Oglasi 2 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Tretja stran Vsebina Občina Ljubno V osmih ali šestih urah - delo mora biti opravljeno 5 Najuspešnejša podeželska skupnost v Sloveniji ........... 5 Dobrote slovenskih kmetij Številna priznanja za zgornjesavinjske izdelovalce .......................... 6 Logarska dolina Znak Slovenia Green Park še tri leta ..................... 7 16 Zavod za gozdove Darij Krajčič imenovan za državnega sekretarja ........... 7 Mozirje Na trgu kmalu muzej finomehanike in birotehnike ..................... 7 Občini Luče in Kamnik Primer dobrega medobčinskega sodelovanja ......................... 8 17 Gornji Grad Objavljen razpis za izvajalca gradnje obvoznice ............................ 9 BK Jon Kanjir Nagrajen kot prostovoljec na državni in lokalni ravni .................. 16 18 Območno združenje veteranov Božidar Sevšek o dogodkih v času osamosvajanja ................... 17 Ruth Vanhoof Belgijske ravnice zamenjala za hribe in planine ............ 18 Dirka po Sloveniji Navijajte za kolesarje ob progi ............................. 20 21 Dobrodelni projekt Radia 1 Deželaka junaka navdušeno pozdravili tudi Zgornjesavinjčani ............... 21 Pisalo se je leto 1926, ko je eden največjih industrialcev v zgodovini ZDA Henry Ford uvedel petdnevni delovnik. Trajalo je približno petnajst let, da se je ta novost splošno uveljavila. Danes smo priča prvim uvedbam krajšega delovnika od 40 ur tedensko in če bo tudi ta sprememba potrebovala desetletje in pol do splošne uveljavitve, bo leto 2037 kmalu tukaj. V začetku aprila so pilotni program skrajšanega delovnega časa začeli v 38 podjetjih v Kanadi in ZDA, vključila so se tudi nekatera podjetja v Veliki Britaniji. Poskus, ki bo trajal šest mesecev, vodi iniciativa 4 Day Week. Dosedanje analize kažejo, da je po uvedbi krajšega delovnega tedna 78 odstotkov zaposlenih bolj srečnih in manj obremenjenih, zavzetost zaposlenih je večja za 40 odstotkov, medtem ko je 63 odstotkov podjetij lažje privabilo nove kadre. Podjetja, ki sodelujejo v pilotnem programu, so skrajšala delovni čas s 40 na 32 ur v štirih dneh na teden, zaposleni prejemajo polno plačo, kot če bi delali pet dni na teden, produktivnost je ostala na enaki ravni. V Belgiji so februarja delodajalcem omogočili uvedbo krajšega delovnika, da bi omogočili večjo prožnost na sicer togem trgu dela. Zaposleni bodo tako lahko delali do deset ur na dan, ob soglasju sindikatov, in štiri dni na teden ob enakem plačilu. Prav tako bodo lahko delali en teden več in drugi teden manj, da bi lažje usklajevali poslovno in zasebno življenje. Dogovor omogoča tudi pravico do odklopa po »normalnem« delovniku za podjetja, ki imajo več kot 20 zaposlenih. Že lani se je pobudi za krajši delovnik pridružila Španija. Postopno, v treh letih, bodo uvedli 32-urni delovni teden, plače pa se pri tem naj ne bi spremenile. Vlada omogoča delodajalcem spodbude pri krajšanju delovnega časa, in sicer so za približno 200 podjetij, ki naj bi bila vključena v projekt, namenili 50 milijonov evrov. Islandija je v letih 2015-2019 izvedla enega največjih poskusov, ko je 2500 zaposlenih, kar je odstotek delovnega prebivalstva v državi, skrajšalo svoj delovni teden za tri do pet ur, plačilo pa je ostalo enako. Zaposleni so po koncu poskusa ocenjevali, da so manj obremenjeni, izboljšalo se je ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem, lahko so se ukvarjali s hobiji in podobno. V Sloveniji je nekaj podjetij že uvedlo krajši delovni čas. V podjetju Donar, ki proizvaja stole, imajo že nekaj let šesturni delovnik, tudi v proizvodnji. Zaposlenim plačujejo polno plačo, kot bi delali osem ur na dan. Zaposleni so bolj produktivni, manj je bolniških odsotnosti, zaposleni se tudi bolje počutijo. Glavno pravilo v podjetju pa je: delo mora biti opravljeno. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik CMS ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 24, 17. junij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 3 Tema tedna RAZPRAVE O KRAJŠEM DELOVNIKU TUDI PRI NAS Mladi želijo varno zaposlitev, hkrati pa večjo fleksibilnost V zadnjih letih se v razvitih ekonomijah uvajajo nove oblike dela, vse več je tudi pobud za krajši delovnik. Prihodnost dela bo drugačna, kot smo je vajeni, v ospredje vse bolj stopajo hibridne oblike dela (kombinacije dela od doma in v prostorih delodajalca), možnosti dela na daljavo, projektna dela … Tudi uvajanje krajših delovnikov postaja del realnosti, a strokovnjaki opozarjajo, da je vedno potreben čas, da so no- Prehod na 30-urni delovnik v prostovoljni obliki predvideva nova koalicijska pogodba. vosti sprejete. Tako kažejo tudi rezultati ankete, ki jo je med dijaki in študenti izvedel e-Študentski servis. Mladim so še vedno najpomembnejši varna zaposlitev, redno plačilo in pogodba za nedoločen čas, kar pa ni prioriteta večine novih oblik dela. KRAJŠI DELOVNI ČAS Z ENAKO PLAČO? Pogodba koalicije, ki je nastala po državnozborskih volitvah v Sloveniji, predvideva možnost prostovoljnega prehoda na 30-urni delovnik. Krajši delovni teden lahko poteka v obliki manj delovnih dni na teden (navadno štiri dni) ali pa v obliki krajšega delovnika (navadno šest ur na dan). Pri tem naj bi (Foto: Freepik.com) delavci obdržali polne pravice iz delovnega razmerja. Takšni delovniki v Sloveniji niso več neznanka, saj jih je nekaj podjetij že uvedlo. POTREBNA NOVA ZAKONODAJA Že zdaj je krajši polni delovni čas (36 ur) v Sloveniji možen, saj to omogočajo nekatere kolektivne pogodbe. A trenutna zakonodaja temu področju ni naklonjena oziroma je celo diskriminatorna. Krajši delovni čas po zdajšnji zakonodaji pomeni, da bi zaposleni pozneje izpolnili pogoje za upokojitev, prav tako se zniža pokojnina. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije krajši delovnik podpirajo, menijo pa, da je v tem primeru treba pričakovati manjši dobiček podjetij. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ocenjujejo, da bi bila najboljša postopna uvedba krajšega delovnika. Začeli bi s starejšimi delavci, ki bi s krajšim delovnikom (še vedno bi se štel kot polni delovni čas), lažje dočakali upokojitev. KRAJŠI DELOVNIK KAŽE DOBRE REZULTATE Številni eksperimenti, ki jih izvajajo po svetu in tudi pri nas, kažejo prednosti krajšega delovnika. Tudi slovenski kadrovski strokovnjaki so že oblikovali iniciativo za krajši delovnik. Pripravljajo tudi smernice za uvedbo krajšega delovnika, ki bodo vsebovale primere dobre prakse, analize rezultatov in zakonodajna priporočila za lažji prehod na nov način dela. Rezultati, ki so jih nekatera slovenska podjetja predstavila na nedavnem dogodku kadrovnikov, so spodbudni. Zaposleni so bolj produktivni, manj je bolniških odsotnosti, večja je predanost delu, zaposleni lažje usklajujejo službene in družinske obveznosti. Že leta 2019 so krajši delovnik uvedli v velenjskem podjetju Skaza, kjer poleg naštetega opažajo tudi, da se je »zmanjšal konflikt med delom in življenjem«. KAJ MENIJO MLADI? Ker na mladih svet stoji, je zanimiv tudi vpogled v razmišljanje tistih, ki šele stopajo na pot zaposlitve. e-Študentski servis je maja med približno tisoč dijaki in študenti izvedel anketo, kako gledajo Raziskave kažejo, da so zaposleni bolj produktivni, manj je bolniških odsotnosti, večja je predanost delu, zaposleni pa lažje usklajujejo službene in družinske obveznosti. na prihodnost dela. Rezultati kažejo, da mladi pričakujejo oziroma si želijo prvo zaposlitev s polnim delovnim časom, torej pet dni na teden, osem ur na dan, le dobra četrtina bi delala krajši delovni čas. Kot prioriteto vidijo redno plačilo in pogodbo za nedoločen čas, možnost napredovanja in dobre odnose v podjetju. Ob tem pa si želijo fleksibilno delovno mesto in možnost dela na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, se mladi zavedajo pomembnosti dobrega usklajevanja službe in zasebnega življenja. Pomembne so jim tudi delovne izkušnje, pridobljene s študentskim delom, saj statistike kažejo, da se pri nas po končanem študiju 64 odstotkov mladih zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so delali med študijem. Tatiana Angioi 4 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Tema tedna, Iz občin Naša anketa Če bi lahko izbirali med različnimi oblikami dela, kaj bi izbrali? Maruša Miklavc, Podvolovljek: »Meni odgovarja delo, ki je dinamično in se malce spreminja, kar ne izključuje 40 ur na teden za nedoločen čas. Delo od doma ima svoje prednosti in se ga tudi ne bi branila, se pa moraš znati sam organizirati in motivirati. Sam se moraš zavedati, kaj ti bolj odgovarja in kaj so tvoje prioritete. Osebno mi je najbolj pomembna zdrava delovna klima in komunikacija med delodajalcem in sodelavci in pa da se lahko normalno dogovoriš za dopust. Glede 4-dnevnega delovnika sem mnenja, da je zelo odvisno, o kateri stroki govorimo, saj ni realno v vsakem poklicu. Meni osebno več pomeni zdrava delovna klima ob zadostni količini prostega časa, sem pa mnenja, da kdor dela več in težje, bi moral biti tudi plačan več.« Toja Skok, Mozirje: »Zdi se mi, da ima vsaka oblika zaposlitve svoje prednosti in slabosti. Pri končni odločitvi, katero obliko bomo izbrali, ima največjo vlogo naš način življenja. Če bi lahko izbirala med vsemi vrstami zaposlitve, bi se odločila za zaposlitev, kjer si lahko sam razporediš urnik dela, saj to omogoča večje prilagajanje osebnemu življenju kot fiksni delovni čas. Kar pa se tiče delovnega okolja, bi mi najbolj ustrezalo, da imam možnost delati tako od doma kot tudi v službenih prostorih. Kombinacija med vsemi temi dejavniki namreč daje najboljšo možnost za usklajevanje službenega ter zasebnega življenja. Glede zaposlitev s krajšim delovnikom menim, da bi ljudje delali z večjim zadovoljstvom in posledično večjo učinkovitostjo, če bi imeli v tednu prost še dodaten dan, s tem da se mesečna plača pri tem ne bi smela znižati.« Gašper Kopušar, Pobrežje: »Kot večina mladih tudi sam ciljam na to, da po končanem študiju čim prej pridem do točke, ko mi bo ponujena pogodba za nedoločen čas. S tem vsak zaposleni pridobi socialno in finančno varnost. Ne glede na to mi je pomembnejše najti službo, ki mi odgovarja po ostalih kriterijih, četudi bi moral več let delati po enoletnih pogodbah. Imam se za iznajdljivo in dinamično osebo, ki se pod pritiskom dobro znajde, zato bi se raje odločil za dinamično službo. Želim si službo, ki omogoča hibridno delo, vendar bi opcijo dela od doma koristil bolj redko. Delo na lokaciji hitreje mine kot doma, kjer je težje preklapljati med delom in prostim časom, je pa dobro imeti to opcijo. Glede zaposlitve s krajšim delovnikom sem prepričan, da bo kmalu to postala stalnica. Plače na račun manj ur ne bodo manjše, kajti produktivnost se bo dvignila toliko, da bodo podjetja prej prihranila kot izgubila.