CELOVEC SREDA 18. JUL! J 1990 Letnik XLV. Štev. 47 (2562) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b. b. Slovo Jec!ja Konzul SFRJ vCelovcu Ivan Jecelj (levo) se poslavlja iz svoje diplomatske službe. V minulih štirih letih je postal velik prijatelj koroških Slovencev. Za to se mu je na poslovilnem obisku na sedežu ZSO zahvalil njen tajnik Marjan Sturm (desno). Hkrati je odhajajočemu konzulu zaželel tudi veliko uspehov pri nadaljnjem delovanju. Premiera Požganice V petek, 20. julija 1990 ob 20.30 uri bo na travniku v Spodnjih Vinarah premiera dramatizacije Prežihovega romana Požganica. Na premiero in nadaljnje predstave vabi Slovenska prosvetna zveza skupaj s kulturnimi društvi z obeh strani meje. V tej veliki predstavi, ki jo prireditelji smatrajo kot svoj prispevek k 70-letnici koroškega plebiscita, saj gre za prikaz dogodkov v letih 1918 do 1920, sodeluje več kot sto igralk in igralcev, združenih v Slovenskem ljudskem gledališču „Samorastniki". Režiser Peter Mililtarov, igralci in ostali sodelavci so s Požganico pripravili doslej največjo prireditev na prostem, tako po številčnosti kakor po dramaturški in scenski zasnovi. Zato obiskovalce premiere in ponovitev čaka enkratno gledališko doživetje, ki poleg tega vključuje še čar predstave na prostem. Z narodnim programom doseči ^ -H* ** j * *V* koordinacijo znotraj manjšine Z napovedjo, da se bo novi minister za stike s Slovenci po svetu dr. Janez Dular še ta mesec sestal s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, se je končal prvi uradni obisk ministrskega predsednika Lojzeta Peterleta in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla na Koroškem. Predstavnika slovenske vlade sta bila namreč v pogovoru s predstavniki raznih slovenskih organizacij soočena s situacijo, da ta čas med koroš- kimi Slovenci ni skupnega koordinacijskega foruma in tudi ne skupnih pogledov na pomembna vprašanja, ki zadevajo nadaljnji obstoj in razvoj narodne skupnosti. Na tokratni razgovor je oba predstavnika slovenske vlade vabil nekakšen koordinacijski odbor, ki pa nikakor ne odgovarja več doslej ustaljenemu Koordinacijskemu odboru koroških Slovencev, ki je v času od njegove ustanovitve skrbel vsaj za minimalni narodni konsenz. Pri vabilu gre namreč le za pododbor Narodnega sveta koroških Slovencev, torej ene od obeh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem. V ta KOKS pa druga osrednja organizacija, torej Zveza slovenskih organizacij, in tudi vanjo včlanjene organizacije in strokovna združenja koroških Slovencev niso vključene. Toda na pogovoru s Peterletom in Ruplom so sodelovali tudi njihovi predstavniki in v njihovem imenu je predsednik ZSO Feliks Wieser izrazil odtočno pripravljenost in željo, da bi na Koroškem spet prišlo do usklajenega nastopanja v narodnih vprašanjih, seveda pa na osnovi vsaj minimalnega narodnega programa. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa se je v razgovoru omejil le na napade na ZSO in vanjo včlanjene organizacije. Zvezi je očital, da „blokira napredno manjšinsko politiko" ter daješ svojim kritiziranjem ravnanja držav-(da//ena2. sfram) rw-i * * Tajm akti uničeni Notranji minister Franz Loschnak je v ponedeijek izjavil, da bo v prihodnjih dneh dal uničiti 38.000 tajnih aktov, ki jih je „znosi)a skupaj ' avstrijska državna policija. V tej zvezi je javnost seznani!, da se je 18.000 Avstrijcev pozani-ma!o, a!i ima državna policija o njih zapise. 11.000 jih je dobi!o negativen odgovor. Deja! pa je tudi, da bo v prihodnjih mesecih tudi zniža! števi!o osebja pri državni pohciji. Ta čas jih je zapostenih še 500. PREBER!TE 2 Po razgovoru Mock-Peterle 3 Kutturno taberno „Pri Joktnu" bodo morati zapreti 4 HeuteimStovenski vestnik 6/7 O dogajanju na travniku v Spodnjih Vinarah 8 Kutturne novice 9 Novigtasbeni forum v Vetrinju 10 Vestnikov roman 11 Tatedennateteviziji in v radiu 12 Stovenski vestnik vsepovsod - tokrat na Triatavu Po poteh Domnove čete „Nam ni problem prižgati svečo vsem tistim, ki so bili usmrčeni po vojni, nikoli pa ne bomo dovolili, da bo zgodovina izenačila tiste, ki so sc morali že od leta 1938 vse tja do leta 1945 skrivati; ki so jih pri nas tudi po vojni preganjali, ko so se bivši nacisti ponovno vgnezdili v vse mogoče funkcije. Takrat in vse do danes so našemu človeku vpili „horuk - čez Ljubelj", je v svojem nagovoru ob spominski svečanosti na Komlju dejal predsednik ZSO Feliks Wieser. Več na 4. in 5. strani. Sosvet se je izreke! za dvojezične vrtce Narodnostni sosvet za koroške Slovence je na svoji zadnji seji obravnaval