KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV O SLOVENSKEM PRIMORJU V RIMSKI DOBI IN ANTIČNI SITUS EGIDE LJUDMILA PLESNICAR-GEC Da bi zavarovali svojo severno mejo pred vpadi barbarov, so Rimljani leta 181 pr. n. e. ustanovili mesto Aquilejo^ z namenom, da bo mesto prevzelo obrambo dežele, hkrati pa naj bi služilo kot posrednik za trgovino in Lndi- rektno kulturno poslanstvo s keltskim in ilir- skim ozemljem. Iz virov vemo tudi,^ da so Histri, katerih ozemlje je segalo, kakor poroča Livius, skoraj do Sistiane, nekaj kilometrov južno od izliva reke Timave, poskušali istega leta preprečiti ustanovitev Aquileje.^ Ta poda- tek je predvsem važen za notiranje, da so Histri v II. stoletju pr. n. e. segali skoraj do Aquile je. Z vprašanji narodnosti istrskih plemen in njihove razprostranjenosti so se ukvarjali mnogi strokovnjaki, vendar se je večina njih dotaknila tega problema le okvirno, kolikor je bilo nujno potrebno za osvetlitev zgodovin- skih proučevanj na ozemlju Istre. Naj omenim nekatere: C. Combi, Mommsen, Benussi, Pauly Wissova, Kandler.^ Opirali so se predvsem na izročila antičnih piscev. Včasih si mnenja na- sprotujejo, zlasti pri obravnavi razprostranje- nosti teh plemen. Mnenja o narodnosti istrskih plemen so bila od najstarejših časov prav različna. Grki so navadno imenovali Ilire vse narode (Herodot MC, str. 126), ki so prebivali na drugi strani Makedonije in Trakije. Pod imenom Tra cani ali Iliri niso govorili o nekem posebnem na- rodu, ampak o kompleksu ljudstev, ki so na- seljevali Balkanski polotok. Tračani naj bi prebivali v neposredni bližini Grčije, Iliri pa naj bi bili tisti, ki so po njihovem nanenju segali do Venetov. O prebivalcih Istre ter s tem dela Sloven- skega Primorja vemo le malo. Edina mate- rialna priča, da je v prazgodovini na tem ozemlju živelo neko ljudstvo, je veliko število gradišč, ki so še sedaj vidna na gričih kraške planote in istrskega polotoka. Strukturo tega prebivalstva nam natančneje poda Plinius:' »Incolae Alpium multi populi sed illustres a Pola ad Tergeste regionem Fecusses, Subocri- nos, Catalos, Menocalenos, itaque, Camos, quod Taurisci apellati nune Norici.« Prebivalo pa je še mnogo drugih, katerih pa PUnius ne omenja med »iUustres«. Pri. obravnavi etnosa istrskih plemen je treba osvetliti še en problem, to je keltsko ekspanzijo v jugozahodni del Alp ter mate- rialno kulturo, oziroma arheološke ostanke predvsem najmlajšega obdobja prazgodovine, to je La Tene in ne prezreti problema odnosov in meja s sosednjimi plemeni — Japodi. Za rešitev zapletenega vprašanja keltskega prodora na območje jugovzhodnih Alp in v okolico Trsta nam v veliki meri služijo zgo- dovinski podatki antičnih piscev. Pri njih si včasih poročila nasprotujejo in so nejasna. Historična ekspanzija Keltov v Italijo se po pisanih virih prične okoli leta 400 pr. n. e. \' tem času prodirajo Kelti v severno Italijo in Emilijo, v istem času na današnjo Češko- slovaško in v območje reke Donave na da- našnjem avstrijskem ozemlju.' Najstarejša zgodovinska omemba Keltov, ki jo lahko z gotovostjo lokaliziramo v jugo- vzhodnih pokrajinah Alp, je izpričana po Li- viusu, ki pravi, da so okoli 1. 