Stev. 15.
V Ljubljani, 15. aprila 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse poiiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h !> » » dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Reforma ljudske šole.
Zborovanje delegatov komitčja za reformo ljudskega šolstva.
Dunaj, 10. aprila 1910.
Pred dvema letoma se je na Dunaju osnoval iz zastopnikov Nemške-avstrijske učiteljske zveze, društva „Freie Schule" in Socialno-pedagoškega društva komite za reformo ljudske šole. Ta komite si je postavil nalogo, da izvrši poizvedbe o razmerah avstrijskega ljudskega šolstva, da razkrije v znanstvenem in statistiškem oziru sedanje stanje avstrijskega ljudskega šolstva in da dobi iz tega temelj za delovanje reformacije ljudskega šolstva v naprednem smislu. Komite za reformo ljudske šole je s pomočjo naprednih nemških učiteljskih organizacij izvršil poizvedbe najprej v nemških avstrijskih pokrajinah. Komite ima že 3000 izpolnjenih vprašalnih pol, katerih stati-stiška obdelava se bliža koncu in kaže izredno zanimiv material. Komite pa je v spoznanju, da bi poizvedbe o razmerah ljudskega šolstva le v nemških delih Avstrije z ozirom na skupni smoter ostale samo nepopolno delo, stopil v dogovor z drugimi avstrijskimi narodnostmi. Tu so prišle v prvi vrsti v poštev ne-nemške učiteljske organizacije, ki so za to novo gibanje pokazale veliko zanimanje in so se na povabilo komitčja tudi takoj lotile dela, kjer so si pridržale popolno avtonomijo.
V nedeljo, dne 10. aprila t. 1., so se torej sešli na Dunaju zastopniki učiteljskih organizacij vseh narodov, da pod predsedstvom docentov dr. Eudolfa Gold-s c h e i d a in dr. Gustava S c h e u a poročajo o dosedanjih uspehih akcije in se posvetujejo o nadaljnem delu. Zborovanja so se udeležili: dr. G o 1 d s h e i d in dr. S e h e u (komite za reformo ljudske šole), Denk in Lang (Nemška-avstrijska učiteljska zveza), Enslein in Speiser (Freie Schule), dr. Goldmann, Schmiedl, prof. dr. Jerusalem, prof. Kopetzky in prof. Hartwig (Socialno-pedagoško društvo, zadnji tudi kot zastopnik Društva za šolsko reformo) in tajnik komiteja, jur. Klammer. Kot delegat zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji je prišel tajnik Matija H a j n y (Jan-kovice na Moravskem), kot delegat Češke učiteljske Zveze Fr. M o r a v e c (Praga) in Jos. S m r t k a (Praga), kot delegat Moravske učiteljske zveze Al. V a 1 e n t a (Svabenice), kot delegat Poljske učiteljske zveze Stanislav P a 1 k a (Bohnija) in Henrik K a n a r e k (Krakov), kot delegat Eusinske učiteljske zveze Aleksa Hajdukiewicz (Levov), kot delegat Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev E. G a n g 1 (Idrija), kot delegat Dalmatinske učiteljske zveze Mirko K i r i n č i 6 (Korčula), kot delegat „Narodne Prosvjete" v Istri Anton O p a š i 6 (Pazin) in kot delegat Italijanske učiteljske zveze Anton B e 11 i o 1 i (Trst).
Dr. Gustav S c h e u je poročal o dosedanjem delu komitčja. Ko so vsi delegati, ki so zastopali skupno 48.500 organizovanih naprednih učiteljev in učiteljic, poročali o stanju dela v svojih organizacijah, je dr. Karel Englisch (Ceh) temeljito govoril o stati-
stiškem delu prevzete naloge. Dr. G o 1 d -s c h e i d je razvil v velikih potezah sliko o započetem gibanju in je stavil predloge za nadaljno delovanje celotne reformacije.
Zborovanje je pokazalo popolno soglasje zastopnikov zbranih organizacij. Delegati posameznih narodnosti, v katerih področjih niso pozvedbe še završene, pač pa so že v teku, so se izjavili, da bodo pospešili svoje delo. Potem, ko bo ves material zbran in obdelan, seprirede za vsako narodnost po komitejih, ki pa ne bodo sestavljeni samo iz učiteljev, temveč iz zastopnikov vseh slojev in stanov, javni shodi zaljudskošolsko reformo. Tu se bo o uspehih dela poučila najširša javnost, ki se bo izrekla v obliki predlogov, referatov in nasvetov za reformo ljudskega šolstva. Vsa ta akcija dobi naposled svoj višek v javnem državnem shodu za ljudskošol-sko reformo na Dunaju, kjer se bodo pregledali uspehi vseh posameznih shodov in dobili pozitivno obliko v modernem šolskem programu, slonečem na statistiških podatkih. Da se ta šolski program uresniči, to bo skrb nadaljne agitacije in propagande. Delegati so izjavili, da ostanejo stalni referenti svojih organizacij in da se kot njih zastopniki udeleže vseh bodočih zborovanj.
Zborovanje je bilo zaključeno v navdušenem razpoloženju in v zavesti, da se je začelo veliko in znamenito
kulturno delo.
* *
*
Po zborovanju komiteja za reformo ljudskega šolstva so se posvetovali vsi zastopniki posameznih učiteljskih organizacij o skupni akciji, ki jo započne vse napredno avstrijsko učiteljstvo v dosego moderne službene pragmatike za vse ljudsko-šolsko učiteljstvo v Avstriji-
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji bo o tem velevažnem vprašanju razpravljala letos na svojem shodu v Krakovem. Beferat je prevzel poljski tovariš Stanislav P a 1 k a.
Kritika kritike.
i.
Ausführlicher Bericht über die wesentlichen Wahrnehmungen auf dem Gebiete des Volksschulwesens in Kraln In den Jahren 1906—1908.
čudno gledate, kaj pomenijo te nemške besede! Toda poslušajte!
„Das Streben nach Fortbildung ist bei einigen Lehrern ziemlich rege; bei vielen ist jedoch nicht viel zu merken oder geht es bei der Jagd nach Nebenverdiensten gänzlich verloren. — Es darf nicht unerwähnt bleiben, daß manche Lehrer durch das führende Lehrerorgan von einer Fortbildung geradezu abgehalten und jene, die auf seine Stimme nicht achten, sogar lächerlich gemacht werden. .Keine Landeslehrerkonferenz, keine Vorträge, keine Fortbildungskurse, solange unsere Dienstbezüge nicht im Sinne des § 55. B.-V.-G. geregelt werden!'
heißt es da im Brusttone der Überzeugung, sobald ein neuer Fortbildungskurs oder etwas Ähnliches angekündigt wird. Die Führer der Lehrerschaft bedenken nicht, daß sie dadurch eine große Verantwortung auf sieh laden, da ihr Vorgehen gewiß nicht geeignet erscheint, die Sympathien der maßgebenden sohulerhal-tenden Faktoren für die Lehrerschaft zu vermehren."
čemu to? — V popolnoma slovenski deželi, v metropoli Slovenije, v Ljubljani, se od državnih faktorjev tepta zakon narodne enakopravnosti, ki jo jamči člen XIX. drž. os. zak. Naravnost provocira se slovensko javnost s tem, da se uraduje v šolskih poslih, ki naj bodo temelj narodni pravičnosti, v samo-nemškem jeziku, če sega pristranost in narodni šovinizem naših gospodarjev že tako daleč, da nam nočejo priznati pravice do samo-slovenskega uradovanja, smemo pač upravičeno zahtevati vsaj dvojezična uradna poročila! Menimo, da je prvi pogoj državne narodne vzdržnosti, da se da priznanje in pravico do veljave narodnemu jeziku v zakonodajnih uradih.
Sedaj pa drugo vprašanje!
Kdo je bil prvi, ki je širil izobrazbo, smisel za izobrazbo, vzpodbujo do napredka itd. med slovenskim učiteljstvom ? Ni bilo še okrajnih in ne deželnih učiteljskih konferenc, ni bilo še raznih kurzov, ni bilo še okrajnih učiteljskih knjižnic, niso bili še vladni šolski organi v istem položaju kakor so dandanes, ko so že uspešno delovala naša učiteljska (društva za šolstvo, ko se je v njih morebiti že v celoti več storilo za šolstvo, nego se je Btorilo dosedaj pri vseh okr. in dež. učit. konferencah, ko je naš „Učit. Tov." vzpodbujal in pospeševal izobrazbo, strokovno in drugo med učiteljstvom. In danes? Mari ne izdaja naša učiteljska organizacija pedagoško-znanstvenega lista? Mari nima ona v svojem delokrogu vsa polja, vzgojna, znanstvena itd., na katerih deluje učiteljstvo, ki se za to m o r a samo izobraževati? Mari ni napredna učiteljska organizacija tista, ki je jedro in temelj strokovno-izobraževalni instituciji „Slov. Šolski Matici", ki deluje za strokovno izobrazbo učiteljstva ? Gospodje, ne prihajajte preoblastni, ker vam nismo glede pospeševanja strokovne izobrazbe med učiteljstvom ničesar na dolgu!
Zgodilo se je že, da ste nas — morebiti za vse to naše delo — obrcali! Kdo ovira po-set strokovnih kurzov? Gospodje, mari se s tem, da se uvede plačevanje suplenta od učitelja samega in ne od deželne oblasti, kakor je bilo to do sedaj v navadi — pospešuje po-sečanje tečajev? Državna podpora, ki je v to določena, naj služi učitelju za to, da plača suplenta, in ne, da si pokrije stroške, ki jih provzroči obisk tega kurza? To se je imelo zgoditi v zadnjem času in da se ni zgodilo — ni zasluga deželnih mož! S kapitalom dolga naj poseča učiteljstvo strokovne kurze! Drugi slučaj, ko je bil razpisan kmetiški tečaj z deželno podporo. Oglasi se za to vnet učitelj ter izjavi, da sam za slučaj sprejema plača stroške. In kaj so mu rekli? „Tudi če sami nosite stroške, Vam ne damo dopusta! Samo ta in ta — naš pristaš seveda! — dobi dopust in podporo, če se
zglasi." — Ali se na ta način pospešuje po* s»čanje strokovnih kurzov ? . . . Da, da, s pri-stranostjo, strankarstvom, materialnimi oškodovanci hočejo deželni prvosedniki pospeševati izobrazbo učiteljstva! Sodnik, ki dvigaš v zgoraj citiranih besedah prst nad ubogim učiteljstvom, kje si bil tedaj?!