predvsem dve vprašanji: bodočnost dvojezičnih otroških vrtcev na južnem Koroškem in poročilo zvezne vlade parlamentu o položaju manjšin v Avstriji. K drugi točki so v sosvetu sklenili, da imata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev možnost, da zvezni vladi kot dodatek k njenemu poročilu posredujeta lasten opis stanja. V vprašanju otroških vrtcev sc je sosvet zavzel za ustanovitev javnih dvojezičnih predšolskih ustanov na celotnem ozemlju, na katerem velja tudi zakon o dvojezičnem šolstvu Hkrati pa je izrazil tudi svojo zahtevo po podpori privatnih dvojezičnih vrtcev v vseh tistih krajih, kjer obstaja potreba po njih. V tej zadevi je sosvet ustanovil tudi posebno podskupino, ki naj naveže stik tudi z zvezno in deželno vlado, saj slednja pripravlja nov zakon za otroške vrtce nasploh, ki ga namerava sprejeti še jeseni letos. Prav zato je sosvet tudi sklenil, da deželni vladi javi ustanovitev svoje podskupine in da zaprosi za tozadevni pogovor, pri katerem naj bi sodeloval tudi po en predstavnik obeh osrednjih organizacij. Sploh pa bo sosvet na svojo prihodnjo sejo povabil tudi predstavnike zveze in dežele, da bi na kraju samem razčistil vprašanja pristojnosti in zakonskih možnosti. ZAL za dvojezičnost vseh Na klavzuri KEL pred približno dvema tednoma so odborniki sprejeli sklep, v katerem od Zelene alternative (ZAL) zahtevajo, da ukine delovno skupino ..manjšine", ki jo vodi mag. Terezija Stoisič. V tej zvezi tudi ni manjkalo napadov na Stoisičevo in enostranskih, deloma napačnih informacij, češ da torpedira manjšine, ker kritično vrednoti nekatere točke manjšinskega šolskega zakona. V pogovoru nam je Stoisi-čeva dejala, da ZAL ne gre za nekak „huš-pfuš"-zakon v naglici, temveč za zakon, ki bi vsem narodnim skupnostim (tudi „tujskim delavcem") omogočil interkulturen pouk, ta cilj pa seveda ni mogoče doseči od danes do jutri: „K Smollejevemu napadu, češ da nimam pravice govoriti v imenu legitimnih organizacij narodnih skupnosti, lahko samo vprašam, ali ima on tako legitimnost? Nikoli si ne bom lastila pravice, da govorim za vse manjšinske organizacije. Govorim le za svojo bazo, za delovni krog ..manjšine", v katerem pa sodelujejo ljudje iz različnih organizacij, tudi takšni, ki niso člani ZAL. Pri Slovencih se bojim, da me bodo potisnili v interne konflikte med slovenskimi organizacijami, k temu pa moram reči, da ZAL ne zastopa posameznih manjšinskih organizacij, temveč le razne konkretne želje narodnih skupnosti: če pridejo k nam Slovenci in rečejo, da si želijo javno dvojezično šolo v Celovcu, potem bomo to podpirali, pravtako kot bi podpirali ustanovitev inter-kulturne gimnazije v Ober-wartu/Bouta/Fe!sor. V zvezi s koroškim vzdušjem pa se bom morala brez dvoma še marsikaj naučiti: tukaj je tok informacij drugačen, način prikazovanja problemov je deloma napačen, informacije vedno ne držijo. Prav absurden pa je očitek, da sem proti ustanovitvi dvojezične trgovske akademije. Edini, ki je proti temu, je Haider..." V smer interkulturnosti pa gre tudi program zvezne ZAL. Na kongresu so namreč sprejeli tudi programski sklep, po katerem se ZAL zavzema za funkcionalno dvojezičnost. Torej so zeleni prva stranka, ki zahteva kot prvi pogoj za sožitje dvojezičnost vseh ljudi v določenem kraju. Z?o// Jo/gočoAoc c//A- ko.s//'c v N/oho - 2 kot /c Mo pretek// četrtek že c/o/go n/.wio c/ožtve//. Temo c//.skM.s//c je Z?//a oke-tovoo; .Ve ./ugo.s/ccv;)e konec?" Ae je vproio/ Pon/ Lenc/vo/ /n v te/ev/z/j.sk/ st;cc//o no c/onoj.skem N/i-n/g/hergo povo/u/ strokor-njoke. Esok noroc/ je h// zo.stopon .s .s voj/rn ji/ozo- KOMENTAR :NIA) dr. FRANC/JA Z1N/7TRA TV FtmrMM jon;, /epo por/tetno, .Srk ok A/hooco, N/o venec ok //rvutu /n ie c/v o orec/n/kn-strokovnjoko, k/ Ato že vec/no vec/c/o, c/o je ./ngo-.s/ov/je konec, ec/en je to Že c/o/gO ZOp/AOVo/ V AVC-jem /č/e/ne Ze/tuog, c/ok/er Ae n/ c/opo/n//o njegovo pokožno že/jo, mec/tem ko Ae je c/rog/, /z Nemčije, izkozo/ ce/o kot oAtovn/ Atrokovnjok, Aoj je pozno/ AENOVAko MAtovo /z /eto /942 ter Titovo iz /eto /974 in ie ce/o A///oževičevo iz /eto /9kk/ /n toko smo zve-c/e/i, c/o .Srki A/koncev .fe vokoti ne morejo ter c/o se /Vrvoti in ,S/ovenci v /ogo-A/nviji niso ^e niko/i c/okro počofi/i. ,S/ovenAki jt/ozo/ je zočoc/eni pnk/iki roz-oc/e/, c/o ,/ogcAs/ovijo, c/ok/er Ae ni Aom vzpe/ no viAok po/itični po/ožoj, nikc/or ni ki/o provno c/ržovo, zoto Ae toc/i ni čoc/iti, c/o zc/oj rozpoc/o. Gromki orec/nik po je A VAtrijcem in sveto očito/, c/o so se kopo/i no joe/ron-skik oko/ok, mec/tem koso ki/i jogoA/ovonski jt/ozoj/ močeni v ječok in so krepe-ne/i po svokoc/i. Čveko/ je toke neomnosti, c/o go je c/iskosi/ski voc/jo Lenc/voi moro/ ce/o prekiniti, c/o ni c/oce/o rozgo/i/ roven ovstri/skego novinorstvo. Tresege/ go je somo .fe s/o-venski ji/ozoj s svojimi teorejomi o noroc/o, no-roc/nostik in c/ržovi ter c/ržovnosti, c/ok/er se ni kor zgoki/ v svojik pojmik. No - zvec/e/i smo, c/o Nosove ni več s/ovenski prok/em, oc/kor je N/ovenijo rozg/osi/n svojo sove-renost, čisto po Goetkeje-vem ges/o. „lVos kdm-mert's mick, svenn sveit kinten in c/er Tdrkei c/ie Eo/ker oojeinonc/er sek/o-gen". /n toko si je povprečni ovstrijski te/evtztjski potrošnik po močni c/veinpo-/orni c/iskoscji, v ko/ikor je vztrojo/ c/o kcmco, moro/ mis/iti, c/o o k tokik ji/ozo-j'ik ni čoc/no, c/o to./ogos/o-vijo rozpoc/o - in ko ponovno p/en tojik si/, katerim se proc/ajajo samozvani ji/ozoji. Na skupni tiskovni konferenci; Lo/ze Pefer/e, A/ois Mock in D/m/fr;) Rupe/. Mo/iar Pogostejši pogovori o zaščiti slovenske narodne skupnosti „Čutim normalizacijo stanja" — s temi besedami je avstrijski zunanji minister Alois Mock označil spremembe v Sloveniji in dodal, da ta republika stalno napreduje in da je tudi presegla okvir sodelovanja v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Takšno je bilo Mockovo mnenje po kratkem srečanju z ministrskim predsednikom Republike Slovenije Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Celovcu. Avstrijski zunanji minister je pristavil, da deklaracijo o suverenosti Slovenije smatra za načelno nadaljevanje poti, ki se je začela s sprejetjem ustavnih amandmajev preteklo leto. „Sicer pa je", je dejal Mock, „tudi v našem interesu, da bi reformni procesi tudi v ostalih jugoslovanskih republikah potekali tako hitro kot v Sloveniji." Predsednik slovenske vla- de Peterle je pogovor z Mo-ckom ocenil pozitivno, odnos Avstrije do sprememb v Sloveniji pa kot ..pošten". Kljub temu ali prav zato je Peterle avstrijskega zunanjega ministra zaprosil za pomoč pri vključevanju Slovenije v Evropo. Alois Mock je v tej zvezi napovedal, da se bo Avstrija še naprej ravnala po načelih sodelovanja in pomoči: „Podpirali bomo ekonomske in politične reforme, pač tako kot nam je tudi že uspelo, da je bila Jugoslavija zajeta v mednarodni industrijski razvojni sklad EFTA. Enako bomo skušali doseči tudi pri vključevanju Jugoslavije v cono delno prostega trgovanja. Sicer pa bo tudi v bodoče naše glavno vodilo, da bomo spremljali razvoj svobodne volje njenih narodov. Zato pozdravljamo demokratične reforme in svobodne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav zaradi teh izkušenj pa smo tudi optimistični glede bodočega razvoja celotne Jugoslavije." Slovenski ministrski predsednik je pred pogovorom napovedal, da bo od Mocka zahteval tudi uresničitev 7. člena državne pogodbe in drugih mednarodnih standardov zaščite narodnih skupnosti - to predvsem v zvezi z dvojezičnimi otroškimi vrtci, radijskimi in televizijskimi oddajami ter zastopstvom narodne skupnosti v deželnem in državnem parlamentu -, toda na tiskovni konferenci pa je pripomnil, da „zaradi pomanjkanja časa" teh vprašanj niso podrobneje obravnavali: ..Domenili pa smo se, da bo prišlo do pogostejših pogovorov o vprašanjih zaščite in razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem." Andrej Mohar Z narodnim programom doseči... (ooc/o//cvoo/cA /. Afroo/) nega poslanca Smollcja .uganjala le destruktivno politiko, medtem ko je Smolič storil največ za Slovence v vsej povojni dobi." Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je Grilčev napad označil kot znak za to, „da sc NSKS po političnih spremembah v Sloveniji očitno počuti tako močnega, da hoče s pomočjo Slovenije med Slovenci na Koroškem doseči monopolni položaj." Pri tem pa je dodal, da gre dejansko za vprašanje politične platforme sodelovanja ter da ZSO slej ko prej smatra, da je vsebina politike med koroškimi Slovenci sporna in da je treba čim prej najti vsaj minimalni narodni konsenz in ustvariti koordinacijsko telo, ki hi ga uresničevalo, kot je to na razgo- voru poudaril tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle: „Čc kdo misli izrinjati dele narodne skupnosti iz političnega dogajanja, to nikomur ne ho koristilo, še najmanj pa slovenski narodni skupnosti kot celoti. Saj nas že zgodovinske izkušnje učijo, da gre tako početje vedno na račun celotne skupnosti", je zaključil Sturm. Iniciativnost predstavnikov ZSO in vanjo včlanjenih organizacij, predvsem pa tudi nedavni njihov sklep, da posvetijo svojo pozornost pripravi narodnega programa, pa