186 prišli Kelti preko neznanih prelazov na področje Aquileie, kjer so ustanovili svoje mesto. Praetor Caius Valerius poroča senatu takrat naslednje: »Za- radi preobljudenosti v svoji deželi in pomanj- kanja plodne zemlje so bili (Kelti) prisiljeni prestopiti Alpe, da bi si poiskali novo zemljo z namenom, da si ustanovijo mesto.«' Na za- htevo Rimljanov zapustijo Kelti-Transalpini Padsko nižino in se umaknejo nazaj v domo- vino. Čuden je odgovor, ki ga takrat prej- mejo rimski odposlanci od keltskih voditeljev: »12.000 ljudi je vpadlo brez dovoljenja našega plemena in da ne vedo, kaj bodo' podvzeli v tej novi deželi.« Eggerjevo mnenje je, da je ta del plemena, ki je vpadel v Padsko nižino in se nato umaknil, prišel iz današnje Češke ali iz Donavske nižine, ne pa iz Koroške ali Kranjske.8 Pri obravnavi keltske ekspanzije v jugovzhodne Alpe in na ozemlje severo- vzhodne Italije se postavi vprašanje, do kakš- ne mere je ta ekspanzija doletela tudi Istro. Justinovo poročilo, da so Kelti 279 pr. n. e. prodrli v Istro,' nam ne izpričuje tudi, da so se na tem polotoku tudi naselili, kajti znano je dejstvo, da so se sami Galci pod svojim vojskovodjem Catmelom skupaj z Rimljani borili proti Histrom v znani istrski vojni leta 176 pr. n. e.,^" iz česar lahko sklepamo, da je prvi neposredni stik Histrov s Kelti nastal šele v H. stoletju z romanizacijo Istre. Pri proučevanju keltskega prodora in etnosa Histrov ne smemo zraven zgodovinskih virov prezreti še enega problema, ki ga nam na- kažejo tako viri, dosedanje raziskave in arheo- loška dejstva: razprostranjenost istrskih ple- men, meje in odnosi do sosednjih plemen, kajti tudi v obravnavi tega problema je eno 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izmed sredstev za rešitev vprašanja etnične pripadnosti Histrov in s tem tudi razprostra- njenosti Keltov na Istrskem polotoku. Strukturo predromaniziranega prebivalstva na ozemlju Istre in današnjega Slovenskega Primorja je prvi podal Plinius in obenem fiksiral območje njegove razprostranjenosti od Trsta do Pule." Catali. Plinius jih prišteva med »illustres<^. Benussi>2 jih smatra za Japode Cisalpine, pre- bivali da so na visoki planoti Krasa in segali do gornjega toka Timave (Reke), kjer so prišli v stik s Carni. Natančneje jih locira C. Combi,i3 in sicer v dolino reke Pivke, med Kladno, Postojno in Tirnavo (Reko). Momm- sen** navaja, da so Catali skupno s Carni spa- dali pod tržaško kolonijo, niso pa imeU rim- skega državljanstva, temveč so bili v »redditu pecunario«. Naseljevali da so ozemlje pod Rižano in segali morda še v »Agro Buiense<<, kakor so tudi označeni po Tabuli Imperli Ro- mani med Formio (Rižano) in Ningusom (Mimo).*5 Degrassi se je pri obravnavi meje Japodov s Histri dotaknil tudi vprašanja Ca- talov. Njegovo mnenje je, da so bili Catali jaipodsko pleme, ki je prebivalo ob gornjem toku Timave, in zavrača Mommsenovo hipo- tezo, da. so prebivali južno od Rižane. Prav tako kakor Catale omenja Plinius tudi Carne. Mommsenovo mnenje je, da so v Istro segali do Rižane (Formio) in naseljevali ozem- lje nad Trstom. Drugi zgodovinarji jih štejejo za Galce.'* Do kod so segali na jug, je še sporno, gotovo pa je, da so naseljevali ozem- lje severno od Catalov in Menocalenov ter segali na vzhod do Mons Allbiusa (pogorje Snežnika). V katerem času so si utrli pot do morja, ni znano. Dejstvo je, da so Histri se- gali še leta 178 pred n. e. skoraj do izliva Ti- mave.'