GOSPODARJENJE Kako po zaključnem računu? Da bi bili rezultati boljši Zaključek lanskega poslovnega leta nas je postavil pred dejstvo — nekatere izmed naših temeljnih organizacij združenega dela niso dosegle planiranih rezultatov. V težjem položaju so predvsem TO Podvelka, TP Prevalje in Gradnje in turizem. Za vse tri TOZD so sanacijski programi že izdelani. Pa poglejmo kakšni so in kakšna so predvidevanja za letošnje leto? Tovarna pohištva Prevalje V tovarni pohištva Prevalje ugotavljajo, da so poglavitni vzroki za slabši poslovni uspeh v pomanjkanju suhega žaganega lesa, slabi zasedbi delovnih mest in v veliki fluktu-aciji delavcev, izredno ostrih zahtevah po kvaliteti proizvodov za izvoz, slabi kakovostni nekaterih reprodukcijskih materialov, nepopolni tehnologiji pogostih okvarah delovnih strojev in naprav. Svoje pa je prispevalo tudi preseganje normativov porabe surovin in osebnih dohodkov ter nedoseganje planiranih prodajnih cen. Kaj je potrebno storiti? Pri sestavi letnega gospodarskega načrta za tovarno je potrebno paziti, da bomo planirali na podlagi lanskih izkušenj, oz. da bo plan sestavljen na podlagi elementov iz lanskega plana z zmanjšanjem ali povečanjem posameznih elementov in realnih pričakovanj letošnjega gibanja v gospodarstvu. Sanacijski program za letošnje leto je pripravljen. Upoštevani so vsi elementi, ki tako ali drugače vplivajo na poslovanje — izhodišče pri sestavi so elementi iz lanskega leta povečani ali zmanjšani, kar je odvisno od tega, kako so v lanskem letu vplivali na proizvodne rezultate. Kljub temu pa predvidevamo, da bo temeljna organizacija zaključila leto z negativnim rezultatom v višini 5.117,330 din, če ne bomo izvajali posebnih ukrepov. Z ukrepi za izboljšanje gospodarjenja — povečanjem izkoristkov materialov in nabavo cenejših surovin, z ukrepi na področju prodajnih cen (povišanje v mejah samoupravnega družbenega dogovora), s prihranki pri direktnih stroških in pokrivanjem razlik med ceno na domačem in zunanjem trgu — bi TOZD dosegla ob koncu leta prelivanje sredstev v višini 7.341.972,00. Če od tega odštejemo planiran primanjkljaj, pokritje razlik v deviznem tečaju (devizni krediti) in nevkalkulirane zakonske obveznosti, bi lahko TP Prevalje imela koncem leta 1978 za 909.138,00 dinarjev ostanka čistega dohodka. Tako imamo zapisano v sanacijskem načrtu. Čas pa bo, in to prav kmalu, pokazal, če smo bili pri planiranju in pri sestavi sanacijskega programa realni. yliateriusioo (Prispevek ob DNEVU ŽENA objavljamo na 7. strani) Urednik DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ NOVO IZVOLJENI DELEGATI V DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Gozdarstvo Slovenj Gradec Anton Javornik Franc Juvan Gozdarstvo Mislinja Jože Preininger Dominik Pungartnik Gozdarstvo Črna Karel Dretnik Milan Puc Gozdarstvo Radlje Tone Pridigar Jože Verdnik Žaga Mislinja Mirko Krajnc Rado Turjak Žaga Otiški vrh Anton Čevnik Anton Lekše Žaga Vuhred Karel Gosak Franc Hartman Žaga Mušenik Franc Casl Janko Slekovec TIP Otiški vrh Franc Bpšek Jože Bališ TP Prevalje Ivan Lupuh Rudolf Kališnik TP Pameče Janez Pogorevčnik Oto Cegovnik Transport in servisi Jože Lužnik Marjan Pleterski TO Podvelka Jože Tertinek Rozika Danko TSP Radlje Ivan Medved Albert Arih Nova oprema Slovenj Gradec Ivan Kac Karel Bricman Gradnje in turizem Slovenj Gradec Boris Rokavec Drago Umek Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena Drago Križan Marija Miheljak Poročila o volitvah niso poslale temeljne organizacije kooperantov, ker so volitve še v teku! PREDKONGRESNA AKTIVNOST ZVEZE KOMUNISTOV Cilj: akcijska, organizacijska in idejnopolitična usposobljenost Ob živahni predkongresni dejavnosti osnovnih organizacij se je o nalogah, ciljih in usmeritvah ZKS s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS za regijo pogovarjal urednik Viharnika. Tovariš Bošnik. Po zadnjih podatkih šteje zveza komunistov v regiji 2854 članov, od tega je 887 mladih in 744 žensk. Člane zveze komunistov in naše bralce, prav gotovo zanima, kakšna je predkongresna usmeritev zveze komunistov? Osnovna usmeritev je uresničevanje politike, sprejete na obeh predhodnih kongresih. Značilno za to obdobje je, da se je zveza komunistov izredno okrepila — tako idejnopolitično, kakor kadrovsko in številčno. Število članstva se je povečalo za 40 •/», v ravenski občini pa smo dosegli delavsko večino. Uspešnost ZKS se kaže v naši prisotnosti na vseh področjih življenja. Na vseh področjih si prizadevamo izpeljati družbenoekonomske in politične spremembe, ki jih zahtevajo naši dokumenti. Delovanje članstva zahteva idejnopolitično usposobljenost članstva, zato smo pristopili k načrtnemu idejnopolitičnemu usposabljanju članstva. S svojimi oblikami organiziranosti in delovanja smo danes prisotni in pokrivamo skoraj vsa področja. Nedvomno smo dosegli velike rezultate na področju družbenih dejavnosti in družbenoekonomskih odnosov. Izredno pomembna je bila združitev gospodarstva v regiji — gozdarstva in lesne industrije in gradbeništvo — kljub temu, da je bilo pri teh prizadevanjih precej težav. V naši dejavnosti na področju družbene dejavnosti je močno prisotno usmerjeno izobraževanje. Danes se v regiji redno izobražuje okoli 2600 učencev, močno pa se je razmahnilo tudi izobraževanje ob delu in za delo. Na ta način si pridobiva znanje okoli 800 slušateljev. Kulturna dejavnost se je z izboljšanjem pogojev zelo razmahnila. Tudi družbeni in osebni standard občanov in delovnih ljudi se je dvignil. Največ pozornosti pa smo posvetili uveljavljanjem delavcev in jim zagotoviti odločilen vpliv. Naš cilj je — delavec mora postati resnično gospodar nad delom in rezultati dela. Pri samoupravni organiziranosti delavcev v združenem delu smo dosegli, da so Sekretar MS ZKS za regijo tovariš Ivan Bošnik delavci v združenih delovnih organizacijah organizirani v TOZD (LESNA, KOGRAD, ŽELEZARNA). Z ustanavljanjem novih krajevnih skupnosti smo dosegli tudi boljšo samoupravno organiziranost občanov. Samoupravne interesne skupnosti vedno bolj izpolnjujejo namen svoje ustanovitve, čeprav znotraj še niso dovolj samoupravno organizirane. Do sedaj sva govorila o programski usmeritvi. Zanima pa me, kakšne je in bo konkretna usmeritev zveze komunistov v regiji? Ta bo izhajala iz našega dosedanjega dela. V tem obdobju ne mislimo odpirati novih vprašanj, temveč bomo vse sile zastavili, za dokončno ispelja-vo že sprejetih sklepov in stališč. Taka aktivnost zahteva od članov ZK idejnopolitično, akcijsko in organizacijsko usposobljenost, več doslednosti in revolucionarnosti. Večkrat namreč ugotavljamo, da nekaterih stvari nismo speljali do konca zaradi nepovezanosti teorije in prakse. V ospredje postavljamo dosledno dograditev in izpeljavo zakona o združenem delu na vseh nivojih. Pred nami je cilj — delavec mora postati gospodar dela in rezultatov dela, zavestno sprejemati, negovati in razvijati samoupravne vrednote ter preprečevati vse, kar ni samoupravno, demokratično in človeško. Osredotočili se bomo na doseganje drugačnih družbenoekonomskih odnosov, še posebej zaradi neugodnih gospodarskih rezultatov v nekaj zadnjih letih. Čeprav smo dosegli precejšnje uspehe pri preusmerjanju proizvodnje, povečanju produktivnosti, izboljšanja tehnologije in delovne discipline, organizacije dela in stopnje zaposlenosti, se še vedno srečujemo z vrsto težav, saj ima več TOZD izgube. Posebno skrb bomo posvetili smotrnosti novih naložb in izboljšanju tehnologije v proizvodnji — prizadevali si bomo za enakomeren in skladen razvoj. Doseči moramo, da se bodo delavci, ob temeljito strokovno utemeljenih predlogih, zavestno odločali za nova vlaganja in razširjanje materialne osnove dela, da bo dosledno izpeljana delitev po rezultatih dela itd. Na področju