je že na tem pogovoru privedla do prvih rezultatov. Nc samo da sta Peterle in Rupel poudarila potrebo po skupnem nastopanju ob upoštevanju vsaj minimalnega narodnega konsenza, na pogovoru zbrani so tudi po odhodu predstavnikov slovenske vlade sklenili, da sc bodo v takem sestavu še ta mesec našli na sestanku in resno pretresli ta vprašanja in po možnosti le poiskali pot do skupnega koordinacijskega telesa, ki bi v bodoče lahko opravljal nalogo, kakršno je imel Koordinacijski odbor koroških Slovencev, ki sc je ustanovil v času predsednikov dr. Francija Zwittra in dr. Joška Tischlcrja. To pa bi vsekakor pomenilo, da bo treba izoblikovati takšno organizacijsko strukturo, ki bo po eni strani uresničevala vsaj minimalni narodni program, po drugi pa - kot je menil tudi Peterle - ..zelo pozorno pazila na to, v katerih vprašanjih so dejansko potrebni konsenzualni, v katerih pa zadostujejo večinski sklepi." KRATKE VEST! Novo učilo za Ljudsko šolo CELOVEC. - V okviru pedagoškega tedna so dvojezični učitelji tudi letos na Pedagoški akademiji v Celovcu pripravili razstavo didaktičnih učil za dvojezični pouk na ljudskih šolah. Šlo je predvsem za učila, ki so jih učitelji izdelali sami in jih predstavili širši javnosti. Pri razstavi so sodelovali učitelji Jožko Wru!ich, Irmgard Raschun, Rezika Iskra, Marica Hartman, Irena Žele, Silvia Ruttnig, Maria Sin-titsch in Franc Kukoviča. Ob tej razstavi pa je bilo predstavljeno tudi novo učilo „Sestavljenke z besedilom v slovenskem in nemškem jeziku", ki ga je sestavil Jožko Wrulich. To učilo bo od jeseni dalje v prodaji in bo služilo za popestritev pouka predvsem na drugi in tretji šolski stopnji. "Zaušnica..." CELOVEC. - Koroški deželni glavar Jorg Haider je na nedavni proslavi Kame-radschaftsbunda v Feld am Seeju ponovno zahteval postavitev spomenika za tako imenovane koroške odve-dence. V tej zvezi je predsednica koroške Zveze taboriščnikov Christl Nischclwitzer izjavila, da bi postavitev takega spomenika pomenila ..klofuto vsem borcem proti nacističnemu režimu". Nischelwitzerjcva je opozorila na to, da uradna Koroška še vse doslej ni postavila spomenika vsem izseljenim koroškim Slovencem in vsem tistim, ki so bili usmrčeni v koncentracijskih taboriščih. V zvezi s tako imenovanimi odvcdcnci pa je Nischelwit-zerjeva dodala, da danes seveda nihče ne zagovarja načina, kako so izgubili življenje, „jasno pa je, da so prav ti prej aktivno sodelovali pri izseljevanju in podpirali nacistični teror." Steza za invalide politični uspeh? CELOVEC. -Da so sc v zadnjem času množile pritožbe raznih aktivistov društev telesno prizadetih, ne preseneča, saj na Koroškem skoraj noben urad ni pristopen za invalide v vozičkih. Topa tudi ne že več let po ..letu prizadetih". Zdaj pa so tako stezo za vozičke uredili vsaj pred glavnim poslopjem deželne vlade. Samo po sebi res lepo. Treba je reči ..končno". Toda da zdaj nekateri politiki - na čelu z deželnim glavarjem Haiderjem - skušajo to predstavljati kot svoj politični dosežek, je pa že ostudno. Zato je treba kot tako oceniti tudi tiskovno predstavitev te samoumevne steze za invalide pri poslopju deželne vlade. Zveza .s/ovea.ski// zaJrag ho /z Ja/a JO Jo 30 mihjoaov sJJtgov za rušenje /n ponovno ZzgraJajo .svoje po.se.sa na voga/a Pav/ičeva a/ica - Ce.sfa 70. ok/ohra. V to je haje prZ.sZ/jeaa predvsem Zz potrebe po povečanja svojih hanenih prostorov. 77 pa naj bZ nasta/Z prav na mesta, kjer z Jaj že šesto Zeto a.spesno Je/aje JvojezZčna taberna „Prt 7ob/na", pa tu-JZ njeno /:a/tarao Jrašfvo, ki si je v tem razmeroma bratcem časa astvarZ/o ag/eJ taJZ zanaj ožjtb ce/ovških drogov. K tema pa so se z Jaj og/ast/t taJZ koroški arhitekti, ki svarijo prej rase-njem se zaJnjZb starZb ta-bern v sreJZsča Ce/ovca... ANDREJ MOHAR Ku/fama taberna „Pri Jo/dnu" bo mora/a zapret/ s I. septembrom, pravi/o na ZSZ. s/// / 0 6 0 P 0 7 A/ / 7" 0 8 r /p A' 0 /van Do/enc Za dolar čtovečnosti Naš Prekmurec se je razgledal po kuhinji in sobi in se znova iznebil svojega priljubljenega vzklika: „You must be kidding!" Potem je nadaljeval v slovenščini: „2ivite kot midva - v kurniku! Toda pri nas smo samo trije in otrok je še v vozičku... Koliko pa plačate tukaj?" Povedal sem mu, kakšne težave sem imel s stanovanjem. „Vse to mi je dobro znano," je potrdil. „Nisi edini s svojo družino. Na preriji je pač tako: z otroci lahko živiš samo na farmi." Nekaj je razmišljal, nato je planilo iz njega: „Vesta, kaj? Ukrajincu, ki živi blizu nas, stoji na preriji prazna bajta. Pet ati šest sob ima in kuhinjo. Jutri vaju odpeljem tja, da