^ Znano je tudi, da je bil Trst že od Artemidora na glasu kot kamska naselbina. Torej je kamska, galska infiltracija med Hi- stre lahko nastala šele po letu 178 pred n. e. Arheoloških dokazov skoraj ni,*^ vendar pa ni izključeno, da bodo v prihodnosti arheološka izkopavanja le potrdila antične vire. Eno izmed redkih istrskih plemen, ki ga lahko z gotovostjo lociramo, je pleme Riin- diktov. Ne daleč od Materije na glavni cesti Reka—Trst so v prvi polovici prejšnjega sto- letja našli napisni kamen z omembo plemena Rundictes.'» V neposredni bližini, kjer so na- šli ta kamen, je danes vas Rodik, katere ime lahko lingvistično vežemo na pleme Run- diktov. Geografsko določljivo je prav tako pleme Suhocrini. Prav gotovo nosijo ime po pogorju Okre in so verjetno naseljevali predel pod Nanosom in Cavnom — Vipavsko dolino. V svojem delu «Geografia antica<< pa jih je Kandler lociral v centralno Istro, v okolico Pazina. Vendar je lokacija v dolini Vipave bolj primerna, saj že samo ime Subocrini daje možnost, da jih lahko z gotovostjo loci- ramo pod pogorje Okre. Menocaleni so v PMnijevem zapisku še edino pleme, ki ga geografsko navežemo na pod- ročje slovenskega etničnega ozemlja. Po mne- nju C. Combija in Kandlerja^» se je njihov teritorij razprostiral od Devina do Komna ter so se ob navalu Keltov z njimi pomešali. Pri določanju razprostranjenosti tega plemena ne smemo prezreti Liviusovega poročila, da so Histri ob ustanovitvi Aquileie segali skoraj do Sistiane, nekaj kilometrov južno od izliva Timave. Po vsej verjetnosti so to bih Meno- caleni. Pri obravnavi etnosa istrskih plemen je zra- ven obdelave razprostranjenosti teh plemen važen tudi problem odnosa in meja s sosed- njimi plemeni, predvsem z Japodi, njihovimi neposrednimi sosedi. Ko govorimo o Japodih, imamo v mislih keltsko-ilirsko pleme. Razpro- stranjenost Japodov na ozemlju Istre in Slo- venskega Primorja in njih mejo s Histri, je do danes najbolje proučil Attiglio Degrassi in na osnovi njegovih dognanj sloni terito- rialna in etnična meja Histrov z Japodi. O razprostranjenosti Japodov na ozemlju Istre je poročal že Strabon, ki je zabeležil naslednje:^- »Istrski obali sledi japodska oba- la, dolga 1000 stadijev. Japodi imajo sedež na Mons Alfoiusu, na eni strani segajo do Pano- nije in Istre, na drugi strani pa do Jadrana. Japodski obali sledi obala Libumov, dolga 500 stadijev več kakor japodska.« Nadalje poroča Strabon, da sega njihovo področje do Okre, kjer mejijo s Carni. Vendar so morali pre- bivati le na južnem delu pogorja, saj je v ne- kem drugem poročilu omenil, da je Okra v bližini njihovega ozemlja. Da so Japodi segali do vznožja Okre, je dokazano, kot izpričuje znano arheološko najdišče Smihel.^ Pri dolo- čanju meje Histrov z Japodi se moramo zra- ven antičnih piscev, v tem primeru Strabona, poslužiti še enega podatka, to je razprostra- njenosti istrskih kaštelirjev. Ze C. Marche- setti^'' je pri topografski obdelavi Istre dife- renciral gradišča v dolini reke Pivke in Ti- mave z gradišči drugega istrskega področja. Znano je, da so tipična istrska gradišča, ki zajemajo centralno Istro in visoko planoto Krasa, utrjene postojanke z dvojnim ali celo trojnim zidanim, kamnitim obrambnim zidov- jem. V razliko od teh je že Marchesetti opa- zil, da .poteka od Slavne, preko Timave (Reke) 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO do Sapjan nepretrgana