« Joc Bele, Šmartno ob Dreti: »Glede zaposlitve se mi zdi, da je dokaj pomembno, da nam zagotavlja določeno varnost. V mojem primeru je to delovnik od 6. do 14. ure za nedoločen čas. Nisem ravno oseba, ki bi si upala veliko tvegati oziroma se spuščati v nove vode. Vsekakor je pomemben tudi kolektiv in okolje, v katerem smo zaposleni. Se zgodi, da si tu in tam zaželim, da bi lahko delal od doma ali celo skrajšan delovni čas, ampak mislim, da je za to potrebna še večja delovna disciplina, da se delo ne kopiči oziroma ne odlaga na naslednji dan.« Pripravila Tatiana Angioi OBČINA LJUBNO - NAJUSPEŠNEJŠA PODEŽELSKA SKUPNOST Ljubno se poteguje za evropsko nagrado za razvoj podeželja Občina Ljubno je zmagovalka 2. nacionalnega izbora za najuspešnejšo podeželsko skupnost. Mnenje ocenjevalne komisije je bilo, da Ljubno uteleša slogan »Gradimo mostove«, oziroma se zdi, da je gradnja mostov njeno najljubše delo. Občina Ljubno bo tako zastopala Slovenijo na 17. natečaju za evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2022, ki ga razpisuje Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja in obnovo vasi ARGE. KOMISIJO PREPRIČALI REZULTATI Sedemčlansko nacionalno strokovno komisijo je Ljubno prepričalo z izjemnimi rezultati na številnih področjih. V obrazložitvi so med drugim zapisali: »Občina je prevzela pomembno nalogo stičišča idej in z vztrajnim, poštenim ter odprtim delom gradila povezave, ki danes tvorijo povezano lokalno skupnost, odprto navzven in novim, velikim idejam.« NAJUSPEŠNEJŠA PODEŽELSKA SKUPNOST »Občina Ljubno v vseh pogledih izpolnjuje geslo natečaja »Gradimo mostove«. Rekli bi lahko, da se je dolgoletna splavarska tradicija preko krvi neštetih rodov prenesla čez prelomna in zahtevna obdobja do današnjih dni, ko znajo graditi mostove in splave iz drugačnih sestavin, ne le iz lesa. Služijo pa podobnim namenom kot nekdaj: odpraviti se široko v svet s svojim znanjem in blagom, da bi tam nabrali sredstev in novega znanja za preživetje doma,« je še zapisano v obrazložitvi. Na občini so naziva najuspešnejše podeželske skupnosti v Sloveniji v letu 2022 kajpak veseli in nanj tudi ponosni. Štefka Sem Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 5 Gospodarstvo, Kmetijstvo PODKRIŽNIK E'dyn v Benetkah ponovno pred vso konkurenco Na navtičnem salonu v Benetkah, ki je eden najodmevnejših dogodkov navtične industrije, je Podkrižnikovo električno plovilo e'dyn 1120 - tako kot lani – premagalo vso konkurenco in postalo absolutni zmagovalec. Lani se je na vodi predstavilo 240 plovil, letos že 300. Salon je v desetih dneh obiskalo več kot 30 tisoč ljudi z vsega sveta. Podkrižnik se je predstavil s štirimi plovili in polnilno postajo. ABSOLUTNA ZMAGA NA TRIDNEVNI TEKMI V okviru salona je potekalo tudi tridnevno tekmovanje plovil, opremljenih z električnim pogonom. Podkrižnikov 5,2-metrski čoln e'dyn 1120 je, tako kot lani, premagal vso konkurenco in dosegel absolutno zmago. Tekmovalci so se pomerili v slalomu, hitrostni in improvizirani vožnji ob glasbeni spremljavi. TAK JE ZMAGOVALNI ČOLN Čoln e'dyn 1120 razvije 11 kilovatov nominalne moči, ob startu za boljši pospešek 14 do 15 kilovatov. Električni motor, pogonski del, je v glavi motorja, torej zunaj vode, zato v primeru trka propelerja z oviro ne pride do poškodb. Optimalno delovanje sistema zagotavlja električno hlajenje motorja in elektronike. Sistem hlajenja je zaprt, zato slana voda ne vstopa v motor kot pri klasičnih bencinskih pogonih. Električni trim omogoča plovbo po plitvinah, saj se motor z lahkoto dvigne iz vode. Sistem v osnovi vsebuje baterijo zmogljivosti 8,1 kilovatne ure, lahko pa se poveže več baterij skupaj. Na zmagovalnem čolnu je bila vgrajena ena baterija, kar zadostuje za okoli 45 minut vožnje ob polnem plinu. V takšnem primeru se plovilo giblje s hitrostjo okoli 26 kilometrov na uro. Pri počasnejši vožnji se poraba zmanjša, ob hitrosti pet kilometrov na uro lahko čoln pluje šest ali celo več ur. PRAVA MOTIVACIJA ZA NADALJNJI RAZVOJ Iztok Podkrižnik, lastnik in direktor družbe Podkrižnik, ob tej priložnosti ni skrival zadovoljstva: »Takšna velika zmaga je resnično najboljši motivator za izboljšave v razvoju in tudi za prihodnost ter kaže, da znamko E'dyn odlikujejo zanesljivost, moč, trajnost in vrhunski videz.« Tekmo električnih plovil v Benetkah v sodelovanju z italijansko mornarico organizirajo, da bi spodbudili elektrifikacijo plovil. V Benetkah je registriranih več kot 50 tisoč plovil, ki bodo v prihodnosti morala postati bolj ekološka oziroma električna. Franci Kotnik 6 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Podkrižnikova ekipa je s čolnom e'dyn 1120 - tako kot lani – premagala vse rivale. (Foto: arhiv podjetja) 33. OCENJEVANJE DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ Številna priznanja za zgornjesavinjske izdelovalce V minoritskem samostanu na Ptuju je potekalo 33. ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij. V ocenjevanje je strokovna komisija prejela skupno 987 izdelkov. Vsako leto se ocenjevanja s svojimi produkti udeležijo tudi kmetije in posamezniki z območja Zgornje Savinjske doline in tudi letos je bilo tako. BOGATO ZNANJE IN KAKOVOST Na 33. festivalu Dobrote slovenskih kmetij so podelili 477 zlatih, 240 srebrnih in 145 bronastih priznanj senzoričnega ocenjevanja izdelkov. Ocenjevali so izdelke iz žit, mlečne in mesne izdelke, olja, kise, sirupe, žgane pijače, vina, sadjevce – sadna vina, medice ter ribje izdelke. Letos je festival posebno pozornost namenil slovenskim oljem. Tudi letos so udeleženci iz naše doline posegli po visokih priznanjih, kar je znova dokaz bogatega znanja in kakovosti pridelave ter predelave. NAJVEČ PRIZNANJ ZA MESNE IN MLEČNE IZDELKE Največ priznanj so naši pridelovalci prejeli pri mesnih in mlečnih izdelkih. Edi Jurjevec (ekološka kmetija Prodnik, Juvanje) je prejel zlato priznanje za bunko in srebrni priznanji za savinjski želodec ter kulen. Tudi Marija Ermenc (izletniška kmetija Štorgelj, Florjan) je osvojila srebrno priznanje za želodec. Več priznanj je šlo v roke zgornjesavinjskih pridelovalcev pri mlečnih izdelkih. Kmetija Petek (Tirosek) je prejela zlati priznanji za domačo skuto in navadni jogurt. Zlato je za navadni tekoči jogurt prejel tudi Janez Rosc (kmetija Spodnji Strmčnik, Strmec), poleg tega pa še srebro za mladi sir Ta mlad. Tudi kozji mehki sir s kmetije Matk (Logarska dolina) si je prislužil srebro. ODLIČNI ŽITNI IZDELKI, MARMELADE IN MED Domači pridelovalci so se izkazali še v treh kategorijah. Pri žitnih izdelkih je Milena Marolt (Podveža) prejela srebrno priznanje za kvašene rogljičke z marmeladnim nadevom, Katarina Ugovšek (Tičjek) pa za jušne rezance in janeževe upognjence. Milena Marolt je poleg tega prejela zlati priznanji v kategoriji marmelad za žele rdeči ribez in marmelado sibirska borovnica. Zlato je v isti kategoriji prejela tudi Jožica Lenko (Ter) za marmelado iz borovih vršičkov. Pri ocenjevanju medu je Anže Drofelnik (kmetija Drofelnik, Florjan) za gozdni med prejel zlato priznanje. Tatiana Angioi Iz občin, Organizacije KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA Znak Slovenia Green Park še tri leta Krajinski park Logarska dolina je leta 2019 prejel znak Slovenia Green Park. Letos je sledila ponovna presoja, na podlagi katere je park upravičen do znaka še naslednja tri leta. NADGRADNJA STANDARDOV V TRAJNOSTNEM TURIZMU Po kriterijih, podkrepljenih z dokazili, in na podlagi terenske kontrole je Krajinski park Logarska dolina izpolnil vse pogoje za prejem zlatega znaka, ki ga Zelena shema slovenskega turizma podeljuje le destinacijam, parki pa prejmejo naziv Slovenia Green Park. Sledenje Zeleni shemi izboljšuje standarde na različnih področjih trajnostnega delovanja, zato si bodo na Solčavskem še naprej prizadevali za nadgradnjo na celotno destinacijo. MANJ PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO Slovesna podelitev znaka je potekala 25. maja na Zelenem dnevu slovenskega turizma v Sremiču pri Krškem. Letos so še posebej izpostavili potrebo po zmanjševanju količin odpadkov v turizmu, predvsem plastike za enkratno uporabo. Gre za področje, ki ga kot enega ključnih na poti trajnostnega razvoja slovenskih destinacij in ponudnikov prepoznavajo tudi nosilci znaka Slovenia Green. Barbara Rozoničnik VELENJE Predstavili poklice prihodnosti Mestna občina Velenje je v dvorani Centra Nova pripravila medgeneracijski forum, na katerem so predstavniki gospodarstva in izobraževalnih institucij z mladimi razpravljali o poklicih prihodnosti. Kot je povedal župan Peter Dermol, se na Mestni občini Velenje zavedajo, da bo prestrukturiranje regije zahtevalo številne spremembe in prilagoditve. Novi izzivi bodo zagotovo prinesli tudi priložnosti, pomembno pa je, da o tem razmišljamo že zdaj, saj bomo čez pet ali deset let potrebovali kadre določenih profilov in izobrazbe. Barbara Rozoničnik ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Darij Krajčič imenovan za državnega sekretarja Vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič je postal državni sekretar za gozdarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga po izvolitvi nove vlade vodi Irena Šinko. Krajčič je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva z magisterijem in doktoratom s področja gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. GOZDARSKI STROKOVNJAK Darij Krajčič je bil daljše obdobje direktor zavoda za varstvo narave in sodni izvedenec za gozdarstvo, bil je tudi profesor za področje gozdarske ekonomike in politike ter raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenje. Bil je tudi generalni direktor direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor. Pred prevzemom vodenja nazarske območne enote zavoda za gozdove je bil krajši čas državnozborski poslanec Liste Marjana Šarca. ŽE NA NOVEM DELOVNEM MESTU Kot državni sekretar je Krajčič svojo prvo nalogo že opravil, ko se je udeležil generalne skupščine konfederacije lastnikov gozdov. Omenjeno zasedanje je od 7. do 9. junija gostila Zveza lastnikov gozdov Slovenije, posvečena pa je bila aktivnemu trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Štefka Sem Darij Krajčič se je kot državni sekretar že udeležil generalne skupščine konfederacije lastnikov gozdov. (Foto: Igor Solar) MOZIRJE Na trgu kmalu muzej finomehanike in birotehnike Občina Mozirje se je odločila za nakup nekdanje tehnične trgovine na mozirskem trgu. Mercator, lastnik V prostorih nekdanje tehnične trgovine bo nastal