IZBIRO KVALITETNIH FOTOAPARATOV
- OKVIRJE ZA VSE DIMENZIJE FOTOGRAFIJ (BREZPLAČNO UOKVIR JANJE)
VSE VRSTE FOTO ALBUMOV IZDELAVO PROSPEKTOV, KATALOGOV, REKLAMNIH PANOJEV FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV.
- ZELO UGODNO: FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE
- VSO FOTOGRAFSKO OPREMO, BATERIJE, AUDIO IN VIDEO KASETE, VELIKO IZBIRO FILMOV £AS DARIL (BARVNI, ČRNO BELI, DIA, PROFESIONALNI), DIA OKVIRČKI, FOTO TORBICE,...
MESEC DECEMBER JE
FOTOAPARAT JE LAHKO PRAKTIČNO DARILO!
EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ VSEH FORMATOV!!!
Kemijska industrija KAMNIK d.d.
SPE Plastika, Šmarca, Kamniška 19
Vaw v mAloprobAJni trgovini iz bo5AtC5A rArširjcnc5A proizvoimcfjA pro$rAn\A nubi pestro izbiro:
- nAkupovAlnib vrečk s prazničnim motivom
- vseli vrst folij
- vrečke za živita
- vrečke za obpAbkc v roli in blokih
- oprijemljive folije za živita in Alu-tolijc
- folije v potab
- vse vrste folij za kmetijstvo in grAbbcntštvo
Obiščite HM trt sc sami» prepriČAJte o pestri izbiri in selfonih certAh.
Naš oclovni čas v DECEMBRV/ jc vsa1< t>An o& 7.30 bo iS. ure in bo vključno »t. 12.1998 vsa1.
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 48, DOMŽALE tel, N.C.: 06V720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 06V713-288 e-mail: dom@samsi http://www.samsi
Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD
TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 e-mail: Iv0>samsi
Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 14, STAHOVICA TEL: 06VS27-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: stSsatnsi
Franšizing: Slporex-SAM SAK, dao, KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO.
>■ UGODNA PONUDBA:
m cementa
• apna
• opeke modularni blok
izolacije novoterm
strešnika Bramac in drugih kritin
ter ostalega gradbenega materiala.
> NOVO: opaž za stebre MONOTUB DD
Izkoristite čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost.
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Kamniški OBČAN
2. decembra 1998 15
HRIBLES Z AGA do
ODKUP HLODOVINE.
Tel.: 812-126,
812-211, Int. 408
po 14. uri 847-422
Mali oglasi:
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno solo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 832-017.
Garažo trlplex na Kranjski cesti ugodno prodam. Tel. HM-132.
Likam, posijem perilo, delovne obleke, zadrge. Informacije: 831-311.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157.
FRAMAT KAMNIK d.o.o.
Ljubljanska cesta 21i, 1241 Kamnik, tel./faks: 061/812-546 CP
,1
noAMOMnejLinu poboji- ntuiiiru ^c malcncailll
Nudimo vam:
- Elektroinstalacijski material za vaš dom, obrt, industrijo...
- Vse za razsvetljavo, od žarnic do svetilk in raznega pribora
- Velika izbira gospodinjskih aparatov, baterijskih vložkov (KODAK, VARTA, DURACEL), akustike in drugo
- Velika izbira telefonskih aparatov različnih proizvajalcev, pribor za telefonijo in ostalo
- Svetujemo, predstavimo, hitro dobavimo, po potrebi dostavimo in finančno vas ne obglavimo
V DECEMBRU VELIKA, UGODNA PONUDBA LUČK ZA OKRASITEV BOŽIČNO-NOVOLETNIH DREVES IN JASLIC.
*f* & Ob bližajočih se praznikih j.' želimo vsem vesel božič * ter srečno in uspešno ftovo leto 1999!
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
V MESECU DECEMBRU 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Trud in trpljenji tvoje bilo je ■.■ivljcnjc. A zdaj k počitka leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeni! ne ho.
ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame. babice, prababice in lete
PEPCE KOČAR
i/, Podgorja pri Kamniku
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece m za svete mas« ter vsem. ki sle jo pospremili na zadnjo pol. Iskreno se zahvaljujemo gospodu /upniku Francetu Šuštarju za opravljen pogrebni obred, patrom lančiškanom /a posvečene obiske mame na doiiiu in pevcem /a Zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
November I998
Niti Zbogpm nisi rekel, niti rokr nmn podal, smrt te vida Je prerano, v snih nosili hns ostal.
A ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil naš dragi ali. dedi, bral in slric
VINKO SLAPAR
čevljar v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki sle mu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovo zadnjo poi. toplo se zahvaljujemo onkološkemu InStitUtU in pal i ona/ni sestri Majdi Kersič /a Vso nesebično pomoč. Hvala gospodu Župniku Tonetu Ucrcanu Za lepo opravljen pogrebni obred in straruskirr/ pevcem /a zapete žalostinke Vsem šc enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
November 1998
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15, do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
\ I 3 IVI BA inženiring J PVC okna - vrata - senčila ■
ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA UGODNI KREDITI T+0% 061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 mobitel: 0609/621-085
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, Komenda, tel.: 84t-660
sunde
0^
ji SO 5fT '' °nt Kine, m SfT
JrM
muka om cm. imm
Odprto vsak dan od 9" do 19", ob sobotah od 8" do 13"
• z\ jp. peoLo
kompleti op i.m 5