veriga gradišč, ki do- minirajo nad dolino reke Timave in se ipo strukturi obrambnega sistema razločujejo od gradišč, ki jih lahko prisodimo Histrom. Ta gradišča so zavarovana s širokimi nasipi, na katerih so bile postavljene palisade. Arheolo- ški dokazi v tem primeru skoraj popolnoma manjkajo. Vsekakor pa moramo iskati mejo med Histri in Japodi ob Timavi, tu so narav- ne utrdbe in nobena druga meja ne bi mogla tako deliti različna si plemena. Vprašanje, ki se nam ob tej priložnosti vsi- ljuje, je, do kod so Histri segali na vzhod in s kom so mejili na reki Rasi. Kajti znano je, da je veliko pozneje Avgust postavil mejo Italije prav na Rašo.^^ En sam pogled na mejo, ki jo je Avgust določil na Rasi, nam lahko pove, da ta meja ni bila določena, iz praktičnih raz- logov, temveč je morala biti etnična meja različnih plemen. Strabon nadalje poroča, da so Japodi segali do Flanatskega zaliva.^* Po Ptolomeju pa je dokazano, da so na tem delu mejili s Histri (Ptolomeius, II. 16, 5). Enako poroča Plinius (Plinius, Nat. hist. 140). Tudi Salustius nam izroča važen dokument (Salustius, Histria, II. 40). Poroča o nekem rimskem poveljniku, ki je leta 78—77 pred n. e. začel pohod na Dalmate, verjetno je to bil poveljnik Gaius Cosoonius. Prvi narod, na katerega je naletel, so bili Japodi. Torej so v času tega pohoda Histri mejili na Japode. V kateri dobi pa so mejili na Liburne? Kajti če je šla cesta iz Aquileie v Dalmacijo preko Istre, so morali biti prvo pleme, na katero je Cosconius na- letel, res Japodi. Iz IV. stoletja pa obstaja vir po Psevdo- Scilacsu, ki pravi, da so Histri mejili na Liburne. Našteva tudi nekatera liburnska mesta.^' Brez dvoma so s časom nastale spre- membe. Zato ne moremo zavreči nobene iz- med obeh hipotez, kajti med njima je bila precej dolga doba in med tem časom so prav lahko nastale velike etnične spremembe. Kakor sem v začetku omenila, je nastal prvi, neposredni stik med Rimljani in Histri šele z ustanovitvijo Aquileie leta 181 pr. n. e. V naslednjih letih so Rimljani zavojevali sko- raj celo Istro. V letih 178—177 pade glavno mesto Istre —- Nesactium. Za njim še Mutila in Faveria. S padcem vseh teh mest je bila Istra dokončno podjarmljena, toda še ne ukro- čena. Rimljani so morali še vrsto let krotiti Histre, preden so vzpostavili red in mir. Priključitev dela kraških pokrajin v »ager Tergestinus« leta 128, ko je dobil Trst kolo- nialni status, je predstavljala do Oktavianovih japodskih vojn leta 35. pred. n. e. edini kos današnje Slovenije, vključen v Imperium Ro- manum.28 Leta 42 pred n. e. priključijo GaUio Cisalpino Italiji in njena nova meja je na reki Rižani.^' Za Avgusta jo prenesejo na Raso. Takrat se Istra priključi Venetti in se- stavlja z njo »X regio Italiae Venetia et Hi- stria-«.'" S tem se tudi spremeni ekonomsko in politično življenje Histrov. Postopno se začno formirati municipii. Edini antični avtor, ki poroča o »Oppida Civium Romanorum«, ki se raztezajo med Formio (Rižano) in Puljem, je Plinius. Med omenjenimi mesti je tudi Egida.'' Prvi, ki je Egido istovetil s Koprom, je bil Pier Paolo Vergerio, ki je živel med leti 1370 do 1444. To mnenje so še pozneje razni pisci močno podpirali, sklicevali so se tudi na dva napisna kamna, ki sta izšla v Corpusu, a na žalost nista bila najdena »in situ«.