__Z1B JteiHta. I lliMlnl, w poiriiljik, 21 siptmbra 1917. L IbId. »Slovenski Narod" volja po poitt: zsl Avstro-Ogrsko: M NemCijo: cclo Icto skupaj naprcj . K 30 - I ćelo leto naprcj ... K 34*— poi leta „ n • . - 15'— I četrt leta „ „ . . 750 I M Amcriko in vse druge dežele: na mescc m „ . . . 2-50 | cdo !cto naprej . . . . K 40.— Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica a!« znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorižče levo). KnallOTa ulica it, 5, teleloa 6t 85. Ubija vsafc dan ifdčsr liuonfti nslsljo I« praialkt. Inserati se računaja po porabljenem prostoru in sicer: 1 nm visok, tcr 63 mm širok prostor: * enkr.it po 8 vin.t d/aicrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) lr> vii., p.*rte in za!v/ale (r.nak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naroČiU braz istodobne vposlatve naročilfte se ne ozira. „Narodna tžs'iaraa" telataa Jt. 85. UpravniStvu naj se poiilj.*, i naro'nina, rekli maje, inserati L t. đ., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ¥ LJnUfanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj 2 ćelo leto naprej . . . . K 23'— I četrt leta M . .'*; ; . 7'— pol leta ,......14-— I na mesec „ . . . . 9 2*30 P35a»t3zna Statfika **slia 12 vinarjev. Dopisi nai se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredal&ivo: ilaailora ulica it 5 (v pritličju levo), telefon st 34, * I** 10l*il jjOi UUj^ 1 i i liiiUi R.ii NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 22. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Zapadno od Ohridskesa jezera bo avstro - ogrske in nemške čete v težkem boju zavrnile moćan franco-ski napad. VZHODNO BOJIŠCE. f*r! avstro - carskih četah nobe-ttih posebnih dogodkov. ■TALIJANSKO BOJIŠCE. Nelzpremenjeno. Sef generalnega štaba. • • ■ Dunaj, 23. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. V Bukovini smo zavmili sovraž-ne !zvidne oddelke. Sicer 1© malo bojnega delovanja. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Južni de? Banjske planote in ćore Sv. Gabrijela sta stala pod živahnim artiljerijskim ognjem. JUGO - VZHODNO EOJIšCE. V pokrajini ob Skumblju smo pregnali Francoze z neke visine. Drzno vodenemu avstro - ogrskemu oddelku se je posrećilo prodreti za sovražno crto ter tara razpršiti moćno rezervo. Sef generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 22. septembra. (Kor. u.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. Po silnih ognjenih sunkih, kate-rim so sledili ie pri St Juiiemi brez-uspesni delni napadi sovražnika, je včeraj dopoidne ognjeni boj ob flan-drski fronti popustil. Od opoldneva naprej se je stepnjeval ob obali in od Ysere do Deule zopet do velike sile. Ob 6. zvečer se je pričel od Langhemarka do HoHebeka na mah najsiinejši bobnajoči ogenj, ki je tra-Jal eno uro. Z njim v zvezi je prešla angleška pehota na mnogih točkah fronte zepet v napad. Kjer se je med ieleznicama Boesinghe - Staden in Ypres - Roulers sovražni napad v nničujocera obrambnem učinkovanju naše artiljerije razvil, smo ga v bli-žinskem boju zavrnili. Bolj proti jugu do kanala Hollebeke je sila našega nničujocega ognja zlomila sovražno napadalno voljo. Samo osamljeno so prišle angleske napadalne čete iz njihovih pozicij v rupi. Bili so zavrnjeni. Danes zjutraj so se po novem stop-njevanju ognja razvili krajevni in-fanterijski boji, ki so vsi potekli za nas ugodno. Pri drugih armadah zapadne fronte je vladalo skoro povsod sia-botno delovanje. V bojih na Flandrskem so bili le-talcl odlično udeleženi. Oba zadnja dneva so naši letalci strmoglavili na tla 29 sovražnih leta! in 2 privezna balona, trile naši tetafei so bili zbiti. Nadporočnik Schleich Je dosegel svojo 21. in 22. zmago v zraku, po-ročnik v. Biilow je zbfl svojega 21. nasprotnika, poročnika Wfisthaf In Adam sta sestrelila 2 letalca. VZHODNO BOJIŠC2. Armadna fronta general- feldmarš. princa Leopolua Bavarskega, Na zapadnem bregu Drine se je posrećilo pod pcvc!jn!štvcm r;ercral-lajtnanta Egona rrofa Scfcmetunva se borečlm divizijam z dobro pripravljenim in mogočno izvršenim napadom prebiti ruske pozicije severo-zapadno cd Jakobštata. Izborno učinkovanie artiljerije in metal nJn je napravilo pot infanteriji ter so jo le£a!ci pod vodstvom Htmcjstra princa Friderika Sigismunđa Pr;i?.kega kljub neusodnemu vremenu zelo dobro pcdpIraH. V silnem šunku smo vrg'i so\Tažnika nazaj proti reki. Pod pritiskom naših čet je ooustil na širini 40 km in v globini ka!dh 10 km mostišče na zapadnem bre^u Dvine j ter zbežal z vso naglico na vzhodni i breg. Jakobštr.t je v naših rokah. Do-sedaj poroča jo o več kakor 4000 ruskih vjetnikih in nad 50 topovlh kot plen. MAKEDONSKO BOJIŠCE. V gorati pokrajini med Ohridskim jezerom in dolino Skumbiia so iročne franeoske sile napadfe. Neni-ške in avstro - ogrf!\e čete so vr^Ie v trdovratnem boju so>Tažnika nazaj. Prvi generalni kvartimi mojster v. L u d e n d o r f f. • * NE.M.SKO URADNO POROCJLO. Beroiiii9 23. septembra. (Kor. u.) Wolffov ur?d por->ča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJTSCE. Armadna fronta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskega. Neki an«rleski monitor ?e z opa-zovanjetn letalcev včeraj zjutraj oh-stre!.iev2l O^tende. Nek?i granat ie zadelo katedralo, kjer se je vršila jutranfa božja služba. Sedem BelgM-cev !e bilo uhitih, 24 težlio ranjenih. Monitor je bil cd ognja naših obrež-nih baterij prerran. Na ffandrski fronti na kopnom ie ostal artiljerijski ogenj po konćsnih Jutranjih bojih m?njajoče se močan. Proti večeru se }o zgostil scvražni operj zopet scverovzhodno od Ypre-S3 do bobnaločesa ognja. Sledii? so moćni defni nap?^f Angležev ftiro-^zhodno od St. Ju!Tcna. Sovraznika smo vrrve cilje in več določenih utrjenih točk in farm, za katerth posest so se pri preišnjih papadih ttšiH silni boji. Severni polk Je vzei feoSČo pri Invernesu, avstralske čete so xa-jurišale gozd Glincorse in None Bosh, Škot-pke čete skupaj z južnoafriškimi brigadami FO zavzele Potedain, Vampir in farmo Aor-j-e, zapadnolamashirske teritorijalne čete so l»vojevale farmo Iberlan In pod imenom Galipoli znano trdno točko. Naše čete so »ato pričele z jurišern na zadnji cilj. Na na-Betn desnem krilu so dosegle angleške pro-vtncilalne čete zadnje cilje po hudem boju v gozdovih. Severni in avstralski bataljoni bo vdrli v nemške pozicije do clobine nad ene mIHe ter zavzcli vse cilje s Mamelom Of Vaidhock In zapadni del Poligonskega pozda. Bolj proti severu smo vzeli Zeben-hoh. Londonske teritorijalne čete so zavrele drugo crto farm z Rossfarmo ter farmo Oue^o na crti zadnjih ciljev. Zjntraj se je vreme zopet zjasnilo. Zlornili smo več nem-J&ih protinapadov. Natančno se število vje-tih še ne da ceniti. Kolikor pa Je zrano, prečega 2CW. Vplenili smo tuđi 4 tope. 21. septembra. Prvo poroči-|o. Sovražnik je imel nenavadno velike izgube v številnih nrotinapadih, ki Jih je izvr-|fl včeraj popoldne in zvečer. Prodirajoče *rste nernbke infanterije so bile vsakikrat od zbranega ognja pušk. strojnih pušk in to-pov unićene. Sovražnik ni ničesar zavzel nazal izgubljenega važnega ozemlja. Ponoći ni izvriil nobcnih nadaljnjih protinapadov. Naše čete so nemoteno utrciile svoje pridobitve. Naše izgube v bitki so lahke. 21. septembra. Drugo porobilo. Natančen pregled včerajšnje bitke botrtuje popolnost našega usperia. Pri kra-levnih napadih zvečer, ki smo jih izvršili v okolici Towes Harnleta in severo - vzhodno ©d Langbemarka in pri katerih smo razkrili več moćnih pozicij in zavzeli nameravane cilje. smo konstatirali, da so bile sovražne Izgube pri številnih protinapadih, ki jih je IzvtmI popoldne in zvečer, izredno velike. Dobro razgledno vreme zadnjega dela dne-ya je omogočilo, da so mogle dobivati naše čete poročila o pripravljajočih se napadih ter razbiti v vseh Mucaj ih prodirajoče crte nemške pehote z zbranim ognjem pušk in *trojnih pušk. TrdovTatnost. s katero je so-(yražnik neprestano ponavljal napade, je po-imnožila njegove izgube, ni se mu pa posre-!