Zakaj pa se mora učitelj, šele ko izstopi iz šole, izobraževati in dopolnjevati svojo izobrazbo? Zato, ker je Avstrija krušna mati učiteljstva, ker niso naša učiteljišča za nič, ker se skopari tam z znanjem tako, kakor se skopari tu z denarjem. Uredite naša vzgajališča, odgovarjajoč vzgoji dobrega učiteljstva, da ne bo potreba krpati pri izobrazbi in v življenju dopolnjevati celo osnovne življenske pojme, ki bi jih morali prinesti s seboj! Plačajte pa stan tudi potem delu in izobrazbi primerno in konec bo tarnanju po nadaljni izobrazbi učiteljstva. Ne obrezujmo drevesa pri vrhu, če je gnilo pri korenini!
Gospodje! Dokler bodo plapolale na ljubljanskem učiteljišču plinove svetilke brez Auro-vih nastavkov — kar je unikum sveta — toliko časa ne bo prinašal učitelj s tega vzgajališča s seboj smisla za moderno, higieniško, ne človeškemu vidu kvarno razsvetljavo v šoli. Dokler se bo državi škoda zdelo denarja, da bi napravila pošteno leposlovno knjižnico na učiteljišču, toliko časa ni tu govora o pospeševanju izobrazbe. Dokler se tu ne bo uvidela potreba, da je poleg leposlovne, potrebna za učiteljišča tudi pedagoško-znanstvena knjižnica, toliko časa ni tu govora o splošnem pospeševanju pedagoško-znanstvene izobrazbe. Škoda denarja!... Za kanone ne ? . . . Dokler bomo imeli v slovenski deželi za slovensko učiteljstvo nemška ali, bolje rečeno nemčurska učiteljišča (primerjaj Goriško, Štajersko itd.), toliko časa ni govora o modernem, pedagoškim načelom odgovarjajočem vzgajališču učiteljstva. Dokler bo profesor veronauka nasprotoval razlagi profesorja pedagogike, da ni tako res o Herbartu, Bausseauu itd., kakor je to čitati v izvirnikih, toliko časa naj ne pričakuje slovenski narod podagoških mislecev, in naša učiteljišča niso in ne bodo vzgajališča pedagogov! Dokler se bo z zopet poostrenim disciplinarnim redom naravnost kršilo vzgojna načela za samostojno, prosto življenje in poklic, toliko časa moramo to učiteljišče imenovati zatiralca vzgoje za vstop v življenje in vzgojevalca „Hlapcev". Dokler bo stal v tem disciplinarnem redu odstavek (§ 10.): ... Tudi jim v obče ni dovoljeno, da bi se posluževali „poso-jevalnih knjižnic", toliko časa se mora na učiteljišču govoriti o zatiranju izobrazbe in ne o pospeševanju gojenčeve izobrazbe. Dokler bo država tako stiskava, da bo z državnimi ustanovami po 100 K kupovala izstradane ljudi in jih plačevala s skopnim denarjem, da šest let strada potem v deželi in za dotični denar naposled prezgodaj umrje zaradi stradanja, toliko časa ne bomo govorili o državi kot dobrotnici učiteljstva. Knjiga bi ne zadostovala, da opišemo vso mizerijo bodisi z vzgojnega, učnega ali kakršnegakoli stališča!
Tu, gospodje, je jedro vseh nedostatkov! Sami priznavate, da je glavni vzrok, težko doseči še uspešnejšo nadaljno izobrazbo učiteljstva — borba za kruh, in vendar bičate učiteljstvo, ko poudarja ravnoisto, nikdar pa
nimate dobre besede za učiteljstvo na pristojnem mestu ! Niti enkrat ni imela vlada besede, da bi branila učiteljstvo nasilja; vedno le bič, kakor grajski valpet nad ubogimtlačanom!	?
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoê le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca marca K 8 8.515*02.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od V*2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Ellen Key o materinstvu in ženskem delu izven doma.
(K sedanji debati o celibatu uèiteljic.)
II.
V	današnjih časih, ko gotovi ljudje tako brezskrbno in še bolj nesmiselno mečejo okolo s frazami „socialna zahteva, napredno mišljenje, pravica samoodločbe" in drugimi, je nujno potrebno, da se sluša glas trezno mislečih in vse posledice logično do zvršetka za-sledujočih oseb. In kot tako sem pokazal Ellen Key, pisateljico moškega sloga, a intenzivno ženskega čuvstvovanja. Ellen Key je tako mar-kantna prikazen na polju ženskega gibanja ter modernega vzgojeslovja, da preko nje ni mogoče preiti na dnevni red, osobito ne ženski, ki hoče nepristransko razmotrivati svoj sedanji socialni položaj ter izvajati tozadevne konse-kvence. Da pride Ellen Key, kakor sem omenil v prvem članku, slednjič do zaključka : „nazaj k materinstvu", se bo zdelo marsikomu „nazadnjaško". Seveda jetovtisk prvega hipa, ker omenjeni zaključek vsebuje jasno načelo: „Nazaj k prirodi!"
A temu načelu so sledili (omenim le par imen) Bousseau, Lamarck, Darwin, Goethe, Kopernik, Newton, Marx in tisoč drugih, ki so prodrli na raznih poljih človeške vede razne lažinazore ter obrnili svoj pogled zopet k prirodi in njenim večnim zakonom, ki jih ne predrugači nobena na videzno še tako „svobodomiselna" teorija. Ellen Key tedaj ne moremo dolžiti reakcionarstva ; v svojih spisih zasleduje in priznava pogosto — cenjene to-varišice, naj se ne preplašijo — socialno-demo-kraška načela.
Svojo zlato knjigo „Stoletje otroka" posveča pisateljica: „Vsem staršem, ki upajo vzgojiti v novem stoletju novega človeka."
In če bi učiteljica in če bi učitelj, ki stopa v zakon, ne storila tega koraka s to nado, s tem trdnim sklepom, potem ne vem, pač kdo bi ga!
Kar nadalje duhovita pisateljica omenja v tej svoji knjigi, hočem le v kratkem označiti, kolikor ravno neobhodno zahteva predmet, ker sem si vsvesti, da je moj prvi članek potreben še nekaterih pojasnil. Iskrena moja želja pa bi bila, da bi to knjigo nam preskrbela v dobrem prevodu naša „Šolska Matica", ki nam poleg dobrih razprav podaja žalibog tudi brošure take vsebine in takih načel, preko katerih bi morali preiti tudi mi Slovenci že kdaj na dnevni red.
V	omenjeni knjigi priznava Ellen Key popolnoma dualizem med teorijo in prakso v pogledu ženskega vprašanja. Jasno pove, kako so gotove „prvoboriteljice" ženske emancipacije popolnoma pozabile na žensko nadarjenost, na žensko fizis, na razmere okoliša ter strmoglavile žensko v uničujočo konkurenco z moško delavsko silo brez pomisleka, kolika škoda se izcimi iz tega boja za družino in za žensko samo. Celo zakonskim predlogam za varstvo žene-delavke so se,take emancipatkinje proti-vile, češ, s temi se sega samo neopravičeno v pravico ženske do samoodločbe.
„Ali," pravi Ellen Key, „ves ta način argumentacije temelji na sofističnem domnevanju, ki jezverižil vse žensko vprašanje, namreč, da je mogoče osvoboditi ženo od mej prirode."
Tedaj meje, ki jih je stavila priroda. In preko teh mej je marsikatera člauka-rica skočila tako lahkonogo. Tudi moškemu je postavila mati priroda meje, in prav je, če in
ako jih priznava. Ali ženska, ki stopa v zakon z mislijo, oziroma samo z eventualnostjo na materinstvo, ne more teh mej prekoračiti, „ne da bi delala krivice pravu drugega. In ta drugi je mogoči otrok."
Tedaj tuje pravo! Na to morda ni mislila njena člankarica. Tuje pravo vsebuje našo dolžnost. In tu se nehote spominjam G. Mazziuja, ki svojim pristašem ni spisal „i di-riti deli' uomo", temveč „i doveri deli' uomo" ter dejal v predgovoru k tej svoji knjigi pri-lično, da kdor svoje dolžnosti pozna, pozna tudi svoje pravice, in če bi izvrševali v s i svoje dolžnosti, ne bi bilo krivice na zemlji.
Nadaljuje Ellen Key, da ima toliko mož, kolikor žena popolno pravico zavreči zakon, oziroma skleniti zakon z namenom, da ne bosta imela nasledstva.
„Polno pravo ima žena izpremeniti se v ,tretji spol' — v spol čebele-delavke, brezspolne čebele — ako najde v tem svojo najvišjo srečo," pravi Ellen Key in dostavlja kasneje, da ima taka žena „popolno pravico ugonobiti se z delom."
Ali tem ona ne govori.
„O čem sedaj govorim, jele to, da ima vsaka ženska, ki še ni jenjala želeti si materinstva, že kot deklica intemveč kot žena dolžnosti nasproti še nerojenemu spolu, dolžnosti, ki se jim ne more odtegniti brez brezobzirnega egoizma."
Ta egoizem, ki je pogosto posledica bednih socialnih razmer današnjih časov, bi moral biti po Ellen Keyevi v svojih posledicah grozen memento vsem onim, ki se pečajo z „osvo-bojenjem" ženske.
„Govoriti o „svobodi" žene, o njeni individualni samoodločbi, medtem ko ona delakot tovorna živina, da doseže eksistenčni minimum, ki jo še reši gladne smrti, in pod pogoji, pod katerimi je svobodno delozaženo inmoža le prazna beseda — to je, milo rečeno, nesmisel."
In nato navaja pisateljica uprav strašne statistične podatke o umrljivosti novorojenčkov ter materinskih bolezni onih mater, ki delajo izven doma. A ti podatki so sestavljeni in se nanašajo na ženske, ki delajo telesno. Kaj pa naše učiteljsko delo, telesno in duševno, ki nas dnevno izpostavlja stoterim boleznim, ne-vštevši sušice!