kadrovske politike bomo morali storiti vse, da bomo okrepili kadre v gospodarstvu, saj zahteva sodobna proizvodnja vedno več strokovno usposobljenih kadrov. Pred nami je tudi zahteva po smeli in odločni vključitvi v mednarodno delitev dela. Ob tej nalogi bomo morali mnogo več pozornosti posvetiti Inventivni dejavnosti znotraj proizvodnega procesa, jo spodbujati in stimulirati. Zahtevnih nalog je pred članstvom veliko. Verjetno ima ZK nekatere izmed teh še posebej začrtane? V načrtu so najbrž že nekatere konkretne naloge in akcije? Usmeritev sveta ZK bo usmerjena v uresničevanje predkongresnih resolucij skozi široko javno razpravo. Konkretno; ob študiju materiala bomo z njimi primerjali našo prakso. Izhodišča, izoblikovana na podlagi razprav in razglabljanj, bomo vgrajevali v našo programsko usmeritev. V praksi bomo uveljavljali sklepe 30-sejc predsedstva CK ZKS — to je študijsko bomo obdelali študijo Edvarda Kardelja. Težili bomo k uveljavljanju družbenopolitičnih organizacij v družbi, s povdarkom na vlogi ZK, pri razvijanju samoupravnih delegatskih odnosov in sistema, še zlasti pri razvijanju medsebojnih odnosov, skozi to pa krepili materialno bazo združenega dela. Ob vsem bodo v ospredju interesi delavcev in občanov, njihov družbeni in osebni standard, socialna varnost, varstvo okolja, razvijanje kulture, telesne kulture, otroškega varstva itd. Kolikor mi je znano, je zveza komunistov že in še bo organizirala razprave o problematiki kmetijstva. Kakšni so osnovni cilji teh razprav? S široko zasnovano akcijo želimo ustvariti pogoje za vsebinsko preobrazbo primarne kmetijske proizvodnje, predelave in trgovine. Posebna delovna komisija bo pripravila izhodišča samoupravne vsebinske preobrazbe. Oceniti želimo povezanost delavcev in kmetov v Koroški kmetijski zadrugi. S ciljem doseči odnose, v katerih bodo delavci in kmetje močneje vplivali na rezultate dela, smo že in še bomo organizirali razprave o vsebinski preobrazbe kmetijstva. Doseči želimo večjo produktivnost, zagotoviti proizvajalcem večjo socialno varnost, smotrno izkoriščanje obdelovalne zemlje ter kmete tesno dohodkovno povezati v sodobne oblike pridelovanja prehrambenih proizvodov. Kmete moramo ustvarjalno vključiti in povezati znotraj krajevnih skupnosti in še posebej v SZDL — njenih komisijah in odborih — za zavestno vključevanje v razreševanje vseh odprtih vprašanj, ki so pomembna za njihov nadaljnji razvoj. Več poudarka bomo dajali izobraževanju, ker zahteva sodobna proizvodnja vedno več strokovnega znanja. Pred izredno pomembno nalogo je regionalna kmetijska šola na Muti. Rešila jo bo tako, da bo skupaj s strokovnjaki v zadrugah, vsebino in sistem izobraževanja čimbolj približala potrebam in interesom kmetov v regiji. Dne 28. februarja bomo organizirali ustni časopis Komunista, kjer bomo odkrito in podrobno spregovrili o medsebojni povezanosti gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva na našem območju. Že dalj časa potekajo razprave o preobrazbi našega vzgojnoizobraževalncga sistema. Kakšne naloge ima ZKS na področju usmerjenega izobraževanja? Na tem pomembnem področju družbene dejavnosti smo dosegli v regiji že precej, vendar z reformo še ne moremo biti zadovoljni. V praksi se srečujemo z nejasnostmi in napačnimi mišljenji — pa naj si gre za usmerjeno izobraže-vavanje, izobraževanje ob delu in za delo. Na podlagi kongresnih usmeritev in ocene stanja moramo doseči neposredno povezavo izobraževalnega sistema in združenega dela, krajevnih skupnosti in SIS. Izpolniti moramo sistema rednega planiranja potreb po kadrih in postaviti takšno mrežo šol, ki bo s svojo dejavnostjo pokrivala potrebe združenega dela. Že dalj časa se v regiji poudarjajo potrebe po povezovanju zdravstvenih organizacij. Kakšne so naloge ZKS na tem področju? Že nekaj let poizkušamo zdravstvene organizacije združiti v združeno organizacijo, s s čimer bi dosegli izboljšanje, racionalizacijo in specializirano zdravstveno varstvo, boljšo delitev dela, skupno kadrovanje, izkoriščanje osnovnih sredstev, uveljavljanje enotnih meril za delitev osebnih dohodkov. Čeprav vsi elementi govore za združevanje, smo zaradi formalnega razpravljanja naredili premalo. Tudi delegatski sistem v zdravstvenih skupnostih ne deluje tako, kakor bi želeli, saj še ne zagotavlja delavcem konkretnega vplivanja na gospodarjenje s sredstvi v zdravstvu. V skladu s kongresnimi dokumenti in nalogami si bomo prizadevali za povečanje zdravstvenega varstva. Kako bo poizkušala ZKS vplivati na povečanje produktivnosti in inovacijsko dejavnost v združenem delu? Izdelali bomo poglobljeno oceno produktivnosti in inovacijske dejavnosti ter postavili naloge za v bodoče. Marca bomo, v tednu Komunista, ocenili stanje, pregledali srednjeročne plane in posebej ocenili izkoriščanje delovnega časa, delovno in tehnološko disciplino. V najkrajšem času bomo pripravili izhodišča za prostorski plan »REGIJA 2000« zaradi potreb po pametni rabi kmetijskih površin ter nadaljne gradnje gospodarskih in infrastrukturnih objektov. Delovali bomo na čuvanju čistega zraka, vode itd. V ospredje vedno izstopajo naloge na področju podružab-ljanja družbene samozaščite. Kje je tu mesto ZKS? Naša skrb bo namenjena utrjevanju in krepitvi narodne obrambe in družbene samozaščite — to je, krepitev notranje politične enotnosti delovnih ljudi. Vsa pozornost bo namenjena krepitvi in razviianju varnosti in družbeni zaščiti v vseh sredinah ter takšni idejnopolitični aktivnosti, ki bo spodbujala množično aktivnost delovnih ljudi in občanov pri krepitvi notranje trdnosti. V sklop teh prizadevanj sodi tudi skrb za zakonitost. Na Ravnah je bilo formirano študijsko središče. Kakšen je namen tega središča? Osnovni namen je stalno idejnopolitično izobraževanje članov skozi različne oblike. Sistem izobraževanja je prilagojen potrebam OO ZKS. Preko središča in oblik izpopolnjevanja znotraj osnovnih organizacij bomo člane usposabljali za izpolnjevanje vseh nalog. V vseh oblikah študija bo v ospredju študiranje študije Edvarda Kardelja z nalogo primerjanja študije in naše prakse. Ob tem razgovoru naj omenim še to, da bomo, z ozirom na spremembo statutov ZKS in ZKJ, proučili predloge sprememb in jih dopolnili na podlagi izkušenj iz dosedanjega dela. Urednik NOVA ORGANIZIRANOST DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Predvsem kvalitetneje in ceneje Štiri leta so minula od združitve dveh delovnih organizacij Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesne industrije Slovenj Gradec, v eno delovno organizacijo — LESNO Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija. Ob združitvi so se formirale temeljne organizacije, prav tako pa tudi delovna skupnost skupnih služb, ki je nastala z združitvijo obeh skupnih služb prejšnjih delovnih organizacij. Kmalu pa se je pokazalo, da oblika organiziranosti skupnih služb ne zagotavlja kvalitetnega, pravočasnega in rentabilnega opravljanja nalog. Tako se je že leta 1976, še posebej pa v lanskem letu, vedno bolj in bolj povdarjala potreba po pristopu k reorganizirani u delovne skupnosti skupnih služb. Že v lanskem letu je posebna komisija pripravila predlog o novi reorganiziranosti, ki pa ga nismo sprejeli. Tako je ostala zahteva še vedno prisotna v službenih ali pa privatnih razgovorih. Dilema o organiziranosti LESNE je vprašanje organiziranosti delovne skupnosti potisnila v ozadje. Šele v decembru lanskega leta se je na iniciativo družbenopolitičnih organizacij regij ponovno pristopilo k reševanju vprašanja reorganizacije. Tako je tov. Planinšec Peter, kandidat za glavnega direktorja, vsaj v času pisanja je to še bil, pripravil, ob sodelovanju posebne komisije, ki so jo imenovale družbenopolitične organizacije regije, predlog makro organizacije delovne skupnosti