čilo, zopet zavzeti dragocenega dela ozem-jlja. katero smo zasedli. Izmučen od prej-'Šcjih napadov, sovražnik ponoči ni izvršil jprotinapadov. Naše čete so mogle nemoteno ^izgraditi svoje pozicije. Naše lastne izgube lv bitki so lahke. Poncči smo zavrnili malo gpomembne sovražne napade zapadno od ■Havrincourta in zapadno od Lensa. i 21. septembra. Tretje porobilo. Dnhajajo nam nadaljnji dokazi za .skupnost in trdovratnost včerajšnjih sovraž-;nfli protinapadov, pri katerih je sovražnik utrpel izredno težke izdube ter ni dosesel !nobenega uspeha. Čez dan se je vršil boj jrnanj silnega značaja na raznih delih fronte. Na cell vrsti točk smo potisnili svojo crto naprei ter zavmili nadaljnje nemške proti-.napade. ZjutraJ so napadle angleške čete .nemški sistem jarkov in zvezane trdre toč-!ke južno od To\ver Harnleta ter zavzele te 'pozicije. Tekom dneva je nato sovražnik fftameril mosočen protinapad na visinski hr-ibet pri Tower Hamletu. Napad smo po sil-aiem boju zavrnili. Vzhodno od St. Juliena ^so izbojevali liverpoolsld in lancashirski 'potkl posest utrjene farme, kjer se je bilo sovražniku posrećilo, vztrajati med našim napadom. Izčistili so več rup in utrjenih pozicij. ki leže v crti njihovih novih pozici;. Zvečer se je zlomil nadaljnji nem?Vl proti-,napad v na5em artiljerijskem ognju vzhodno od Lanjthemarka. Število v včerajšnjem boju vjetih presega do sedai 3000 mož. Nov amerišk! generalštabn! šef. VVashington, 21. septembra. (Kor. urad.) Reuter. General T. M. BI i s s je bil na mesto S c o 11 a, ki odstopi, Imenovan za generalStabnega šefa ameri-Ske vojske.__________ Edino po boju dne 17. t. m. se v franeoskih rokah ostalo visino vzhodno od gorenjega Skumbija smo včeraj zjtitraj v protinapadu vrgli nazaj. Nova Lansingova odkritja. Preko Berlina poročajo, da je Lanslng objavil sporočilo bivšeea nem?kega veleposlanika nemškemu zimanjemu mlnjstrstvu z dne 22. januarja, ki se glasi: »Prosim za dovelienje izdatka 50.000 dolarjev, da kakor prej vplivam v2l konsres potom korporacij. ki jih poznate in ki nor-da zabranijo vojno. Nastopil bom primerno. V ostalem bi bila uradna nemška izjava v prilog Irski zelo dobrodošla, ker bi se tu podpiral irski vpHv.« Renter pravi, da Ima ameriško ministr-st\o najbrže se več takih dokumentov, ki so v zvezi z Irsko. Podpredsednik Marshall se Je izrazil v kongresu o tem dokumentu, da je s tem napravljen za vselei korec dvo-mom Amerikancev o potrebi vojne. Nemska vlada je upala, da bo v Evropi zmaeala In potem Ameriko ponižala in podvrsda. Oni, ki nišo z vso du^o za vojno, pridejo lahko m sum. da ?o bili deležm teh 50.000 dolar-Jev. V Washine:tonu so mnenja. da ie šla ta Bernstorffova brzojavka skozi švedsko po-slaništvo. Tuđi pravijo. da je Bernstorff že dolgo vedel za nenmeieno podmorsko vojno ter vedno še zatrjeval prijateljske namene Nemčije napram Ameriki. NemšU nameni glede Romanske. BaseU 22. septembra. Iz Pariza poro-čajo: Bivši vod ja grškega poslaništva v Bu-karešti iztavlja v »Journalu«, da upajo Nemci. da bodo v kratkem sklenili z Ro-murtsko separaten nir. Pripravljeni so. od-stoplt! Romitnsk! Besa^abllo pod pogoiem, da odstopi Romanska Bolgariji Dobrudžo. Nemci streme za tem, da bi postavili princa Eltei Fridriha za romunskega kralja, da bi potem gospodarsko zaviad&H nad kralje- Kritični dnevi na Rnskem. Amsterdam, 22. septembra. (Kor. urad.) Nieuwe Kottcrd. Cour. prinaša to - lc ooročilo Daily Telegrapha iz Pe-trograda:Ta teden je teden boja med glavnimi smertni revolucije. Boljševiki smatra-jo za neobhodno potrebno končati vojno. Pravijo, da bi bilo treba za nadaljevanje vojne močne vlade, taka vlada pa bi morala biti proti-revolucijonarna. Zato zahtevajo socija-HstiČno vlado in takojšnje premirje. Ekstremni elementi nasprot-n e smeri pravijo, da so delavski in vojaSki sovjeti provzročili v deželi kaotične razmere ter ogrožajo stališče Rusije kot velesile, zato je treba vojno nadaljevati in v to svrho obnoviti disciplino, kar pa se more zgoditi potom diktature. Med tema skrajnima skupinama stoje srednje stranke, ki so za koalicijsko vlado, a stoje se-daj še v ozadju. »Daily News« poroćajo iz Petros:rada: Konferenca, ki se sesta-ne v ponedeljek, bo, če se bo odločila proti koalicijskemu kabinetu, predlagala socijalističko ministrstv^o, za katero je izdelana že ministrska lista. V* tem slučaju bi Kerenjskij najbrže odstopil. Lupano, 22. septembra. Petro^radski poročevalec »Corriere della sera« presoja položaj v Petro^radu izredno pesimistično. On poroča, da prihaja nova ureditev za vlado vedno bolj težavna, in sicer zaradi vedno nara§5ajočega vpliva ekstremne smeri v delavskem in vojaškem sovjetu. Vsled tega je moralo načelstvo sovjeta demisijonirati in je pričakovati da bodo pri novih volltvah prišli na krmilo boljševiki. Delavski sovjet je odkril poskus Kerenjskega sestaviti $e pred sestankom demokratičnesa Knnprcsa dne 25. septeembra novo vlado ter je vsled tesra delavski sovjet stopil v nasprotstvo proti Kerenskemu Amsterdam, 22. septembra. (Kor. ur.) »Handelsblad« poroča po »Daily Expressu« iz Petrograda, da je tam zavladala strahovlada. Boljševiki rahtevajo življenje Miljn-knva, Rodzjanka fn 20 drusih člartov dume, pod prervezo, da so podoirali Kornilova. Keremskij je napram boljševikom ravnota-ko brez moči, kakor napram Kornilovu, ki ie samo na papinu aretiran, ker se Kerenf-skij ne upa ?a obsoditi v smrt. Pričakovati ]z vsak hip obnrožene demonstracije bol]?e- vikov v Petrogradu in Mosk\*i. Odstop šefa ruskega generainega štaba. Petrograd, 21. septembra. (Kor. u.) Agentura. Glasom poročil listov je Aleksejev odstopil od svojega mesta kot šef general-nega štaba, ker vztraja Kerenjskij na tem, da se izločijo vsi častniki, ki so bili zapleteni v upor Kornilova, iz gene-ralnega štaba, ne da bi se upoštevalo, da je teža\*no nadomestiti jih z izkuše-nimi častniki. Kot naslednik Aleksejeva se imenuje general Ccremisov, bivši poveljnik na jugo - zapadni fronti. Petrograd, 21. septembra. (Kor. u.) Agentura. V programnem govoru nove-ga vojnega ministra Vrhovskega po njegovem povratku iz glavnega stana pred izvršilnim odborom delavskega in vojaškega sovjeta, je opisal položaj armade. Vojni minister nadaljuje: Sef generalnega štaba Aleksejev ne more ostati na svojem mestu, ker ne razume psihologije dobresa vojaka. Glavni stan se bo reformiral.Drug važen problem je zmanjšanje efektivnega stanja armade, katere dopustna oprema ne odgovarja gospodarskim silam dežele. Naš narod ne more nositi peze take armade. VI a-da je zato sklenila, zmanj-šati efektivno stanje raznih vojaških organizacij na fronti in v zaledju za eno t r c t i n o, ne bo pa izpremeni-la stevila aktivnih vojakov in topov in strojnih pušk. Petrograd, 22. septembra. (Kor. u.) Listi poročajo, da je bil general D u b-konje, šef generalnega štaba zapadne fronte, imenovan za šefagene-ralnega štaba vrhovnega p o v e 1 j n i k a. Petrograd, 23, septembra. (Kor. u.) Agentura. Mornarički minister je izja-vil naDram časnikarjem, da bodo ostali vsi odgovorni poveljniki brodovij na svojih postojankah. Vofaško povelje ruski armadl in mornarici. Petrograd, 21. septembra. (Kor. u.) Agentura. V danes izdanem vojaškem povelju armadi in mornarici konstatira provizorična vlada, da je izzval upor Kornilova pri vojakih in pomorščakih nezaupanje do voditeljev, kar ogroža skupnost aimade. Vlada izjavlja glasno, da je večina častnikov vladi zvesta, iz-vzemši majhno skupino, ki je zlorabila zaupanje vlade. Vsled tega ruši vsako nadaljnje prizadevanje sejati nezaupanje proti poveljnikom, bojno silo armade in provzročitelji tega razpoloženja so v očeh republike zločinci, ker razdi-rajo edino podlago, na kateri bi se mogla Rusija resiti. Provizorična vlada izjavlja: 1. Vsi voditelji, ki nišo zmožni za vodstvo čet in ki obenem ne znajo sode-lovati na utrditvl republikanske državne oblike v Rusiji, se nadomeste z drugimi. 