^^ Edini, ki tega mnenja ni podpiral, je bil Coppo. Postavil je Egido ob izliv reke Rižane, pod hribom Ser- min, sklicujoč se na ogronano količino rimskih ostankov, najdenih v Serminu.'* Mommsen v svojem uvodu koprskim na- pisom pripominja, da bi z isto pravico bila lahko identificirana z Egido druga istrska mesta.** Mnenja je, da so bih vsi napisni kamni v Kopru prineseni iz okolice. V tem primeru je zelo važno dejstvo, da v Kopru ni bil »in situ« najden noben pred- met, ki bi ga z gotovostjo lahko lokalizirali v to mesto, razen seveda kakšnega rimskega novca ali pa fragmenta keramike. Ne samo dejstvo, da in situ ni bil z goto- vostjo najden noben antični predmet, tudi ubikacija Kopra samega nasprotuje misli, da bi to mesto zrastlo na tleh antične Egide. Edino poročilo, ki pa je nezanesljivo, je znano iz leta 1949. Arheolog A. Degrassi je v izpo- polnjeni izdaji svoje knjige II confine nord orientale dell'Italia Romana, leta 1954, 73 v opombi navedel, da je neki prof. Benedetto Lonza našel blizu današnje bolnišnice ostanke rimskega mozaika, verjetno iz IV. stoletja ter ostanke tegul. Koper je s celino zvezan le po dveh nasipih. Degrassi sicer ne zanikuje možnosti, da je na tem koprskem otoku obstajala kakšna manjša rimska postojanka. Popolnoma pa izključuje domnevo, da bi na tem kraju obstajala antična Egida in sicer iz dveh razlogov. 1. Iskati bi morali predvsem kontinuiteto s prazgodovinskim gradiščem. O prazgodo- vinskih najdbah na otoku pa ni nobenih sle- dov. Razen tega je sam teren precej položen in lahko dostopen ter tudi zaradi tega ni bil v prazgodovini naseljen. R-azgodovinska gra- dišča (kastelirji) so bila že po naravi utrjene 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA postojanke. Razen tega ni sledu o kakršnem- koli nasipu ali obzidju. 2. Degrassi popolnoma izključuje možnost, da bi se Rimljani takoj po' zavzetju Istre leta 177 pred n. e. naselili na tem otoku. Služil pa je verjetno kot zavetje za časa barbarskih vpadov. Vsekakor pa je zanimivo dejstvo, da hrani koprski muzej precejšnje število antičnih spo- menikov, zlasti napisov. Tudi v mestu je tu in tam še kakšen antični predmet, vreden študija in obdelave. Zelo zapleteno je vprašanje izvora vseh teh napisnih kamnov. Ze v prejšnjem odstavku sem omenila, kakšno je Mommsenovo mnenje. Kandler je mislil enako s to razliko, da je sodil, da so bili vsi ali pa skoraj vsi ti na- pisni kamni prineseni iz Pulja. Vsekakor pa je ibilo nekaj napisov prinesenih iz Pulja, npr. ClL. V. 32, 41. Važen element za prvotno lokacijo napisnih kamnov je brez dvoma tudi material, iz kate- rega so klesani. Zanimivo je dejstvo, da so po vseh poročilih Mommsena in Degrassi j a napisni kamni, ki jih hranijo v Kopru, iz kra- škega apnenca, večina jih namreč izhaja iz na- brežinskega kamnoloma. Nasprotno pa so vsi napisi, ki izhajajo iz Pulja in ki se hranijo v puljskem lapidariju, izdelani iz kamna iz naj- bližjih kamnolomov. To se pravi, da je skoraj izključena možnost, da bi bili koprski napisi puljskega izvora. Odprta pa ostane možnost, da so vsi ti kamni prišli iz najbližjih vasi in mest. Predvsem bi morali upoštevati import iz Trsta in Aquileie, ki je imel svoj višek v dobi humanizma, ko se je začela razvijati težnja po antičnih umetninah. To možnost lahko potrdimo z dejstvom, da so skoraj vsi oglejski in tržaški napisni kamni izdelani