Ljubezen, res, ta beseda se je tudi poudarjala v minuli polemiki, ljubezen naj združi moža in ženo v zakon, ona naj pretvori s svojim čudovitim vplivom tudi najneznoslivejše razmere v prijetne. To je idealno govorjeno, ali — res ni in ne bo nikoli. Nočem slediti Tolstoju na nevarno in kočljivo polje njegovih nazorov o ljubezni, ki jih razvija v „Kreutzer-jevi Sonati", a podpišem sledeče besede Ellen Keyeve z obema rokama:
„Otrok ne bodo obvarovali pred možnostjo, ki bi jih prisilila odrasti ob razdejanem domačem ognjišču, ako napnemo trdneje zakonske vezi, temvečjih bo obvarovala pred tem poglobljena res-noba ob sklepanju zakona, pred vsem pa poglobljen čut odgovor n o s t i n a s p r o t i otrokom sani i m."
Bodi tedaj le ljubezen ali v prvi vrsti resnost pred sklepom zaroke in poroke, resnost, ki vse preudari vse — preračuni. Preračuni, da! V tem ravno vidi pravo, za potomstvo skrbno ljubezen. Bolj idealna je ta negoli ona, ki lahkomiselno greši na račun žive naše bodočnosti.
Ali zasledujmo nordiško pisateljico še nekoliko.
Pove nam, da večina novorojencev umira, ker je njihovim izven doma zaposlenim materam nemogoče jih dojiti. Dojenja pa rabi otrok vsaj skozi šest mesecev. Katera šolska oblast bo pa dovolila tak dopust poročeni in službujoči učiteljici-materi, to vprašam. Nekdo je fantaziral o dveh, treh tednih dopusta, ki bi se ponavljali vsako drugo leto. To je pri vsem „idealizmu" sofistično preračunjevanje in brezvestnost, da ne rečem nič drugega.
„A 1 i," pravi Ellen Key, „žena, ki si domneva materinstvo kot možnost, ali pa žena, ki ji je materinstvo že nada, ne sme
izpostavljati s prostovoljnim ali proti njeni volji ji usilje-nim delom življenskih in delavnih sil še ne rojenega potomstva, da potem rodi šibke, bolehne, fizično pohabljene in kasne je zanemarjene otroke."
„Vsaka zahteva po ravnopravnosti, kjer je ustvarila priroda neenakost, se izpremeni v zlorabo šibkejšega dela. Enakost n i pravičnost — nasprotno je često najbolj krvava krivica!" vzklika Ellen Key na naslov gotovih „emancipatk" in njihovega stremljenja, ki se je po mojem naziranju izpremenilo že v nekako posredovalnico za ženske službe.
Že 1. 1828., pravi Ellen Key, se je kon-štatovalo v raznih državah, „da je padlo število za vojaško službo sposobnih zaradi d e g e n e r i r u j o č e g a vpliva ženskega in otroškega dela."
A kaj je dovedlo ženo do dela izven doma ter do tega, da sedaj konkurira z moškim na tem polju ter mu otežkuje, oziroma onemogoči ustanovitev družine, in kako bi se temu opomoglo? To je splošno socialno vprašanje, in rešila se bosta žensko vprašanje ter problem o preobrazbi današnje kapitalistične družbe skupno, ker sta si v tako ozki zvezi. Da se pa inteligentna žena takorekoč brez silnih povodov in še a priori ponuja v na-daljno izkoriščanje tudi za najsvetejšega in najbolj intenzivnega svojega socialnega delovanja, za svojega materinstva, tega — oprostite — ne umevam. In s tega stališča sodim jaz — boj za odpravo celibata učiteljic.
„Mati (ne žena!) je najdragocenejši del naroda, tako dragocen, da pospešuje človeška družba le lastno najvišjobla-ginjo, 'ako čuva materinske funkcije. In te niso zaključene z rojstvom in hranitvijo otroka, temveč trajajo skozi vso vzgojo," pravi Ellen Key in dostavlja, da bo preobražena človeška družba skrbela v prvi vrsti, da oprosti mater vsakega vnanjega dela za obstanek.
To so nazori, ki bi se zanje jaz vnemal ter bojeval do slednjega diha. In vem, da bi se bojeval za pravično stvar in vem, da bi me ne oplašila nobena iz žalostnih razmer izsiljena fraza o „svobodomiselnosti", o „napredku". In vem, da bi mi pritrdile vse, tudi izven doma delujoče matere brez izjeme. Ker posvetiti se družini in otroku ni le prva in najsvetejša naloga žene, temveč tudi njena najiskrenejša želja, skrita morda na dnu srca. Za uresničenje tega ideala bo se potegovala vsaka inteligentna žena, tudi če ni, kakor jaz, izkusila vse one dvomljive „izgoje" od strani več ali manj pokvarjenih dekel, četudi ni izkusila „dobrot" otroških vrtcev kakor jaz, o katerih pravi Ellen Key:
„Ustvariti novo generacijo izgojenih mater, ki bi imele med drugim osvoboditi otroke s i s t e m a o t r o š k i h vrtcev, to je ena izmed nalog bodočnosti."
Klic po materi, to ni samo moj klic, ki me ni nikdar božala materina roka; to je klic vsega v znoju svojega obraza se trudečega človeštva.
„Ali," pravi Ellen Key, „preustroj človeške družbe se prične s še nerojenim otrokom."
Sebe in tega ubijati z napornim delom, pomenja tedaj, obupati nad bodočnostjo človeštva ter udajati se brezmiselno in brezpogojno izkoriščevanju sedanje kapitalistične družbe.
Pustimo vnemar bitja „tretjega spola", preskočimo konkurenčni boj, ki bi zadivjal (kakor že v Ameriki) med poročenimi in samskimi delavkami, toliko duševnimi, kolikor ročnimi, krenimo k sklepu.
Pravi Ellen Key:
„Ali jaz hočem — že zaradi žen, zaradi otrok, zaradi človeške družbe — da ženske in moški resno premislijo sedanji položaj ter izprevidijo, da bo treba odločiti se v najbližjem času za eno od teh dveh: a 1 i za tako preobrazbo mišljenja in delovanja današnje družbe, da bo večina žen zopet izročena materinstvu, ali pa za razkroj doma in nadomestitev tega z javnimi zavodi. Tretja možnost neeksistuje."
In s tem bi zaključil svojo temo, ki naj bo v svojih skromnih izvajanjih mal ali odkritosrčen donesek k razpravi o „celibatu učiteljic."
Žal, da zaradi prostora nisem mogel razpravljati toli obširno o Ellen Keyevih nazorih, kakor bi hotel. Ali — zavračam še enkrat na original. O tej temi, ki zahteva, da se mož in žena vanjo poglobita, vem, da bodo tovarišice temeljito razmišljale. Tembolj sem o tem prepričan, če pomislim na izid slednjega glasovanja tretjega sestanka naših tržaških učiteljic slovenske narodnosti.
Spominjam se pri tej priliki tudi |besed mestnega svetovalca in deželnega poslanca mesta Trsta, ki mi je v prijateljskem pogovoru dejal sledeče: „Če pride vprašanje o nadalj-nem službovanju poročenih učiteljic kdaj na dnevni red, bom glasoval proti že s stališča, ker ne bi hotel, da že itak izkoriščano učiteljico še izkoristil nevreden človek, ki bi se ji bližal pod praporom laži-ljubezni."
To se mi je zdelo še potrebno [omeniti. Oproste naj mi oni in one, ki sem jih tekom razprave nehote manj milo dirnil. Sveta stvar je to zahtevala.
Sprejeli bomo zlo, a zagovarjali ga ne bomo; stremili pa za ideali, ki so dosežni in tudi res ideali.
Skedenj pri Trstu, koncem marca 1910.
Ferdo Plemič.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
Pod tem naslovom hočemo redno poročati o delovanju slovenskega štajerskega uči-teljstva, ki je združeno v „Zvezi".
Danes hočemo objaviti kratko zgodovino novih pravil ter podati poročilo o Zvezinih zborovanjih na belo nedeljo, dne 3. t. m., v Celju. *)
0 novih pravilih.
Dosedanja „Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" se zove od 1. jan. 1910. naprej „Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerske m".
Kakor znano tvorita naša slovenska „Zveza" in pa „Verband der deutschen Lehrer und Lehrerinnen in Steiermark" skupno društvo imenovano „Steiermarkischer Lehrerbund".
Zaradi enostavnosti smo mi svoja pravila prilagodili „Verbandovim"; zlasti se je zahtevalo, da stoji v pravilih določno povedano, da pristopi „Zveza" k „Lehrerbundu". To mora biti zaradi „Bundovih" pravil.
Prvotna naša pravila, ki jih je predložil osnovalni odbor (Gradišnik, Strmšek, Fr. Krajnc, Fr. Ferlinc, in Fr. Brinar) je odobril» vlada dne 15. vel. srpana 1902.
Pri seji upravnega odbora dne 8. dec. 1907 se je sklenilo, da se društvena pravila prenaredijo; zakaj dosedanja so pomanjkljiva zlasti glede našega stališča napram „Lehrerbundu". Ker pa se zaradi tega pravila že pre-narejajo, se naj 'sploh prenaredijo tako, da bodo kolikor najbolj popolna in jasna. Vodstvo je pozvalo vsa svoja društva, naj se pri njih zborovanjih pretresa ta zadeva ter naj se mu pošljejo tozadevni nasveti. To se je tudi zgodilo. Glavni poročevalec, tovariš Gnus, je sestavil načrt novih plavil, ki so se prereše-tala dne 20. aprila 1908 na seji upravnega odbora v Celju ter predložila v potrditev.
Toda vlada ni potrdila pravil zaradi treh
točk.
1.	Ker ni bil v njih sedež društva določno naveden in je nedopustna točka, po kateri bi naj imela Zveza svoj sedež v bivališču vsakokratnega načelnika.
2.	Bi se Zveza po v točki II. (3) razširjenemu namenu kot politično društvo kazala in ne odgovarjajo določbe pravil zahtevam §§ 30. in 33. zakona od 15. novembra 1867.