si jo pogledata... Seveda, luksuza tam tudi ni. Stranišče je zunaj na prostem, peč v kleti je na drva in premog, voda je pred hišo - toda prostora bi bilo v njej več kot dovolj. In še za isto ceno, bi rekel..." „Eno sobo bi lahko oddala Mariji in Ferencu, ki nočeta več ostati pri tisti Angiežinji," se je Štefanova žena obrnita k njemu. „Moja Brenda nima slabe ideje," se je oglasil Stefan. ..Marija in Ferenc sta iz mojega kraja. Prišla sta za menoj iz Winnipega in delata v klavnici kot mesarja in pac-kerja... Mogoče pa bi lahko živeli skupaj, da vam bo ceneje. Govoril bom z njima." „Kdo bi si mislil, da je tukaj toliko naših ljudi." sem se začudil. „Od lanskega februarja sem srečal samo Dušana in dva brata iz Murske Sobote." „$e dva Prekmurca?" je vzkliknil Stefan. „You must be kidding! - Kje pa sta?" „Nekje na Pacifiški imata sobo. Tačas ne deiata." „Vidiš, tako se vsi poskri-jemo drug pred drugim," je nadaljeval Stefan in se ozrl k svoji ženi. „Nič čudnega, če sem bil tudi sam na smrt osamljen tista prva tri leta..." Brenda je povesita glavo, kot da noče slišati o tem. „Moja žena se nerada spominja, kako je bilo takrat z menoj. Na lepem sem se zrušil sredi zime - menda od samega obupa. Odpeljali so me v norišnico, ker nisem imel ne zasebnega bolniškega zavarovanja ne denarja. Tam me je zagledata neko nedeljo moja sedanja žena. Prišla je bila tja s pevskim zborom. Pogovarjati se ni mogla z menoj, ko pa sploh nisem vedel, kje sem, tako sem bil zmešan. Potem je prihajala k meni na obisk vsako nedeljo, vsega skupaj kakšnih šest mesecev. Njej se imam zahvaliti, da sem ozdravet. Kar naenkrat se mi je posvetilo, da se nekdo pogovarja z mano, in to prav po človeško in iskreno... Pomagala mi je na noge, naučila me je nekaj angtešči-ne. Podpisala je zame, da ne bom padel v breme mestni občini..." Vse to nam je povedal v svojem materinem jeziku. Moja žena je hudo poblede-la. Takšnih zgodb še nikjer ni brala. Zasukal sem pogovor drugam. Zanimala me je tista hiša, ki je kakor nalašč prazna. Poleti bi bila ugodna za otroke. Bal sem se le, kako je v njej pozimi. „Pa ima okna in vrata?" sem vprašal na pol v šali, na pol zares. „Kaj da ne! Vse ima, še peč in mizo v kuhinji. Samo nekaj pohištva in htadiinik boste potrebovali. Hiša je drugače povsem prazna." Dogovorili smo se, da si jo konec tedna po delu v elektrarni ogledava z ženo. Čez mesec dni bi se lahko preseli). Za več nisem plačal sedanjemu gospodarju. Nato je Štefan radovedno spraševal mojo ženo, kako je v domovini. Posebej jo je zaprosil, naj mu opiše domačo pomlad, ki je sam že tako dolgo ni bil videl. 18.-24.7. ! TV AVSTR! JA 1 ] TV AVSTR! JA 2 ] TV SLOVENIJA ] V TEM TEDNU NA TELEVIZIJI SR 18.7. 10.00 Miti ljudstev; 10.30 Pearl Harbor; 13.40 Skrinja trikov; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Cesarski valček; Pogledi s strani; 22.05 Pearl Harbor; 23.35 Aktualno; 23.40 Dve obešenjaški ptici; Poročila. 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlit-zer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Kup laži; Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Pomnenje; 23.30 Erich Fromm - Življenje skozi zgodovino; 0.15 Jazz-poletje. 9.00 Spored za otroke: Medvedov Godrnjavček; Aliče in njena druščina: Pamet je boljša kot žamet; Križ in težave; Oče bom; 16.25 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Po sledeh napredka; 18.40 Moja družina in ostale živali; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Ženska ali dve; 21.50 Poletna noč. ČE 19.7. 10.00 Nova tovarna; 10.30 Pearl Harbor; 13.40 Čudežne podobe iz živalskega sveta; 14.10 Milijonsko težki testament; 15.30 Otroški spored; Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 čas v sliki; 20.15 Sapperlot; 22.15 Pustolovščine dobrega vojaka Švej-ka; 23.15 Nevarna razmerja. 15.30 Šport; 17.150dkritjapod vodo; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vremer; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Vincent van Gogh; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila. 9.00 Spored za otroke: Grizli Adams; Zakon v Los Angelesu; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Te presenetljive živali; 18.40 Čudežna leta; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vnovič v Bridesheadu; 21.00 Complesso settecenteso Italiano; 21.45 Dnevnik; 22.05 Poletna noč: Dragi John. PE 20.7. 10.00 Stare univerze srednje Evrope; 10.30 Cesarski valček; 14.00 Spalnica je v soseski; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Derrick; 12.20 L.A. Law; 22.20 Za ljubitelje filmov; 22.50 Pearl Harbor; 0.20 Mike Ham-mer; 1.05 Poročila. 