po katerem naj bi imela skupnost, namesto sedanjih dvanajstih le pet sektorjev in sicer: sektor za lesno industrijo, sektor za gozdarstvo, računovodski sektor, pravnoorganizacijski sektor in sektor za razvoj, plan in analizo. Iz delovne skupnosti se izločata prodajni sektor in nabavni sektor ter se s priključitvijo trgovskih enot (prodajalna Pameče in Drniš, skladišče Beograd ter predstavništvi Ljubljana in Split) formirajo v samostojen TOZD prodaje. Po tej makro shemi se izloči tudi sedanji finančni sektor in se formira kot TOZD Interna banka. V razpravah, ki so se (Nadaljevanje na 4. strani) GLAVNI DIREKTOR POMOČNIK GL. DIREKTORJA s^etoualc, | / l^ODl^. lesno viiiarnikh 3 Mladinci LESNE in pripadniki obmejne enote JLA Dravograd so sprejeli skupni program dela Ze tradicionalno sodelovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS »LESNE« in pripadniki obmejne enote JLA Dravograd je bilo vsebinsko podkrepljeno s podpisom listine o trajnem medsebojnem sodelovanju. Namen tega dejanja je bil pospešiti aktivnost na področju negovanja in razvijanja revolucionarnih tradicij, idejnopolitičnega in vojaško-strokovnega usposabljanja, kulturnega, športnega delovanja itd. Vse te aktivnosti morajo biti organizirane in realizirane na osnovi plana, potreb in dogovorov med osnovnimi organizacijami. Na skupnem sestanku pripadnika obmejne enote JLA Dravograd in predstavnikov ZSMS »LESNE« dne 20. I. 1978 je bil sprejet skupni program dela, ki zajema naslednje naloge: I. Stalne naloge: 1. Idejnopolitično in strokovno izobraževanje — seminarji in predavanja o vojaško-političnih vprašanjih, varstva narave, vprašanjih s področja gozdarstva, lova itd. — razgovori pripadnikov JLA z mladino — sodelovanje pripadnikov JLA v marksističnih krožkih v osnovnih organizacijah ZSMS »LESNA« — problemske konference 2. Informativno — propagandna dejavnost — seznanjanje javnosti o skupni aktivnosti preko internega glasila »LESNE« VIHARNIK, preko glasila NAŠA VOJSKA, revije MLADINA, lokalnih radijskih postaj in ostalih sredstev javnega obveščanja, — udeležba predstavnikov JLA na sejah KS OO ZSMS in mladih DO »LESNE« na sejah KS ZSMS obmejne enote JLA Dravograd. II. naloge po programu: 1. Obiski organizirani v okviru OO ZSMS v kasarnah, oziroma pripadnikov JLA v temeljnih organizacijah »LESNE« (ob različnih priložnostih). 2. Udeležba članov OO ZSMS »LESNE« in pripadnikov obmejne enote JLA Dravograd na skupnih pohodnih akcijah 3. Organiziranje in izvedba različnih kviz tekmovanj ob praznikih in drugih priložnostih na temo NOB, povojnega razvoja Jugoslavije, JLA in podobno. 4. Tekmovanje »MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI« — prireditve v okviru obmejne enote JLA Dravograd — prireditve v okviru OO ZSMS »LESNE« 5. Organiziranje skupnih kulturnih prireditev — organiziranje literarnih večerov — organiziranje razstav (likovnih, foto razstav itd.) — sodelovanje članov OO ZSMS »LESNE« pri seznanjanju pripadnikov JLA s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi kraja (in sosednjih krajev) v katerem služijo kadrovski rok, — skupni zabavni večeri — kulturni in zabavni program ob prihodu, odhodu in svečanih zaobljubah pripadnikov JLA, — sodelovanje na različnih proslavah, akademijah in prireditvah 6. Aktivnosti z vojaško-strokovnega področja — predavanje starešin JLA v OO ZSMS — sodelovanje pri organiziranju obrambnih dnevov v temeljnih organizacijah — demonstracija vojaške tehnike in oborožitve — prikazovanje filmov iz življenja in dela pripadnikov JLA 7. Sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah — delovne akcije v temeljnih organizacijah »LESNE« — delovne akcije na karavlah — sodelovanje na lokalnih mladinskih delovnih akcijah — sodelovanje na republiški delovni akciji »KOBANSKO 78« 8. Aktivnost na športnem področju — sodelovanje pripadnikov JLA na športnih igrah »LESNE« — organiziranje tekmovanj v vseh možnih športnih panogah Ida Robnik PRVI SADOVI SODELOVANJA Koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS »LESNE« organizira skupno s kadrovsko komisijo pri svetu ZK in koordinacijskim svetom ZSMJ obmejne enote Dravograd eno izmed osrednjih akcij »svečanega sprejema novih članov iz delovne organizacije ,LESNE' in obmejne enote JLA Dravograd v Zvezo komunistov«. Akcija bo organizirana v v mesecu maju, (predvidoma 20. V. 1978) v okviru aktivnosti ob počastitvi Dneva mladosti. Za izvedbo akcije je bil že imenovan iniciativni odbor. Ta manifestacija, ki bo časovno sovpadala z aktivnostmi pred XI. kongresom ZKJ bo prispevek komunistov koroških občin za kongres in vzpodbuda ostalim komunistom v Sloveniji in širši domovini za organiziranje podobnih akcij. Ida Robnik ' Brssur srn. &HK •Jv*, LISTINO **§•____________________ Listina o sodelovanju med mladimi iz JNA in LESNE sprejeta ob 22. decembru: Sprejemamo listino, s katero svečano izjavljamo, da mladi v uniformah in brez njih zagotavljamo, da je le v svobodni domovini naša srečna mladost in jutrišnje resno delo, da jo hočemo ohraniti na temeljnih pridobitvah bratstva in enotnosti (Nadaljevanje s 3. strani) že vršile v zvezi s predlogom, je bilo izpostavljeno vprašanje organiziranosti finančnega sektorja — ali kot posebna finančna služba, ali pa se formira v Interno banko. Osebno menim, da ne moremo in ne smemo na pamet razpravljati o tem vprašanju, temveč moramo pripraviti študijo, ki bo pokazala prednosti ene ali druge oblike organiziranosti finančne službe. Temeljne organizacije same pa bodo končno odločale o tem, kako se naj organizira finančna služba. »Opredelitev funkcij znotraj predlaganih sektorjev ni dokončna,« je dejal tov. Planinšec, ko je razlagal organizacijsko shemo. »Ob kadrovskih rešitvah znotraj sektorjev bo potrebno izoblikovati najprej mezzo, nato pa še mikro organizacijo,« je nakazal pot rešitve oblike organiziranosti. Vedeti moramo nekaj — ne mezzo in ne mikro organizacije delovne skupnosti skupnih služb ne bomo mogli kvalitetno izpeljati tako dolgo, dokler se s temeljnimi organizacijami ne bomo dokončno dogovorili o obsegu in kvaliteti opravil, ki naj jih zanje opravljajo skupne službe. Le-tam pa je v prvi vrsti bistvena kvaliteta, pravočasnost in rentabilnost dela skupnih služb. Urednik ZAKON O ZDRUŽENEM DELU ZAKON 0 DELOVNIH RAZMERJIH Konec lanskega leta smo sprejeli Zakon o delovnih razmerjih, ki v skladu z Ustavo in Zakonom o združenem delu ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev. S tem zakonom je podana osnova, da lahko v Samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev in drugih samoupravnih splošnih aktih s področja delovnih razmerij nadalje urejamo medsebojna delovna razmerja. Z dnem uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih je prenehal veljati republiški Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o medsebojnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, razen tega smo s tem prenehali uporabljati določbe zveznega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Poglejmo si, kako določena področja ureja novi zakon: Medsebojna delovna razmerja Z zakonom določena pogoja za sklenitev delovnega razmerja sta dopolnitev 15 let starosti in splošna zdravstvena sposobnost. Kandidati se prijavijo na osnovi objave ali razpisa, ki ga objavijo organizacije združenega dela, če ugotovijo, da potrebujejo za opravljanje del ali nalog nove sodelavce. V objavi morajo biti navedeni tudi posebni pogoji, ki so za objavljena dela ali naloge določeni v razvidu del. Izbranemu kandidatu je potrebno vročiti samoupravne splošne akte. Delovno razmerje je sklenjeno, ko da ta pismeno izjavo, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev in da so mu znani drugi samoupravni splošni akti. Kandidate, ki niso bili izbrani, je potrebno z obrazložitvijo