3.	Se kaže določba točke XII., po kateri naj pripada društveno imetje v slučaju razpusta društva „Zvezi avstr. jugosl. učit. društev" v oskrbovanje, tako dolgo kot nezakonita, dokler se ne doprinese dotična izjava radovolj-nosti te Zveze.
*) V zadnji številki smo priobčili kratko poročilo o zborovanjih „Zveze" po „Nar. Dnevniku", sedaj pa prinašamo obširneje poročilo, ki nam ga je vposlal „Zvezni" tajnik, tov. Šijanec.
Uredništvo.
Na seji upravnega odbora dne 1. avg. 1909. se je pa sklenilo: Pravila se nanovo predložijo vladi v potrdilo in se ne izpreme-nijo; zakaj dotični "dve točki sta doslovno posneti po pravilih „Verbanda". Ker pa je vlada potrdila „Verbandu" pravila, mora tudi nam potrditi doslovno prestavljene točke. Glede zahteve, da mora dati „Zaveza avstr. jugosl. učit. društev" izjavo, da prevzame v slučaju razpusta „Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" njeno imetje v oskrbovanje, se je vladi ugodilo.
čakali smo, kaj bo?
Meseca februarja pa dobimo odlok, katerega prvi del se glasi:
„Vsled naredbe z dne 20. oktobra 1909, št. 8/2815/2 1909, ni c. kr. namestnija v Gradcu preosnovo zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štirskem na podlagi od društvenega vodstva, dne 28. septembra 1909. predloženih spremenjenih pravil v smislu §§ 6. in 10. društv. zakona z dne 15. nov. 1867 drž. zak. list št. 134 prepovedala ..."
Ker tedaj vlada ni prepovedala pravil — so s tem potrjena.
Navesti hočemo nekaj najvažnejših točk iz novih pravil:
II. Namen društva.
Namen društva je:
1.	združitev vseh slovenskih učiteljev, učiteljic in šolskih prijateljev na Štajerskem;
2.	gojitev splošne, posebno pa pedagoško-didaktične naobrazbe svojih članov;
3.	krepitev slovenske narodne zavesti, varstvo pravic in pospeševanje vseh stanovskih zadev slovensko-štajerskega učiteljstva na napredni podlagi.
(Potrditvi točkč 3. se je upirala vlada, četudi je „Verbandu" lavno to dovolila. Končno se je morala vdati.)
III. Sredstva.
Društvo doseže svoj namen, da
1.	sklicuje po raznih krajih na Štajerskem zborovanja, pri katerih razpravlja in sklepa o dolžnostih in pravicah učiteljstva, o vzgoji in pouku mladine ter prireja javna, splošna poučna predavanja in koncerte;
2.	pošilja v posameznih slučajih posebne govornike zborom domačih učiteljskih društev;
3.	provzroča in podpira izdajo' šolskih listov, mladinskih in sploh poučnih spisov;
4.	si ustanovi svojo lastno knjižnico;
5.	podpira ustanovo šolskih in ljudskih knjižnic, bralnih in vseh drugih izobraževalnih društev;
6.	pošilja peticije in resolucije višjim oblastvom;
7.	pristopi k štajerskemu „Lehrerbundu";
8.	stopi v zvezo z drugimi avstrijskimi učiteljskimi društvi;
9.	pobira pri svojih članih letne doneske, in naposled
10.	uporablja druge postavne za povzdigo ugleda in blaginjo slovenskega učiteljstva primerne in namenu društva ustrezajoče ukrenitbe.
X. Društveno glasilo
je sedaj „Učiteljski Tovariš"; prepušča pa se delegaciji, da si izbere od slučaja do slučaja drugo glasilo.
XII. Razpust društva.
O razpustu društva sklepa delegacija na posebnem shodu, ki se mora najmanj tri mesece poprej naznaniti v društvenem glasilu.
Eazdruženje velja, ako glasujejo za to najmanj tričetrtine navzočih odposlancev.
Ta zbor določi tudi, kaj naj se zgodi z društvenim premoženjem.
Ako pa zbor v tej zadevi nič ne ukrene, ali če se društvo uradno razpusti, dobi premoženje „Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev" v oskrbovanje dotlej, da se ustanovi nova „Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem," ali drugo temu enako društvo. V last tega društva pride potem vse društveno imetje. Ako se pa tako društvo v treh letih ne ustanovi, odloči štajerska delegacija „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev", kaj naj se zgodi s premoženjem.
Z ozirom na to, da se morajo izvoliti novi funkcijonarji po novih pravilih, je vodstvo vse potrebno ukrenilo ter sklicalo na belo nedeljo, t. j. 3. tm., zborovanje v Celje.
II. Zborovanje „Zveze" dne 3. aprila 1910.
1. Socialni odsek.
Ob 8. uri zjutraj so se sestali v zboro-valnici okoliške šole odborniki „Socialnega od-
seka" pod vodstvom svojega predsednika tovariša C e r n e j a. Prišel je k seji tudi odsekov ustanovitelj, tovariš A. P e s e k, ki zastopa odslej koroške tovariše. — Navzoč pa je bil tudi za stopnik „Prve češke zavarovalnice na življenje", da poda potrebne podatke in da razjasni točke pogodbe, ki se naj sklene med to zavarovalno družbo in med Zveznim „Socialnim odsekom".
„Prva češka" ima slično pogodbo sklenjeno s češkim učiteljstvom na Moravskem in želi tudi z nami tako skleniti.
Razmotrivale so se točke druga za drugo in se je končno sklenilo: „Socialni odsek" je v principu za to, da se sklene taka pogodba.
Nadalje se je posvetovalo o nadaljnem delovanju ter se je predložil dosedanji račun.
Odsek je imel v prvem poslovnem letu (1909.) 23.628 K 91 vin. v prometu. Priglasilo se je 192 tovarišev in tovarišic — nekaj tudi izven Štajerske — ki so si naročili listov za skupno vsoto okolo 10.000 K. Poslovanje se je vršilo pod naslovom „Socialni odsek Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" izvečine potom poštnohranilničnega čekovnega prometa. Celotna bilanca je s stanjem z dne 31. dec. 1909.:
Dohodki 11945 K 13 vin.
Stroški 11683 „78 „
Preostanek 261 K 35 vin.
Največ zaslug za redno poslovanje ima pač blagajnik, tovariš V o g 1 a r, ki je žrtvoval premnogo nočnih ur za „Socialni odsek".
„Socialni odsek" se preosnuje v samostojno „Učiteljsko zadrugo", ki razširi delokrog po vsem avstrijskem jugoslovanskem svetu.
Odborova seja.
Vodstveni odborniki so se zbrali k posvetovanju po 9. uri, da priredijo vse za delegacijo. Pregledala so se poročila in se je tuintam kaj črtalo, oziroma tudi izpremenilo ali dod.do.
Določili so se odborovi predlogi in poročevalci ter se je razmotrivalo več internih zadev.
Delegacija.
Po novih pravilih sestoji delegacija iz odbora in iz odposlancev posameznih učiteljskih društev, oziroma posameznih učiteljev in učiteljic, in sicer izvoli vsako Zvezno društvo do 25 članov enega odposlanca, društvo 26 do 50 dva itd.
Delegacija zboruje najmanj enkrat na leto. —
Volitev odposlancev velja za dve leti, nadomestne volitve so vendar v teku dveh let dopustne.
Ob 11. uri je otvoril delegacijsko sejo Zvezni predsednik tov. Mešiček ter je konstatoval, da so vsa okrajna učiteljska društva, ki so združena v Zvezi, poslala svoje odposlance. Bilo je vseh čez 30.
V svojem nagovoru omenja, da je današnje zborovanje velevažno; zakaj prvič zborujemo po novih pravilih in nadalje imamo sklepati o jako aktualnih in nujnih stvareh.
Opozarja posebno na § 3 v II. odstavku pravil: „Krepitev slovenske narodne zavesti, varstvo pravic in pospeševanje vseh stanovskih zadev slovenskega štajerskega učiteljstva na napredni podlagi.
To je naše geslo.
Da pa lažje dosežemo svoj smoter, je potreba, da ne le ostanemo složni, ampak da se še trdneje sklenemo v močno vrsto, ki jo naj preveva ena misel in eno dejanje.
Zborovalci so z navdušenjem odobrili predsednikov nagovor.
Poročalo se je nato o društvenem delovanju v zadnji društveni dobi, to je od 1. avgusta 1909. do 3. aprila 1910, tedaj za čas 8 mesecev.
Prvi je poročal tajnik tov. Š i j a n e c.
Iz obširnega poročila nam dopušča prostor le kratek izvleček.'
Dne 1. avg. 1909. se je sklicala seja upravnega odbora, ker so se morale vršiti nove volitve. Doba funkcionarjev še sicer ni potekla — pač pa bi čez par mesecev — ali ker je dosedanji predsednik, za ureditev Zveze zaslužni tov. Kocbek, zaradi nesreče v ro-dovini odložil svoje častno mesto, se je ves odbor volil nanovo.
Ta odbor je imel tako dolgo voditi Zve-zine posle, dokler ni potrdila vlada pravil ter se je sklicala današnja seja.
Največ dela je bilo ob priliki Zavezine skupščine v Mariboru, zlasti s koncertom.
Zveza šteje sedaj vseh 16 slovenskih okrajnih učiteljskih društev ter slovenske člane marinberškega okr. društva. Vseh članov je 627.
Odborovi seji sta bili dve, in sicer 24. oktobra 1909 in 20. februarja 1910, razen-tega so se sestali jeseni predsednik, blagajnik in tajnik v Dolu.
Okrožnic, ki so takorekoč vez med Zvezo in društvi, je bilo izdano do aprila 1910 — sedem.
Lehrerbundu se je predloži predlog glede odprave pouka ob četrtkih.
Od minulega zasedanja deželnega zbora je bilo pričakovati izboljšanje slabega našega gmotnega stanja.
To zasedanje pa ni bilo plodonosno. Nemci seveda zvračajo vso krivdo na slovenske obstrukcioniste.
Lehrerbund je zahteval, naj se slovensko učiteljstvo upre obstrukciji na ta način, da nastopi na volilnih shodih proti nji.