muzej. (Foto: Štefka Sem) poslovnih prostorov površine 460 kvadratnih metrov, jih prodaja že dlje časa. Izhodiščna prodajna cena je bila 175 tisoč evrov. Ker so prostori že dlje časa naprodaj, je občinska uprava v pogajanjih dosegla nižjo ceno 136.500 evrov. Po nakupu prostorov bodo del obnovili in vanj postavili muzej finomehanike in birotehnike. Druga polovica je potrebna večje prenove in bo namenjena muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani. Za prostore, kjer je postavljena sedaj, plačujejo najemnino. Zbirko finomehanike in birotehnike bo Občini Mozirje podaril Ivan Kompan iz Šoštanja. Bogata zbirka je odlično ohranjena in restavrirana, v njej pa so blagajne, fotokopirni, šivalni in pisalni stroji. Za zbirko, ki ima vrednost tehnične dediščine na Slovenskem, je občina že nekaj časa iskala primerne prostore. Štefka Sem Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 7 Iz občin OBČINI LUČE IN KAMNIK Primer dobrega medobčinskega sodelovanja Ob asfaltni preplastitvi nekaj manj kot dva kilometra dolgega cestnega odseka od Kranjskega Raka do parkirišča pri kamnolomu na Rakovih ravneh sta občini Kamnik in Luče pripravili novinarsko konferenco, na kateri sta župana Matej Slapar in Ciril Rosc predstavila primer dobrega sodelovanja in spregovorila o drugih projektih. ZA TRAJNOSTNO IN KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE NA OBMOČJU ALP Matej Slapar se je zavzel za ničelno toleranco do odplak na Veliki planini iz koč na vodovarstvenem območju. S tem namenom bodo v drugi polovici junija organizirali sistematičen odvoz vseh grezničnih gošč iz turističnega območja Velike planine. Ciril Rosc je poudaril dobro sodelovanje pri urejanju ceste do parkirišča na Rakovih ravneh in poudaril, da je eden od prioritetnih ciljev Občine Luče trajnostno ter kakovostno življenje na območju Alp. Tudi zato so vstopili v elitni klub gorniških vasi alpskega prostora, pred nekaj leti so bili izbrani za drugi najlepši kraj, pristopili pa so tudi k zeleni shemi slovenskega turizma. Rosc je še izpostavil, da so v zadnjem času veliko pozornosti poželi kot prva občina z energetsko samooskrbno skupnostjo, nedavno pa so sprejeli odločitev za odkup pogorele planinske koče na Korošici, ki jo nameravajo v doglednem času na novo zgraditi. KRALJEVSKA ETAPA KOLESARSKE DIRKE S CILJEM POD VELIKO PLANINO V sklepnem delu novinarske konference so organizatorji predstavili Dirko po Sloveniji, katere zaključek bo pod Veliko planino na Rakovih ravneh. Četrta etapa dirke bo v soboto, 18. junija, s startom v Laškem. Proga bo vodila tekmovalce preko Zagorja, Rimskih toplic in Izlak, Mengša in Komende do Kamnika, sledil bo vzpon na Črnivec in spust v Gornji Grad. Karavana kolesarjev bo nadaljevala pot skozi Ljubno do Luč, od tam pa do cilja na Rakovih ravneh. Barbara Rozoničnik Župan Ciril Rosc (drugi z leve) je povedal, da je eden od prioritetnih ciljev Občine Luče trajnostno in kakovostno življenje na območju Alp. (Foto: arhiv Občine Kamnik) OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI O odprtih vprašanjih glede vzdrževanja občinskih cest Svetniki Občine Rečica ob Savinji so na 21. redni seji potrdili zaključni račun občinskega proračuna za leto 2021, veliko razprave pa so namenili odprtim vprašanjem glede pogodbe s podjetjem VOC, ki je koncesionar za investicijsko vzdrževanje občinskih cest. KONCESIONAR PREDLAGA VIŠJE CENE ASFALTIRANJA Po prikazu predvidenih in realiziranih prihodkov, drugih prejemkov, odhodkov in drugih izdatkov občine za preteklo leto so svetniki potrdili zaključni račun proračuna Občine Rečica ob Savinji. V nadaljevanju je tekla beseda predvsem o odprtih vprašanjih glede koncesijske pogodbe o investicijskem vzdrževanju občinskih cest. Celjsko podjetje VOC je podalo predlog višjih cen asfaltiranja, pri čemer so poudarili, da bi bil predlog podražitve še višji, če bi dražili 8 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 tudi ostale materiale. Občinska uprava je predlog zavrnila z obrazložitvijo, da je potrebno pred dokončno odločitvijo preučiti koncesijsko pogodbo. Svetniki so soglašali, da se v sklopu koncesijske pogodbe zaključijo dela na tako imenovani pobreški cesti od Trnovca do Homca in odsek v Poljanah, ter zadolžili občinsko upravo, da nadaljuje pogajanja s koncesionarjem. ODSEK DELAVNICA KRIVEC – ODCEP DROZG IZVZET IZ OBNOVE Obnovili naj bi tudi odsek od križišča »pri gruški« do odcepa Drozg. Od križišča do delavnice Krivec je predvidena širitev cestišča, od delavnice Krivec do odcepa Drozg pa le preplastitev v obstoječi širini ceste. Gradbeni odbor Dol-Suha–Poljane je mnenja, da obnova odseka delavnica Krivec – odcep Drozg v dolžini okrog 300 metrov ni smiselna. Asfaltno prevleko so na omenjenemu odseku pred nekaj leti obnovili, stanje ceste je dobro, z izjemo mesta usada, ki v projektu ni predviden za temeljitejšo sanacijo, ampak le za preplastitev. Z namenom gospodarne in smiselne rabe sredstev je gradbeni odbor predlagal, da se odsek delavnica Krivec – odcep Drozg izvzame iz projekta, sredstva pa se prerazporedijo na obnovo makadamskih cest po prioritetni listi. Občinski svet je navedeni predlog potrdil. OBNOVA LE PRI BREZPLAČNEM PRENOSU ZEMLJIŠČ Občinski svet je še odločil, da se bodo od odsekov, ki so predvideni za investicijsko vzdrževanje v sklopu koncesije, obnovili samo tisti, za katere bo občinska uprava pridobila potrebna soglasja oziroma predpogodbe lastnikov za brezplačen prenos zemljišč na občino. Barbara Rozoničnik Iz občin GORNJI GRAD Objavljen razpis za izvajalca gradnje obvoznice Direkcija RS za infrastrukturo je obvestila Občino Gornji Grad, da je bil objavljen razpis za izbor izvajalca gradnje gornjegrajske obvoznice, in sicer za celotno traso. Gradnja bo potekala v dveh delih: zgornji del obvoznice od obrtne cone Smreka do Pekarne Kramer naj bi se gradil v jesenskem času kot rekonstrukcija obstoječe ceste, za spodnji del od Pekarne Kramer do osnovne šole, ki je novogradnja, pa je bila aprila na upravno enoto vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta del gradnje bo zahtevnejši, saj zajema tudi gradnjo mostu preko reke Drete. Štefka Sem Gradnja gornjegrajske obveznice bo potekala v dveh delih. (Fotomontaža: Dalibor Stanič) KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE OBČINA NAZARJE Pohod po lončarski poti za vse generacije Krajevna skupnost Kokarje 26. maja praznuje svoj praznik. Domačini se ob tej priložnosti tradicionalno poklonijo spominu na svoje prednike, ki so bili že v 14. stoletju omenjeni kot kokarski lončarji, v 18. stoletju pa vsesplošno prepoznani kot vrhunski mojstri na področju lončarjenja. Kokarčani praznovanje Pohodnike je na taborniškem prostoru na Lazah pozdravila predsednica KS Kokarje Andreja Zupan. (Foto: ZŠ) obeležijo tudi s pohodom po lončarski poti. OHRANJANJE SPOMINA NA LONČARJE Praznovanje se je začelo že v tednu pred prazničnim dnem, ko je krajevna skupnost starejše krajane pogostila s kosilom v hotelu Ranč Burger Veniše. Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti in nazarski osnovnošolci so jim pripravili krajši kulturni program. Zadnjo soboto v maju so se krajani zbrali na taborniškem prostoru na Lazah, kjer sta jih pozdravila predsednica KS Kokarje Andreja Zupan in v imenu Občine Nazarje direktor občinske uprave Samo Begič. Udeleženci so si nato ogledali razstavo glinenih izdelkov, ki so jih domači ustvarjalci izdelali v okviru dveh lončarskih delavnic. POHOD PO OZNAČENI POTI Zbralo se je lepo število krajanov, med njimi so bili tudi otroci, ki obiskujejo planinski krožek na Osnovni šoli Nazarje. Po ogledu razstave so se pohodniki podali na zanimivo pot, označeno s tablami, na katerih je opisana zgodovina kokarskih lončarjev. Na koncu pohoda, ki jih je vodil skozi Nazarje in okoliške vasi, so se na Lazah okrepčali z malico, za katero so poskrbeli člani PGD Gorica ob Dreti. Tatiana Angioi Gradijo širokopasovno omrežje Gradbena in montažna dela izvajajo ob občinskih cestah. (Foto: arhiv občine) Podjetje GVO, ki se ukvarja z izgradnjo in vzdrževanjem telekomunikacijskih omrežij, je v Nazarjah pričelo z izgradnjo širokopasovnega omrežja naslednje generacije, t. i. GOŠO 5. Omenjeno omrežje bo pokrivalo vasi in naselja v občini Nazarje, ki trenutno še nimajo dostopa do hitrih omrežij. Novo širokopasovno omrežje bo z optičnimi povezavami in elektronskimi napravami nudilo občanom in podjetjem kvalitetne storitve telefonije, interneta in televizije. Gradbena in montažna dela izvajajo ob občinskih cestah in na določenih območjih belih ali sivih lis do naročnika. Zaradi del je ponekod občasno moten promet, zato občane prosijo za razumevanje. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 9 Intervju PETER PODGORŠEK, RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI »Otroci z rečiške šole odhajajo v svet zadovoljni« Foto: Štefka Sem Peter Podgoršek prihaja iz Paške vasi. Od septembra 2008 je ravnatelj Osnovne šole Rečica ob Savinji, pred tem je učil na šoli v Velenju. V času, ko so na Rečici iskali novega ravnatelja, je v tem kraju poučeval na tečaju za odrasle. Povabili so ga, naj kandidira, in bil je izbran izmed štirih kandidatov. • Kako ste se počutili, ko ste prišli na Rečico, saj ravnateljskih izkušenj do takrat še niste imeli? Ko sem prišel na Rečico, sem spremenil smer vožnje od doma in nazaj, število kilometrov pa je ostalo približno enako. Namesto v Velenje sem se začel voziti v Zgornjo Savinjsko dolino. Ob prevzemu ravnateljske funkcije so mi bili v pomoč nekdanji in tudi novi sodelavci, predvsem pa ravnateljici, ki sta to delo na rečiški šoli opravljali pred mano. Tukaj sem se hitro udomačil. • Poleg tega, da ste ravnatelj, tudi poučujete … V Velenju sem poučeval več predmetov, poučujem pa tudi na Rečici. Ponedeljki so zasedeni s poučevanjem. Od začetka sem učil geografijo, sedaj dva razreda poučujem tehnični pouk. Glede na število oddelkov, skupaj jih je enajst, je predpis, da ravnatelj poučuje določeno število ur. Med učenci se dobro počutim, zato mi poučevanje ni v breme, pravzaprav so ponedeljki prav prijetni, saj malo odklopim od ravnateljevanja. • Koliko učencev je na šoli? Šola na Rečici ob Savinji spada med manjše šole, imamo dvesto učencev. 