2. Višji častniki velikega feneral-nega štaba, ki so bili zapleteni v upor Kornilova, se bodo nadomestili. 3. Ćete, ki so se udeležile upora Komilova, se odstranijo iz stana velike-ga generalnega §taba ter nadomeste z zvestimi četami. 4. Vsi, ki so krivi in ki so kasali med uporom Kornilova zlo voljo, pridejo pred sodišče. 5. Vlada zahteva od armade in od mornarice, da se vrneta k rednemu de-iii, za voditelje pa zahteva popolno akcijsko svobodo v vseh vprašanjfli vojnih operacij in za Izvežbanje armade io hrodovia. 6. Vlada zahteva, da se Izroči vsa- ka med zadnjo krizo aretirana oseba oblastim in da se uvede stroga preiska-va zaradi vseh slučajev, ko je bil kak predpostavljeni umorjen. 7. Ljudje, kl so umorili svoje Čast-nike vsled kake sumnje, so aretirani ter pridejo pred sodišče. Vlada opozarja na nevarnost za republike ki nastane vsled takih samovoljnih aktov. Ruski ustavodajnl zbor. Petrograd, J3. septembra. (Kor. u.) Ruski notranji minister je izjavil, da znaša skupno število volilcev za ustavo-dajni zbor kakih 90 milijonov. Volitve bi stale kakili 100 milijonov rubljev. Demokratična konferenca — ruski parlament. Rotterdam, 22. septembra. Glasom petrogradske brzojavke nameravajo boljševiki proglasiti demokratično kon-ferenco za permanentno in jo preustrojiti v parlament. Ruski kabinet. Petrograd. 22 septembra. (Kor. urad.) Agentura. Z od edho provizorične vlade z današnjim dnevnm je hil imenovan minister za poste in brzojav Nikitin za notra-njega ministra ter obdrži po-leg tega svoj dosedanji port-f e 1 i. Stokhom, 21. septembra. (Kor. urad.) Petrocjradski delavski in voia^ki sovjet Je pritrdil pod gotovimi om ej i tvarni sestavl koalicijskega ministrstva. Če izkaže preiska-va odseka, da kadeti nišo bili »deleženi na aferi Kornilova, naj vstopijo tuđi oni v kabinet, ki naj se sestavi še predno se 25. septembra sestane demokratična konferenca. Zatrjuje se, da namerava odi ti Kerenjskij v Moskvo, da se dapro-glasiti tam za pred^ednlka republike. Tzvršilnl odbor dume je protc-stiral proti aretaciji več članov dume ter je oponoril na njih imuniteto. Amsterdam, 21. septembra. Zadnji teden je prišlo v Petrogradu do več čudni!? dogodkov. Kerenjskij Je bil nekaj časa vjet v Zimski palači, oblegan od boljSevikov. Boljševiki so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnji mir. — Kerenjskij se mudi sedaj stalno v glavnem stanu. Pogajanja s kozakf. Petrograd. 21. septembra. Podhet-nan kozakov v Novocerkavsku Hogaievskij je sporočil delavskemu in vojaškemu sovjetu na tozadevni poziv, da koziki niVdar nišo bili nezvesti provizorični vladi, da nišo Iz-vršili nobenlh vojaških akcij In da so pripravljeni, poslati hetmana Kaledina pred sodiSče pod pogojem, da se pritegnejo sodi-šcu tuđi kozaki kot prisedniki. Finska za svojo samostojnost. Stockholm, 22. septembra. (Kor. u) »Birževija Vjedomosti* poročajo, da nameravajo finski socijalni demokratje izdati na Evropo poziv, v katerem zahtevajo odcepljenje Finske od Rusije. Politične vesti. = Avdfjence. Cesar je sprejel včeraj v posebnih avdijencab vojnega ministra, naučne^a in zunaniega ministra. Popoldne sta cesar in cesarica obiskala kardinala Piffla. = Gospodarske naloge državnega zbora. Velike so naloge, s katerimi se naj bavi drž. zbor v novem svojem za-sedanju. Letos poteče nagodba z O jr, r s k o in treba jo je nadomestiti, poteče tuđi trgovinska pogodba z Nemčijo in pogodba o privilegiju avstro-ogrske banke. V drugih dobah se je državni zbor s temi predlogami bavil ćele mesece. zdaj pa naj vse to poleg še večjih nalog resi v kratkih tednih. RazpravIJati bo nam res treba tuđi o proračunu in o proračnnskem provizoriju; o teh vemo Ie, da je cfržava v letu 1916/17. izdala dvakrat toliko denarja. kakor pa*ga je preicla na d a v k i h. Zato hoče|\Ia-da zahtevati, naj ji državni zbor* do-voli nove ogromne davke. # Jz tega se vidi, da naš državni zbor* še sploh ni imel toliko in tako velikih nalog, kakor jih bo imel to jesen. = Vlađni nacrt za revizijo ustave. Kakor nam poročajo z Dunaja, fe vlada izdelala elaborat, ki obsega načela, po katerih naj bi se izvršila revizija ii^ave. Podrobno se bavi ta elaborat, nri katerem je sodeloval minister vitez Zojirer, t narodnnstnim oziroma jezl-Kovnim vprašnnjem. Vlada namerava predložfti elaborat ustavnima ndsekoma obeh zbornic. kjer bi naj tvoril podlago nadalfnih razprav. = Poročilo komisPe 2a kontrolo državnfh dol^ov. Komisijo za kontrolo državnih dolgov določi državni zbor in naravno je, da bi morala ta komisija po-ročati poslanski zbornici o »uspebih« svojega de!nvarja. Poslanski zbornici ta komisija ~ač ni ničesar poročala. nego samo cesarju. Dne 14. julija 1917 je proračunski odsek roslanske zbornice skle-nil, zahtevati. naj se mu izroč! to poročilo, da je vzame v pretres. Zdaj je iz-šlo poročilo posJanca Krafta, v katerem je namignjeno, da cesarju podane g a do r o či 1 a q jLLŽAm^h d ol£ov in n i d o v o ll^ne^n^^ = Konferenca mmistrskegfa pređ-sednika Seidlerja s predsednikom Jugo-slovanskega kluba drjem. Korošccm se vrši danes. Jutri dopoldne ob 9. se sestane Jugoslovanski klub k plenarni seji. = PoHskl klub. Včeraj 23. t. m. se Je vršilo na Dunaiu posvetovanje po!f?kih strank. kdo naj postane načelnik Polj-skega kluba. Ker se stranke nišo mogle sporazumeti, ie bila popoldanska plenarna seja Poljskega kluba prelože-na na danes dopoldne. =JProč z lažmtw odgovor na naša poručila. U 2 UU! Uf Inju vodstva S. L. S. nam očita pod gorenjim naslovom so-botni »Slovenec«, da se še nismo postavili na stališče, da naj se piše resnica in Ie resnica in da naj časopisje ne za-struplja medsebojnih razmer z lažmi in sumnićenjem mož, ki so jih stranke Iz-brale za svoje voditelje. »Slovenec« nas na to dolži, da smo nagromadili o zborovanju vodstva »kup tendenčnih notic«. Neresnično da je predvsem poročilo, da je dr. Lampć označil drja. Su-ster^iča kot avtorja jugoslovanske deklaracije, čes, dr. Lampe je Ie izjavil, da je »S. L. S. že prej vedno zastopala misel jugoslovanskega iedinstva v z a dotićen čas primerni oblik i«, dr. Šusteršič pa je izjavil, da je »pri stilizaciji jugoslovanske deklaracije sodeloval, da je on zahteval, naj se bese-dilo prej sestavi, predno se sestane klub«. Od ostalih naših informacij de-mentira »Slovenec« tuđi ono, da zahteva opozicija od.ctranitev drja. Suster-šiča kot načelnika stranke. KoneČno nam :>Slovenec« priporoča, nai pustimo, da »si stranke svoje razmere same ure-dijo.