Odgovorili smo mu, da tega ne storimo. Velik narodni greh bi bilo tako početje, ki bi nam tudi jako škodovalo na ugledu.
Ves narod je bil edin s poslanci, in mi bi to razdirali? Ne!
Sicer smo se pa informirali na pristojnih mestih ter zvedeli, da so drugi vzroki, zakaj se ni izvršila regulacija naših plač, ne toliko obstrukcija. Ta je bila nemškim poslancem le prav dobro došla, da so valili krivdo na njo.
Niti anketa se ni izvedla. Bil je čas, bila je prilika, toda resne volje ni bilo.
Obširneje se je vse to obravnavalo in živahno debatiralo.
Glede afere Gradišnikove se je soglasno sprejela pri vodstveni seji dne 24. okt. 1909 resolucija: Ker je sedaj zadeva Gradišnikova r postavnem tiru, nima Zveza povoda posegati vanjo; pač pa izraža svoje popolno zadovoljstvo, da je c. kr. dež. šol. svet vedel čuvati učiteljstvu zajamčene pravice.
Nadalje je Zveza obravnavala glede poslovnega jezika pri uradnih konferencah. V tem oziru je razposlala okrožnico, v kateri zahteva od vseh učiteljskih društev, da delujejo na to, da se na vseh letošnjih uradnih konferencah sprejme sklep. „Poslovni jezik je slovenski!"
Tajnikovo poročilo se nadalje bavi z raznimi napadi na učiteljstvo in kako postopati v takih slučajih, z raznimi internimi zadevami i t. d.
Končno je omenil tudi v zadevi žepnega koledarčka, ki je dal Zvezi 500 K čistega dohodka in ga je vrhutega vse slovenskoštajersko učiteljstvo dobilo brezplačno. Denarni uspeh je zahvaliti inseratom.
Svoje poročilo je končal [tajnik z besedami : Vedno le naprej in navzgor, nikoli nazaj in navzdol! (Živahno odobravanje).
Blagajnik tov. Gnus je poročal o denarnem stanju za 1. 1909, Zveza je imela K 1588 in 52 vin. dohodkov, troškov pa „ 1472 „ 54 „ torej
prebitka K 115 in 98 vin.
Koncert v Mariboru je imel 12 K izgube.
Tudi posamezna društva še dolgujejo na članarini.
O „Socialnem odseku" je poročal predsednik tov. č e r n e j.
Delegacija izreče vsem poročevalcem odo-brenje in zahvalo.
Volitve.
Najpoprej se je volil odbor. Predsednik se je volil z listki. Pretežno večino je dobil tov. Mešiček, dosedanji predsednik. Toda tov. nadučitelj ni hotel več prevzeti tega mesta, skliceval se je na bolehnost in na mnogo drugih skrbij. če tudi se ga je nagovarjalo, naj sprejme, vendar je ostal trd. Sam je predlagal voliti predsednikom tov. Raj š p-a, nadučitelja v Ormožu. Volilo se je zopet po listkih in je dobil Eajšp veliko večino. Na splošno zahtevo je sprejel izvolitev.
Na Brinarjev predlog se je izbral predsednikovim namestnikom tov. č e r n e j Lju-devit, šolski vodja v Grižah. Odborniki so tovariši: Mešiček, Gnus, Šijanec, Vrečar, Ogorelec, Požegar in T o m a ž i č.
Pregledovalcem računov so izvoljeni: ga. Umberger Mila, tov. R o š Miloš in tov. P 1 e r 6 Pavel.
V odbor Lehrerbunda so prišli razen predsednika tov. R a j š p a — ki je eo ipso Lehrerbundov 2. predsednik — še tov.: Mešiček, Požegar in tov. Slane.
Delegatov za Lehrerbund je imela voliti po razmerju članov 13. Ti so tovariši: Gradišnik — Celje; F 1 e r 6 — Sv. Štefan pri Šmarju; KI e m e n č i č — Sv. Trojica v Slov. gor.; Koropec — Šoštanj; Ogorelec — Sv. Barbara v Hal.; P o -1 a n e c — Črešnovce; Porekar — Hum; P u 1 k o — Dobje; S u p a n — Brežice; S c h e 11 — Žreče; Šijanec — Gornji grad; T o m a ž i Č Ivan — Stara cesta in Vrečko — Slovenji gradeč.
Delegati za Zavezino skupščino so izbrani tov.: B r i n a r Fran — Gotovlje; B u r d i a n — Šmartno pri Gornjem gradu ; J a m š e k — Rajhenburg.
V Socialnem odseku so: tov. črnej (predsednik), Voglar, Slane, Gradišnik, Wudler R, Kavkler Flere, Knapič F, Mencin in Gnus. ESSSB^^
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Prošnja — članom „Društva t pomoč učiteljem njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem". — Ker je v preteklem letu vsled mnogih slučajev smrti priraslo toliko vdov in sirot, da je v proračunu za leto 1910. nastal primanjkljaj 2097.07 K, je občni zbor dne 29. marca 1910 sklenil naslednje:
1.	Vsak nov član, vsi v letu 1910. že pristopivši člani in oni, ki še niso vplačali cele pristopnine, naj plačajo tudi ekvivalent, katerega je dosedaj plačevalo društvo davkariji.
2.	Letnina se za leto 1910. in za toliko časa, dokler bode treba, zviša za oženjene člane od 12 K na 20 K in za samce od 8 K na 12 K.
3.	Ostali primanjkljaj se za to leto pokrije iz društvenega premoženja.
Vsled sklepa občnega zbora morajo vsi oženjeni člani doplačati še osem kron, samci pa štiri krone kot zvišano letnino za leto 1910.
Ta zvišek naj vsakdo blagovoli poslati do 1. septembra 1910 društvenemu blagajniku.
Kdor do 1. septembra 1910 ne bode poslal zvišane letnine, se ga bode opomnilo na njegove stroške, s koncem novembra 1910. pa se bode ravnalo ž njim, kakor b i bil izstopil iz društva.
Kdor ni poslal še nikakršne letnine, ali pa obvesti ne, bode prešel je poseben list, po katerem naj se blagovoli ravnati, ker j e t a list opomin.
Da ne bodo imeli sitnosti ne društveniki in ne blagajnik, odbor vljudno prosi, da vsakdo blagovoli pravočasno poslati, ker še dolguje društvu.
Posavski krožek je priredil na dan sv. Jožefa pešizlet iz Krškega čez sv. Duh na Rako. Izleta se je udeležilo učiteljstvo iz Krškega, Rajhenburga in Leskovca, poleg tega pa še mnogo učiteljskih prijateljev. Ob deveti uri zjutraj smo se sešli pri Šraj barskem Turnu, ki je bil nekdaj last Turjaških, pozneje pa je prešel v posest znane narodne tvrdke Lenarčič iz Vrhnike. Po zaslugi nekdanjega krškega župana, ravnatelja Dr. Romiha, drži od Trvina do sv. Duha lepa cesta, ki se vije med vinogradi in vinskimi hrami. Od sv. Duha je krasen razgled po Krškem polju, ki leži skrbno obdelano med Savo in Krko. Na drugi strani ti splava pogled po štajerskih holmcih tja do Pohorja ; oddaleč nas pozdravlja štajerska Lisca, s kranjske strani pa glavar dolenjskih hribov dvoglavi Kum. Ker lačen želodec nima smisla za razgled, smo poiskali gostilnico znanega naprednjaka Gorenjca, ki nam je izborno postregel, malo računal, za nameček nas je pa povabil v svojo pol ure oddaljeno zidanico. Omenim naj mimogrede, da smo pri sv. Duhu posetili tamošnjo tovarišico, ki nam jo med drugim povedala, da ji je ljudomili župnik odpovedal hrano, ker bere — Narod. Oj, ko bi takozvani namestniki božji že vendar začeli praktično vršiti najvišjo Kristovo zapoved: Ljubi svojega bližnjika kakor sam sebe 1 — Od Gorenjčeve zidanice nas je pot vodila čez gozd in travnik na Rako. Spotoma smo se oglasili na prijaznem Humkovem domu, kjer nas je gospodar prijazno sprejel, stara mamica, ki sta ji dva sina učitelja, nam je pa postregla z domačim kruhom, orehi in medom. Noč je že jela legati na zemljo, ko smo dospeli na Rako. Malo smo se še pomudili v gostilni pri Bonu, nato smo se pa na pripravljenih vozeh odpeljali v Krško. Vsakdo je šel k počitku z zavestjo, da je preživel lep dan. Prijazni inžener Čeh Rezač, ki se je tudi udeležil izleta, nam je obljubil, da nas popelje majnika s čolnom po Savi do Jesenic. Na snidenje!
Gradiščan.
Štajersko.
Kozjansko nčiteljsko društvo je zborovalo v Kozjem dne 7. t. m. ob bolj pičli udeležbi, ker so imele nekatere šole poldnevni pouk. Predsednik V. Pulko pozdravlja udele-ležnike, osobito pa goste tov. Janeza Šerbaka, učitelja v Dobjem, gdč. Šerbec, učiteljico v Kozjem in gdč. Pepico Bračičevo. Prva dva kakor tudi tov. Drago Majer, nadučitelj v Pod-
sredi, so pristopili društvu kot novi člani, kar se je z odobravanjem pozdravilo. V svojem nagovoru se spominja predsednik umrlega tovariša Pavla Lorbeka, učitelja na Prevarju, ter petdesetletnice „Učiteljskega Tovariša". Naglašujoč pomen tega našega glasila kot buditelja narodne, stanovske in napredne zavesti ter kot neustrašenega zagovornika tlačenega učiteljstva, poživlja tovariše, naj gmotno in duševno podpirajo svoj branik.