obvestiti o izbiri in jih poučiti, da imajo v roku 30 dni pravico vložiti zahtevo za varstvo pravic. V primeru negativne odločitve imajo pravico sprožiti spor pri sodišču združenega dela. Če se na objavo ni nihče prijavil oziroma če ni nihče od prijavljenih izbran, je treba objavo ponoviti. V kolikor pa tudi tokrat ni primernega kandidata, zaposlitev pa je zaradi nemotenega opravljanja del nujna, lahko sklenemo delovno razmerje s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev, vendar samo za določen čas, najdalj za eno leto. Z namenom, da ugotovimo, v kolikšnem obsegu izpolnjujejo kandidati objavljene pogoje, lahko predhodno pre-iskusimo njihove strokovne in druge delovne zmožnosti. Če pa tega ne moremo ugotoviti s predhodnim preiskusom znanja, lahko uvedemo poskusno delo, ki traja največ trt mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Izjemoma se sklene za določen čas, če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca, če se začasno poveča obseg dela in podobno. Zakon razširja lastnost pripravnika, ki ni več pogojena samo na delavce, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo. Pripravnik je sedaj vsak delavec, ki prvič začne opravljati dela oziroma naloge, v okviru programa izobraževanja za poklic pa ni imel praktičnega pouka. Pripravniška doba traja najmanj 6 mesecev in največ eno leto. Po končanem pripravništvu mora delavec opraviti uspešno strokovni izpit. Novost je tudi v tem, da lahko v določenih primerih sprejmejo pripravnike za določen čas. Zelo pomembno je določilo, na osnovi katerega je možno razporediti delavca, med trajanjem delovnega razmerja, na vsako delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim zmožnostim. Namen tega je zagotoviti čimbolj smotrno organizacijo dela in poslovanja ter čim bolj uspešno uresničevanje nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. V določenih primerih so delavci dolžni opravljati tudi dela oz. naloge, ki ne ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, seveda pa samo tako dolgo, da trajajo okoliščine, ki takšno razporeditev opravičujejo. Zakon daje možnost, da si delavci v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo določijo primere in pogoje, pod katerimi lahko razporejajo delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v isti delovni organizaciji. V tem samoupravnem sporazumu lahko določijo tudi pravice delavcev, za primer, ko njihovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve. Zakon sicer navaja minimalno vsebino, ki jo mora vsebovati samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, vendar pa bo ta predvsem odvisna od dejavnosti temeljne organizacije in od njenih specifičnosti. Ta sporazum bi naj zagotovil, da delavec, ki s pristopom k njemu sklene delovno razmerje, spozna vse bistvene elemente, pomembne za njegov družbenoekonomski položaj in za urejanje njegovega delovnega razmerja. Delovni čas traja 42 ur na teden, s tem, da znaša delovni teden najmanj 5 delovnih dni. V kolikor je vpeljan petdnevni delovni teden, se še vedno šteje šesti dan (prosta sobota) glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela (letni dopust In podobno), kot delovni dan. Razporeditev delovnega časa določimo s samoupravnim sporazumom, podrobnejšo razčlenitev pa s tedenskim, mesečnim in letnim planom izrabe letnega delovnega časa. Pri tem upoštevamo čim popolnejšo, učinkovitejšo in racionalnejšo izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Plan izrabe sklada let- nega delovnega časa je potrebno dostaviti pristojnemu organu skupščine občine. Glede na naravo dela (gozdarstvo, gostinstvo, turizem, gradbeništvo), je še vedno dana možnost prerazporeditve delovnega časa tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot 7 ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj, s tem, da v letnem poprečju ne sme biti delovni čas daljši od 7 ur na teden. Delavski svet lahko določi takšno prerazporeditev delovnega časa tudi v primeru višje sile, pomanjkanja surovin ipd. Delo med 22. in 5. oziroma 6. uro naslednjega dne se šteje za nočno delo in se upošteva kot poseben delovni pogoj. Kot doslej, je tudi sedaj nadurno delo dovoljeno samo v izjemnih primerih. Nova pa je omejitev, da ne sme trajati več kot 12 ur tedensko. Delavski svet je dolžan mesečno spremljati in ocenjevati podatke o izrabi delovnega časa in nadurnega dela. (Nadaljevanje sledi) Iz proizvodnje furniranih vratnih kril Lepa nam je lepa Dravska ta dolina IZ DELA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO: med 20. januarjem in 20 ferbuar-jem 1978: TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Dne 30. 1. 1978 — delavski svet — pooblastili so namestnika direktorja TOZD, da po navodilih službe za varstvo pri delu opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu in požarnega varstva ter zagotavlja izpolnjevanje varnostnih ukrepov temeljne organizaoije. Dne 10. 2. 1978 — delavski svet — na predlog razpisne komisije so za direktorja TOZD imenovali Ivana Lekšeta, oec., dosedanjega direktorja, — razpisali so referendum za sprejem družbenega plana za leto 1978. TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Dne 8. 2. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili s planom za leto 1978 ter ga dali v obravnavo, — razpisali so referendum za sprejem plana za leto 1978, upravnim sporazumom o pravicah — seznanjeni so bili s samo-in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev ter ga dali v obravnavo. TOZD ŽAGA MISLINJA______________ Dne 24. 1. 1978 — delavski svet — konstituirali so novi delavski svet temeljne organizacije ter izvolili predsednika delavskega sveta, — pooblastili so glavnega direktorja za podpis samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno-eko-nomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka s Slovenijalesom — DO Trgovina in Lesnino Ljubljana, — sprejeli so osnutek srednjeročnega programa del od leta 1977—1980, ki ga je poslala občinska komunalna skupnost Slovenj Gradec. Dne 30. 1. 1978 — zbor delavcev — obravnavali so predlog za valorizacijo dovoljene porabe za občinsko zdravstveno skupnost Slovenj Gradec za leto 1977 ter z njim soglašali. TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Dne 25. 1. 1978 — delavski svet — pooblastili so glavnega direktorja za podpis samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka ter o skupnem nastopanju v tu- jini s Slovenijalesom — DO Trgovina in Lesnino Ljubljana. TOZD TOVARNA IVERN1H PLOŠČ OTIŠKI VRH Dne 23. 1. 1978 — delavski svet — pooblastili so glavnega direktorja za podpis samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka ter o skupnem nastopanju v tujini s Slovenijalesom — DO Trgovina in Lesnino Ljubljana. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Dne 24. 1. 1978 — delavski svet — konstituirali so novi delavski svet temeljne organizacije in izvolili predsednika delavskega sveta, — pooblastili so glavnega direktorja za podpis samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka ter o skupnem nastopanju v tujini s Slovenijalesom — DO Trgovina in Lesnino Ljubljana. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Dne 17. 1. 1978 — delavski svet — konstituirali so novi delavski svet temeljne organizacije in Izvolili predsednika delavskega sveta. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Dne 19. 1. 1978 — delavski svet — konstituirali so novi delavski svet temeljne organizaoije in izvolili predsednika delavskega sveta, — sprejeli so samoupravni sporazum o namenskem združevanju presežkov sredstev samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1977 v občini Ravne na Koroškem. TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA Dne 25. 1. 