« — Kaj naj odgovorimo na de-menti, ki ga je spisal dr. Šusteršič na našo adrc>o? Predvsem moramo konstatirati, da se nikakor ne nameravamo vtikati v notranje spore S. L. S. Naše notice tuđi nišo imele tega namena in vsakdo nam mora priznati, da so bile spisane v povsem dostojnem in nepri-stranskem tonu. Del naših informacij in zlasti oni dve, nad katerimi se dr. Su-steršič posebno spodtika, smo objavili s povdarjeno rezervo ter smo glede trditve drja. Lampeta izrazili svoj ovom, opirajoč se na dejstvo, da bi bili r.uvzoči trije člani »Jugoslovanskega khiba« gotovo ugovarjali. Kar se pa ti-C- i rincipijalne strani ćele zadeve, pa Mvio rlcdečega mnenja: Mi nismo pri-r.t"5: S. L. S., nas torej nikakor ne more vezati dolžnost molčeČnosti na-rram dvogodkom, ki se v tej stranki vr-sijo. Narobe, naša žurnalistiČna dolž-nost jeT da informiramo javnost o vsa-kem važnem političnem poiavu in torej tuđi o sporu, ki razdvaja S. L. S. Kar se tiče točnosti informacii smo se-veda vezani, kakor vsak list, na do-stopne vire in naša moralična odgovornost šega Ie tako daleč, da se ne poslužujemo kalnih ali nezanesljivih virov. V tem oziru se zavedamo, da smo ravnali povsem korektno, kaiti naše informacije o dogodkih v S. L. S. p o h a j a j o iz krogov ude 1 ežnikov vod-stvene seje S. L. S., o katerih za-ncsljivosti dvomiti nimamo nobenega povoda. Zato nas očitek neresnice mo-ralično ne zadene; če smo bili o tej ali oni podrobnosti res netočno informirani, nismo mi odgovorni. = Dr. Šusteršič o pomenu dunajske jugoslovanske deklaracije. Na zborovanju vodstva S. L. S. dne 18. septembra je govoril načelnik stranke dr. šuster-šič tuđi o dunajski jugoslovanski deklaraciji. Dejal je: Deklaracija Jugoslovanskega kluba ima jasno in precizno vse-bino: Jugoslovani hoćemo biti skupaj, imeti svojo državo, brez tujerodnega gospodstva, a pod habsburškim žezlom. Politika, započeta s to deklaracijo, je načeloma pravilna in v sedanjih raz-merah tuđi neobhodno potrebna. Bila bi velika politična napaka. ako bi ne bili podali te deklaracije. Pokazati moramo, da eksistiramo in da smo edini. Raz-grniti moramo odkrito svoi maksimalni program, podčrtajoč z vso jas-nostjo in odločnostjo, da ga hočemo izvesti ie pod habsburško-lorenskim žezlom. Naš program omenja tedaj ojače-nje našega cesarstva na najnevarnejših in najvažnejš'h mejah. In ta deklaracija ima pred krfskim paktom to prednost, da je oddana od legitimiranih narodnih zastopnikov. = Msribo.rčkilkplln fugoslovanska dekJaracJJgjT »Marburgcr Ztg.« je »izve-defa iz podučenega vira«, da je mariborski knezoškof dr. Napotnik izjavil, da soglaša z jugoslovansko deklaracijo; podpisati pa je sedaj ne more in sicer iz ozirov na nemške vernike lavantnp| ske škofije, ki bi take izjave ne spreitlf mirno ter se razburili, čemur se je trei ba za sedaj še izognitl. — Na, na.* • = Kriza v češki socijalni demokraciji dospeva do vrhunca. Predsednik stranke poslanec dr. Šmeral, katere-mu se oćita skrajni oportunizem in ka-terega dolžijo ćelo tajnih zvez s policijo, je v zadnjem času priredi! nekaj shodov, da bi opravičeval svojo takti-ko. Niti na enem shodu ni mogel do be-sede. Delavci so ga izžvižgali in v 2i-žkovu so ga hoteli ćelo pretepsti. Po-gnali so ga iz dvorane, čeŠ. da Je izda-jalec naroda, podkupljenec vlade, in metali za njim vrv, da naj se obesL Dr. šmeral izjavlja v »Pravo Lidu«, da se Je nahajal v smrtni nevarnosti. Opozicija zahteva njegov odstop in hoče proti tPravu Lidu« ustanoviti nov dnevnik, »Socijalističke" Listy«. = Promocija drja. Rašlna. Iz Pra-ge poročajo: V seboto ie bil bivši poslanec dr. R a š i n tretiič promoviran. Univerzo je oblegalo na tisoče ljudi, ki so prirejali drju. Rašinu burne ovacije. Po promociji je »novi« doktor imel vele-pomemben političen govor, ki je izzval veliko navdušenje. te odgoTBf&JftBMJ Dicdsednik'a »Jii- goslovanskega kluba« drja. Korošca, mariborska »Straža« sledeče: Proglašeni program in sestava Seidlerjevega kabineta ne odgovarjata stališču Jugoslovanskega kluba. Vsled tega je Jugo-slovanskemu klubu mesto v parlamentu že odkazano. — Pred zaseda-njem državnoga zbora je vedno dobro, ako si javno nekoliko izprašujemo svojo politično vest. Za nas Stajerce bo dobro, ako pogledamo, v kolikor se je protislovenski sistem na Stajerskem Že premenil. Saj je Seidler že tuđi več mesecev na vladi in zato ga smemo de-lati v polni meri soodgovornega za sedanji vladni sistem na Stajerskem. — Vsi činitelji, ki so ob začetku vojske zapirali med nami nedolžne žrtve, so od Claryja do zadnjega sokrivca š e n a svojih rn e s t i h. Weiss, Netoliczka, Lichem še hodijo med nami. Naši narodni mučeniki še nišo dobili nobenega zadoščenja. Neljubeznjivo ob-čevanje tujih uradnikov, radi katerega smo se javno in tajno pri višjih in naj-višjih instancah tolikokrat pritoževali, noČe ponehati. Zraven se ti ljudje nočcio naučiti našega jezika, čeprav bi imeli sedaj dovolj stika s slovenskim ljudstvom. Nečuveno je, koliko pritožb moramo slišati o surovostih pri rekvizi-cijah sena, slame, žita, mleka itdM pri podporah, pri pritožbah zaradi kart itd. Rekvizicija živine in sena in krompirja je razdeljena tako, da trpi Slovenski Stajer največ. Na Gornjem Stajerskem se varuje plemenska živina. Sena se zahteva od nas ravno toliko kakor iz gornještaierskih krajev, kjer je bila obilna košnja sena in otave. Krompirja se zahteva od nas po najstroži em ključu. Pritožbe nič ne izdajo. Glavarstva nastavljajo za nadzornike, aprovizačne in druge sedaj potrebne uradnike iz-ključno 1 e t u j ce iz mest in ne naših ljudi iz okrajev. Le en pogled na ma-riborsko, celjsko in ptujsko glavarstvo! Vse polno meščanov za na§a glavarstva. Ti ljudje so oproščeni, naši morajo k vojakom! To traja vse do najnovejše-ga časa. Pri prehranjevalnem uradu mariborskega glavarstva je nanovo nastavljen finančni (!) uradnik dr. Richter-Trummer. Bil ie »Kundschaiteroffizier«, moral bi sedaj v Crno goro, a Weiss ga je sprejel k prehranievalnemu uradu, mož je oproščen in sedaj diktira —okra-ju. Slovenski župani pa bodo kmalu morali nastopiti vojaško službo. Kako sedaj predpisujejo našim ljudem davke, je strašno. Vsa razjasnjevanja nič ne po-magajo. Ljudje, ki cenijo in predpisujejo, so nam tujci. Pri justici še vlada vedno Hochenburgerjev sistem. Saj Se v Gradcu sedi neomajeno Pittreich. Slovenski sodniki, ki nočejo na Kranjsko, na Stajerskem ne dobijo kvalifikacije za sodnijske predstojnike. Na pred-loge notarske zbornice zaradi imeno-vanj notarjev se višje instance principi-pielno ne ozirajo. Slovenski jezik še ie vedno pastorka pri vseh sodiŠČih, kakor pri glavarstvih. Naše okoliške sole so vse oddane v druge namene, glavarji jih ne marajo oprostiti. Nemške sole so proste. Mi strašno trpimo pod tem, vse prošnje in pritožbe so zaman. — Kaj borno dalje naštevali krivice, ki se nam godijo, in slikali, kako nas vladni sistem tlači in pritiska. I n vlado, ki nas tlači, poganja, uničuje, ali jo naj podpirajo naši posla ne i ? == Jogoslovanski socijalni demo-krati !n JugostafvTlar V zanimtvem pole-ml^rTenT'cTariRu proti tištim slovenskim socijalnim demokratom, ki svarijo pred »nacijonaliziranjem« jugoslovanske soc. dem. stranke, piše Abditus v »Napreju«: »V tej veliki dobi ne moremo drugače, kot biti edini s svojim narodom, z dušo in telesom sodelovati v boju za njegovo svobodo. V narodnem pogledu stojimo na stališču znane jugoslovanske deklaracije, zakaj strašno bi bilo, ako bi se le trenotek premišljali nastopiti proti osvobodilnim stremljenjem naroda, katerega sinovi smo. Popolna teritorijalna narodna avtonomija v zedinjeni Jugoslaviji — to je naše geslo v tej veliki dobi. Ko dosežemo svojo narodno svobodo, bo nas boj za demokracijo in ideje modernega socializma vse boli uspe-Šen kot je bil doslei. Kadar borno svo-bodni in samostojni, borno sele mogli misliti na potrebne zveze z drugimi — na mednarodnost. Zgledu ruskih boljše-vikov ne moremo slediti. — Socijalizem je ideja. Socialistična stranka ni sama sebi namen, ampak je zgol sredstvo. Socializem ni dogma. Prvo, takozvano Marxovo internacionalo je razbil ruski nihilist Bakunin. Druga internacionala je bila popolnoma drugačna od prve. Razbila jo je svetovna vojna. Če priđe tretja, Je danes še zelo dvomljivo. Gotovo pa je, da če priđe, bo popolnoma drugačna kot je bila prva in druga. — Jugoslqvanski delavci, združite se!