15.30 Šport; 16.40 Dediči ljubezni; 17.30 Čudežne podobe iz živalskega sveta; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Smrt zvezde Supernova 1987; 22.00 Benny Hill; 22.20 Compas; čas v sliki; 22.50 Umetnostni komadi. 9.00 Spored za otroke: Kljuk-čeve dogodivščine; Delfin Flip-per; Boj za obstanek; Vnovič v Bridesheadu; 15.55 Poletna noč; 18.10 Safari v mestu; 18.40 Pet prijateljev; 19.10 Risanka; Dnevnik; 20.15 Rumena reka; 21.10 Zakon v Los Angelesu; 22.00 Dnevnik; 22.20 Poletna noč. SO 10.15 Univerzum; 14.25 Stric iz Amerike; 12.45 Pomnenje; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.30 Risanke; 18.30 Šport; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Lepo je biti muzikant; 21.50 Osje gnezdo; 23.30 Aktualno; 23.35 Ples mrtvaških glav; Poročila. 14.00 Šport; 16.15 Praznik avstrijskih godb na pihala; 17.00 Bos v postelji; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 Alpe-Ja-dranmagazin; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 O tatovih, kavalirjih in harmoničnih ljudeh; 21.50 Športna reportaža; 22.20 The VVall, 0.20 Benny Hill; 0.50 Exlibris. 9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Zlata ptica; Moja družina in ostale živali; čudežna leta; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.40 Cvetlične zgodbe; 19.10 Risanka; Utrip; 20.30 Zvezda je rojena; 22.50 Dnevnik; 23.10 Poletna noč: Dragi John; Dokler se ne snideva spet; Rožnata nanizanka. NE 22.7. 9.50 Terra x; 10.35 Obzornik; 11.00 Ura tiska; 14.00 Z dekleti so vedno težave; 15.35 Spored za otroke; 17.00 X-Large;18.30 Knight Rider; 19.15 Loto - žrebanje; 19.30 čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Jaz o sebi; 21.20 Labodje jezero, ba!et;23.10 Aktualno; 23.10 Koncert; 0.10 šport; 0.50 Poročila. 9.05 Kulturni obzornik; Plesalci; 10.20 Body & Soul; 13.00 Dober dan, Koroška; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Tri dame z žara; Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes: 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kraj zločina; 22.05 Serie Rose; 22.30 Šolarji ljubijo čedne zajce; Mike Hammer. 9.40 Otroška matineja: Živ žav; Pet prijateljev; 11.05 Zgodbe iz starih mest; 11.30 Ansambel Jožeta Burnika; 16.00 Praški panoptikum; 17.00 Dnevnik; 17.10ZgodbaoColditzu; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Vikend za mrliče; 20.50 Zdravo; 22.10 Dnevnik; 22.30 Videostrani. PO 23.7. 10.00 Podjetje Arche noah; 10.30 Osje gnezdo; 14.05 Ducat godnih za ženitev; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za naj-miajše;18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; Pogledi s strani; 22.10 Skušnjave, prepadi; Aktualno: 1.05 Poročila. 17.00 Izdelovalci vina; 17.30 LindesnstraBe; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Pa-radies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Cas v sliki; 22.25 Težišče Evropa. Armada; 23.10Srečanja; 0.10Aktualno. 9.00 Spored za otroke: Nina in Ivo; Aliče in njena druščina; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Mozaik; 18.40 Spored za otroke: Radovedni Taček; Cvetlične zgodbe: 19.10 Risanka; Dnevnik; 20.00 Ko se dečki bojujejo; 22.35 Poletna noč: Dragi John; Dokler se ne snideva spet. Češarki vaiček - zabavni fiim Sreda, 18.7.1990, TV Al. 20.15 - ..Cesarski vaiček" (Kaiserwa!zer) je ednen izmed števiinih zabavnih filmov avstrijskega režiserja Franca Antela, ki jih je posnel v povojnih letih. V filmu gre za ljubezensko pustolovščino sina cesarske družine Ludviga, ki se med vožnjo v Ischl zaljubi v učitejico Luizo. Ne izda ji pa svojega resničnega imena, ampak se posluži imena svojega ordonančnega oficirja, kar privede do velikih in smešnih zmešnjav. V glavnih vlogah nastopajo Maria Holst, Rudolf Prak, Gunther Filipp in drugi. V. van Gogh Četrtek, 19. 7. 1990, TV A2,21.05-V okviru oddaj „Spectrum" bo Franc Baumer v svojem filmu prikazal življenje slikarja Vincenta van Gogha in njegovo umetniško pot. Avtor filma se pri tem v glavnem naslanja na avtobiografske izjave slikarja. Nevama ljubezenska razmerja Četrtek, 19. 7. 1990, TV Al, 23.15 - Valmont in Julietta že deset let živita v strastnem, a svobodnem ljubezenskem razmerju. Obljuba, kista sijo dala, se glasi: vse povedati, vse dopustiti, vse tvegati. Njuno nevarno igro omejuje le en pogoj; nihče od njiju se ne sme zaljubiti v drugega človeka... Film je delo francoskega režiserja Rogerja Vadima. V glavnih vlogah nastopajo Jeanne Moreau, Gerad Philippe , Anette Vadim in Jean Luis Trintignant. TO 24.7. 