1978 — delavski svet — konstituirali so novi delavski svet temeljne organizacije in izvolili predsednika delavskega sveta, — sprejeli so sklep, da se do sprejetja samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih za ugotavljanje skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, uporabljajo za ugotavljanje celotnega prihodka med TOZD, samoupravno dogovorjene cene, določene v planu za leto 1978, — ugotovili so, da sta bila samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporeja- nje ČD in delitvi sredstev za OD in skupno porabo in samoupravni sporazum o osnovah In merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD in skupno porabo, sprejeta po predpisanem postopku, — pooblastili so glavnega direktorja za podpis samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka ter o skupnem nastopanju v tujini s Slovenijalesom — DO Trgovina in Lesnino Ljubljana. Dne 1. 2. 1978 — zbor delavcev — razpravljali so o poslovno-tehniškem sodelovanju med TOZD TO Podvelka in TOZD TSP Radlje in sprejeli predlog sanacijskega programa za TO Podvelka za leto 1978. Dne 7. 2. 1978 — delavski svet — pooblastili so šefa prodajnega sektorja za podpis samoupravnega sporazuma o sofinanciranju izgradnje poslovno-pro-dajnega centra Slovenijales. TOZD ŽAGA MISLINJA Dne 4. 2. 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu januarju 1978, — pooblastili so šefa prodajnega sektorja, da podpiše samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje prodajno-poslovne-ga centra Slovenijales. TOZD ŽAGA VUHRED Dne 3. 2. 1978 — delavski svet — obravnavali so gospodarski načrt za leto 1978 in ga dali v potrditev zboru delavcev, — pooblastili so glavnega direktorja za podpis samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka ter o skupnem nastopanju v tujini s Slovenijalesom — DO Trgovina in Lesnino Ljubljana. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE LESNE SLOVENJ GRADEC — dne 6. 2. 1978 — obravnaval je problematiko poslovanja tistih temeljnih organizacij, ki so zaključile poslovno leto 1977 z izgubo, ter na podlagi tega sprejel sanacijske programe za izboljšanje rezultatov poslovanja, z naslednjimi dopolnitvami: — sanacijski program za TO Podvelka se mora dopolniti s konkretnejšim programom kadrovske sanacije, — sanacijski programi za temeljne organizacije TP Prevalje, TSP Radlje in Turizem pa se morajo dokumentirati s poročilom tehniškega sektorja za lesno industrijo. Sanacijske programe morajo obravnavati in potrditi tudi temeljne organizacije. — razpravljal je o predlogih za pokritje izgube TOZD TO Podvel- ka in s tem v zvezi o oimvečji orientiranosti za maksimalno pridobitev sredstev »od zunaj«, pri čemer bodo morali sodelovati tudi direktorji temeljnih organizacij, katere poslujejo z izgubo ali pa predsedniki sanacijskih odborov, — sklenil je, da se odpišejo neodplačana interna posojila za TOZD TO Podvelka, v skupnem znesku 261.660,00 diin, — za individualnega poslovodnega organa — glavnega direktorja DO Lesne Slovenj Gradec je delavski svet imenoval PETRA PLANINŠECA, dipl. inž. gozd., — sprejel je pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in izdajanju glasila VIHARNIK in informativnih prilog, — seznanjen je bil o pripravah na sestavo ZR za leto 1977, — ugotovil je, da so temeljne organizacije v sestavi Lesne Slovenj Gradec in njena delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena, sprejele z referendumom samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter samoupravne sporazume o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter, da sta bila samoupravna splošna akta na predpisan način objavljena v TOZD in delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena in veljata od 1. 1. 1978 dalje. Ljuba Marzel Vrnitev Sloni ob oknu mati žalostna in čaka sina svojega. Ze zdavnaj sonce zlato je za gmajno šlo in lunico srebrno na nebo privabilo. O, sin moj, vrni se, vrni se domov, življenje sem ti podarila, zato bi rada te ljubila. Slonim ob oknu, vsak večer in čakam te, da vrneš k meni se. O, ko bi vedel, kako mi krvavi srce, pustil bi tujino in vrnil se v domači kraj. Naj besede moje, k nebu odletijo in se preko lunce, k tebi izročijo. Mati tvoja sem in želim, da vrneš se, ker težko čakam te. Svetlo lunco sem prosila, da ti bo pot svetlita, po kateri hodil boš. Majda Hrastelj IZ UREDNIŠTVA Nova rubrika? Precej razmišljamo, kako bi dosegli večjo aktualnost in pestrost glasila. Vemo, da lahko fotografski posnetki zelo popestrijo tako obliko, kakor vsebino glasila. Vendar imamo pri zbiranju fotografskega gradiva določene težave, ki pa so čisto tehnične narave. Gre zato, da posnamemo večina pomembnejših dogodkov, sestankov itd. na filmski trak. Pri izdelavi fotografij pa smo v celoti vezani na fotografe in njihove usluge tako, da se večkrat zgodi, da so fotografije gotove šele, ko je gradivo za posamezno številko že odano v tisk. Da pa bi kljub temu take dogodke ohranili, menimo, da bi bilo dobro uvesti posebno rubriko — neke vrste fotoreportažo, ki bi v besedi in sliki beležila dogodke. V tej številki je prvi poizkus nove rubrike, ki bi jo imenovali OKO OBJEKTIVA. Od vas želimo in pričakujemo, da z nami sodelujete z mnenjem o taki rubriki in s fotografskimi prispevki seveda. Urednik MATERAM IN ŽENAM OB PRAZNIKU robe kitic in v res j a mi prinesite Bila je ena izmed mnogih mater, po vendar se je od njih v marsičem razlikovala. Na majhni najemniški kmetiji sta z možem preživljala številno družino. Kopala sta ravnice, da sta pridelala kruh. Kolikor nista delala doma, sta od-služevala pri kmetih; za živino in ovce, ki sta jih dajala v pašo in za najeto zemljo, na kateri je ra-stla rž. Otroci pa so prihajali in rastli. Enega je nesla na hrbtu, drugega nosila pod srcem. Deset jih je bilo, deset lačnih ust in ko so komaj prerasli krilca, so jima že pomagali. Če več ne, po en snop so nesli domov, tudi po dve uri daleč. Po stezah so žito jeseni znosili do doma, da je bil kruh, kruh, ki je takrat pomenil vse življenje. Tako skrbno ga jim je rezala, da niti drobtinica ni smela pasti na tla. Čeprav brez vsakega zaslužka v tistih težkih časih pred vojno, ni bil nihče lačen. Živeli so, čeprav skromno, vendar pošteno. In ko so ob večerih končali z delom, se je vsedla za klavir, ki je bil njeno bogastvo ter ponos in njeni, z žulji prepleteni prsti so rahlo drseli po tipkah. Nežne melodije so polnile izbo in med zvoke se je pomešala pesem iz otroških grl — mož in ona pa sta jim pritegnila. Bila sta jim učitelja. Ona se je kot mlado dekle izučila za organistko in glasba ji je bila vse, tudi v najtežjih trenutkih. Otroci, dom in klavir — zato je živela. Vso trplenje pa jo je prehitro zlomilo. Odšla je tiho in pustila za seboj življenje, ki ga je bilo vredno živeti. Bila je ena izmed mnogih mater — dobra kot kruh. Lahko bi bila vzgled in vzor današnjim materam, ki ječijo že pri drugem otroku, da jih je preveč. In ko so ji nekoč, pred leti, njeni vnuki prinesli nageljne za osmi marec, je poltiho vzdihnila: »Le zakaj nagelje, trobentic in vresja mi prinesite, da bom čutila dih pomladi, ko sama ne morem več na polja?