« = ^gzilski Ncni^.rjrjjtLjy.strijsk?m JSJovam^it ^V7 Opavi so imeli zaupnTRT nemških naciionalcev iz Slezije shod, na katerem so poslanci dr. Freis.^ler, dr. Neusser in dr. Sommer z običajno nem-ško sovražnostjo huifkali proti avstrij-skim Slovanom in proti amnestiji. Na-vduševali so se za bteznogojno nada-Ijevanje vojne in zalft<|vali glede notranje politike, da moral brezebzimo začeti boj proti Slovanom.* »Obenem so tuđi sklenili, da se srne Avstrija udeležiti mirovnih Dogajanj damo s pogojem, |fe 218. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 24 septembra 1^17. Stran 3. morajo biti x mirovne konferenec te-kljućena vsa avstrijska notranjepolitič-oa vprašanja. ^\BćS|erJe preldigije^akor znano, je ogrski ministrskirTCTfsedn^k We-kerle v svojem programatičnern govoru iziavil, da bo ogrska vlada podpirala težnje Hrvatske po zedinjenju z Dalmacijo. Kdor pozna madžarske metode, je vedel, da so bile te besede le fraza, izrečena iz strahu pred vedno mogočnej-$im iupslovanskim gibanjem. \Veker-Icjevo izjavo so komentirali jugoslovan-ski listi kot groteskno ilustracijo k pri-tožbi istega ministrskega predsednika, da hoče Jugos!ovanski klub >raztrgati Ogrsko«. Nemške politike pa so \Yeker-lejeve besede hudo zbodle in v dunaj-skem časopisiu je krepko odmevalo: naJe Dalmacije ne damo! Zdi se nadalje, da so se pričeli vznemirjati tuđi vladni krogi, ker se je ministrski pred-sednik Wekerle čutil primoranega, da svoje besede popravi, oziroma prizna, da ie hotel Hrvate le »farbati«. Budimpeštanski listi objavljeno namreč izjavo, v kateri je rečeno, da se je NVekerlejeve besede napačno tolmačilo. Pravne aspiracije Ogrske 1!!) na Dalmacijo so zakonite in sicer v ogrskem in hrvat-skem zakonu garantirane razvidne so tuđi iz banovega naslova in Iz kraljeve kronitvene prisege. Ministrski predsednik je napram dalekosežnim jugoslo-vanskim aspiraciiam opozoril na to zakonito podlago ter je na ta način po-stavil mejo proti tem aspiraejam tako glede avstrijskega ozemlja ka kor glede Bosne In Hercegovine. To vprašanje se ie pojavilo že svoj čas pod ministrskim prećsedni-kom Bečkom, ki je takrat izjavi!, da se brez sodcSovania avstrijcke legislative ne more izvršiti nobena teritorijalna spremerrba ne glede Dalmacije, ne glede kakšnega drugega avstrijskega ozemlja. To pravno naziranje cbstoja še danes in ogrski vladi ni prišlo na misel. da bi postavila proti. — Z drugimi besedami: Wekerle pravi, da je hotel Hrvate le potolažiti. Cislajtanskih bratov ne dobe. od Bosne in Hercegovine roke proč\ Dalmacijo pa Jim !ahko obljubimo, ker vemo, da Av-s:rija ne bo dovolila »ođtrganjac te de-žcle. Tako frivolno igro si dovoljuje ogrska vlada danes, pred očmi celega kulturnega sveta in v času. ko postaja ju^os'ovansko vprašanje u s o d n o vprašanje monarhije, katere življenje ie oJvisno od pravične rešitve jugoslo-vnnskega problema. Raćovedni smo na odgovor tistih. ki jih je Wekerle tako predrzno »potegnil«, t. J. hrvatske delegacije v ogrskem državnem zboru. — S'jdaj bo tuđi predsednik »Nationalver-banda« gospod Dobernig sprevidel, kako se Je prenajr'il. Iz strahu pred \Ve-kerlejevo izjavo je namreč iziavil dopisniku »P. Hirlapa«: »Mi (Nemci) ne mo-. ,rcmo enostavno opustiti tako važen del ' naše (!!) obale. Vendar je del »Natio-nalverbanda* za to. da se Dalmacija razdeli v dva del a (!!)...« Ko bi mogli, bi nas Nemci in Madžari še danes raztnrali na drobne kose. Toda We-kerli in Doberniggi so prah pred silo velike demokratične misli. = ZasrebŠki župan arhitekt Holjac yi ođložil žuranstvo, ker se je pokazalo, da ni mogoče poravnati konflikta med niim in većino mestnega zastopa. Za-jrrebški listi očitaio arhitektu Holjacu, da Je bil od izbrulia vojne skrajnl o p o rt u n i s t. = Saborln. Kakor znano, zahteva naš narod v Bosni in Hercegovini skli-cr.nje razpuščenega sabora. Vlada je \ proti ter hoče dati deželi mesto sabora -r upravno komisijo po čeSkem vzoru. Torej saborin. Vodilni bosanski politiki fajavljajo, da bodo eventualni vpoklic v tako upravno komisijo odklonili. = Ve!e!zdajniškl proces v Sarajevu. »Hrvatski Dnevnik- javlja: Dne 18. t. m. je bila razgrlašena raz-sodba v tretjem veleizdajniškem procesu v Sarajevu in so bili obsoje-rl Radomir Novaković na smrt. pop Padomir Blažić na 10 let. Milovan Stojković in Aleksa Ojurković na 8 let Cvijan Cvetković in J. Ansrić na f* let, Perko Marković na 4 leta. Milovan Jarić na 41/- leta, Nikola Vranić na lVz leta, Nikola Batinić na 5 mesecev. Ostalih 20 obtožencev je bilo oproščenih. med njimi tuđi Oju-ro Ostović in Sava Liubibratić. ki sta bPa pri procezu v Bam'aluki ob-scjena, katerih je sodba pa tedaj ni bila potrjena in sta bila zdaj postavljena novič pred sodišče. ftdi h Biisrtli: ftM. Odlikovanje. Višji poštni upravitelj Ivan Černe v Trstu je bil v priznanje izvrstnega službovanja v vojni odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s kro-no na traku hrahorstne kolajne. Imenovanja. Finančni minister ie irnenoval dr. Oskarja H e I d a za fi-nančnega svetnika v službenern območ-ju primorskega ravnateljstva. Finančni komisarji: Artur Vez i I, dr. Viktor K1 e i n z e ! I e r. Alfred B o i t i n i n i in Marij T r e v i s i n i so bili imenovani za finanene tajnike v območju prinior-skega ravnateljstva. Prva železniška prometna urad-ffka. Odčoa. Anđrejinj ^omajtič. bivSa licejska abiturijentka. hči nadući-telja v Lokavcu, je napravila pri ^elez-niskem ravnateljstvu v Trsiu prometni izpit in postane prometna uradnica. Nov odvetnik v Mariboru. Uoriška od\ etnička zoornica z za^a^nim sede-žem v Haagu na Ni2je Avstrijskem na-zn^nja, da je odvetnik dr. Ivan S k e t v Gorici javil preseiitev svoje pisarne v Maribor. Za mrtvega je izkazan v seznamu izsub št. 611 Josip M a r k o č i č, črnov-ćttovodja 97. polka, doma z Goriškega, paJcl 4. julija 1917. L'stocovltcv gospodarskega sveta v Trsio. Namestnik je odreJil b^uvitev posebnoga obiinskega gospodarskega sveta za Trst. Ta korporacija, ki bo obstojaia iz zastopnikov vseh kromov prcbivalstva in imela za ćlane tuđi zli:-ske, bo imela pravico posvetovalnega so Jelo van ja v vseh prehranje valnih vprašanjih kakor tuđi glede trgovine z živili, preprecenja navijanja cen in ode-ruštva. Dalje bo imel obćinski gospodarski svet nalogo, da brez poziva izreka svoje rnnenje in stavlja aprovi^a-cijskim oblastim predloge glede zbolj-šanja aprovizacijskih razmer. PredprU prave za ustanovitev občinskega gospo-darskcera sveta so bile poverjene vlad-nemu komisarju tržaškega mesta. Grozcn zločin v Šibeniku. Posest-nk Bujaš je sci z doma na polje in pustil v nisi svojo 141etno hčerko in njeno prijateljico. Ko se je vrnil, je dobil obe deklici ubiti s sekiro in oropano v$o hibo. Zločinci so odnesli ludi 15.W0 kron denarja. Kdo kaj ve? Ivan Humar iz Banjšic št. 35, sedaj v Olersdorfu št. 18, pf>šta Aneern, poizveduje po Maksu, Mariji in Katarini Humar iz Banjšic št. 35 in po družini Ho;ak iz Lokvi. Kdor kaj ve o njih, naj sporovi na zgoraj navedni naslov. Kdo kaj ve? Cetovodja Franc Ster-gar, Gcb. Sch. Rgt. Nr. 2. 5. Kompag., I\ottenmann. štajersko, uljudno prosi ti-stega, ka:eri bi vedel naslove spodaj navedenih bogenskih družin, da bi dobrohotno iste sporočil na £cri na\edeni naslov in sicer družine Jcsip Humar. ^kvarčnik. Josip Ličer, Mariia Markič, Tonava, in Mohor Strgar iz obJine Banjšice, Kanalsko. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meci sta dobila nadporočnik 30. pp. Josip 2 u r e k in poroenik 2. gorske-ga st. p. Jakob P o t o č n i k. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci so dobili: nadporočnik 22. pp. Franc Župan-č i č, nadporočnik 47. pp. Ivan 0 £ r> r e 1 e c, nadporočnik 22. pp. Marko D a j u k. Novič je dobil signum laudls poročnik 13. sap. b. Adolf Košak. — Odlikovanje, Sin davčnega upravitelja gosp. Mušica v Ljubljani rezervni poročnik 3. strelskega pol-ka g. Vladimir M u š i č je dobil ce-sarjevo pohvalno priznanje z meci in vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci. — Naj-višje pohvalno priznanje z meci je dobil Slovence poročnik Slavko Duje za hrabrost pred sovražni-kom na romunskem bojišču. — Ćrno-vojni inženir poročnik gospod Hugo del C 0 11 je prejel vnovič Najvišje priznanje z meci za hrabro obnašanje pred sovražnikom. — Odlikovanja zdravnikov In bolnlških strežnic z vojnimi krizi za civilne zasluge. Z vojnim križem za civilne zasluge tretjega razreda so odlikovani: distriktni zdravnik v Cerknici dr. Jos. Cerveny, predstojnica bolniških strežnic v Novem mestu Margareta Oerzin, distriktni zdravnik v Radečah dr. Alojzij Homan, predstojnica bolniških strežnic v Postojni Marija M 0 s e r, distriktni zdravnik v Zagorju dr. To-mo Z a r n i k. Vojni križ za civilne zasluge četrtega razreda sta dobili bolniški strežnici Jerica Gobec in Agneza K 1 a s i n c v Postojni. — Odlikovanja pri državni že-leznici. Viteški križec Franc Jožefo-vega reda z vojno dekoracijo so dobili: inspektor in predstojnik pro-metnega urada v Ljubljani Viktor Krašovec, inspektor in predstojnik prometnega urada na Jesenicah Viktor J e č minek, adjunkt v Trstu Ivan Z e m li č in asistent pri ravnateljstvu Adolf L u k a n. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meci sta dobila adjunkt v Ljubljani Anton Rupar in asistent v Herpelju - Kozini Julij P i r k o -v f č. — Za poroenike so imenovani sledeč! štajerski vojaki - učitelji: Konrađ Mejovsek, učitelj na Reki; Ernest Falant učitelj v Krčevini-Laj-tersbergu; Karei Kramberger, učitelj na Ptuju; Friderik Kramberger. učitelj v Mariboru in Bogornir Ditner, učitelj na Muti. — Poda!*šano oprosčenfe. Domobransko ministrstvo je odredilo, da tištim, ki so do 10. aprila prosili za začasno oproičenje in jim je bilo .tp dovoijeno, ni treba 30. septem- bra nastupiti službe, marveč ostar.e-jo oproščeni do konca novem-b r sl Podii-nbarsteuiu v^Trs^ zaPjfJllfiP- VT>eTeTc js'mTi "napisali posmrtnico i>i-saielju Franu Maslju - Pocilimbarske-mi:. »Edinost^ je v nedeljo ponatisni-la to našo posmrtnico, a,i tržaski cenzor je zaplenil iz nje ves del 'Gospodu Franju in o usodi. ki je dole-tela pokojnega pisatelja in »Slov. Matico« radi tega. Zaplemba se raz-teza od besed »Njegovo najboljše de-lo^ do »slutnja se je izpolnila.« Izdala ni zapltrrnba nič, ker Tržačani lahko v vSlov. Narodu« Čitajo vso posmrtnieo. ^■^jjđi P^eio nam: Dan na dan sre-cavarn ljudi, ki me na cesti ustav-Ijajo in vprašujejo, kdaj se otvori slovensko gledališce, češ, sezija se že bliža, in priprav še ni nobenih vl-deti. Da se izognem še nadalinim ta-kim brezplodnim vpraianjem in pogovorom, naj tu javno odgovorim vsem: Kdor misli, da se slovensko gledališče to sezi-jo sploh otvori, je v veliki zrno ti! Seveda, spomladi je bilo par predstav, in mno^i so bili prepričani, da je to priprava za prihod-njo sezijo. Tuđi jaz sem tako mislil in sem se zato z veseljem odzval po-vabiiu, da sodelujem. Hotel sem tuđi, da bi se pričelo obenem s priprava-mi za otvori te v sezije 1917/18. Na-pravil sem nacrt in nrišel s stvarnimi predloži. Ali videl sem, da merodaj-ni faktorji sploh nimajo resne volje, da jim za slovensko gledališče nič ni, ker njihovo polje je — kino! T i takozvani »glasbeno - dramatični večeri« so le pesek v oči! Oni, ki so krivi, da ni sloven-ske^a Rledališča. so si s tem pripravili izerovore za oni čas, ko jih boste klicali na odgovor. Rekli bodo: Otvoritev slovenskega gledalisča je bila nemogoča. storili smo, kar se je sploh dalo, prirejali smo — »glasbe-no - dramatične večere«. In tako sem odrćkel vsako nadaljno sodelovanie. No, našli so si hitro nadomestila. Kakor mi je iz najzanesljivejšega vira znano, bodo to sezijo nastupili tuđi artisti iz praških Ini dunajskih varijetejev, torej: n a -m e s t o d r a m e — cirkus! —* M. S-, bivši član nekdanjega slov. gledalisča. — Ustanovitev medicinske fa-kuJte na zaurebški univerzi. »Lječ-nički Vijestnik«, grlasilo hrvatskih in slovenskih zdravnikov poroča, da so predpriprave za ustanovitev medicinske fakulte v Zagrebu dospele že tako daleč, da smemo skoro pri-čakovati uresničenja te davne želje hrvatskega (in slovenskega) naroda. — Prevzema evidenčnih konj. Vojaška uprava bo v četrtek, dne 27. septembra 1917 ob 8. uri zjutraj na trgu Taboru prevzemala već evidenčnih konj. ki se vpokličejo s po-sebnimi pozivnicami. Namestu vpo-klicanih konj prevzame vojaška uprava tuđi prostovoljno ponuđene evidenčne konje. Kdor ima evidenč-ne konje, ki jih želi oddati zaradi pomanjkanja krme ali drugih razlogov, naj jih v četrtek ob določeni uri pri-pelje na trg Tabor. — Sprememba vojnega ozemlja. Uradno javljajo, da so hrvatske županije varaždinska, bjelovarsko-kri-ževačka in zagrebška (z mestom Zagrebom) proglašene za ožje vojno ozemlje. Iz vojnega ozemlja pa so bili izločeni Sono^raško ter Štajersko do vštevši politične okraje LonČ, Lipnica. Padg-ona in Ljutomer. — Truplo ponesrečenega pastor-ia dr. Hegemanna so našli v soboto v globočini 300 metrov pod takozvanim »gamzovim sekretomc. Našla sta ga neki gozdar, ki ga je spremljal najstarejšt onih dijakov, ki so bili v družbi dr. Hegemanna. Gozdar in dijak sta se na vrveh spustila na mesto nesreče. Dr. Hege-mann je imel glavo vso razbito in tuđi sicer polomljene nde. Nesrečni-ka je iskalo tuđi veČ drugih ekspedi-cij in neki vojaški oddelki. — Občn! zbor Zveze slovenskih zadruff se je vr$il v četrtek. dne 20. septembra dopoldan v veliki dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Udeležba je bila z ozirom na prometne ovire manjša kot prejšnja leta. Od 7565 glasov je bilo na občnem zboru zastopanih 2098. Občnemu zboru je predsedoval Zvezni predsednik Ivan Knez, veletržeč v Ljubljani. Iz poročila načelstva poda-nega po pisarniškem vodju Pečarju posnamemo. Zveza ie imela skupne-ga prometa 1. 1916. 15,711.590 K 98 v, koncem I. 1916. je bilo viog na teko-čem računu 3,032.158 K 23 v in danih kreditov 2,954.987 K 62 v. Vplačanih deležev koncem 1. 1916. je bilo 75.650 kron. Poslovanje pojedinih Zveznih članic je bilo zelo različno. Opaziti je bilo, da so vse denarne članice Zve-ze dobivale v izobilju hranilnih vlo^r. .Velika skrb jim je bila. kako in kam < nalagati brez izgub odvišno gotovino. Zveza je koncem 1. 1916. šla svojim članicam na roko, da tozadevno nišo trpele nobene škode. Zelo zna-ten znesek so članice Zveze podpi-sale na dosedanjih vojnih poso;i!ih. P^ročevalec opozarja, da sedanje iz-obilice naloženega denarja po končani vojni ne bo več in da mora biti skrb vsake denarne zadruge, da pazi na mobilnost — đru^od naloženih kapitali]. Po končani vojni bode vpraševanje po posojilih zelo veliko, obrt in trgovina, če se hočeta zopet razviti, bodeta rabila gotovino. Tem zahtevam bodo Članice Zveze slov. zadrug z ozirom na njih reelni ustroj iahko ustregle. Nedenarne zadruge so se nekoliko slabše razvijale, posebno so pa prizadete mlekarne. Nckatere mlekarske zadruge so morale vsled pomanjkanja krmil in živine ustaviti začasno poslovanje. Iz poročila o organizatoričnem delu Zveze 1. 1916. podanem po revizori-jn Rticlierju je razvidno, da je štela Zveza koncem 1. 1916. 118 čianic, od teh odpade na Kranjsko 73, Primorsko 44 in na Štajersko 1. V 1. 