tudi iz istega materiala kakor koprski. Do tega imp>orta je verjetno prišlo, kakor sem že zgo- raj omenila, že v XV. stoletju, kajti že takrat imamo razna poročila Ciriaca, ki omenja pre- cejšnje število koprskih napisov.'' Zgodilo pa se je tudi, da so razne koprske napise prenesli iz Kopra v Trst. Znano je, da je neki Paolo Ramusio že v XVI. stol. med leti 1550 in 1560 kupil napisni kamen, posve- čen Isidi, ki se sedaj hrani v Trstu.'' Iz raznih drugih poročil je prav tako razvidno, da so v XIX. stol. Conti Grisoni iz Kopra prenesli v Dailo neki napisni kamen. Sele v začetku našega stoletja kupuje tržaški muzej v Kopru razne napisne plošče. Možna je še ena hijxi- teza, kakor sem prej omenila, in sicer ta, da vsi ti kamni izhajajo iz najbližjih rimskih naselbin. Sedanji koprski teritorij je brez dvoma zajemal več kot eno rimsko vilo. Ostanki take rimske vile so znani onstran reke Rižane in v Ankaranu.'' Od tam izhaja tudi sarkofag, ki je sedaj v koprskem lapida- riju. Verjetno niso bili drugi predeli Kopršči- ne nič manj obljudeni. Izola ima tri napisne kamne.'* Koper jih ima vsega skupaj 38, od katerih niso vsi v Kopru. Pri tej veliki ko^ ličini napisov je treba upoštevati, da je bil Koper dolga leta upravni center Istre in to- rej ni čudno, da je imel zbranih toliko na- pisov. Vsi ti izsledki, posebno pa dejstvo, da tako rekoč nobenega kamna v Kopru niso našli »in situ«, vsaj z gotovostjo ne, nas do vedejo do zaključka, da so vsi ti rimski napisi in spomeniki prišli v Kqper iz nekega bližnjega centra. Verjetno je bil ta center Egida. Zanimivo je brez dvoma vprašanje, kakšna je bila politična vloga Egide. Čeprav nam ne bi bila znana napisna plošča (CIL. V. 532), v kateri je govora, da je Avgust priključil Carne in Catale k tržaški koloniji, nam je kljub temu znano iz drugih virov, da je Trst zavzemal široko jurisdikcijo in sicer ob obali do reke Mirne, v center Istre pa prav gotovo do Roca." V bližini Roca so našli napisno ploščo, v kateri se govori, da. se je na tistem mestu zgradila cerkvica^" (post consulatum Basili), torej med leti 542 in 565, ko je ško- foval Frugiferus, ki je bil ustanovitelj dieceze v Trstu. Ker je v napisu imenovan ta škof, je torej Roč še pripadal tržaški škofiji. Po Degrassi j evem mnenju ni med Trstom in Porečem mogel obstajati noben samostojen municipium, pač pa razni naselbinski centri, ki so ibili pod upravo Trsta. Degrassi je torej mnenja, da je bila Egida le»vicus«, ki je bil podrejen Trstu. Toda Plinius imenuje Egido »oppidum ci- vium Romanorum«, iz česar lahko sklepa- mo, da je bila Egida municipium. Znano je namreč, da se je Plinius za naštevanje mest in municipijev posluževal neke Avgustove sta- tistike, ki je zajemala alfabetni seznam teh mest vsake regije posebej.^* Pravi situs Egide je, kakor sem že prej omenila, sporno vprašanje. Terenska razisko- vanja zadnjih let, oziroma izkopi za novo gradnjo na področju nekdanjega otoka, niso prispevali niti enega samega fragmenta, ki bi lahko potrdil domnevo, da je tu Ibila Egida. Izvor drobnega keramičnega in steklenega inventarja, ki ga hrani koprski muzej, je iz okolice Kopra ne pa z otoka samega. Leta 1964 so pri izkopu za železniško progo našli na zahodu naselja Sermin nekaj fragmentov antične lončenine, ki je spravljena v Mestnem muzeju v Kopru''^. Tudi najdbe pred vojno 