Po prečitanju zapisnika, ki se neizpre-menjen sprejme, se obravnajo dopisi, ki jih je večinoma doposlala „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Prvi dopis razpravlja Gradišnikovo zadevo, izpremembo Socialnega odseka v gospodarsko zadrugo in izdavanje žepnega koledarčka. Drugi naznanja zborovanje upravnega odbora in občnega zbora ter poživlja izvoliti odposlance. S tretjim se tirja zaostala članarina, s četrtim pa se posamezna društva obveščajo o predmetih, ki so se obravnavali pri o^borovi seji v Celju dne 20. febr. t. 1. Odgovorilo se je „Lehrer-bundu", ki se je interveniral zaradi obstrukcije slov. poslancev v dež. zboru, da so vsi slovenski volilci na strani svojih poslancev. Za brezplačno pošiljanje „Učjt. Tovariša" učiteljiščpikom, pred laga ormoško učit. dr. pobiranje 50 h od uda, osobito od onih, ki se iz kateregakoli vzroka ne udeležijo društvenega zborovanja. K temu je pripomnil predsednik Pulko, naj bi se vse učiteljstvo pritegnilo k temu kulturnemu davku s tem, da šolski voditelji pobirajo med domačim učiteljstvom poljubne prispevke, ki se potem oddado društvenemu blagajniku. Sklene se pa zložiti na vsak način za en izvod. Pri tej „Zvezini" seji se je razpravljalo tudi o odloku štaj. dež. šol. sveta, da se ima pri nameščanju učiteljstva gledati na one, ki so dovršili svoje študije na Štajerskem, nadalje o slov. poslovnem jeziku uradnih konferenc in o delitvi deželnega šol. sveta. Ti dopisi se vzamejo na znanje. S pristavki predsednika, ki se je udeležil deleg. zborovanja, prečita se tudi poziv tov. Klemen-čiča onim, ki še niso plačali njegove brošure o sadjarstvu.
Tovariš Knapič odpisuje v zadevi okrajnih zemljevidov. Ker se je tega dela lotil z vso vnemo tov. Šetinc, se mu prepusti tudi nadaljnja izvedba. Dspis mariborskih učite^jiščnikov za podpiranje njihove knjižnice se vzame tudi na znanje z obljubo, ob prilikah v ta namen pobirati. — Na to poroča tov. Krajnik o ustavo-znanstvu v ljudski šoli. V kratkih potezah poroča, kaj se naj obravnava v posameznih šol. letih. Poročilo, dasi kratko, je bilo jako pregledno in jedrnato in zato se je izrekla poročevalcu za njegov trud lepa zahvala. — Iz tajnikovega poročila je posneti, da je društvo imelo v preteklem letu troje zborovanj z dvema predavanjema in eno hospitacijo. Članov je: 27 rednih, 1 podporni in 1 častni; izmed rednih je 17 učiteljev in 10 učiteljic — izven društva je še 5 učiteljev in le ena učiteljica. Tajniku tov. Ulčarju se izreče za njegovo poslovanje zahvala. Blagajnik (začasno tudi toy. Ulčar) poroča, da je imelo društvo 120'09 K dohodkov in 50-07 K stroškov; od teh je še plačati „Zvezi" 50 K in s tem ostane 20.02 K prebitka. Blagajnika se odveže od vsake odgovornosti, ker so računi v lepem redu. — V odbtr so bili voljeni: predsed. V Pulko, namest. Fr. Lovjrec, tajnik Ant. Volavšek, blag. Milka Bačičeva in Fr. Bačič ter Fr. Šetinc kot odbornika. — Končno poživlja predsednik k obilnejšemu pristopu k »Slov. Šol. Matici" in obenem k „Hrv. Šol. Matici" ter opozarja na prošnje v zadevi raztrojitve definitivnih pod-učiteljskih let. Prošnje naj obsegajo vse potrebne podatke, ki jih vidira in potrdi okrajni šolski svet, ter se pošljejo brez prilog kakemu poslancu. Tov. Šetinc pripominja, da je ravno Kozjanski okraj v plačnih razmerah najbolj zapostavljen in od prometa oddaljen in naj društvo opozori na to dež. šol. svet, oz. dež. odbor. — Prihodnje zborovanje se je določilo na dan 7. maja. To bodi majniški zlet na Planino, zvezan s hospitacijo. — Za prvi kamen Ciril in Met. dr. se je nabralo že nekaj kron.
Učiteljsko društvo za celjski okraj priredi v četrtek, dne 5. majnika t. 1, izlet v St. Jur ob. juž. žel. ter praznuje pri tej priliki svojo štiridesetletnico.
Tudi Učiteljsko društvo za laški okraj je že sklenilo, da poleti ta dan v Št. Jur. Vabimo na ta izlet še druga bližnja bratska društva, oziroma cenjene tovarišice in tovariše ter šolske prijatelje. Podrobni vzpored še priobčimo.
Fr. B r i n a r, t. č. predsednik.
Srednješolski vestnik,
** Slovesna otvoritev nore realke t Splitu, veličastne stavbe, se je izvršila ob navzočnosti dalm. namestnika in drugih visokih oseb. — Stavba je ena najmodernejše urejenih šolskih stavb v Avstriji. Ima 12 dvoran za predavanja, 2 amfiteatralni dvorani, dvorano za gimnastiko, dvorano za modeliranje, za risanje, dve terasi, teraso za observatorij itd. Stavba je stala čez 400.000 K. Split se krasno razvija in postaja najmodernejše dalmatinsko mesto.
** S tržaške e. kr. gimnazije. Ozi-rom na notico, objavljeno v zadnjem „U. T." o preganjanju nekega dijaka, smo naprošeni od kompetentne strani, da priobčimo to-le pojasnilo: Vsebina rečene vesti o pretvezno grdem ravnanju z nekim dijakom na c. kr. dr-
žavnem gimnaziju ne odgovarja resnici, v kolikor se ta disciplinarni slučaj opisuje enostransko in načinom, sovražnim proti dotičnemu učitelju. Stvar je bila tako-le: Zadnje dni pred velikonočnimi prazniki je bil res en učenec VII. razreda po konferenci kaznovan zaradi predrznega vedenja proti enemu učiteljev. Do-tični učitelj pa je — videč, da je učenec po prijavi kazni začel plakati in se je kazal jako potrtega — izjavil (ne da bi kdo vplival nanj), da hoče biti za to pot milosten in ne zahteva, da se kazen tudi izvrši, da ne bi učenec preveč trpel na posledicah svojega nepremišljenega postopanja.
** C. kr. študijska knjižnica t Gorici. Naznanja se, da je od sedaj naprej državna biblioteka, ki se nahaja v gimnazijskem poslopju, odprta v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10.—12. zjutraj, v sredo in soboto od 3.—5. popoldne. Ker ima vsak izobraženec pravico brezplačno uporabljati, oziroma tudi izposojevati v biblioteki nahajajoča se dela, se tem potom opozarja občinstvo na to ugodnost, ki je celo večja mesta (kot u. pr. Trst) nimajo.	_
Politiški pregled.
*	Volitve za ogrsko-hrvaški državni zbor se bodo vršile v drugi polovici meseca maja.
*	Bosanski mohamedanci se hočejo organizovati v enotno stranko za bodoče de-želnozborske volitve. Mohamedanski radikalci so proglasili sledeča temeljna načela svojega programa: 1. Popolno politiško, administrativno in gospodarsko avtonomijo Bosne in Hercegovine z neomejeno ustavo in direktno zvezo ljudstva z krono. 2. Neločljivo versko zvezo s kalifom v Carigradu (turški sultan). 3. Izobrazbo ljudstva v prosvetnem in gospodarskem oziru.
*	Socialistiški župan. V mestu Mili-vaukee v Severni Ameriki so izvolili za župana nekega Seidla. Dobil je 8000 glasov. Novi župan je voditelj socialistov in prvi socialistiški župan v Ameriki.
*	„Samouprava" je ime novemu listu, ki je pričel izhajati v Sarajevu kot glasilo moslimanske demokracije. Prva točka listovega programa se glasi: Popolna avtonomija na polju politike, uprave in ekonomije dežele, kakor tudi notranja pravična konsticionalna in parlamentarna ureditev.
*	Deželnozborske volitve v Bosni. Uradni list je objavil termine za deželnozborske volitve. Volitve iz vseh treh volilnih razredov se bodo vršile dne 18., 23., 25. in 28. maja t. I.
Obrambni vestnik.