10 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 V letih, ko sem začenjal, je število otizpitih pri učencih opažajo določen prirok zelo padalo, takrat jih je bilo na šoli manjkljaj. Če se to v osnovni šoli še ne 163, zadnja leta pa število znova raste, to pozna zelo izrazito, se potem pokaže v srednji šoli. V vseh letih, kar sem tukaj leto imamo 218 otrok. Manjše šole imaravnatelj, se po pogovoru s starši, ki jih jo svoje prednosti in svoje slabosti. Delo na manjši šoli je manj stresno. Določeje to zanimalo, še nihče ni odločil za ta na delovna mesta nam sofinancira obnačin šolanja. čina, saj po sistemizaciji nimamo pol• Znanje torej ni vprašljivo, bolj nih delovnih mest za določene kadre. socializacija otrok? • Prostorov imate verjetno dovolj, Otrok, ki se šola doma, ob koncu leta saj je šola novejša? dobi ocene le iz določenih predmetov, Šola je res novejša, prostorske stiske znanje iz predmetov, ki se ne ocenjunimamo, je pa po dveh desetletjih že najejo, pa bo moral nadomestiti v sredpočil čas za določene posodobitve in obnji šoli. Večjo težavo vidim v druženju. Letos, v času epidemije covida-19, smo novo. Letos bomo obnovili gospodinjsko učilnico, pred leti smo opremili kinestetično učilnico, treba bo zamenjati sistem »Manjše šole imajo svoje predogrevanja … Občasno obnavljamo strenosti in svoje slabosti. Delo na ho in določene razpoke na objektu. Domanjši šoli je manj stresno.« zidave k sreči niso potrebne, saj je bila v osnovi šola narejena za število otrok, kolikor jih je v povprečju zadnja leta. imeli primere, ko otroci niso prihajali v • Koronavirusna bolezen ni krojišolo zaradi določenih prepričanj. Ko so la celotnega šolskega leta, ki se konse vrnili, so se sošolci od njih izolirali, ker jih toliko časa ni bilo. Kaj se potem čuje, in najbrž je lepo spet delati »po starem«? dogaja z otroki, ki se šolajo doma več Prvo polletje letošnjega šolskega leta let? Nimajo izkušenj, kako funkcionirati je bilo zaznamovano z neljubimi ukrev družbi, in jih tudi ne bodo mogli nadomestiti. Sem spada pomoč in sodepi, kot so testiranje, zaščitne maske in podobno, zato smo s sprostitvijo ukrelovanje med sošolci, pa tudi nagajanje. pov res zaživeli. Učenci od tretjega do devetega razreda so se udeležili šole v naravi, izvedli smo dve prireditvi, sodelovali na številnih kulturnih prireditvah. Šolarji so dosegli kup uspehov na športnem in glasbenem področju ter na raznih tekmovanjih. Vesel sem, da so otroci »Pester nabor hobijev mi vliva energijo za delo.« motivirani in radi (Foto: osebni arhiv) gredo povsod. Seveda država mora omogočati tudi to • Šolanje na daljavo je bilo aktualno kar nekaj časa. Kakšno je vaše obliko izobraževanja zaradi otrok, ki pa se pouka ne morejo udeleževati. mnenje o tovrstnem načinu šolanja? Šolanje na domu je potrebno zakono• V zadnjem času je bilo zasledidajno urediti tako, da bo enakovredno ti kar nekaj primerov medvrstniškega nasilja na šolah. Kako je s tem pri vas? šolanju v razredu. Takšno bi se mi zdeMedvrstniško nasilje je odraz sodoblo v določenih okoliščinah zaradi zdravstvenih težav ali drugih upravičenih nega časa. Razlika med majhno in veomejitev sprejemljivo. Vemo pa, da otliko šolo je tu velika. Problem, poverok s tem, ko se šola doma, veliko izguzan z nasiljem, je lahko na veliki šoli blja predvsem na socializaciji. Učitelji na manj pomemben, na majhni šoli, kjer Intervju je nasilja manj, pa lahko enak problem postane velik. To je prednost, kajti na majhni šoli se vse hitro izve in se lahko hitro odreagira. • Pred desetimi leti sta na šoli začeli z vrstniško mediacijo … Vrstniška mediacija, ki jo je uvajal Jani Prgič, se je pri nas prijela. Vsako leto na šoli usposobimo določeno število mediatorjev, ki se naučijo prepoznavati spore in nasilje in ob pomoči učiteljev mediatorjev te težave rešujejo. K sreči imamo nasilja zelo malo in letos nismo izdali nobenega vzgojnega ukrepa zaradi tega. Največ težav rešimo s pogovorom, dobro pa sodelujemo tudi s starši, kar je zelo pomembno. • Kaj pa porast depresivnih motenj, samomorov, se je število tovrstnih primerov kaj povečalo v epidemiji novega koronavirusa? Na nacionalni ravni je to postal velik problem. Živimo v času globalizacije in velike razlike med otroci na podeželju ali v mestu ni. Vsi imajo podobne interese in dostop do socialnih omrežij, je pa ena razlika: v času epidemije so otroci na podeželju lahko preživljali čas zunaj na zraku, v naravi, kjer so sprostili energijo, za mestne otroke pa je bilo zaprtje težje in zato frustracije večje. Lani po zaprtju smo naredili raziskavo in nismo opazili porasta depresivnih motenj in podobnih težav, se je pa marsikaj dogajalo v lokalnem okolju. V preteklosti smo imeli nekaj primerov, ko so učenci šli za teden ali dva v dom na Rakitno, kjer so jim pomagali reševati določene težave. Sistem to omogoča, vprašanje je le, če otrok dobi pomoč pravočasno oziroma če je pomoči deležen pravi otrok, saj nekateri težave zelo dobro prikrivajo. • Otroci prikrivajo svoje težave? Primer samomora učenke iz Laškega je pokazal, da otroci zelo dobro prikrivajo svoje težave, kajti učenka težav sploh ni kazala. Zato je treba otroke zelo dobro opazovati. Velikokrat starši težav ne opazijo, a ko se otrok enkrat odpre, takrat pomoč lahko in hitro steče. »Vsako leto na šoli usposobimo določeno število mediatorjev, ki se naučijo prepoznavati spore in nasilje in ob pomoči učiteljev mediatorjev te težave rešujejo.« • Kaj menite o učnih načrtih, ki so zelo obsežni? Bi bilo treba kaj spremeniti? Učni načrti bodo v prenovi v naslednjih dveh, treh letih. Žal bi v učne načrte vsi prej kaj dodali kot odvzeli. Dosedanji poskusi sprememb učnih načrtov so padli v vodo. Žrtve učnih načrtov pa niso samo otroci, ampak smo tudi učitelji. Dober učitelj namreč ni tisti, ki bo dosledno izvajal učni program. Vsak učitelj ima v razredu polno avtonomijo, na kak način bo učence pripeljal od ene točke do druge. Tisti, ki zna iz predpisanih učnih načrtov izluščiti najbolj uporabna znanja in jih na prijeten način podati učencem, ta jih bo pritegnil k spremljanju pouka. Žal znamo premalo selekcionirati, kaj je v učnem načrtu balast, in tega je veliko. Ugled učiteljskega poklica je v upadanju. To je posledica odnosa družbe kot celote do določenih poklicev. Žal se učitelji ne znamo pravilno promovirati. Med šolskim letom opravimo veliko popoldanskih dejavnosti, priprav na tekmovanja, nastope in še mnogo je tega, s čimer pokrijemo ure, ko smo doma med počitnicami. Res je, da se o nas največ govori, ko gre za plače, počitnice in še kaj, se »Delo je polno pritiskov, ki pa nate vplivajo toliko, kolikor sam dovoliš.« (Foto: osebni arhiv) Strinjam se z ugotovitvijo, da so učni načrti preobširni, prezahtevni, preveč je faktografskega znanja, a ne verjamem, da bo komu uspelo zelo spremeniti učne načrte. Kot sem rekel, pomembno je, da učitelj razbere, kaj je pomembno za otroke, in jih tega tudi nauči, določene stvari pa preleti. Nacionalno preverjanje znanja je namenjeno otrokom in ne merjenju rezultatov posameznih šol. Če so otroci zadovoljni in nasmejani pri pouku ter na hodnikih med odmori, potem so zadovoljni. • Lahko kot ravnatelj kaj vplivate na to, da učitelji učencem pripravijo zanimive ure? Na naši šoli se poslužujemo fleksibilnega predmetnika. To je način, ki standardno poteka pri predmetih zgodovina, geografija, fizika in kemija. Ure se združujejo in v enem polletju učitelji predavajo le en predmet. Prednost je v lažjem izvajanju raznih eksperimentov, učenci imajo manj predmetov na en dan in manj predmetov za učenje. Ni pa mogoče tega modela uporabljati pri predmetih, ki imajo veliko ur in se zato izvajajo skozi vse leto. Povratne informacije iz srednjih šol so spodbudne in otroci iz rečiške šole odhajajo v svet zadovoljni. • Kako komentirate objave v medijih, kjer učitelje postavljajo ob bok zdravnikom? Ali drži, da ugled učiteljskemu poklicu pada? je pa medijska izpostavljenost učiteljskega poklica začela kazati tudi v pomanjkanju učiteljev, tako razrednih kot predmetnih. Plače so marsikje višje, zato učiteljski poklic ni več privlačen. Težava je tudi v nezadostni fleksibilnosti in tudi politika nam ni naklonjena. Zato se veselim vsakega, ki se odloči za pedagoški poklic. • Izven šole vas poznamo kot navdušenega motorista, v zadnjih letih tudi pilota manjšega letala. Vas vožnja po cesti in v zraku sproščata? Odkar sem ravnatelj na Rečici, na ta poklic gledam drugače, kot sem prej, ko sem bil učitelj. Na manjših šolah je ravnatelj multipraktik, biti mora malo pravnika, računalničarja, šoferja, hišnika ... To zahteva človeka širokega profila in vesel sem, ko se z določenimi opravili umaknem iz strogega pisarniškega dela. Pester nabor hobijev, med katerimi sta tudi letenje z letalom in potovanja z motorjem, mi vliva energijo za delo. Delo je namreč polno pritiskov, ki pa nate vplivajo toliko, kolikor sam dovoliš. Če izluščiš najpomembnejše, ne izgoriš. Naše glavno poslanstvo je učiti otroke in jim zagotavljati varstvo. Tako je življenje bistveno lažje, ostali balast pa rešujem sproti s čim več dobre volje. Za mano in z mano je tudi krasen kolektiv in starši ter lokalna skupnost, s katerimi imam odprt in dober odnos. Pogovarjala se je Štefka Sem Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 11 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA Letos več možnosti za druženje Člani Društva upokojencev Bočna so se zbrali na športnem igrišču in izvedli občni zbor. Zadovoljni zaradi sprostitve omejitvenih ukrepov so si obljubili, da se bodo letos družili, kolikor se bo dalo. LETOŠNJI PLANI BOLJ OPTIMISTIČNI OD LANSKIH Lanskih društvenih aktivnosti zaradi že omenjenih omejitev ni bilo veliko. Mirovala je folklorna skupina Oštarija, prav tako niso organizirali izletov ter drugih druženj. So pa zato letošnji plani bolj optimistični, je povedal predsednik Dani Veršnik, prvi izlet je predviden že v tem mesecu. Ponovno bodo obiskali starejše občane, pri čemer je padel predlog, da bi se jim pri obiskih starejših od 90 let pridružil gornjegrajski župan Anton Špeh. Decembra se bodo podali na pohod po krajevnih mejah, vmes se bo zgodil še kakšen piknik. Najbolj aktivni so bili lani člani pikado sekcije, ki so letos že uspešno nastopili na pokrajinskem tekmovanju: moški so osvojili tretje, ženske peto mesto. MOŽNOST MENJAVE PROSTOROV Župan Anton Špeh je ob tej priložnosti povedal, da je lahko prostore zadružnega doma, ki jih je kupila občina, uporabljajo tudi upokojenci. Slednji so sicer zadovoljni v sedanjih prostorih v šoli, a bodo o tem razmislili. Udeležence zbora je pozdravil tudi župnik Ivan Šumljak in jim zaželel dobrega zdravja ter zadovoljstva. Štefka Sem Bočki upokojenci so se v velikem številu zbrali na občnem zboru. (Foto: Štefka Sem) DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Pametne telefone danes potrebujejo tudi starejši Digitalizacija prinaša številne spremembe tudi pri izvajanju upravnih postopkov, zato uporaba pametnih telefonov in druge informacijske tehnologije postaja potreba tudi za starejše. Zato so se v Društvu upokojencev Ljubno ob Savinji odločili organizirati izobraževanje tudi na tem področju. V lanskem in v začetku letošnjega leta so organizirali tečaje uporabe pametnega telefona in ker je bil interes velik, so v maju pripravili izobraževanje še za dve skupini. Ljubenski upokojenci so si pridobili nove veščine pri uporabi pametnih telefonov. (Foto: arhiv društva) 12 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 NIKOLI NI PREPOZNO ZA NOVA ZNANJA Vsi udeleženci tečaja sedaj znajo sestaviti imenik s fotografijami, pisati sporočila s priloženimi slikami, se orientirati v naravi in preveriti, koliko kalorij so zaužili s posamezno hrano ali pijačo. Margareta Atelšek, ki je v ljubenskem društvu upokojencev zadolžena za izobraževanje in kulturo, je povedala, da je največje zadoščenje organizatorjev zadovoljstvo udeležencev. Slednji so se strinjali z izvajalci izobraževanja iz Ljudske univerze Velenje (LUV), da nikoli ni prepozno za pridobitev novih znanj. JESENI TEČAJI ANGLEŠČINE Jeseni bodo organizirali tečaj angleščine, tako za začetnike kot za tiste, ki si želijo znanje nadgraditi. Veseli so, da jim stoji ob strani LUV. Ne samo, da skupaj z njimi oblikujejo ideje za nove vsebine, prilagojene potrebam starejših, ampak skupaj tudi poiščejo najugodnejše variante izvedbe. Ob zaključku tokratnega tečaja je prišla cela ekipa izvajalcev, ki je udeležencem čestitala in razdelila potrdila o udeležbi. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Pastirstvo na radegundski planini pred prvo svetovno vojno (1) PETER WEISS Leta 1954 je v reviji Slovenski etnograf izšla razprava z naslovom O pastirstvu na radegundski planini, torej na področju nad Radegundo v današnji občini Mozirje. V objavi je izrecno navedeno, da opisuje razmere pred prvo svetovno vojno, pred letom 1914, in tudi še med njo. V nekaj nadaljevanjih bo s kako manjšo posodobitvijo in s kakim komentarjem v oglatih oklepajih ponatisnjen prvi del razprave, brez drugega dela, v katerem so manj zanimivi podrobnejši zgodovinski podatki, ki pa se jih da najti v izvirni objavi. Kot avtorja sta podpisana Radegundčan Anton Hudej (1902–1966), ki je prispeval gradivo in o katerem je nekaj več napisal drugi avtor, Franc Hribernik (1887–1965) iz Braslovč, zgodovinar, kronist in pedagog, ki je nazadnje živel v Mozirju. Na severozahodni strani Mozirja v Zgornji Savinjski dolini je del Karavank, ki se imenuje Golti. (Pravijo tudi Mozirska planina ali samo Planina. To pa je napačno, ker pomeni beseda planina pašnik in nič drugega. Slišimo tudi Mozirska. Pri uporabi te besede mislijo na Mozirsko kočo.) S svojimi vrhovi – Boskovec (1587 metrov) in Medvedjak (1563 metrov) – segajo v višino, kjer prehaja gozd v pašnik ali planino. Na Golteh je planina, ki ji pravijo golčka planina. Kolikor je imajo Šmihelčani, je šmihelska planina, kolikor pa Radegundčani, radegundska planina. (Cerkev svetega Mihaela [v Šmihelu] je župnijska cerkev, cerkev svete Radegunde pa podružnica šmihelske župnije. Obe cerkvi sta na jugovzhodnem pobočju Golti in sta dali ime dvema katastrskima občinama.) Planina je za živinorejo Šmihelčanov in Radegundčanov velikega gospodarskega pomena. Brez nje ne bi mogli uspešno prehraniti živine. Zaradi tega izkoriščajo planino najbrž že od tedaj, ko so se pojavili na sončnih policah na pobočju prvi kmečki domovi. Ni si mogoče misliti, da bi v odročnem goratem okolišu začeli gospodarstvo s poljedelstvom in ne z živinorejo. Toda izkoriščanje planine je v vsakem delu različno. Šmihelska planina je razdeljena, radegundska pa ne. Pripomniti pa je treba, da so tudi Radegundčani želeli, da bi se razkosala, toda razdelitve niso dosegli. Zato je izrabljanje šmihelske planine individualno, radegundske pa kolektivno. In to nas tu predvsem zanima. (Gradivo je dal na razpolago Anton Hudej, po domače Kugler, posestnik v Radegundi 31, pošta Mozirje. – Anton Hudej je bil rojen 1902 na Kebrovem v Radegundi 38, kjer gospodari zdaj [= okoli leta 1950] starejši brat Gregor, rojen 1895. Ker so imeli na Kebrovem v Antonovih prvih letih izkušenega in obenem zgovornega pastirja Matijo Vonto, ki so mu pravili Kebrov Matija, ker je Kebrovo blizu planine in je Anton sam bil v letih 1919, 1924, 1928 in 1933 pastir, je lahko ta dal tu uporabljene podatke. Pred oddajo jih je pokazal še bratu, ki je bil pastir 1914, in to ni bilo zaman.) Zaradi izkoriščanja planine je blizu znane Mozirske koče, ki stoji med zgoraj omenjenima vrhoma od leta 1896, več stanov, kakor se imenujejo pastirske Gostečki stan svojo »moravo«. (Po slovenskem pravopisu 1950 pomeni »morava« toliko kakor nizka mehka trava ob poti, tu pa ploskev, na kateri, kakor pravijo, trava kar sproti dorašča, ker je zemlja pognojena.) Svoji posebni moravi pa imata tudi Zagradišnikov in nekdanji Završnikov, zdaj StenšakKrončev stan, ki sta še bolj oddaljena od glavnega naselja. Vse skupaj se imenuje Hlevišče. (Gostečnik, Zagradišnik, Završnik, Stenšak in Krone so posestniki: Gostečnik, danes [= okoli leta 1950] Franc Goličnik, v Radegundi 41, Zagradišnik, danes Valentin Brezovnik, v Radegundi 29, Završnik v Belih Vodah 52, pošta Šoštanj, Stenšak, danes Franc Podkrižnik, v Teru, pošta Ljubno, Krone, danes Martin Brunet, v Teru.) V dobi, o kateri govorimo, to je pred prvo svetovno vojno, je imel vsak deležnik skupne radegundske planine svojega pastirja, ki je pasel drobnico; skupnega volarja, ki je pasel govejo živino, pa je moral priskrbeti vsako leto Mozirska koča leta 1922 (foto: Andrino Kopinšek) bajte. Pred vrati vsakega stana je ograja, da živina ne more vanj, kadar ga zapusti pastir in ne zapre vrat za seboj. K vsakemu stanu spadajo praviloma goveji hlev, ovčji hlev z ograjenim prostorom pred vrati, »osek« in »loka«. Osek je ograjen senčnat prostor, kjer lahko ovce počivajo, loka pa je ograjen travnik, ki ga avgusta kosijo. Od glavnega pastirskega naselja oddaljen je Gostečki stan. Pognojeni prostor okrog njega ne sega do onega, ki je okrog večjega naselja. Torej ima drug, toda eden izmed njih (Navodnik) vsako drugo leto, drugi (Jug) pa, kadar je mogel. Oddaljena stana sta imela posebnega volarja. Danes [= okoli leta 1950] je to drugače. Med vojno in po vojni so stari pastirji izumrli, novih pa gospodarji niso mogli več dobiti, zato si vsak pomaga, kakor ve in zna, s tem pa je postalo tudi pastirsko življenje drugačno, kakor je bilo. (Navodnik in Jug sta posestnika, prvi, zdaj Martin Gostečnik, na Brezju št. 27, pošta Mozirje, drugi, zdaj Peter Kotnik, v Radegundi 40.) Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 13 Ljudje in dogodki KING'S NIGHT – SPEKTAKEL NA LJUBNEM OB SAVINJI Čudovito glasbeno potovanje v čas Elvisa Presleyja Prvo junijsko soboto se je na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem zbrala množica ljubiteljev glasbe Elvisa Presleyja in rokenrola. Privabili so jih člani skupine Smooth Band, ki so organizirali veliki koncert z glasbenimi gosti. Skupina, ki je leta 2018 v Nemčiji zmagala na tekmovanju za najboljše izvajalce Elvisove glasbe v Evropi, je postala uradni promotor filma o Elvisu Presleyju, ki pride v kinematografe še ta mesec. Obiskovalci so slišali največje Elvisove uspešnice v izvedbi različnih izvajalcev, po koncertu pa so s stoječimi ovacijami dali nastopajočim priznanje za odlično izpeljan koncert. večer« še boljši in še pestrejši, kajti upamo, da bo sledil še kakšen. Priprave so se začele lani maja, junija smo se že dogovorili z godbo. Od januarja do sedaj je vse potekalo na polno in rezultat je bil viden danes. Bilo je odlično.« Oto Pestner, ki je s skupino Smooth Band sodeloval že večkrat, je povedal: »Takšen trenutek je zelo redek, zato je tudi toliko kvalitetnejši. Sem ljubitelj Elvisa kot posameznik in kot glasbenik in sem zelo vesel, da so se lotili tega projekta in da bomo tudi v prihodnje še sodelovali. Na Ljubnem nisem bil prvič in še se bom z veseljem vrnil.« Matija Veninšek, vodja vokalne skupine Rečiški pobi: »Zahvalil bi se za povabilo Smooth Bandu, da nas je vključil v ta velik dogodek. V čast nam je bilo prvič sodelovati z godbeniki in prav je tako, saj smo iz ene doline in moramo držati skupaj. Želja vsakega sloven- Luka Venek: »Idej je bilo še mnogo, ampak za en večer je bilo dovolj. Upamo pa, da bo naslednji »kraljevi večer« še boljši in še pestrejši, kajti upamo, da bo sledil še kakšen.« Duhoviti moderator Franci Podbrežnik se je prelevil v izvajalca Elvisove glasbe. IMENITNA ZASEDBA NA ODRU Smooth Band je na odru gostil Ota Pestnerja in vokalno skupino Rečiški pobi, za instrumentalno spremljavo pa je poskrbela Godba Zgornje Savinjske doline. Zapela je tudi pevka Smooth Banda Nastja Omahna, v izvajalca Elvisove glasbe pa se je prelevil vedno hudomušni moderator Franci Podbrežnik. Glavni vokal Klemen Finkšt se je na koncert pripeljal z ameriškim avtom, ob glasbi izvajalcev so poplesavali člani plesne skupine Bast Arts. Obiskovalce je pred koncertom ogreval DJ Martin13. BILO JE ODLIČNO Vodja skupine Smooth Band in glavni organizator Luka Venek je po prireditvi povedal, da bi bilo težko bolje izpeljati celoten večer, kot so ga: »Idej je bilo še mnogo, ampak za en večer je bilo dovolj. Upamo pa, da bo naslednji »kraljevi 14 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 skega glasbenika je tudi, da enkrat stopi na oder z Otom Pestnerjem, in ponosni smo, da smo lahko prepevali s takšno legendo. Občutki po koncertu so nepopisni, energija na odru je bila sproščena, hkrati pa je bilo malo treme. Veselimo se še kakšnega sodelovanja Oto Pestner je napovedal, da se na Ljubno ob Savinji še vrne. z vsemi, s katerimi smo sodelovali pri tem projektu.« Dirigent Godbe Zgornje Savinjske doline Tomaž Podlesnik: »Sodelovanje je bilo polno izzivov, ampak bilo je odlično. Imeli smo priložnost igrati še druge zvrsti in sprememba je bila pozitivna. Povabila smo bili zelo veseli, morali pa smo se tudi zelo dobro pripraviti. Usklajevanja je bilo kar veliko, nekaj pa tudi improvizacije.« Moderator Franci Podbrežnik: »Repriza dogodka bo 25. junija v okviru Festivala Lent v Mariboru. To je bila premiera, sedaj pa gremo samo še naprej.