1916. je bilo izvršenih 85 revizij, pri čemur se je opazilo, da je delo Zveze tekom 10 let obrodilo v splošnem zadovo-ljiv uspeli. II koncu je predsednik pozivljal udeležnike na intenzivno zadružno delo, ki bo po končani vojni zahtevalo veliko nesebičnosti in truda, ki pa bo gotovo rodilo stote-ri sad. — Oddaja usnjs čevijarsklm mojstrom v Ljubljani in ^odnem okraju ljubljanska okolica. Cevljar-ski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, naj se oglase zaradi ti-skovin za potrdila 0 prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št 4 (tik cerkve). Usnje se bo prodajalo od srede, dne 26. septembra 1917 dalje. — Vajence za obrtnike posreduje uprava vajeniškega doma. Zgla-ša se namreč dosti vajencev, ki Še nišo našli mojstrov. Slednji se zato vljudno vabijo, da sporoče v čim najkrajšem času svoje priglase za sprejem vajencev v učenje na upravo Vajeniškega doma v Ljubljani, Komenskegra ulica, Rokodelski dom. — Christofov učni zavod sprej- me v dnevne tečaje le še 15, v ve-černi tečaj pa 20 gojenk in ozir. go-jencev. Šolsko leto za dnevne tečaje prične 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj, za večerne tečaje pa istega dne ob 8. uri zvečer. — Zunanji gojencl in gojenke, ki ne bi mogli priti pravo-časno k pouku radi omejenega prometa, oglasijo naj se takoj, ko jim bode moeoče odpotovati od doma. — Tvrdka Ebenspanger. Poro-ča se nam, da je naša notica 0 prese-litvi tvrdke Ebenspanger na Ogrsko povsem neresnična, Tvrdka ostane še nadalje v Ljubljani. — Prememba posestl. Oresslo-vo hišo v Gradi^čii, kjer je gostima »prl'kToTTTSrrTe^KupTl tovarnar Drago-tin^Hribar za 200.000 K. ~' - " '^"Tzgflbljena je bila v soboto do-poldne od Mestnega trga po Židovski ulici do pošte srebrna zapestna damska ura. Odda naj se proti nagradi v gostilni pri Kolovratarju. Izgubljen ie bil včeraj popoldan črn pas. Kdor ga najde, ga naj odda na policiji. A^rovisaciia. f Meso na rumene Izkaznice C. Stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko C, prejmejo meso v torek, dne 25. septembra popoldne v cerkvi Sv. Jože-fa. Določen je ta - le red: od 1. do V»2. št. 1—200; od i;22. do 2. št. 201—400; od 2. do V.3. št. 401—600; od V«3. do 3. št. 601—800; od 3. do V«4. št. 801—1000; od Vi4. do 4. št. 1001—1200; od 4. do ^5. št. 1201—1400; od V«5. do 5. štev. 1401—1600; od 5. do V*6. št. 1601 do 1800; od V*6. do 6. št. 1801—2000; od 6. do \zl. št. 2001—2200; od Vt7. do 7. št. 2201 do konca. Kilogram stane 2 K. Ena oseba dobi xk kg, 2 osebi V« kg, 3 do 4 osebe S4 kg, 5—6 oseb 1 kj?f 7—8 oseb I1/* kg, več oseb lVi kg. Prinesite drobiž zaneslnvo s seboj in pridite točno ob urah, ki so tukaj določene. Otrok, ki so pod 10 let stari, ne pošiljajte po meso. t Testenine na rumene izkaznice B. Stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B. dobe testenine v torek, dne 25. septembra popoldne v cerkvi Sv. Jože-fa. Na vrsto pridejo od 2. do Vi3. Štev. 1—150; od %3. do 3. št. 150—300;; od 3. do J/24. št. 300—450; od V.4. do 4. št. 4=0—600; od 4. do V*5. 600—750; od Vs5. do 5. št. 750—900; od 5. do V26. št. 900—1050; odVs6. do 6. št. 1050—1290. Ostale stranke z rumenimi izkazr.icami B preimejo testenine pozneje, dan in uro obiavimo pravočasno. Vsaka oseba dobi *4 k?. Kilogram stane 1 K 20 vin. Vhod pri glavnih vratih. ^ Sad je na rdeče in rumene izkaznice A. Stranke z rđečimi iu rumenimi izkazricami. zaznamovanimi s črko A, prejmejo sadie v torek, dne 25. septembra popoldne na dvorišču sole na ledini X Kozueo&kega ulici. Na vrsto pri(&Q od 2. do Vt3. stranke z rdečimi izkazni-čami A št. 1—100; od Vt3. do 3. štev. 100 do konca. — Od 3. doV*4. dobe sadje vse stranke z rumenimi izkazni-cami A. Vsaka oseba dobi 1 kj?. Kilogram stane 40 vin. Pripravite drobiž in posodo za sadje. t Sadj2 na rdeče izkaznice. Stranke z rdećimi izkaznicami brez črke A št. 1—500 prejmejo sadje v torek, dne 25. septembra popoldne na dvorišču sole na ledini v Komenskega ulici. Na vrsto priđejo od !/24. do 4. št. 1—100; od 4. do ys5. št. 100—200; od V*5. do 5. št. 200—300; od 5. do V26. št. 300—400; od V16. do 6. št. 400—600. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 vin. Pripravite drobiž in posodo. -j- Podraženje sladkorja. O krat-kem iziđe nova naredba 0 prometu s sladkorjem in o novih cenah za to žc itak redko blago. Za zdaj nazna-njajo, da bo na Dunaju povišana ce-na' sladkorja kar za 30 vinarjev. Prav žal nam je, da ne moremo iz-vedeti. po čim prodajajo avstrijski sladkor v inozemstvu. Svoje dni je naša vlada izvoz sladkorja posebno pospeševala z eksportnimi premija-mi; takrat so na Angleškem ćelo praŠiče krmili z avstrijskim sladkorjem, dočim, je bila za domaČe prebi-valstvo cena sladkorja izredno visoka. lome stunrL * Velika nesreča t rudniku. V premo-gokopu Lupenyi je nekdo iz neprevidnosU vrgcl vžisalico na stran in s tem provzročil velikansko eksplozijo. 59 oseb je bilo ubitih, 5 težko, 50 pa lahko ranjenih. * Eksplozija v Londonu. V neki tovar- ^ ni na vzhodu Londona je nastal požar, ki je provzročil med kernikalijami, zbranimi v to-varm veliko eksplozijo. Vsa velika tovarna je uničena, ravnotako več drugih tovanu poškodovanib pa na stotine niš, Cloveških žrtev ni bilo nič. * Zakoni za mladino. Pravosodno ml-nistrstvo razglaša, da predloži poslansld zbornici dva zakona, tičoča se mladine. Za zdaj načrtov ni objavilo, nego izdalo le velik slavospev na svoje delo. Spričo oblastne skrbi za mladino, ki je zdaj običajna pri nas, bo nezaupnost še najbolj umestna. * Avstrijska družba za izdelovanje orožja je imela v minolem poslovnem letu 18,345.188 kron čistega dobička. Koliko je s spretnim bilandranjem odtegnila obdavče-nju, Je seveda njena tajnost. Družba je darovala za vojnopreskrbne namene 3 milijo-ne in za preskrbo lastnih uslužbencev pol-drugi milijon. * Napitnlne v Petrogradu. Ruska revolucija je odpravila napitnine v botelth, gostilnah in kavarnah. Dne 18. juliia je dobila dotična naredba veljavo. Prizadeti uslužbenci so takoi ustavili delo in so prisilili delodajalce, da so jim priznali namesto napitnine, delež na skupilu. Seveda so dclo-dajalci to zovet odvalili na goste. * Tetamis se imenuje jako nevaren krč. ZdaHKfrfrToglasil zdravnik dr. Weihe v Monakovem in svari nujno, naj lludje ni-kar ne hodijo bosi, ker lahko dobe ta smrt-nonevarni krč. Tuđi pHporoč^i, nal se boso-nožei, Če se kaj poškodujejo na nogi, tako] zglase pri zdravniku ter da naj sploh nlhCc ne hod! bos, nego naj raje nosi čevj« ali sandale. * Izmenjava vojnih vjetnlkov. V Švi-carskern zveznem svetu je bila razpravm 0 izmenjavanju vojnih vjetnikov. Svetnik Ador je povedal, da je v vojnem vjetništvu centralnih držav kaki dva milijona ententi-nih vojakov; v vojnem vjetništvu ententinih držav kake tri milljone vojakov centr. držav Glede Izmenjavanja vjetnikov sta se v Haagu domenili sele Angle?ka in Nemčija. * Umor y Budimpešti. Blizu mesta je policija našla umorjeno Hletno hčl nekega delavca, Julijo Hulego in dognala takoj, da je bilo dekle najprei posiljeno, potem pa umorjeno. Morilec se je slučajno sam Izdal. Na cestni železnicl sta namreč dva vojaka hotela spraviti na voz veliko vrečo paprike, a ko se je izkazalo, da je bila paprika ukradena na kolodvoru, sta vojaka zbežala. — Umorjena deklica je pa bila vsa posuta s papriko in to je policijo spravilo na sled morilcu. Pri jela je 211etnega krznarskega pomočnika Roberta Kramerja, ki je bil že mnogokrat zaprt in je dezerter. Njegovega spremljevalca še nišo našli. •jiivila na Angleškem.frlz nevtralnih Hstov T&immiG&p^tf&^GfmL podmorskih Čolnov glede živil provzročila Angleški le malo škode. Ćuti se ta vojna samo vsled tega, ker mora Ancreska preskrbovatl živila tudi svojim armadam na raznih bojiščih. Angleški kontrolor živil lord Rhondv Je ne samo energično, nego tudi jako uspesno na-stopil proti »dobičkarjem« pri živilih in jih udušil. Meso se prodaja po maksimalnih cenah, kruha je dovolj in velja hleb, ki je štirl funte težak, 90 vinarjev našega denarja. — Sladkor, špeh in premog