« Nanosili so ji pomladnih rož in takrat se ji je zdelo, da spet stopa po njivah, se grbi po strmih ozarah pod težo dela in skrbi, da spet njene pridne roke kopljejo ravnice za rž, za novo rast. Anica Kumer Volitve v organe upravljanja: »Ja, menim, da sem kar dobro volila delegate v organe upravljanja« Prodajniki so sklepali o planu prodaje za leto 1978. Kako so sklepali, bo pokazal čas? Sestanek družbenopolitičnega aktiva LESNE — na dnevnem redu je razprava o makro organizacijski shemi reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb »Sveti trije pusti« v pisarne so prišli Družbena samozaščita in njen razvoj Oblikovanje zasnove družbene samozaščite ima pri nas že dolgo zgodovino in prakso, ki se je začela v prvih dneh vstaje in ob ustanavljanju ljudske oblasti, predstavlja pa element, ki je nastal skupaj z revolucijo. Ta zasnova se je nenehno razvijala in dobila nove oblike in vsebino v praksi in izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Zlasti v zadnjih letih je prišlo do novih prelomnih družbenopolitičnih akcij, ki so močno pospešile razvoj družbene samozaščite kot integralnega dela socialističnih odnosov v naši družbi. Ko danes govorimo o družbeni samozaščiti, želimo poudariti, da to ni akcija, ki izvira iz tega, da se čutimo posebej ugrožene. To je nekaj drugega, veliko globljega in Dopolnilo in opravičilo Ko smo v prejšnji številki predstavljali naše delovne jubilante, samo za dvajset in trideset let delovne dobe, so iz seznama izpadli naši jubilanti in sicer: FRANCKA JURJEC, delavka delovne skupnosti skupnih služb za 20 let delovne dobe; FRANC METELKO, delavec delovne skupnosti skupnih služb za 20 let delovne dobe in DRAGO PLAZNIK, delavec delovne skupnosti skupnih služb za 20 let delovne dobe. JOŽE SUŠEK, delavec OK Dravograd za 30 let delovne dobe. VIKTOR LAZNIK, delavec OK Dravograd za 20 let delovne dobe. FRANC KANONIK, delavec OK Dravograd za 20 let delovne dobe. Vsem se opravičujemo za neljubo pomoto, do katere je prišlo pri sestavljanju seznama. Opomba uredništva: V okviru LESNE je prejelo priznanja za deset letni delovni jubilej kar lepo število naših delavcev. Žal njihovih imen nismo mogli objaviti zaradi izredno velikega števila jubilantov. Vse deset letnike prosimo, da to razumejo in da nam oprostijo. PLAN SREDSTEV ZA LETO 1978 1. Izdajanje VIHARNIKA Za leto 1978 planiramo izdajo 12. številk VIHARNIKA v obsegu 12. strani in 3. prilog v obsegu 4 strani. 1 štev. — 12 strani — 21.000,00 din 12 štev. X 12 = 12 X 21.000,00 «= 252.000,00 din Priloga 1 priloga — 4 strani = 7.000,00 din 3 priloge = 3 X 7.000,00 din = 2. Avtorski honorarji 21.000,00 din 273.000,00 din Avtorske honorarje planiramo za eno številko v znesku 2.000,00 din. V tem znesku so zajeti honorarji za objavljene prispevke, grafična dela in tisti del fotografij, ki jih prispevajo drugi sodelavci. 12 X 2.000,00 din = 24.000,00 din 3. Poštnina Pod to postavko so zajeti stroški pošiljanja VIHARNIKA kmetom članom OK preko CGP Mariborski tisk, TOZD VEČER 12’štev. = 12 X 2.232,00 din = 26. 784,00 din 4. Tehnično urejanje Stroški za eno stran tehničnega urejanja znašajo 80,00 din (republiški normativ je 100,00 din) 12 štev. — 960,00 din X 12 11.520,00 din 3 št. priloge (3X4 strani) = 12 X 80,00 =■ 960,00 din 12.480,00 din 5. Rezervirana sredstva Za izredne potrebe (tisk in objava samoupravnih aktov itd.) bi bilo letos potrebno rezervirati približno okoli 40.000,00 din. Skupaj planirana sredstva 1. Tiskanje 2. Avtorski honorarji 3. Poštnina 4. Tehnično urejanje 5. Rezervirana sredstva leto 1978: 273.000,00 din 24.000. 00 din 26.784.00 din 12.480.00 din 40.000. 00 din 340.204,00 din Za uredniški odbor — predsednik: Sertel Andrej celovitejšega. V zadnjih letih smo razvili širok in obsežen sistem splošne ljudske obrambe, ki je zajel skoraj vsakega občana tako ali drugače. Mirno lahko trdimo, da je naš sistem splošne ljudske obrambe pravzaprav uresničevanje množične teze o oboroženem ljudstvu v praksi. Komaj bi lahko našli kakšno drugo državo, ki je za obrambo in varstvo svojega sistema in neodvisnosti oborožila vse svoje ljudstvo. To smo lahko storili zato, ker smo družba, katere stabilnost temelji na delovnem človeku 'in občanu, na njegovem interesu in pripravljenosti, da tudi za ceno življenja brani in ubrani pridobitve svojega revolucionarnega boja, perspektive nadalj-nega razvoja samoupravljanja, enotnosti ljudi in vse naše skupnosti enaikopravnih narodov in narodnosti, ker na tem tudi temelji ta mednarodni položaj in varnost naše samoupravne družbe. Sistem družbene samozaščite moramo razvijati tako, da bo sestavljal skupaj s splošno ljudsko obrambo neločljivo celoto v upiranju vsakomur, ki bi nas skušal kakorkoli in s katerimikoli sredstvi ovirati na samoupravni socialistični poti, ki si jo je izbral naš delavski razred. Samozaščita mora biti trajna funkcija samoupravno organiziranih delovnih ljudi, neločljivi del njihove pravice do samoupravljanja in ena izmed obveznosti samoupravljalcev. Delavski razred in delovni ljudje morajo v uresničevanju samoupravljanja kot novega družbenega odnosa krčiti nova pota, lomiti odpore tistih, ki jim takšna razvojna pot naše samoupravne družbe ne ustreza, ter se odločno postaviti po robu tistim, ki želijo od zunaj in od znotraj ogroziti našo neodvisnost, enotnost in suverenost. Da pa bi bili kos tem plemenitim ciljem in nalogam, mora biti naš delavec in občan seznanjen in obveščen o svojih pravicah in obveznostih na področju družbene samozaščite. Interno glasilo VIHARNIK, ki je namenjen obveščanju (Nadaljevanje na 9. strani) Koroški radio Slovenj Gradec Preko novega oddajnika-povečana slušnost Že dalj časa je bila v vseh sredinah koroške regije prisotna problematika učinkovitega obveščanja občanov in delovnih ljudi. Družbenopolitične organizacije so sprožile idejo, po kateri naj bi Radio Slovenj Gradec prerasel občinske okvire in postal regijska ustanova. V ta namen je že bil nabavljen novi in močnejši oddajnik, z RTV Ljubljana pa doseženo soglasje o oddajanju preko pretvornika na Plešivcu na UKV valovni dolžini. Predlagano je tudi novo ime radia — Koroški radio Slovenj Gradec. V zaključni fazi so priprave za pričetek rednega oddajanja na UKV valovni dolžini 87,2 megaherca preko pretvornika Plešivec. Zato obveščamo poslušalce, da bo radio redno oddajal svoj program na UKV valovni dolžini od meseca marca dalje. NEDELJSKE ODDAJE: ob 10.00 — napoved sporeda od 10.05 do 10.30 — Ljudje na meji (Radio Maribor) od 10.30 do 11.20 — osrednja informativna oddaja rubrike: Koroški razgledi — novice iz naših krajev — magnetofonski zapisi in prispevki ostale rubrike: 14-dnevno — Borec obvestila, zahvale, oglasi, osmrtnice od 11.20 do 11.30 — reklame od 12.30 do 14.15 — čestitke in pozdravi naših poslušalcev. Oddaje med tednom bodo lahko poslušalci sprejemali na UKV dolžini. Časovni razpored oddaj bo zaradi izmeničnega oddajanja z Radiom Velenje, drugačen, kot je bil dose-daj: tako bo Radio Slovenj Gradec oddajal ob torkih, četrtkih in sobotah od 15.30 do 18.00, ostale dneve pa bo oddajal Radio Velenje. Vsebina oddaj bo ostala zaenkrat enaka — ob torkih mladinske oddaje, v četrtkih oddaje iz gospodarstva, krajevnih skupnosti in drugo, ob sobotah šolstvo in kultura ter druge sobotne prireditve. (Nadaljevanje z 8. strani) delavcev OZD LESNE Slovenj Gradec, lahko na področju podružablj anj a družbene samozaščite odigra zelo veliko in pomembno vlogo. Na neposreden način lahko obvešča subjekte v OZD LESNA, ki so v uresničevanju funkcij e družbene samozaščite kakorkoli povezani. Brez takšnega obveščanja in sodelovanja si težko predstavljamo družbene samozaščite same. Ta temelji na skupnem angažiranju 'in organiziranju vseh delovnih ljudi v sestavljenem mehanizmu organov, ki so med seboj povezani in odvisni. Takšno sodelovanje je koristno z več strani: po eni strani se s tem glasilom zagotavljajo zadostni viri informacij, objektivnih in točnih, po drugi strani pa lahko takšno glasilo najbolje uporabimo, oziroma koristimo za dosego ciljev družbene samozaščite, če se ukvarja z aktualnimi in pravimi, ne pa kakšnimi obrobnimi in nepomembnimi problemi. Sodelovanje mora med drugimi razvijati tudi z organi samoupravne delavske kontrole, službo notranje kontrole in službo zavarovanja v organizaciji združenega dela ter drugimi organizacijami v OZD. Tesno mora biti sodelovanje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD in KS in s posebnimi