« Štefka Sem, foto: Maruša Pavlič Nastopajoči so bili po koncertu deležni stoječih ovacij občinstva. Ljudje in dogodki, Prejeli smo OBMOČNI ZBOROVSKI BUM 2022 Ubrana pesem iz grl 250 mladih pevcev in pevk Mozirsko športno dvorano je 1. junija preplavila mladost desetih pevskih zborov zgornjesavinjskih osnovnih šol. Območna revija otroških in mladinskih zborov je bila tokrat drugačna od dosedanjih, saj so pevci prepevali skupaj kot en sam velik zbor. DRUGAČEN KONCEPT REVIJE Tudi območne revije drugod po Sloveniji so bile letos takšne, saj so šolarji prepevali iste pesmi, ki so bile izbrane s strani Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zgornjesavinjske šole so v februarju prejele glasbene podlage, ki jih je pripravil glasbeni pedagog Toni Acman. Mladi pevci so nato vadili in pilili podrobnosti vse do dneva, ko so stopili skupaj in občinstvu z veseljem in zanosom pokazali, kaj so se naučili. ZAČELI Z ZDRAVLJICO, KONČALI Z DNEVOM LJUBEZNI Udeležence revije je uvodoma pozdravil župan Ivan Suhoveršnik in pevcem na dušo položil željo, naj nikoli ne opustijo petja slovenskih pesmi. O pesmih govori tudi pregovor, ki pravi, da kdor poje, zlo ne misli. Povezovalec Nejc Slapnik je zbrane popeljal skozi program, ki je obsegal osem pesmi, začenši z Zdravljico in zadnjo Dan ljubezni. Pri vsaki pesmi se je zamenjal zborovodja, za klavirsko spremljavo je poskrbel Toni Acman. NOBENA URA VAJ PREVEČ Nastopajočim in poslušalcem sta pozdravne besede namenili tudi Petra Klepec, ravnateljica OŠ Mozirje, in Mihela Jagodic, producentka za vokalno glasbo na skladu za kulturne dejavnosti. Ob koncu so nasmejani obrazi pevk in pevcev kazali, da nobena ura, včasih tudi napornih pevskih vaj, ni bila odveč ali preveč. Benjamin Kanjir Pri vsaki pesmi združenega zbora se je zamenjal zborovodja, za spremljavo je poskrbel Toni Acman. (Foto: Benjamin Kanjir) OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Nadobudni bralci v kinu Bralni značkarji OŠ Nazarje v celjskem Cineplexxu (foto: arhiv šole) Vi o Savinjskih novicah Lidija Zajc Petrovič, vodja Medgen borze na Rečici ob Savinji Časopis Savinjske novice poznam že od otroštva. Vedno so bile prisotne na mizi v kuhinji, vsak konec tedna. Savinjske novice so povezovalnik Zgornje Savinjske doline, ki krajane obveščajo o aktualnih dogajanjih. Njihova vsebina je raznolika, zanimiva, mogoče pogrešam kakšen kotiček, namenjen mlajši populaciji in otrokom. MŠ V letošnjem šolskem letu so se učenci Osnovne šole Nazarje spet izkazali kot dobri bralci in ljubitelji pustolovščin. Potem, ko so preživeli aprilsko noč v šolski knjižnici, so se v petek, 27. maja, bralni značkarji od 6. do 9. razreda odpeljali v celjski Cineplexx in si ogledali film Vesolje med nami. Spremljali so filmskega junaka Tobija, ki se srečuje z vsakdanjimi lepimi in manj lepimi odnosi ter odkriva nebesne galaksije, na srečo pa najde tudi svojo. Z mislijo Georga R. R. Martina »Kdor bere knjige, živi tisoč življenj« se bralci OŠ Nazarje podajajo novim bralnim izzivom naproti. K. F. Vuga Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 15 Organizacije, Oglasi JUNAKI NAŠEGA ČASA Jon Kanjir nagrajen kot prostovoljec na državni in lokalni ravni Slovenska filantropija je Gimnaziji Celje – Center ponovno podelila priznanje za izjemno delo na področju prostovoljstva. Priznanje so v imenu šole prevzeli dijaki, med njimi tudi Jon Kanjir iz Mozirja, ki je letos prejel tudi naziv naj prostovoljec Mestne občine Celje. GCC MED VODILNIMI NA PODROČJU PROSTOVOLJSTVA Ob tednu prostovoljstva, ki je potekal od 23. do 29. maja, je Slovenska filantropija 25 vzgojno-izobraževalnim zavodom iz vse Slovenije podelila naziv Junaki našega časa za šolsko leto 2021/2022. Naziv je ponovno prejela Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja PONOVNI JAVNI POZIV za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2022 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju Občine Nazarje. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Nazarje in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa. 2. Čas razpisa od 16. 6. 2022 do vključno 20. 7. 2022. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Vlogo je potrebno poslati v zapečateni kuverti, kuverta mora biti na sprednji strani označena z napisom »NE ODPIRAJ–PONOVNI RAZPIS MKČN 2022«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do srede, 20. julija 2022, do 17. ure. Na hrbtni strani mora biti naziv in polni naslov vlagatelja. Številka: 355-0006/2022 Datum: 13. junij 2022 16 Matej PEČOVNIK, župan Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Priznanje so v imenu Gimnazije Celje – Center prevzeli dijaki, med njimi tudi Jon Kanjir. (Foto: arhiv šole) tudi Gimnazija Celje – Center (GCC), ki jo vodi ravnatelj Gregor Deleja. Priznanje so v imenu šole na osrednji prireditvi, ki je potekala v Kamniku, prevzeli dijaki Jon Kanjir, Ula Polutnik in Robin Lokar Radkovič ter mentorica Dijaške skupnosti GCC Marjana Turnšek. SOLIDARNOST VSE POMEMBNEJŠA Namen natečaja je razvoj prostovoljstva otrok in mladih v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, cilji natečaja pa krepitev solidarnosti v šolah in dijaških domovih, aktiviranje šolarjev za skupinske prostovoljske projekte, ki pomenijo novo kakovost življenja ali rešitev problema v skupnosti, promocija prostovoljstva med otroki in mladimi, spodbujanje samoiniciativnosti otrok in mladih in senzibiliziranje učencev za potrebe soljudi v ožjem in širšem okolju. KANJIR PROSTOVOLJEC LETA V CELJU GCC je na natečaju kandidirala z največjimi prostovoljskimi in dobrodelnimi projekti letošnjega šolskega leta. Slovenska filantropija je Jonu Kanjirju, dijaku iz Mozirja, že drugo leto zapored podelila naziv Junaki našega časa. Obenem je letos na 17. festivalu prostovoljstva dobil priznanje za naj prostovoljca leta 2021 v kategoriji od 16 do 19 let, ki ga podeljujeta Mestna občina Celje in Mladinski center Celje. POMOČ DRUGIM ME OSREČUJE IN MOTIVIRA Svoje delovanje na področju prostovoljstva je Jon komentiral takole: »Sam opažam, da me zares zadovoljnega in hvaležnega dela občutek pomoči drugim. To me zares osrečuje in motivira. Prostovoljstvo človeka hitro nagovori in postane podzavesten del njegovega življenja. Prav zaradi dobrega občutka ob pomoči drugim sem se odločil za aktivno sodelovanje na različnih prostovoljskih ravneh. Trenutno mi je še posebej pri srcu delo s starejšimi, sicer pa delam tudi z mladimi. Kolikor le lahko, pomagam tudi v nekaterih društvih in skupinah. Želim si, da bi s svojo držo širil nasmehe, ljubezen, predvsem pa veder pogled na življenje.« Vesna Petkovšek Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Božidar Sevšek o dogodkih v času osamosvajanja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je zadnji petek v maju v Jakijevi hiši v Nazarjah pripravilo veteranski večer, katerega gost je bil Božidar Sevšek, predsednik območnega veteranskega združenja v Celju in predsednik pokrajinskega odbora zahodnoštajerske pokrajine. Z udeleženci večera je delil svoje spomine na čas osamosvajanja Slovenije. V SPOMIN NA UPOR PROTI ODDAJI OROŽJA Veteranski večer veteransko združenje vsako leto pripravi v spomin na upor proti oddaji orožja Teritorialne obrambe (TO) Jugoslovanski armadi (JLA) v Nazarjah, kar je v uvodnem pozdravu Udeleženci večera so izvedeli veliko zanimivih podrobnosti iz časa osamosvajanja Slovenije. (Foto: Benjamin Kanjir) omenil tudi predsednik združenja Janko Vrtar. Nekaj spodbudnih misli in zahvalo za dejanja v času osamosvajanja je nato udeležencem večera namenil nazarski župan Matej Pečovnik. OD PRIPRAV NA OSAMOSVOJITEV DO VOJNE ZA SLOVENIJO Pogovorni večer z zanimivim gostom je vodil Franci Kotnik. Sevšek je svojo pripoved začel s svojo zaposlitvijo na štabu TO v Celju in jo nadaljeval z opisom dogodkov do začetka osamosvojitvene vojne ter skozi njo. Tudi tisti, ki so v vojni sami sodelovali, so ob tej priložnosti izvedeli zanimive podrobnosti. ZASLUŽEN, DA SO TERITORIALCI DOBILI OROŽJE Da so šle stvari v pravo smer in da se je vojna tako hitro končala, ni bil dovolj le pogum, ampak tudi zvrhana mera taktike ter pogajalskih spretnosti, česar Sevšku ni manjkalo. Njegov pristop, poznanstva, predvsem pa odločnost pri izpeljavi zastavljenih aktivnosti so prispevali k temu, da se je na območju Celja vse dobro končalo. Sevšek sodi v ozek krog tistih, ki so zaslužni, da je zaseženo orožje TO iz skladišča JLA v Bukovžlaku prišlo v roke branilcev samostojne Slovenije. Benjamin Kanjir RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Uspešno zaključeno družinsko tekmovanje na ribniku Mozirski ribiči se maja vsak petek družijo ob ribniku. Štiri petke zapored organizirajo štiri tekme v lovu rib s plovčkom, seštevek vseh tekem pa določi zmagovalca. Letos je bila ribiška sreča najbolj na strani Ferda Mavriča. »RIBA JE DOBRO DELALA« Na eni strani ribnika je tekmovalo 18 članov ribiške družine, na drugi strani pa se je med sabo pomerilo šest mladincev. Tekme so trajale po tri ure, ribolovna mesta so bila vsakič znova izžrebana. Po nekaj minutah priprave so ribiči namočili trnke z vabami in pričelo se je plovčkanje. Riba je dobro delala, kakor se reče v ribiškem žargonu, v času vseh tekem. Vsaka ulovljena riba je tekmovalcu prinesla točko, ki jo je sodnik zabeležil, nato pa je bila riba izpuščena nazaj v vodo. ZMAGOVALCA FERDO MAVRIČ IN URH ŠVENER Na koncu vseh štirih tekem se je vsakemu ribiču odštel najslabši rezultat oziroma najslabša uvrstitev, za skupni rezultat so štele tri najboljše. Zmagovalec je tako postal Ferdo Mavrič, na drugo mesto se je uvrstil Jože Pečnik, tretje mesto pa si je priribaril Emil Germadnik. V konkurenci mladincev je imel najboljše ulove Urh Švener, drugi je bil Žan Bastl, tretji pa Enej Poličnik. Benjamin Kanjir Vsaka ulovljena riba je tekmovalcu prinesla točko. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 17 Ljudje in dogodki RUTH VANHOOF Z LJUBNEGA OB SAVINJI Belgijske ravnice zamenjala za hribe in planine Ruth Vanhoof se je pred dvema letoma na dopustu prvič srečala z lepotami Zgornje Savinjske doline. Po kratki vrnitvi domov v Belgijo se je vrnila v naše kraje in tukaj namerava tudi ostati. Obkrožena s planinami, čistimi rekami, dobro kulinariko in prijaznimi ljudmi je za svoj dom izbrala Ljubno ob Savinji, kjer živi s svojim fantom Luko. DELO NA POLICIJI Ruth je odraščala v mestu Mol v Belgiji. Srednje veliko mesto, kjer so nekoč večinoma priseljenci delali v rudnikih in ustvarjali jezera zaradi kopanja peska za steklo, je bilo dolgo njen dom. Po srednji ekonomski šoli se je vpisala na študij socialnega dela in ga tudi dokončala, ni pa nikoli delala v tem poklicu, zaposlila se je namreč kot tajnica na krajevni policiji. BOLEZEN JE SPREMENILA VSE Pred šestimi leti se je vse spremenilo. Začelo se je z bolečinami v mišicah in sklepih, po dveh letih preiskav so zdravniki ugotovili, da je zbo- Ruth je gurmanka, s fantom rada obiskujeta gostilne. časa v Poljanah nad Rečico ob Savinji. Naši kraji so ji bili vedno bolj všeč, kakor tudi prijaznost in odprtost ljudi. Vajena belgijskih ravnic je uživala v pogledu na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. In nekega dne je sprejela odločitev, da ostane. Spoznala je Luka, rodila se je ljubezen in zaživela sta skupaj na njegovem domu na Ljubnem. VSE BOLJ DOMAČA S SLOVENŠČINO Jezikovne bariere premagujeta z uporabo angleščine. V severovzhodnem delu Belgije, kjer je bila doma, govorijo holandski jezik. Slovenščina ni lahka, pravi Ruth, a se je v dveh letih že veliko naučila. Bere časopise, posluša slovenske radijske programe, besedila pesmi si prevaja v mislih. Všeč ji je Obožuje slovenske planine. lela za manj znano, a vedno bolj pogosto boleznijo fibromialgijo. Po postavljeni diagnozi je postala upokojenka. Po prvem obisku Slovenije je ugotovila, da je tukaj življenje bolj umirjeno kot v Belgiji, okolje pa idealno za sprehode, ki jih pri njeni bolezni zelo priporočajo. VŠEČ SO JI KRAJI IN LJUDJE Med dopustom je najprej bivala v počitniški hiši na Ljubnem, nato pa nekaj 18 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Slovenija je sedaj njena dežela in v Belgijo se bo vračala le še na obiske. kar nekaj slovenskih glasbenih skupin in veseli se koncertov v živo. Nekaj težav ji povzroča lokalno narečje in hitra izgovarjava, a se tudi s tem uspešno spopada. V načrtu ima obisk tečaja slovenščine, saj jo po petih letih bivanja v Sloveniji čaka preizkus znanja našega jezika, če bo želela pridobiti stalno bivališče. ODKRIVANJE SLOVENIJE Upokojensko svobodo jemlje resno. Bolezen, ki jo ima, ni ozdravljiva, bolečine so nemalokrat hude, zato vsak dan, ko lahko, izkoristi za hojo, sprehode s psom, druženje s prijatelji in odkrivanje različnih delov Slovenije. Obiskala je že številne kraje, pred kratkim pa je prejela vabilo Radia Si za obisk skritega kraja v Sloveniji, ki ga bosta obiskala z Luko. Oba sta gurmana in rada obiskujeta gostilne. LJUBITELJSKA KUHARICA Slovenska hrana, pravi Ruth, je zelo okusna. Razlika je v tem, da je v Belgiji krompir ena glavnih jedi, porcije mesa so manjše, več jedo zelenjave. Zelo ji je všeč zgornjesavinjski želodec, obožuje tudi kuhanega. Žlikrofe in štruklje ima prav tako zelo rada, le vampi ji od vseh jedi do sedaj niso šli v slast. Rada kuha in vsak dan pripravi kaj novega. Kombinira belgijsko hrano s slovensko, po kuhinji pa se rad suče tudi Luka, ki se je učil za kuharja, delal pa je tudi kot picopek. PRIČAKUJE DRUGI OBISK MAME Ko je sama doma ali ob slabšem vremenu Ruth na plan privleče volno in se loti pletenja. Plete šale, kape in rokavice. Zraven posluša radio in se uči jezi- Marsikatero narečno besedo je usvojila pred pravilno slovensko, na primer šajtrga. ka. Marsikatero narečno besedo je usvojila pred pravilno slovensko, na primer šajtrga. Najtežje ji je bilo na začetku povezati črki l in j, sedaj ji to gre brez težav. Na Ljubnem jo bo v kratkem drugič obiskala mama, z Luko sta bila dvakrat v Belgiji, kjer sta raziskovala mesta in številne vrste piva, po katerem je ta država znana. NEKOČ BO UŽIVALA V RAZGLEDU Z RADUHE Kakšnih posebnih želja za prihodnost Ruth, ki je po naravi skromna, nima, najbolj si seveda želi zdravja in dobrega počutja. Počasi osvaja nižje vrhove in upa, da bo nekega dne uživala v čudovitem razgledu z Raduhe. V njeni rodni deželi je najvišji vrh 700 metrov nad morjem, pa še na tega so postavili nekaj stopnic, da so prišli do te številke. Slovenija je sedaj njena dežela in v Belgijo se bo vračala le še na obiske. Štefka Sem, foto: osebni arhiv Ljudje in dogodki RAZSTAVA LESENIH PLASTIK RADOVANA WEISSA V OKONINI Drevesne grče in bule pozdravi tako, da jim vdihne življenje Ko je Radovan Weiss, podjetnik iz Okonine, vrsto let zase izdeloval zanimive kreacije iz lesa, se, kot je dejal, še zdaleč ni zavedal, kam ga bo zapeljala pot njegove strasti. Grče, panje in neobičajna debla je le zbiral in v prostem času odkrival v njih oblike iz človeškega in živalskega sveta, kakor tudi iz vsakodnevnega življenja. Pred štirimi leti je postavil prvo pre- je, da Weissova dela zbujajo občudovanje, hkrati pa imajo izdelki tudi praktično vrednost. Avtorja odlikuje izjemna domiselnost in mojstrstvo v končni obdelavi. Drevesne grče in bule pozdravi tako, da jim vdihne dolgotrajno življenje, s tem ko polepšajo domove, poslovne prostore, ateljeje ... Predmete iz 170 vrst Radovan in Katarina Weiss sta odličen tandem. lesa je mogoče videti na razstavi, od tega iz 71 slovenskih avtohtonih vrst. gledno razstavo teh unikatnih izdelkov in požel navdušenje obiskovalcev, ko pa je pred nedavnim pri izdelavi dosegel številko 2222, se je navdušen lotil priprave nove razstave. DELA, KAR GA VESELI Za drugo razstavo je skupaj s soprogo Katko Weiss in družinskimi člani uredil osem večjih prostorov z mizami in razstavnimi policami ter posebej za to priložnost izdelanimi vitrinami. Radovan kot podjetnik postopoma prepušča delo sinu Simonu, sam pa se vse bolj predaja tistemu, kar ima res rad: »Dokler bom živ in sposoben ustvarjanja, bom delal to, kar me veseli in bogati moj ožji krog družine ter prijateljev.« IZJEMNA DOMISELNOST IN MOJSTRSTVO V KONČNI OBDELAVI Ob odprtju razstave s 1600 od zdaj že 2287 izdelkov so pripravili lep glasbeni program. Na harmoniko je zaigrala osemletna Maša Juhart, svoje znanje na tem instrumentu je pokazal tudi Radovanov sin Robi. Lojze Gluk je predstavil svoj pogled na razstavo iz zornega kota okoljevarstvenika in gozdarja, doc. dr. Marta Svetina Veder pa kot ekologinja in geologinja. Dejala »Plemenito plemeniti oplemeniti,« je v knjigo vtisov zapisal dr. Karel Gržan. APOVA DOMAČIJA V NOVI VLOGI Pater dr. Karel Gržan je v knjigo vtisov zapisal: »Plemenito plemeniti oplemeniti.« Svoj zapis je pokomentiral takole: »Problem našega časa je, da želi vse poenostaviti, narediti na enotni osnovi. Rado v naravi odkriva svojstvo, skozi katero nam pomaga videti in razumeti nekaj več kot le rutino o lesu. Fascinantno je, koliko tega izdela in odkrije v zares zelo kratkem časovnem obdobju. To je unikum.« Na razstavi je mogoče videti predmete iz 170 vrst lesa, od tega iz 71 slovenskih avtohtonih vrst. S tem je Apova domačija v Okonini, ki je od leta 2001 Weissov dom, dobila poleg podjetniške vsebine vlogo galerije. BREZ PODPORE NAJBLIŽJIH NE BI ŠLO Lesene figure so najrazličnejših oblik in velikosti, veliko jih je glede na njihovo podobo mogoče uvrstiti v živalski svet oziroma v naravno okolje, nekaj pa jih sodi v urbano okolje sodobnega človeka. »Vsega tega ne bi dosegel, ne bi zmogel brez pomoči Lesene figure so najrazličnejših oblik in velikosti. družine in nekaterih prijateljev ter strokovnjakov. Še posebej pa ne brez svoje najpomembnejše pomočnice in življenjske partnerice Katke. In ne brez ljudi, ki me odkrito spodbujajo, nekateri moja dela celo občudujejo. Vsem sem dolžan veliko zahvalo!« je ob tej priložnosti povedal ustvarjalec. PUSTITE REALNOST IN SE PREDAJTE ZGODBAM Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je dodal: »Obisk na Apovi domačiji je vsakič izlet v ustvarjalni svet našega občana Radovana Weissa, ko je najbolje pred vrati pustiti realnost življenja in se predati zgodbam, ki jih v lesu ustvarja marljivi podjetnik in umetnik. Že predstavitev iz lesa navdihnjenih podob in predmetov kaže na njegovo popolno predanost ustvarjanju. Izdelki, tako skrbno izluščeni iz lesa, nas s svojo mehkobo in toploto vzamejo medse in vsak zase pripovedujejo zgodbo. Skozi njih ujamemo tudi dušo ustvarjalca. Rado je vedno, s pozitivnim pristopom in navdušeno pripravljen sodelovati pri dejavnostih v Okonini, kjer je našel pravo mesto med ljudmi in ustvaril pravi atelje stoterih zgodb in naključij. Ob prastari Apovi trti odpira nov prostor, vreden ogleda, razmisleka in občutenja«. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 19 Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Globoka zahvala začetnikom planinstva na Ljubnem V kulturno poslovnem centru KLS na Ljubnem se je prvi junijski petek zvečer zbrala pisana druščina prijateljev planin, predvsem pa članov in podpornikov Planinskega društva Ljubno ob Savinji. Ljubenski planinci so s proslavo obeležili sedem desetletij organiziranega planinstva v kraju. RAZNOLIK MOZAIK PRAZNOVANJA OBLETNICE Skozi kulturno obarvan program proslave je prisotne popeljala moderatorka Elizabeta Jakop, ki je s citati misli različnih avtorjev na temo planinstva, narave in druženja na doživet način povezovala posamezne točke programa, ki so jih prispevali pevci, recitatorji in gosti. Vsak od njih je dodal svoj delček v mozaik praznovanja 70-letnice planinskega društva. TUDI GOSTJE IZKAZALI ČAST JUBILEJU Med govorniki velja izpostaviti predsednika društva Bernarda Štiglica, predsednika Planinske zveze Slovenije Jožeta Rovana in ljubenskega župana Franja Naraločnika. S svojo prisotnostjo je ljubenskim planincem ob Prejemniki bronastih priznanj ob jubileju PD Ljubno ob Savinji nadaljujejo njihovo delo. Jože Rovan je v svojem govoru poudaril fenomen prostovoljstva v slovenskem planinstvu, ki predstavlja izjemo v širšem evropskem prostoru. Njegovo prispodobo, da Predsednik planinske zveze je ob 70-letnici podelil Planinskemu društvu Ljubno jubilejno listino za uspešno delo in prispevek k razvoju planinstva na Slovenskem. Za konec velja omeniti misel neznanega avtorja, zapisano na vabilu na proslavo: »Največje nagrade niso posledica dosežkov ali lastnine, ampak odnosov.