* Slučaj „Zatišje". Brez pobožnega zavijanja in namigavanja si lahko pogledamo iz oči v oči. Slučaj smo imenovali dogodek, in sicer zato slučaj, ker velja to — ne za stan, temveč za posameznika in je vse to tudi s tega stališča presojati. Menimo, da smo v tem oziru čisti in stojimo zaradi tega še danes na istem stališču, kakor smo to stali z a. izida škofove brošure, da presojamo stvar z vzgojnega stališča in ne s politiško-izkoriščeval-nega. Ne rečemo pa, da bi se ne dalo kriti-kovati brošure s pedagoškega, a še bolj s stro-kovnjaškega stališča. Toda rajši smo tedaj molčali v tem oziru, da se nam ni moglo očitati politiškega izkoriščaoja slučajs. Sedaj se je izkazalo, da ne sme biti človek — prepošten! Tako moralo uči „Slovenec"! — Prvič smo pa sedaj čuli glas, da „mi še nikoli nismo pisali v takem tonu n. pr. o liberalnih advokatih ali učiteljih, če je kdo izmed njih grešil, ker ne delamo nikoli odgovornega celega stanu za grehe posameznika!" To nas je tembolj presenetilo, ker pravi dalje „Slovenec" (št. 78), „da on nikdar ne dela iz žalostnih zadev politikum." Nehote se pri tem spominjamo nedolžne in žalostne n e p o 1 i t i š k e zadeve — vprašanja gmotnega stanja kranjskega učiteljstva. Nočemo dalje govoriti! — Tudi o drugih slič-nih slučajih smo rajši tiho, ker hočemo presojati slične slučaje s tega stališča, na katerega smo se postavili in s katerega edinole se sme tak slučaj presojati. Ne tajimo! Tudi mi smo obsojali propalice svojega stanu, kakor jih mora obsojati vsak stan, zakaj ni ga stanu, v katerem bi se ne našlo enega ali več propadlih in nagnjenih k socialno slabemu bodisi v enem ali drugem oziru. Tu nam je govoriti o seksualnem življenju človeka! Zopet nam prihajajo na misel „Slovenčeve" besede: „Deček v najnevarnejši dobi, ko nista niti volja niti značaj dovolj utrjena." Da, gospodje, tu je jedro tega in vseh sličnih slučajev in ost, ki nam jo je zasukati na drugo stran, da se izognemo zlu. Vzgoje, dobre vzgoje v tem oziru nam je potreba in ne, kakor se to dogaja po naših slavnih avstrijskih vzgajališčih in šolah, da se spolnemu vprašanju in vprašanju seksualnega življenja v naših šolah dosledno izogiblje, in to celo na takih zavodih, ki imajo vzgajati može, i n ne dečke po nazorih — kakor so naša c. kr. učiteljišča. Gorje mu, če si ni sam pridobil v tem oziru naobrazbe, zakiy največ gorja rodi nevednost, ki daje tu volji prosto pot — in obsojen je značaj! Hvala Bogu, da se učiteljski stan, drži v tem oziru dobro v primeru
z drugimi stanovi, in kar sije pridobilo učiteljstvo glede znanja na obravnavanem polju, si je moralo pridobiti samo. Presojajmo stvar tudi v drugem oziru trezno in izhajajmo z individualnega stališča, da le nepopolen in-dividij se da voditi od okolščin. Slučaj je, da se je tu naletelo na tak — ne po lastni krivdi — nepopolen individij, katerih pa učiteljstvo v primeri z drugimi stanovi nima mnogo. Ne trebimo torej gnilobe na nepravem mestu: Ni kriva tu nižja uprava in je ni obsojati; ni kriv tu stan in ga ni obsojati; ni kriva — po lastni krivdi — morebiti, tu oseba dejanja — kriva je pa tu višja uprava, ki nam jo je obsoditi, temeljito obsoditi, in to je naša državna naredba šolstva v tem oziru! — „Slovenec" seveda namenoma vedno piše o mladem učitelju — in debelo so tiskane te besede ! — dasi dotičnik takrat š e ni bil učitelj. Zakaj piše tako, ni težko uganiti! Ako bi mu hoteli mi vračati z enako mero, bi nam ne bilo težko „Slovenčevega" učitelja nadomestiti — z mladim, pa tudi starim duhovnikom in katehetom! A to ni po našem okusu! če pa bodo nečistniki gonili obrekljivo pesem dalje, bomo seveda tudi mi morali poseči po drugem orožju, da branimo čast stanu! Sedaj je to čisto odvisno od njih samih!
£ Dr. Susteršiču se čudimo, da kot
inteligent govori po shodih o učiteljstvu take stvari, kakor jih je govoril na shodu na Jesenicah, katerim besedam menda sam ne verjame. Bes je, da ima vsa stvar politiško ozadje, toda tako nizkotna sredstva, kakršnih se on poslužuje, bi vendar smatralo učiteljstvo pre-poniževalnim, ako bi se stališči zamenjali. „Prvo besedo pri vzgoji otrok morajo imeti starši,
učitelj pa....." V tem oziru nam zadostuje
le slučaj Postojna in klerikalni odlok glede telovadbe sokolskega naraščaja, kjer se staršem odvzema kar kratkomalo vso pravico do vzgoje otrok in se učiteljstvu uradno nalaga dolžnost, da izvršuje in čuva ta protizakonit ukaz (po dr. Šusteršičevih načelih samih, prosim !). Ne bijte vendar sami sebe po nosu! Kar se pa tiče šolstva in njega ureditve, naj dr. Šusteršič pomisli, da njegove besede ne slišijo in čitajo le laiki, temveč jih precenjuje tudi inteligenca. Če se mu ne zdi preponiže-valno, zidati svojo politiko na izvržkih, naj nadaljuje!
* „No, no!" Ni všeč klerikalcem, da bi učiteljstvo v politiki ne podrepovalo politi -škim strankam, kakor je to delalo dosedaj. „Slovenec" kriči o „dvojni morali". Politiškega idealizma pa kar ne more ločiti od šolskega in narodnega idealizma. Kar se pa tiče sredstev v hoju, naj bo „Slovenec" uverjen, da se učiteljstvo ne bo posluževalo laži, hujskanja zoper kak stan in demagoštvo, temveč se bo opiralo le na golo resuico in dejstva, ne bo pa delalo po „Slovenčevem" zgledu ali po zgledu g. Trseglava, ki meni, da ga ima „Tov." posebno rad. — Pač moogo zaslug si je že pridobil na polju hujskanja zoper učiieljstvo in gotovo se ga bodo učiteljska društva spomnila pri imenovanju častnih članov kot „resničnega prijatelja učiteljskega stanu", — če se sam ne sramuje svojih dejanj, si pa daje s tem sam kvalifikacijo! To je naša beseda! Če se mu zdi, naj gode naprej svojo ekslemena-tarsko pesem! Njegovi ljudje radi poslušajo krvi žejnega muzikanta!
Kranjske vesti.
—r— Umrl je due 29. marca t. 1. v Boštanju ob Savi pri svojih starših absolvirani učiteljski kandidat Stanko Drmelj, star 21 let. Bil je žrtev koprskih zdravstvenih raimer. Pokojnik je bil vesela duša. Zaradi svojega zdravega humorja, ki mu je izborno pristojal, ga je imel vsakdo rad, kdor ga je le poznal. Počivaj v miru, blaga duša!
—r— Učiteljstvo obrtnonadaljevalnc šole v Krškem je tudi letošnje leto prirejalo ostanke obrtniških in trgovskih vajencev. V vsem je priredilo letos deset sestankov, ki so bili dobro obiskani. Pri sestankih so predavali posamezni strokovni učitelji v tem le redu: 1. Dr. Bornih: Kava in čaj. 2. Iv. Magerl: Ustavoznanstvo. 3. Drag. Humek: Bazne stavbe (skioptiško predavanje). 4. Udeležitev pri igri „Slepa materina ljubezen". 5. M. Hočevar: Moč pare in parni stroji (predavanje z eksperimenti). 6. L. Levstik:Izpreminjanje zemeljske oblike po naravnih silah (vulkani). 7. Drag. Humek: Z r a k o-p 1 o v s t v o (predavaje z eksperimenti). 8. Dr. Bornih: Sladkor. 9. L. Levstik: Izpreminjanje zemeljske oblike po naravnih silah (voda in ogenj). 10. Udeležitev pri igri: Divji lovec. Vrhutega je voditelj vsako nedeljo izposojeval knjige iz novustanovljene knjižnice obrtno-n a d a 1 j. šole. V vsem letu se je izposodilo 177 knjig. Največ je bral učenec s 27 knjigami, najmanj oni z 2 knjigami. Vseh učencev, ki so si izposojevali knjige, je bilo 25. Nekateri učenci so tudi posečali sokolsko televadbo. Da bi li učiteljstvo svojemu požrtvovalnemu delu primernega priznanja? Kdove! Sicer se pa s pisanimi priznalnicami ne da kupiti kosila!
Gradiščan.
—r— Na šolskem odru v Krškem
uprizori tamošnje učiteljstvo s pomočjo učiteljstva Posavskega krožka in učiteljskih prijateljev Finžgarjev narodni igrokaz „Divji lovec". To je poleg „Lepe materinejjubezni" največja igra, ki se je kdaj uprizorila v Krškem. Prva predstava je v soboto, dne 16. aprila, ob l/t8. uri zvečer, druga pa v nedeljo, dne 17. aprila, ob '/44. uri popoldne. S pričo priljubljenosti krškega šolskega odra se je nadejati obilnega obiska. Krškemu učiteljstvu vsa čast!
_r— Nova meščanska šola v Postojni. Pod tem naslovom piše ena zadnjih številk dunajske „Vierteljahrsschrift für körperliche Erziehung" med drugim sledeče: Doslej smo bili navajeni, da so le veča mosta, oziroma industrialni kraji hodili v gradnji šol nova pota. Sedaj smo pa prejeli poročilo iz slovenske občine, ki je dovršila vzorno higienično meščansko šolsko zgradbo, o čemer hočemo tu poročati. — Gradbeni prostor, ki meri 3940 m2, so po polovici nakupile občine postojnskega šoljskega okraja, po polovici mesto Postojna za 30.000 K. Stavbni program je od ravnatelja meščanske šole J. Brinarja, stavbni načrt pa, ki je dobil prvo nagrado pri razpisanju načrta, je izdelal arhitekt Costaperaria. — Gradnjo je v 13 mesecih dovršila kranjska stavbena družba v Ljubljani za 157.340 K. Glavni vhod ima v obliki arkade čakališče za dečke. Okna učnih sob so različna od onih stanovanja. Notranji prostori kažejo obilico praktičnih novotarij, ki bi se jih pač zaman iskalo v drugih šolah Kranjske. V posameznih prostorih, ki se jih mnogo rabi, so stene pokrite s prstenimi ploščami, ogli in robi so zaradi čiščenja užlebljeni, oziroma otopljeni. Tla na hodnikih so iz terace, v učnih sobah iz linoleja. Stropi so iz železnega betona, provideni navzol z Babitzevim stropjem. Poslopje ima posebue sobe za prirodoslovje in n risanje, kuhinjo in kopališčno sobo, ki so tudi prevideue z Babitzevimi stenami. Hodniki so široki 3-75 m, sobe pa zaradi ostrega podnebja visoke le 3 6 m V sobah so Meidingerjeve peči, ki se jih kuri odzunaj. V klopeh je prostora za dva učenca. Na koncu postranskega trakta je telovadnica, visoka 7 m in meri 140 m8. Poleg so prostori za orodje, garderoba in kopališče. Sobe za učna sredstva, ki nas posebno zanimajo, so v prvem nadstropju: 1. zemljepisni kabinet, 1 prirodoslovni kabinet, 1 soba za modele, 1 fizikalna soba z amfiteatraličnimi sedeži. — Omeniti je treba še, da je streha nad šolskimi prostori krita z eternitom, da je predvidena z vodovodom in električno razsvetljavo. Ne moremo drugače, nego da označimo šolsko poslopje, ki smo si ga poleti sami ogledali, kakor eno najmodemejih, ki ga za-more imeti avstrijsko malo mesto in čestitamo občini na takem izrednem delu za ljudsko pro-sveto. —; Tej čestitki se pridružujemo tudi mi.
Štajerske vesti.