telesi, ki so ustanovljeni na SO Slovenj Gradec, z organi za notranje zadeve, ljudske obrambe — zaradi tesne povezanosti sistema splošne ljudske obrambe s sistemom družbene samozaščite, z inšpekcijskimi organi, službo družbenega knjigovodstva itd. Posebno sodelovanje pa mora biti vsekakor z družbenopolitičnimi organizacijami v OZD LESNA, ker so one tiste, ki morajo imeti stalno in nenehno skrb, da družbena samozaščita prodre do vsakega delavca in ostalih, ki so kakorkoli povezani s to veliko in izredno pomembno delovno organizacijo tako v obrambnem kot samozaščitnem pomenu. Šele potem, ko bo do vsakega delavca in občana prodrla zavest, da se ne pojavlja samo kot objekt ali varuh države in njenih organov, ampak da kot subjekt tvorno sodeluje pri uresničevanju družbene samozaščite in da je tudi od vsakega posameznika odvisna varnost družbene in zasebne lastnine, bomo lahko rekli, da bo jutrišnji dan bolj varen od današnjega. Stanko Štumberger HRIBERNIK VA51A i Ip NOVICE IN DOGODKI IZ NAŠIH TOZD Ul OBRAT ZA KOOPERACIJO RADLJE Udeleženke tečaja za kmečke gospodinje v Radljah I Tečaj za kmečke gospodinje | Obrat za kooperacijo v Radljah (pospeševalna služba za kmetijstvo) organizira v {§1 == zimskem času tečaje za vse kmečke gospodinje, ki imajo željo, da si pridobijo dolo- m =5 čeno znanje, ki jim pri delih v gospodinstvu in na kmetijah gotovo precej koristi. Tako je tudi v letošnji sezoni obiskovalo tak tečaj precej kmečkih gospodinj, toli- lp gg ko, da so se morali razdeliti v dve skupini. Eno izmed njih predstavljamo s fotogra- g == fijo. Te gospodinje so imele dva in pol mesečni tečaj, na katerem so pridobivale pred- m m vsem znanje s področja gospodinjstva, živinoreje, vrtnarstva, gospodarjenja, zdravstva §Hf |H ter obenem spoznale enajst različnih jedilnikov. Prav gotovo so s tečajem pridobile — g =j= o tem pričajo tudi zadovoljni obrazi udeleženk in udeležencev — znanje, ki bo vpli- j= =g valo na usposobljenost za izvajanje vseh, predvsem pa še kmečkih del. Jože Gosak = Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh zvrsti po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh zvrsti: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig. Ex LIRftlS 5TDICA 0 iAnn; »OMVICH Ugotavljanje borčevskega staža s pomočjo prič časovno omejeno — Občani so vložili več kot 60.000 prošenj Rok: še do julija BEOGRAD, 8. februarja (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je sprejel predlog omejitve roka za ugotavljanje borčevskega staža s pomočjo prič. Za vložitev zahteva pri občinskih odborih ZZB NOV za izdajo potrdila o udeležbi v NOV naj bi veljal rok do 30. junija, zahteve pri skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja borčevskega staža na podlagi potrdila ZZB NOV pa naj bi vložili do 30. decembra letos. Omejitev teh rokov bodo uravnali s spremembo sedanjega pokojninskega zakona, in sicer do konca aprila oziroma do izteka sedanjega skupščinskega mandata. Po podatkih zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije so doslej posamezniki vložili več kot 60.000 prošenj za ugotavljanje borčevskega statusa. Kot so bili predvidevali, so največ prošenj vložili kmetovalci in gospodinje. Prav dejstvo, da kmetovalci in gospodinje v dobršni meri niso uredili svojega borčevskega statusa, je nagnilo udeležence 7. kongresa borcev Jugoslavije leta 1974, da so se zavzeli, da bi jim ponovno omogočili ugotavljanje tega staža, za kar je rok potekel konec leta 1966. Na skupaj 60.000 prošenj so občinski odbori ZZB NOV do konca lanskega leta izdali okoli 14.500 potrdil, ki dejansko omogočajo nadaljnji postopek dokazovanja borčevskega statusa. Okoli 10.000 prošenj so zavrnili. In zakaj bodo sedaj časovno omejili možnost za vložitev prošenj? V zveznem odboru ZZB NOV sodijo, da je velika večina borcev, ki izpolnjujejo pogoje za dokazovanje staža, že vložilo svoje prošnje. Zdaj pa se dejansko pojavlja čedalje več tistih, ki so občasno sodelovali v NOV in katerih delo že s tem ne more veljati kot aktivno in organizirano. Ugotovili so tudi, da prošnje pošiljajo tudi ljudje, ki so bili v času NOV mladoletni. PO DELU dne, 9. 2. 1978 Odgovor na vprašanje o OiharmUu st. 2/78 DELAVCI LESNE! IZPOLNITE SVOJO DOLŽNOST OB VOLITVAH Lipa ozelenela bo tam visoko v planini V zvezi s vprašanjem tovariša CUJEŠ Marjana, postavljenem uredništvu Viharnika, daje Društvo koroških pravnikov, na pro- šnjo uredništva sledeči odgovor: V 44. členu zveznega zakona o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi, je določeno, da se sme za kršitev zveznih predpisov na področju cestnega prometa izrekati varstveni ukrep — prepoved vožnje motornega vozila, ki je v tem, da se storilcu prekrška prepove voziti motorno vozilo določene vrste, oz. kategorije. V 2. odstavku istega člena so določeni tudi pogoji za izrek varstvenega ukrepa. Nadalje je v 170. členu tega zakona določeno, da je potrebno določbe o kaznih in varstvenih ukrepih, ki so predpisani v zveznih predpisih v enem letu od 'izdaje zakona vskladiti s kaznimi, oz. varstvenimi ukrepi, ki jih predpisuje zvezni zakon o prekrških. Na področju, kjer v tem roku niso bili vsklajeni materialni predpisi z določbami zakona o prekrških, je potrebno upoštevati določila zveznega zakona o prekrških. Glede na to, se za cestnoprometne prekrške, s katerimi se kršijo zvezrii predpisi sme izrekati varstveni ukrep — prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije. Ta varstven ukrep nadomešča do sedaj veljaven varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in prepoved izdaje vozniškega dovoljenja. Novi varstveni ukrep se torej izreka od 25. 12. 1978 dalje. Izreka se tako, da se prepove vožnja motornega vozila le za tisto kategorijo, oz. za motorno vozilo take kategorije kot je bilo vozilo, ki ga je obdolženi upravljal ob storitvi prekrška. Pri vozilih, ki se ne štejejo med motorna vozila, pa se izreka varstveni ukrep po vrstnem redu, pač glede na vozilo, ki ga je v času prekrška storilec upravljal. Naprimer: Ce je storilec, ki je poklicni voznik, vozil osebni avto pod vplivom alkohola, se mu prepove uporaba motornega vozila le za B kategorijo. Ce pa je storil prekršek z motornim vozilom za katerega se zahteva npr. C kategorija, se mu bo izrekel varstveni ukrep prepovedi upravljanja vozila, ki ga je vozil v času prekrška (t. j. C kategorija), še vedno pa bo lahko vozil osebni avto (B kategorija) ali traktor. CAHUK VLADO, delavec TOZD NOVA OPREMA, služi vojaški rok v Danilovgradu v socialistični republiki Črni gori. Vse svoje sodelavce lepo pozdravlja in si želi skorajšnje vrnitve v civilno življenje. Dragi Vlado! Mnogo naših mladih fantov je imelo in ima podobne želje in verjami, da se te želje vsem uresničijo. Domov pa odhajajo s prijetnimi spomini na tovarištvo in prijateljstva sklenjena v času vojaškega roka ter z zavestjo, da so opravili svojo dolžnost. Tvojim sodelavcem v Novi opremi pa sporočamo: če mu želi kateri-a pisati in ga osebno pozdraviti, naj ti piše na naslov Čahuk Vlado, V. P. 6330 — 40 /3, 81410 Danilovgrad, SR Črna gora. Vlado, je prav tako? Urednik Novost zakona je torej v tem, da se prepove uporaba vozila s katerim je bil storjen prekršek, oz. prepove se upravljanje vozila tiste kategorije, ki je potrebna za upravljanje takega vozila. Z novostjo zakona, ki se torej uporablja od 25. 12. 