« Tekst in foto: Franjo Atelšek DIRKA PO SLOVENIJI Navijajte za kolesarje ob progi V kulturnem programu so nastopile tudi pevke Kvarteta Štiglic. okrogli obletnici delovanja izkazal priznanje tudi direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek in predstavniki sosednjih planinskih društev. FENOMEN PROSTOVOLJSTVA V PLANINSTVU Bernard Štiglic je v svojem nagovoru popeljal obiskovalce skozi 70 let delovanja društva. Ob tem se je še posebej zahvalil starejšim generacijam, ki so začele s planinstvom na Ljubnem in tlakovale pot sedanjim rodovom, da lahko 20 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 je koča na Travniku kot nekakšna hišica Janka in Metke, si bodo ljubenski planinci zagotovo zapomnili. LISTINA ZA USPEŠNO DELO IN PRISPEVEK K RAZVOJU PLANINSTVA Ob okrogli obletnici so v društvu izdali zbornik, v katerem je v sliki in besedi predstavljeno delovanje društva v preteklih desetletjih. Kot se za takšen dogodek spodobi, so bila zaslužnim posameznikom na proslavi podeljena priznanja za njihov doprinos pri razvoju društva. V sredo, 15. junija, se je s prvo etapo začela 28. kolesarska dirka po Sloveniji, ki se bo končala v nedeljo s ciljem pete etape v Novem mestu. Tretja etapa v petek, 17. junija, s startom v Žalcu in ciljem na celjskem gradu, bo potekala tudi skozi občini Mozirje in Nazarje, četrta etapa v soboto, 18. junija, s startom v Laškem in ciljem pod Veliko planino, pa tudi skozi občine Gornji Grad, Ljubno in Luče. Trase in časovnice posameznih etap so objavljene na spletni strani dirke, gostujoče občine pa vabijo občane, da tekmovalce v čim večjem številu spodbujate ob progi. KF Ljudje in dogodki DOBRODELNI PROJEKT RADIA 1 Deželaka junaka navdušeno pozdravili tudi Zgornjesavinjčani Radio 1 je tudi letos organiziral dobrodelno akcijo Deželak junak z Miho Deželakom v glavni vlogi. Slednji je v sedmih dneh prevozil Slovenijo in s pomočjo poslušalcev zbiral denar za otroke iz socialno šibkih družin. Skupno mu je uspelo zbrati 924.116,75 evrov, del druge etape pa je prevozil skozi Zgornjo Savinjsko dolino. V četrtek, 2. junija, zjutraj je Deželak startal na Ljubnem ob Savinji. Pri Za začetek poti z Ljubnega je Deželaka junaka na kolesu spremljal komik Gašper Bergant. (Foto: Štefka Sem) V Mozirju so sprejem za Deželaka pripravili gasilci, v velikem številu so se jim pridružili šolarji. (Foto: Ciril M. Sem) kulturnem domu ga je pričakalo kar nekaj ljudi z županom Franjem Naraločnikom na čelu. Deželakov sopotnik na prirejenem kolesu je bil ta dan za začetek komik iz Luč Gašper Bergant, ki je poskrbel za dobro razpoloženje in pozitivno energijo. Deželaka so za rokav »cukali« otroci, ki so se želeli z njim fotografirati, v posebno škatlico pa so metali svoje prispevke. V Mozirju so sprejem za Deželaka pripravili gasilci, v velikem številu so se jim pridružili mozirski šolarji. Dobrodelna pustolovščina se je osmo leto zapored zaključila na Debelem Rtiču, kjer je Deželaka in njegovo ekipo pričakala ogromna množica navdušenih podpornikov. Z zbranim denarjem bodo na morje lahko odpeljali več kot tisoč otrok. Štefka Sem BAR IN MOTO KLUB RDEČA ARMADA Proslavili dan mladosti in 20. obletnico delovanja V baru Rdeča armada v Kokarjah so v organizaciji Društva motoristov, kolesarjev in prijateljev obeležili dan mladosti. S praznovanjem 25. maja, Predsednik Društva motoristov, kolesarjev in prijateljev Boris Vovk je pred barom Rdeča armada pozdravil »tovariša Tita«. (Foto: arhiv društva) praznika mladine v nekdanji državi Jugoslaviji, je namreč sovpadala 20. obletnica delovanja bara in moto kluba Rdeča armada. Dogodku primerno jih je obiskal sam »tovariš Tito« in z zbranimi obujal spomine na nekdanje čase. V Rdeči armadi so letos šestič zapovrstjo pripravili praznovanje dneva mladosti. Za organizacijo dogodka so poskrbeli člani Društva motoristov, kolesarjev in prijateljev s predsednikom Borisom Vovkom na čelu, vsebino dogodka pa so tokrat razširili na praznovanje 20. obletnice bara in kluba. Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva, v nadaljevanju pa še predstavniki gostujočih sorodnih klubov iz različnih koncev Slovenije. Sledila je podelitev priznanj ustanovnim članom Moto kluba Rdeča armada, v nadaljevanju pa je bilo dovolj časa za druženje in okrepčilo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 21 Zahvale DRAGA MAMA – mama Tončka In nikoli več ne bo, kot je bilo. Ko smo se ob tebi še zadnjič zbrali in na zadnjo pot pospremili smo te, so gornjegrajski zvonovi zapeli. Le malokrat tako, kot tebi, mama, v čast in v slovo, s prav posebnim glasom zadoneli. To je bil res poseben zvok zvonov, ki te pospremil je v nebo. In v naših srcih za vedno pustil spomin nate, odslej, ko te med nami, več ne bo. Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam vedno bo živel. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš. Postala si naš angel, ki nad nam lebdiš! 14. junija bi minilo točno 85 let, ko je tvoj jok prvič odmeval na Ugovški kmetiji. Bila si druga od devetih otrok. Že kmalu se je videlo, da tvoje življenje ne bo z rožicami postlano. Pri svojih rosnih devetnajstih letih si se morala spopasti s hudo bolečino, saj si izgubila obe najmlajši sestrici, ki ju je bog vzel k sebi komaj nekaj dni po njunem rojstvu. Vaša družina je bila zavita v temo. A na vas je kmalu posijalo sonce z imenom Zvonka, ki je s svojim prihodom pobožala vaše ranjene duše. Sreča je bila velika, ko sta si z atom leta 1957 obljubila večno zvestobo in kmalu za tem povila drugorojenko Francko. Tri leta kasneje si se s punčkama pod ramo podala na kmetijo Spodnji Kos, kjer sta si z atom ustvarila dom. Kmalu se vam je pridružila Irena, za njo pa dvojčici Stanka in Andreja. Ko si pod srcem nosila šestega otroka, je bil ata v velikem pričakovanju sina, vendar je na svet prijokala Tinka oziroma Tintara, kot jo je kasneje klical. Mislim, da ni nikogar v naši veliki družini, ki ne bi vedel za atovo neizmerno željo po sinu. Vendar ga ni dočakal. Je pa dočakal pet čudovitih zetov in tudi zaradi njih si lahko mirna, ljuba mama. Svoje zlate punčke si pustila v dobrih rokah. Tvoje telo je bilo tako utrujeno, da ti res ni več služilo, kot bi moralo. Želja po ponovni združitvi s tvojim ljubim atom je bila prevelika in ta življenjska energija, ki si jo imela, je počasi ugašala. Že ko je ata umrl, je velik del tebe odšel z njim. Zaspala si potiho in mirno, ko so ti tvoje punce zagotovile, da bodo dobro in lahko ležeš k večnemu počitku. Olajšano si jim še zadnjič stisnila roko v slovo in zaspala. Draga naša mama Tončka, iskrena hvala za vso dobroto, ki si jo delila med vnuki in pravnuki. Nisi nam bila samo babica, bila si nam mama. Prav vsi smo bili tvoji ljubljeni in vsako nedeljo si tako težko čakala, da te obiščemo. Kljub temu, da je bilo tvoje srce tako veliko, da si imela prostor v njem čisto za vsakega izmed nas, je bilo tvoje telo preveč izčrpano, da bi dočakala prihod še treh pravnukov, ki te bodo poznali samo po naših pripovedih. V imenu vseh ti obljubim, da bomo poskrbeli, da bo tvoja neizmerna ljubezen živela večno, pa čeprav samo v naših srcih. Srce se mi lomi, ker vem, da me tvoj širok nasmešek ne bo več pričakal na Kosovem pragu. Počivaj v miru, naša zlata mama. ZAHVALA Antonija ŠPEH 14. 6. 1937 – 5. 6. 2022 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen pogreb, pevcem, Lidiji za poslovilne besede, praporščakom in pogrebni službi Morana. Zahvala dr. Blažičevi in patronažnim sestram za lajšanje bolečin ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi citrarki Mojci Kumprej za čudovito spremljavo mamine ljube melodije »Cvetje v jeseni«. Vsi njeni 22 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Zahvale, Kronika, Oglasi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč v nebesih je. ZAHVALA Janez ROČNIK Martin BITENC 31. 8. 1953 - 7. 6. 2022 14. 11. 1943 – 20. 5. 2022 Um nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume in boli. Ob težki izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala patronažnima sestrama Maji in Alenki ter osebju paliative SB Slovenj Gradec za lepo oskrbo. Hvala pogrebcem, praporščakom, kaplanu Ivanu Hrastniku, diakonu Stanku Čeplaku in župniku Ivanu Šumljaku, govornikoma, pogrebni službi Morana ter ljudskim pevkam Pušeljc in pevcem MPZ KD Bočna. Iskreno hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranjali v lepem spominu. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se zahvaljujemo za vso pomoč, izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala pogrebni službi Morana, praporščakom, pogrebcem konjeniškega in gasilskega društva, pevcem za odpete pesmi. Hvala gospodu župniku Ivanu iz Mozirja in diakonu Stanku. Hvala dr. Leskovšku, sestri Marti in Mileni za dolgoletno pomoč. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste si vzeli čas in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZLORABA OSEBNIH PODATKOV • PLANINEC ZDRSNIL IN SE POŠKODOVAL Mozirje: 11. junija je oškodovanka obvestila policiste, da je neznanec zlorabil njene osebne podatke in pri podjetju Telemach sklenil naročniško razmerje ter v njenem imenu opravil nakup mobilnega telefona. S tem ji je povzročil za 295,20 evrov materialne škode. Okrešelj: 12. junija ob 15.25 je na poti na Okrešelj planinec zdrsnil s poti in se poškodoval. Reševalci GRS Celje so poškodovanca na kraju nezgode oskrbeli in ga nato pospremili v dolino. Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 Za razvedrilo, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 25. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 17. junij Sobota, 18. junij Nedelja, 19. junij Ponedeljek, 20. junij Torek, 21. junij Sreda, 22. junij Četrtek, 23. junij ob 19.00. Na skali gradu Vrbovec v Nazarjah Koncert harmonikarskih orkestrov ob 19.00. Na trgu na Rečici ob Savinji Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Rečica ob Savinji s podelitvijo priznanj ob 20.00. Večnamenska dvorana Lepa Njiva Stand up s Sebastjanom Spitalom ob 8.30. Planinska koča Farbanca Spominski pohod na Čreto s proslavo ob 10.00. Parkirišče pred Mozirskim gajem Maraton Savinja od 14.00 dalje. Gornji Grad Festival zelišč ob 16.00. Pobrežje Odprtje prenovljene ceste in srečanje krajanov ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Muzejski večer Bilo je v Nazarjah – pogovor z Marijanom Dobrovcem ob 20.00. Pred katedralo v Gornjem Gradu Koncert Tria Vivere ob 10.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Nogomet Stari : Mladi ob 15.00. Center Rinka Solčava Otvoritev razstave 6. Ex-filcore Solčava 2022 ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Praktični prikazi in obnovitev znanja iz prve pomoči ob 10.15. Center starejših Gornji Grad Seminar Bolezni starostnika ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna Kundalini joga in meditacija ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična ustvarjalnica za otroke ob 19.00. Pri Domu kulture Nazarje Proslava v počastitev dneva državnosti ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prodam prašiče lastne reje, mesnate pasme, z dostavo, od 100 do 130 kg; gsm 041 561 893. Zaradi prenehanja dejavnosti prodam dve breji čb telici; gsm 041 275 892. Telico ciko prodam, brejo sedem mesecev, cena po dogovoru; gsm 041 976 071. Prodam bikca križanca, pasme čb/ls, starega 10 dni; gsm 041 519 507. Kokljo feniks z 7 piščanci prodam; gsm 070 870 321. DRUGO – PRODAM Tuš kabina+kad kolpa san, nova, 80x80, z oblogo, 150 eur; gsm 070 804 255. Prodam moto kultivator lamburgini, 14 KM, elektr. vžig, ugodno; gsm 031 628 656. 26 Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam cisterno za vodo, 1000 l; gsm 041 983 465. Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, plačilo takoj + davek; gsm 040 673 009. NEPREMIČNINE V Mozirju ali okolici najamem stanovanje za 2 osebi, lahko neopremljeno; gsm 070 679 338. OSEBNI STIKI 52-letni, preskrbljen, iščem življenjsko sopotnico, ki ji ni bilo dano imet otrok; gsm 031 277 753. Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Oglasi Savinjske novice št. 24, 17. junij 2022 27