10.30 O tatovih, kavalirjih in harmoničnih ljudeh; 14.05 Noben angel ni tako čist; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; šport; 20.15 ..Univerzum" , Čudoviti planet; 21.05 Dedič milijonov; 22.15 Samurajevo poletje; 0.00 Mike Hammer. 16.45 Veliki Nil; 17.30 Orientacija; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Made in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Film po želji; Poročila. 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Živ žav; 10.20 Rock kompas; 15.55 Poletna noč; 18.10 Spored za otroke: Trnuljčica; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zadeva Franc-hize; 20.55 Koncert orkestra iz Ligniana; 22.10 Poletna noč: Dragi John; Dokler se ne snideva spet; To je ljubezen. RADIO KOROŠKA DoAer dan, Spored za 22. 7.1990, ob 13.00 uri 18.10-19.00 Sreda, 18.7. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00: Kulturni večer šentprimož Četrtek, 19. 7. Rož-Podjuna-Zilja Petek, 20.7. Poletne razstave Sobota, 21. 7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 22. 7. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Ciril Demšar) 18.10-18.30: Dogodki in odmevi Ponedeljek, 23. 7. 90 let organiziranega slov. planinstva na Koroškem Torek, 24. 7. Partnerski magazin predvidoma z naslednjimi prispevki: * Novi dvojezični napisi v občini Globasnica * ..Požganica" - osrednja gledališka predstava SPZ * Planinarjenje na Rožci * ..Ponižani in razžaljeni" * Kresovanje na Žamanjah 90 tet organiziranega stovenskega ptaninstva na Koroškem 23. 7. v osrednjem de!u stovenskega radijskega sporeda: Slovenski planinci na Koroškem so se organizirano povezali v odpor proti načrtnemu potujčevanju izvirnih slovenskih geografskih pojmov na južnem Koroškem. Kmalu zatem so ustanovili tudi svojo planinsko postojanko na Zilji. Te gorske koče že dolgo ni več, slovenski planinci se danes zbirajo na Bleščeči v Rožu. Medtem je v analih slovenskih planinstva na Koroškem zbrana vrsta uglednih imen: Miklavčič, Urbajs, Kropiunik -sedaj pa slovenske planince vodi Hanzi Lesjak. Planinci obeh narodnosti so že mnogo prispevali za pristnejše odnose v gorah in na planinah. Ob 90-)etnici društva je Hanzi Lesjak pred tedni ob Krnskem jezeru predal „zvon prijateljstva", ki naj bi vabil ljudi k medsebojnemu spoštovanju, da se ustvari pravičen svet medsebojnega razumevanja. Petek, 20. 7. 1990, TV Al, 20.15 - Tokrat bo v priljubijeni seriji kriminalke Derrick šlo za smrt brezdomne ženske. Po vsej verjetnosti je bila zadušena. Mestni potepuh Wessl pozna njeno identiteto in ima drugačne informacije kot inšpektor Derrick. Po zapletenih in težavnih preiskovanjih izkušeni kriminalist le najde morilca in njegov motiv za umor. Labodje jezero - ba!et Nedelja, 22. 7. 1990, TV Al, 21.20 - To bo brez dvoma imenitna baletna predstava, ki so jo posneli na londonskem festivalu baleta. Na glasbo Petra !. Čajkovskega in koreografijo Natalije Makarove v Labodjem jezeru nastopajo sami mednarodno znani baletni solisti in solistke. < ^SpovSO^ Hudičevo... Ultraortodoksni rabin Rafae) Pichasi, izraelski minister za komunikacije, v svojem uradu prebere samo tista pisma, ki se končajo z besedami „z božjo pomočjo". Vsa druga vrne pošiijateijem. Prejšnji mesec pa mu je ministrski predsednik Šamir zaupa! tudi vodenje ministrstva za televi-zijo, čeprav jo rabin odktanja kot hudičevo iznajdbo... Virus aidsa star več kot 3.000 iet? Na podlagi vzorcev tkiva staroegipčanskih mumij iz Britanskega muzeja bosta dva nizozemska znanstvenika skušala ugotoviti, ali nimajo morda v sebi virus aidsa. Virologa sta prepričana, daje mogoče virus aidsa odkriti z analizo dezoksiribonuklein-ske kisline (DNK) tudi v človeških in živalskih tkivih, starih več kot 3000 let. Po mnenju obeh znanstvenikov je bil virus aidsa prisoten že pred nekaj tisoč leti. Povzročitelj današnje epidemije naj bi bil samo nova mutacija te davne vrste virusa. Ali bo to pomagalo odkriti protisredstvo? Šport za vsakogar Evgen Bergant je izdal novo publikacijo z naslovm „Šport za vsakogar v kraljestvu Triglava". Publikacija pa je nova predvsem zato, ker predstavlja kraljestvo Triglava na drugačen način, saj je že po svoji zunanjosti in izdelavi reprezentativna in je zato namenjena predstavitvi lepot tega področja širši javnosti. Z besedo in sliko namreč prikaže številne možnosti za šport in rekreacijo, ki so v Sloveniji zelo raznolike (predstavljena so vsa smučišča, možnosti lova, ribolova, golfa, nekaj planinskih postojank in še druge turistične zanimivosti). Publikacija je izšla v štirih jezikovnih inačicah: v nemški, angleški, francoski