1978 dalje, bodo nedvomno poklicni vozniki bolje varovani glede delovnega razmerja. Bojazen, ki jo je izrazil bralec, da je voznik, ki mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, praktično brezposeln, če nimajo v TOZD zanj primernega delovnega mesta, pa odpade z določbami novega zakona o medsebojnih razmerj ih. Pripomba uredništva: Upamo, da smo s tem odgovorom zadovoljili tovariša Čuješ Marjana in tudi ostale voznike, ki so se dosedaj lahko znašli v neprijetni situaciji (če jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje). Društvu koroških pravnikov, še posebej pa Petru Prodanoviču, sodniku za prekrške, pa se za sodelovanje zahvaljujemo. POZDRAVI VOJAKA Čahuk Vlado ŠPORT IN REKREACIJA NASVETI ZA VARNO VOŽNJO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine mesta Ljubljana in Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poglej poJakaJ J no poxabi Tudi avtomobilska vralu so lahko nove/na, slasti pešcem in kolesarjem. Ko odpiraš vrata, tl ali #frtj*.rii. nv sr 'potnik, se prepričaj, da ne boi njimi ogrožat nikogar. Odpiranje vrat pEp Živali na cesti Upoštovaj, da J© v mraku Ir* ponoči, zlasti na cestah skoti gozd* možno, da taido na cesto divjad. Le z zbrano in ne prehitro vožnjo ©oš obvladal položaj. N$ zlasti na kmetijskih področjih, lahko na domačo liv&h, če* !'di to nenje. no- opozarja pripmotni r>ak. živali česlo pasejo tudi otroci sat©' rTKjfa* v© riti' po Valkih poteh P0|#o«i parijivo; ''MHHHHHHHHMHMHMHHHHHHHBHHI DELAVSKEMU SVETU SKUPNIH SLUŽB! ZADEVA: Nabava osnovnih sredstev V sektorju smo v zadnjem času sprejeli 3 sodelavke, zato rabimo tudi sledeča osnovna sredstva, čeprav še investicijski plan ni sprejet: 3 mize 3 vrtljive stole 2 navadna stola 1 rvn.n~pn - Vn-ji-zno- 1 električno pečko za rep5ezentanoo~ 1 telefonski aparat ( Le kje jo bodo nabavili in kakšna neki bo ) -V cSp&ttne ic^ca £&&na ’77 PLAVANJE, 27. JANUARJA 1978 Zimski bazen na Ravnah je bil zopet prizorišče tekmovanja delavcev LESNE v plavanju. Nastopilo je devet moških in štiri ženske ekipe. Plavalo je le 39 tekmovalcev od tega 8 žensk. Ta skromna udeležba nam ni v posebno čast. Misel, da plavanje črtamo iz programa naših športnih iger se nam ob taki udeležbi vsiljuje sama. Ob upoštevanju rekreativne vrednosti plavanja, bi bil tak ukrep korak nazaj pri prizadevanjih za boljšo telesno usposobljenost delavcev LESNE. Komisiji za rekreacijo bi priporočal, da o zadevi razmisli in najde privlačnejšo obliko, ki bo imela manj tekmovalni in bolj množični — TRIM značaj. REZULTATI: Moški — ekipno Cas 1. TIP Otiški vrh 0,45.8 2. Gozdarstvo Črna na Koroškem 0,48.8 3. Tovarna pohištva Prevalje 0,49.4 4. DSSS Slovenj Gradec 0,51.3 5. Tovarna pohištva Pameče 0,52.0 6. TOK Ravne na Koroškem 0,59.1 7. Transport in servisi 8. Tovarna oken Čas Podvelka 9. Gradnje in turizem Zenske — ekipno 1. TIP Otiški vrh 0,90.1 2. Tovarna pohištva Prevalje 3. DSSS Slovenj Gradec 4. Tovarna pohištva Pameče Najboljši posamezniki: Moški Čas 1. Emil Kočevar 0,14.2 2. Sevčnik Marjan 0,14.8 3. Obul Silvo 0,15.5 4.—5. Damijan Vido 0,15.8 Iglar Boris 0,15.8 Zenske 1. Alenka Kresnik 0,22.0 2. Sonja Skobir 0,24.6 3. Majda Gabrovec 0,29.4 Ob zaključku tekmovanja S plavanjem smo zaključili ekipno športno prvenstvo LESNE za leto 1977. V devetih športnih panogah je merilo moči 131 ekip s 601 nastopajočim. Tekmovali smo v sankanju, smučanju, šahu, kegljanju, streljanju, odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu in plavanju. Organizatorji tekmovanj so bile TOZD in Obrati za koope-(Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) racijo, ki so zaupano delo opravili v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Tehnično pomoč pa so nudile območne športne organizacije, ki so skrbele za pravilnost in regularnost tekmovanja. V imenu vseh tekmovalcev LESNE se jim na tem mestu zahvaljujemo. Namen delavskih športnih iger ni doseganje vrhunskih rezultatov, temveč aktivna športna rekreacija. Medsebojno merjenje moči na igrah naj bi bilo predvsem spodbuda za aktivno rekreacijo v prostem času tako v TOZD kot zasebnem življenju. Število aktivnih udeležencev naših iger nam dokazuje, da na posameznih TOZD in TOK skrbijo za rekreacijo svojih delavcev. Drži pa tudi ugotovitev, da so nekateri naredili malo ali pa tudi nič. Rezultati in udeležba na letošnjih tekmovanjih to potrjuje. V vseh devetih disciplinah je nastopalo 5 TOZD 'in TOK. Med njimi zasluži pohvalo Obrat za kooperacijo RAVNE, ki prav gotovo za udeležbo na naših tekmovanjih nima najboljših pogojev. Zmagovalec letošnjih iger je ponovno postala TIP Otiški vrh v moški in DSSS v ženski konkurenci. Zmagovalcema čestitamo! Rezultati — moški Točke 1. TIP Otiški vrh 146 2. Gozdarstvo Črna na Koroškem 127 3. Nova oprema 115 4. TOK Ravne na Koroškem 111 5. DSSS Slovenj Gradec 100 6. TP Pameče 93 7. Transport in servisi 81 8. TP Prevalje 80 9. Gozdarstvo Mislinja 68 10. Gradnje in turizem 62 11. TOK Slovenj Gradec 51 12. Gozdarstvo Radlje 44 13. —14. Žaga Mislinja 38 Žaga Vuhred 38 15. TP Radlje 34 16. Gozdarstvo Slovenj Gradec 31 17. Žaga Otiški vrh 26 18. Žaga Mušenik 24 19. TOK Radlje 22 20. TO Podvelka 21 21. TOK Dravograd 10 Ženske 1. DSSS Slovenj Gradec 61 ExLlBRD Točke 2.-3. TIP Otiški vrh 33 TP Pameče 33 4. TP Prevalje . 23 5. Nova oprema 18 6. TOK Slovenj Gradec 15 7. Transport in servisi 8 Janez Koželj UGODNA PRILIKA Ugodno prodam dobro ohranjeno, trdno kmečko hišo, del hleva in nekaj zemlje. Domačija je v okolici Črne na Koroškem. Domačijo dam tudi v dolgoročni najem. Naslov v uredništvu Viharnika ŠAH 27. januarja se je zbralo dvajset šahistov LESNE. Pomerili smo se na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal. Prvič kar igramo na turnirjih LESNE je naš najboljši igralec MORI izgubil partijo, zasedel je celo drugo mesto. Zmagal je Ludvik Kotnik in zasedel prvo mesto. 1. Ludvik Kotnik, Točke OK Ravne 15 2. Rudi Mori, Iverica 3. Franc Bagari, 14,5 TP Pameče 4. Maks Nabernik, 14 Gradnje in turizem 5.—6. Maks Mikša, 13 Nova oprema Vlado Čafuk, 12,5 Nova oprema 7.—8. Franc Kotnik, 12,5 OK Ravne Bernard Rutnik, 12 Nova oprema 9. Ivan Lipuš, 12 TP Pameče 10. Jure Šumečnik, 11 Skupne službe 10,5 K. L. ZA (NE)RESNE LJUDI SE NI KONČALA Kaj ti je rekla včeraj žena, ko si prišel domov tako pozno? Ne vem še vsega. ??? Se ni končala! PRESENEČENJE 2ena prijateljici: »Moj mož me je za rojstni dan pa res presenetil. Kupil mi je enaindvajset nageljnov.« »In to je bilo zate presenečenje?« »Seveda, saj sem pričakovala zlato zapestnico!« CENE IN BOLHE Kaj imajo skupnega bolhe in cene? ??? Veliko — oboje skačejo in še to, da skačejo oboje potihem. Marija Golob Mežica TA PA ZNA! V okviru strokovnega izobraževanja gozdarskih delavcev v LESNI, je potekal razgovor med izpraševalcem in izprašancem nekako takole: »Povej mi, kakšne vrste jelš poznaš?« »Poznam . . .« »No, kakšne vrste jelš poznaš? Kje vse rastejo?« »Poznam . . . poznam nizko in visoko pritlične jelše!« BERETE LAHKO: — novo izvoljeni delegati DS podjetja — da bi bili rezultati boljši — predvsem kvalitetneje in ceneje — cilj: akcijska, organizacijska in idejno-politična usposobljenost — mladinci LESNE in pripadniki obmejne enote JLA Dravograd so sprejeli skupni program dela — prvi sadovi sodelovanja — zakon o delovnih razmerjih — trobentic in vresja mi prinesite — odgovor na vprašanje v VIHARNIKU št. 2/78 — družbena samozaščita in njen razvoj — nova rubrika? obravnavali in sklepali so — plan sredstev za leto 1978 — dopolnilo in opravičilo — nova žepna knjiga — preko novega oddajnika povečana slišnost — rok še do julija — tečaj za kmečke gospodinje — nasveti za varno vožnjo — šport in rekreacija — za (ne)resne ljudi — pozdravi vojaka — vrnitev g v svoje. PRISPEVKE POŠILJAJTE DO 20. V MESECU Glasilo »VIHARNIK« Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo ln lesna Industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnlk-Ajnžlk, Jože Stres, Jože Gosak. Rok Funtek, Andrej Ser-tel, Jurij Sumečnlk. Odgovorni urednik Mitja SchOndorfer, predsednik uredniškega odbora: Andrej Sertel. Tehnični urednik: Bruno Žnideršič. Naklada: 4600 Izvodov. Klišeji ln tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1978.