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pričajo, da je na tem predelu morato v antiki obstajati večje naselje. Na otoku, kjer stoji današnji Koper, pa bi bilo vredno iskati situs Caprisa. Ime Caipris zasledimo v raznih srednjeveških dokumen- tih in pa v zapiskih geografa Ravennata." Najstarejši dokument je brez dvoma, Rižanski placit. Tam se omenja tudi stavek »in terri- torio Caprense«. Ta otok Caipris naj bi bil le zavetje pred barbarskimi vpadi, ki se je po'- časi razvilo v mesto, prav tako imenovano Capris. Sele za časa Justina II. se je to mesto pre- imenovalo v Justinopolis. OPOMBE 1. Livius, XL, 34 — 2. Livius, XXXIV, 55, 4. — A. Degrassi, Aquileia e Istria nell'età romana, Studi Aquileiesi 1953, 51—63. — 3. Livius, XL, 20, 6. — 4. C. Combi, L'Istria 1886. — Mommsen, CIL. — B. Benussi, Istria nei suoi due millenni di storia, Trieste 1924. — Kandler, Geografia antica, Trieste 1892. — 5. Plinius, nat. hist III, 133. — 6. R. Egger, Ricerche di storia sul Friuli prero- mano e romano. Atti dell'Accademia di scienze, lettere ed arti di Udine, 13, 1957, 385. — 7. H. Miiller-Karpe, Die Zeugnisse der Taurisker, Ca- rinthia 1951, 602 ss. Livius, XXXIX, 45. — 8. R. Egger, op. c. — 9. C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia, 1903, 179. — Justinus, 32, 3. — 10. Livius, XLI, 1. — 11. Plinius, op. cit. — 12. B. Benussi, op. cit. 37.— 13. C. Combi, op. cit. 40. — 14. Mommsen CIL 53, V. — 15. Tabula Imperi Romani, Tergeste 1961. — 26. M. Pavan, La provincia romana della Pan- nonia Superior, 1955, 375. — 17. A. Degrassi, Il confine nord orientale dell'Italia romana, 6, 1954, 47. — 18. Blizu Tabora pri Povirju (Sežana) so našli skelet in ostanke orožja bojevnika. R. Bat- taglia, Duemila grotte 1926, 99. — 19. CIL, V. 698. — 20. C. Combi, L' Istria, 1886, 41. — 21. A. Degrassi, Ricerche sui limiti della Giapidia, Ar- cheografo Triestino, 1929—1930. — 22. A. Degras- si, op. cit, 267. Strabon, VII, 5, 4. — 23. Miillner, Argo, I. 1892, 66. Schmid, Rom. Germanische Kommision XV. B. 1923, 1924, 180. — 24. C. Mar- chesetti, op. cit. 109. — 25. A. Degrassi, Il con- fine nord orientale dell'Italia romana, 6, 1954, 54. — 26. A. Degrassi, Ricerche sui limiti della Giapidia, Arch. Triestino 1929—1930, 286. — 27. A. Degrassi, op. cit 286. — 28. P. Petru, Nekateri problemi provincialno rimske arheologije v Slo- veniji, AV, XV-XVI, 1964—1965, 65 ss. — 29. A. Degrassi, Il confine nord orientale dell'Italia ro- mana, 6, 1954, 46. — 30. A. Degrassi, op. cit 54. — 31. Plinius, nat, hist III, 19, 129. — 32. CIL, V. 12, 13. — 33. A. Degrassi, Abitati preistorici e romani nell'agro di Capodistria e il sito del- l'antica Egida, Annuario del R. Liceo Scientifico G. Oberdan di Trieste, Parenzo 1933, 15. — 34. V. p. 49. — 35. A. Degrassi, op. cit. 39. — 36. A. Degrassi, op. cit. 39. — 37. Puschi, Archeografo Triestino, III. 1914, 157 ss. — 38. CIL, V. 482, 483, 497. — 39. A. Degrassi, op. cit. 43. — 40. A. De- grassi, op. cit 43. — 41. A. Degrassi, op. cit 44.— 42. Varstvo spomenikov, 1965, 196. — 43. A. De- grassi, op. cit. 44. Sestavek je bil prebran na kolokviju Kelti v Sloveniji, 12. do 14. oktobra v Mariboru. Tiskano in izdano v Ljubljani 1966 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala kli- šarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Jenko 72