—š— Šolska vodstva opozarjamo, da so dosedanji šolski zvezki še veljavni za letos in drugo leto. „Zvezna trgovina" v Celju pa ima tudi nove v zalogi in lahko vsakomur na zahtevo postreže z njimi.
—š— Iz deželnega šolskega sveta. Imenovan je za def. učitelja in voditelja na ljudski, šoli v Zusmu Avg. Božman. Definitivno so nastavljeni: v Št. Petru pod Sv. gorami Bozalija Žolgar, v Kozjem Marija Šket iz Olimja, v Kapelah začasno upokojena Auica Pfeifer, v Bajhenburgu Melhijor Bizmal, v Zabukovju Ana Pirc-Gabrič.
—š— Sulverelnska župa za Spodnji Štajer se je ustanovila v nedeljo, dne 10. apr. v Mariboru. Ustanovno zborovanje se je vršilo v mariborski kazini. Imenom vodstva nemškega šulvereina je govoril na shodu dr. Baum. — Navzoči so bili župan Schmiderer, poslanec Wastian, dr. Delpin, Neger in šolski nadzornik Stering. K župi je pristopilo 48 podružnic, samo slovenjbistriška kljubuje, ali pa nima toliko denarja, da bi plačala udnino. V pred-sedništvo župe so se volili: dr. Valeutin, Porsche, dr. Sadnik, Jahn, Faleschini, Gaischeg, Mayer in Filafero. Sama pristno nemška imena ! Velik strah je prevzel spodnještajersko nemštvo pred Slovenci, zatorej ustanavljajo celo vrsto novih nemških obrambnih društev in zvez.
—š— Roditeljski sestanek. VČadram-ljah se je priredil dne 20. marca po daljšem odmoru zopet roditeljski sestanek, in sicer dvanajsti, ki se je za slušatelje in prireditelje enako zadovoljno obnesel. Predavala sta domači učitelj tovariš Kerhlanko o navajanju mladine k štedljivosti in potovalni učitelj Go-ričan iz Maribora o pravilnem izvrševanju posameznih opravil pri obnavljanju vinogradov. Vsak je rešil svojo nalogo častno. Hvala obema! — Meseca junija bomo zopet priredili roditeljski sostanek, na katerem bo govorila materam na srce gospica učiteljica Gorjakova o jako primerni temi, ki je pa še danes nočemo izdati.
—š— Družbina šola na Muti prav lepo napreduje vkljub velikim oviram in terorizmu od strani naših narodnik nasprotnikov. O Veliki noči se je začelo novo šolsko leto. Število obiskujočih otrok je znatno poskočilo ter jih je sedaj že nad sedemdeset. Ako se razmere normalno in zdravo razvijajo, čaka to prepotrebno šolo še lepa bodočnost ter postane močen jez proti prodirajočemu sovražniku na meji.
Soriške vesti.
—g- Grahovo ob Bačl. K svoti 200 K, ki jih plača „Tolminsko učiteljsko društvo" družbi sv. Cirila in Metoda za obrambni sklad, so poleg že izkazanih prispevali: Milan Kalan 10 K, Karmela Brajda 3 K, Pavla Hmelak 2 K, Andrej Sattler 2 K, Ana Mlekuš 3 K, Kristan Bratina 3 K in Milena Bratina 3 K. — Sedaj je darovanih 157 K 70 h, katero vsoto je darovalo 52 članov. Izostale prosim, naj bi ne odlašali več predolgo s prispevanjem zadnje petine! — Denarničar.
—g— O obrtuih šolah je pred kratkim pisarila „Gorica" pa rekla, da jih bo v Fur-laniji več kot med Slovenci ter da torej gre v tak namen več denarja za Lahe kot za Slovence. Seveda! Saj vendar vemo, kako skrbi v tem pogledu za Lahe trgovsko-obrtna zbornica. zavod za pospeševanje obrti, deželni zbor in dr. Gregorčič, ki je pomagal Lahom celo do samolaške obrtne šole v Gorici!
Istrske vesti.
—i— Ernest Jelušl<5. Javili smo že, da je dne 11. pret. mes. umrl v Zagrebu Ernest J e 1 u š i c , voditelj šole C, M. D. v Pulju. Pokopan je bil 13. istega mes. na centralnem pokopališču Mirogoju v Zagrebu. Bazen pokojnikove soproge, rojene Benigarjeve, učiteljice v Pulju, in brata, gozdarskega nadzornika v Trstu, so spremili pokojnika k večnemu počitku zastopniki hrvaških učiteljskih inštitucij. „Hrv. ped. književni zbor" je zastopal predsednik Ivan Martinovic, „Zavez hrv. učit. društava" tajnik Stjepan Šmid, „Hrv. učit. štednu i predujamnu zadrugu" predsednik Matija Lisac. Na izprevod so prišli okrajni šolski nadzorniki Švacov, Cipšic, Dorič in Vu-kovic, voditelj moškega učiteljišča Milan Pej-novič in prof. ženskega liceja dr. Juraj Turid kot zastopnik C. M. D., ki je tudi govoril ob grobu. Bazentega se je udeležilo pogrebu več zagrebških učiteljev, profesorjev in pokojnikovih znancev. Ob grobu se je zbrala v lepem številu tudi vseučiliška mladež iz Istre imenom katere je vseučiliščnik Mahnic očrtal življenje in delovanje pokojnika. — Jelušid je bil izvrsten učitelj, ki je širil hrvaško prosveto na najogroženejših mestih Istre. Osnoval je društvo in list „Prosvjeta" in „Papinsko dijaško podporno društvo". To intenzivno njegovo delovanje je zaviralo njegovo šibko zdravje, a smrt je končala njegovo bolezen, ki ji je zaman iskal zdravila v Zagrebu. Bodi mu lahka zemlja hrvaška, ki jo je toliko ljubil! Gl.
Listnica uredništva.
Učit. društvo za ljutomerski okraj, Kozjansko «¿it. društvo in Savinjsko učit. društvo: Poslali ste nam vabila na društvena zborovanja, ki imajo poštni pečat z dne 29. marca. Ta vabila pa smo mi prejeli šele 9. aprila, torej za zadnjo številko prepozno. Kod so vabila hodila toliko časa, to vedo bogovi, ki nam naj bodo prihodnjič bolj milostni.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 815.'	Kranjsko.	128 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Škocijanu se razpisuje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 5. maja 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 28. marca 1910.
St. 972.	129 1-1
Na šestrazredni ljudski šoli s šestimi vzporednicami v Spodnji Šiški se razpisujeta dve nanovo sistemizovani učni mesti z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje s pristavkom, da se bo v prvi vrsti oziralo na moške prosilce in sicer zlasti na take, ki imajo kvalifikacijo za poučevanje o risanju na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 15. maja 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 10. aprila 1909.
St. 726.	127 1-1
Na trirazredni ljudski šoli na Studencu-Igu se raspisuje v novo stalno nameščenje učno mesto z zakonitimi prejemki.
V	prvi vrsti se bo oziralo na moške prosilce.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 10. maja 1910.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo i državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 28. marca 1909'
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ako
52-14
spoznd,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepcilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40 . . 4-80
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Ponaredbe kaznive.
11-3
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava s:: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
Pozor!
Dobro, belo, vipavsko vino, lastni pridelek, prodajam od 56 litrov naprej po 20 do 22 kron hektoliter.
Vekoslav Benko,
1—1	učitelj in posestnik.
V Dolenji Branici, p. Šmarje (pri Ajdovščini). Železniška postaja: Rihemberk pri Gorici.
Odlikovana	40-1
Prva kranjska tvorniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvorniea na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let, Eksport v vse dežele.
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4'50.	30—30
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3*—, eleg. vez. K 4-50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3"50. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikBado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2-50, el. vez. K 3-50.
Cenj. učiteljstvu in ostalemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem 1910
znano gostilno in hotel
»Bavarski dvor'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Moja prva naloga bo, da povzdignem	to
gostilno na višjo stopnjo z dobro kuhinjo	in
pristno pijačo. Na razpolago so tudi sobe	za tujce. — Za obilen obisk se priporoča
Štefan Bergant, gostilničar.
5-4
IDA SKOF-WANEK
16—2 Pod Trančo.
Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
velika zaloga vencev in trakov. :: Žalni klobuki vedno v zalogi. ::
:: Popravila se točno in okusno izvršujejo.
J» Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
D
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—4
Ustanovljeno leta 1856.
Ljibljaaa 13-5
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do najfinejše oprave. Dekoracije celih stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemajo se pogrebi tudi zunaj Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprej.
— Postrežba točna in solidna. —
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—9
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Denarni promet do konca leta 1908: K 71,417.342-75.
Stanje upravnega premoženja: K 17,519.983-93.
"CJsta.3a.o-vlj ena leta 1S82. Pošt, hran, rač. št. 828.406.	Telefon 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajskacestal8,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 41/» %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5 '/4°/0 z l ll%"l0 amortizacijo ali pa po 5 V*0/, brez amortizacije. Na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. 12—8
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in Od 3.-4.
Elektroradiograf „IDEAL"
ZZ Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni - vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	-
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi ¡starši.
JULIJA ST OR
v LJubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških damskih in otroških čreljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_9
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ISTajpriležnejši če-vloi sed-sixijosti I
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo a?a vsako ceno, «lohler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—6
MIuka Horvat
Sv. Jakoba trg.
Bahovčcva hiša.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
prodaja zaradi
ogromne izbere konfekcije
za dame, gospode, deklice, dečke 52—2	In otroke
j- pod vsako ceno brez konkurence. =
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—7
ust As
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—18 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—39
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2— 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
NaroČite in ostanete stalni odjemalci, blaga zastonj in franko.
Vzorci
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog«
šolskih potrebščin, papirja, zvezkiv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-8
35-7
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
== kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
cs
G
'>
O
b/5 u
a c
X!> o
GL
>C/5
S3 C
o
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—12
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
C/5
*o o
5T <
s
O
C/5< «-t» rt>


Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	* K
dvorazrednice po........—'50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—-60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4*—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—-10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1 20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini I. . . . , , i . .	1'—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julfka I.	T—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	I-—
A. Rape: Dan«....................1"—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.