in italijanski, oblikoval jo je Andrej Perc, urednik fotografije je Joco Žnidaršič, naklada pa znaša 20.000 izvodov. Med znamenitosti, ki so razstavljene v maiem svetu oh Vrbskem jezeru, sodijo tudi vrata Bah ei Mansour iz Meknesa v Maroku (na siiki ievo). Ta vrata pa so-vsaj v zmanjšanem meriiu - tudi nekoiiko celovška, saj so jih po originainih merah izdeiali v tastni deiavnici Minimun-dusa. Seveda se jih je žeto razveseii) tudi vodja maroškega turističnega urada Mohamed Temri, ko je pred nedavnim uspeio ..kopijo ' videi stati oh Vrbskem jezeru... Slika: Mohar SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Živkovič in Lukan odiično igra!a na šahovskem turninu v Šentvidu Tudi letošnji odprti mednarodni šahovski turnir v Šentvidu jc bil poln presenečenj. Največja senzacija pa je bila prav gotovo zmaga Zgornjega Avstrijca Casagrandc, ki jc prav tako kot favorizirani Kamros (Sovjetska zveza) zbral iz 9 partij 7,5 točke, vendar jc zmagal, ker je bil po Buchholzcvih točkah boljši. Med sodelujočimi Korošci sta se na najvišja mesta uvrstila Albert Smole in Kurt Pct-schar, zmagovalka pri ženska pa je postala Margit Hen-nings. Na letošnjem močno zasedenem turnirju pa sta sodelovala tudi igralca Slovenske športne zveze Gorazd Živkovič in Ivan Lukan, ki sta zbrala kar presenetljivo število točk - in to celo proti pravim šahovskim veljakom. Hierarhija znotraj kluba sc jc potrdila tudi v Šentvidu in tako je Živkovič zbral 4,5 točke (3 zmage, 3 remiji), Lukan pa 3,5 točke (2 zmagi, 3 remiji). Še več kot golo število točk, zbrano na tem mednarodnem turnirju, pa seveda izpove podatek, da sta sc oba igralca slovenskega kluba s svojimi nastopi v Šentvidu popravila tudi na ELO-lestvi- ci. Pri tem pa jc Lukan še več pridobil kot Živkovič, saj se jc povzpel kar za 47 točk. To jc bila za Lukana zagotovo tudi rehabilitacija za lanskoletno izgubo točk na istem turnirju. Prav to število pa odloča seveda tudi o tem. na kateri deski igra posamezni igralec v prvenstvenih tekmah. Gorazd Ž/vkov/č (S&Z) Celovška Austria letos upa na boljšo sezono kot lani. K temu naj bi prispevali predvsem novi igralci (Hober, Gomig, Strombcrgcr, Tursonov in Ottowitz), seveda pa tudi legionar Jože Prelogar. V prijateljski tekmi s Pliberkom jc ta že dokazal svoje sposobnosti: k zmagi (6:2) jc prispeval kar 4 gole. SAK znatno močnejši v novo sezono Prestopni rok v koroški nogometni zvezi sc jc iztekel in SAK jc lahko izpolnil svoje zastavljene cilje. To pomeni, da so se slovenski ekipi poleg Gorana Stanisavljcviča, novega trenerja Ivana Ramšaka in Marjana Šmida pridružili tudi Waltcr Kraustcr, Hermann Lippusch, Adi Bla-žej in Robert Lcitgcb, trdne pogodbe s SAK pa imata zdaj tudi Marjan Sadjak in Milan Oražc, ki sta bila doslej le izposojena. ŠAHOVSKA RUBRIKA ureja: Silvo Kovač Šahovska naloga št.: 76 RAV1-SORT/ Madras - Indija 1990 Na diagramu je pozicija, ki jc nastala v omenjeni partiji n# Mtatnast ata n n . ^ H' H H M n n H 3 h c d e f g h po 24. potezi črnega. Belega kralja ogrožajo kar tri črne figure. Pri tem pa je v nevarnosti tudi bela dama. Ali se beti, ki je na potezi, še lahko reši iz obroča črnih figur in zmaga, jc tokrat naloga reševalcev. Osamljeni črni kralj sredi šahovnice jc dober motiv za bele figure na odprtih linijah. Rešitev naloge št.: 75 V kolikor niste odkrili obeh variant, ki vodita belega v rešitev pozicije s patom, si ju oglejmo : a) 1.T1M+ Ka7 2.'laS+ KaH: 3.D1M+ Ka7 4.Dc5+! Dc5: pat! (To je bila prva rešitev). SAK so zapustili Marjan Velik (Trcibach), Manfred Luschnig, Jože Gregorič (Ži-tara vas), Peter Štern (ASK), Rihard Urank (Klopinj), Pcpi Pastcrk, Poldcj Sadjak, Štefan Gregorič, Kristijan Ebcrwcin (Šmihel) in Aleksander Kurasch (Šentjakob). Z novim kadrom jc SAK opravil svoje intenzivne priprave in na njih odigral več prijateljskih tekem. Žrelcc jc premagal s 4:0, Mariboru jc z istim rezultatom podlegel, proti Velenju pa jc izgubil s 3:4. Nadaljnji tekmi bo SAK odigral že danes ob IS. uri v Žitari vasi proti Domžalam in jutri ob 1S.30 v Šcntlipšu, kjer se bo pomeril z Žitaro vasjo. Po dosedanjih pripravljalnih tekmah jc sckcijski vodja Albin Wa!dhauscr letošnjo ekipo ocenil za močnejšo od lanske, dodal pa jc, da jc presenetil predvsem legionar Stanisavljcvič, Kraustcr jc nadomestil libera Sterna, z Lippuschcm iti Blažcjcm pa Waldhauscr pričakuje nov zagon v napadu. Glavna sprememba v Bil-čovsu pa jc pridobitev Egona Kattniga, ki na bi deloval kot trener in tudi kot vratar. V vratih pa je trenutno še Schaunig. ki je precej boljši od nove pridobitve.