je dobiti samo na nakazila; a kdor ima nakazilo, dobi tudi res blago. * Zaradi goljuflje na smrt obsojen In ustreljen. Vojaško poveljstvo na Dunaju ft v povelju št. 213 z dne 13. septembra 1917 razglasilo naslednjo odredbo vojnega mini-strstva: »Armadno nadpoveljstvo je c. in kr. vojnemu ministrstvu pod O št. 19.070/17 na-znanilo: Crnovojnlški narednik Anton Schmidt, črnovojniškega okrajnega povelj-stva 5t. 1, Dunaj, dodeljen operacijski blagajni 5. armadnega poveljstva, je šel začetkom septembra 1916 pri volnopoštnem uradu 339 iskat za operacijsko blagajno na-menjeno pisemsko pošto, Je obdržal zase vadno pismo z dvema vloženima potrdili vojne bolnišnice 3/8, glaseČI se na 12.369 K 80 vin. za vojnega liferanta Franca Druško-viCa v Brežicah ob Savi in dal ta znesek dvicrniti po neznanem možu, kl se je napačno izdal za Druškoviča, na podlagi potrdila operacijske blacrajne 5. armadnega poveljstva, v smislu § 444, odstavek 2. voj. kaz. pravd. reda in razglasom višjega armadne-ga poveljstva v nagli sodbi z dne 16. marca 15. op. št. 32.183 § 46 voj. kaz. zak. obsoien na degradacijo in na smrt z ustreljenjem. Sndba Je bila izvršena dne 10. januarja t 1. To je splošno razglasiti.« Spoml&Jajfe se „Rdečega križa". Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 24. septembra 1917. 218. Stev. Gospodarstvu Nabiraje — uiitne gobe! (Dalje.) III. skupini: bodi čas te glivt ali ježevke. Đođičaste so tište glive, kl Imajo na spodnjl strani klobuka namesto cevk ali lističev iočene pa na gosto nasajene tanke, mehke b o d i c e kakor ] e ž. Strupena ni nobena ježev-ka. Nekatere so neužitne, ker so preveč zatagle ali osnjaste; nehko in rahlo meč-nate so pa prav okusne. posebno tište, kl Imajo bele, sive ali rumene bodice pod klobukom. Iz njih se dela najboljša gobja moka. . IV. skupina: betičaste ali grmičaste g I i t e. Ofinlčaste al! betičaste glive *o naibol} podobne brezlistnim grmom, ki imaio rano-jco vej in vejic, na konceh pa navađno nekoliko odebelele betice aH prsteca, ki so prevlečeni s trosotvorno plastjo (p!o-dovnico). Vse betičaste glive so užitne, na] «1 bo katerekon barve; nobena ni ne-»žitna. NaJboUše so seveda mlade, ker so bolj rahle; stare so pa že nekoliko zategle. Mokre (v dežju brane), sluzave In p r es t a r e nišo veČ užitne, ker ne prl-fajo Želodcu. Dobre so za prikuho, se boljše za so-lato. Zrezane podolgem na tanke režnje ra 10 minnt v slani vodi kuhane in potem s kišom, oljem in poprom pripravljene, dajo Ifborno Jelo. V. skupini: trtbuhiste fllve Trebuhaste flive so jadaste, kroglaste ali hruškaste oblike in rastejo na tleh ali tuđi na lesu. Mlado plodisče Ima jedrnato mečo (sredino), jodno (zrelo) Je pa polno rjavkastega prahu (trosov). Dokler ]c notrania meča bela In } e d r n a t a, tako dolgo so užitne. N e u ž i t n e ali ćelo strupene so tište, kl imaio modrikasto - Crno mečo. Trebuhaste glive )e treba le malo Časa kuhati. VI. skupina: jaraičaste flive ali s m r Č k i. 5 m r č k 1 (mavrohl) nimalo pravega klobuka, kakor druge glive, temveč mečnat, znotraj otel bet ki se zgoraj malo razširi in se konca v okrogel ali jajčast. mečnat pa tuđi otel. znnaj jamičasto grbav (smrček) ali nepravilno krpast in kodrast (hrček) klobuk, ki mu povrSino pokriva plodna plast. Vsi smrčki in hrčki so užit-n i. Strupenega ni nobenega. Svezi smrčki in hrčki imalo sicer nekol iko stru-peneg;a »helvella« — kisline, zato Jin je treba pred pripravljanjem popariti z vrelo vodo. da se ki slina v njej raztopi; vodo vr-Žemo potem proč. Ker 5O to prve gllve spomladl, zato so nam tem !jab*e. (Dalje prihodnjlč.) Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfttna In thk »Narodne ttskarne« Dr. J. A- tibert, c. kr. bibliotekar na dunajskem vsf-tičfliŠČu nainanja, da je v prognanstru dne 19. septembra ne-nadoma. umri gospod Fran Maseli - Podllnitianki ^m./i ^ pisat©«, PULKAVA, dne 20. septembra 1917. 3257 Rado Jereb, c. ler. notar, sedaj c kr. nadporočnik in Karla Jereb roj. Turk naznanjava v svojem in v imena svojih otrok: Radota, Drsgota, Dušana, MTlefke in ieleire sorodnikom, prijateljem ter znancem, da je preminula naSa ljubljenka Andica. se prisrčno zahvaljujeva prijateljem, ki so obdarili najino hčerko z mnogobrojnim pe-strim cvetjem in jo spremili na njeni poti v večnost ter nama doposlali sočutja in tolažil. 3254 Radete, pri ZManem mostu, dne 24. septembra 1917. ŽaluioCa rodbina. Zahvala. Povodom smrti naše ljube hčerke fzkazano nam je bilo z mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, z darovi prekrasnega cvetja in z doposlanimi sožaljnimi izrazi, toliko sočutja, da ne na idemo pravega izraza, zahvale. V srce nas je ganila tako mnogobrojna udeležba njenih cvetje nosečih součenk pri pogrebu, s čemur so spomin naSega predobrega otroka cosebno počastile. V neskenčni bolesti so nam bila v resnici najboljSa tolažba tako mnogobrojna sočuteča srca. TRBOVLJE-VODE, dne 17. septembra 1917. Rodbina Franc In Ivana Oolnltar. poučujem klavir. Amtm Pototaik, Gig»M*v« ulica at. 4/ U. MiAstropl«, L abljMA«. 2820 a==== Izurjena ===== stenografka tali spreatenlti •▼•(• 4os*dan|e vesto. Ceniene ponndbe pr<->si pod pvlsarjoaa tiesofratka / 3ŽO4M na upravn^tvo »SI« Veiskega Naroda« $: Za premogokop ^ sa lUe družabnik z 5—1CUM0 K Dober dobiček, lahko je invalid, 2enska in pisar Ud. za nadzorovanje Po- blt?je in ob^irnejše ponudb? na Bfttrtebs- asai«t«nt L 11.. cementna to var na w Zidaaem mosta. 3253 Prazne vreče vsake višu. suhe gobe, kn min, lanol ia draga semoaa kupale vednu »n v vsak-i množ-m. ter plačuje po nalviilth dnevnih cenah trgovska firma J. KailaBv Kran|, Soreajsko. Brinje za kuhanja žganja oddala v večjih in manjih ir nožinah tvrdka Ivan Jelacin, Ljubljana, Cmonska cesta Stev. 2. Kupujem in prodajam. bodisi pohtitro, ateklealno, ie-lezo, lollco, porcelaa, oroijo, pođobe, star daa&r, splofit ¥so, kar Jo naimaš] 50 lot stara. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc brivec In koaeosiimilraiil starinar Ljubljana, Franžiškanska ulica 10. novih moškii in Hih dvokoles % dobro 4e staro pacvmatiko ter šivalnih STR OJ EV »Singer« in »Ringsch.ff« in dva amertkaB-ska plsalna stroja v dobrem stanu. Novo! Do*le so Novo! žepne električne svetilke bre» baterl|| dajo lepo trajno svetlobo. Svpl me ?ed žc rabljenih in tuđi pokvarjenih PISALNIH STROJEV. F. BATJEL, Ljublšana, StaH trg «■». 2«._______ : Z vporabo VaSega creina VUHOHC ssm dosegsl, da postao« polt potem '• ko wb obrit, proiava, ĆUU; tvdl i spravi lx obllćfa neprtjetne Ušaje. . Sploh 1o krema „Vnnome" nafprl-pravaelia, da se okrani koto na obllćfs In sa roki neiao. | Vladimir Wnrser, tenor, opere Plzenskegi gledališta. (zdcluje : Laboratorl( Bera, Praga-Vr*OFicet Ralek ml. 35, tel. 6443. Veliki lonče* 3 K, srednji K 1 50, za | poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po i • pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom 60 v ra porto. I Zaloga v Li u bljtni ; Lekaraa V. pl. Trmkocxy. 2034-11. JUoSistko in učenko hiia Tesar h nprafan hiiit doblta takol slmibo v stroiilal tovaral SAMSA * C# v Lfabllaai, Metelkova nL 4. JfioJistko in učenko sprejme tak oj Ivanka Stegnar-V16ićy modutinja, LJnbljana, B im s ka OOStS St. 10. 3250 Spretne šivilie t« spr^imejo talcoj proti dobri plaii. IC litara tuđi uienke. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. S hurivom pomorem onemn, ki mi preskrbl meblirano stanovanje 2 sob v -r^-dini mesta. Pntlićje prednost 3262 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. •n* « i • dam za aemensko pšenico in semoasko ajdo, - Albert Dom* ladis, Ilirska Bistiica. 3246 Mp* Proda se ve* ^| -si • 2T^ v moitu LJublJano ki bHfnjl okolici. Pojasnila daje pliarna dr. Ivana Tw4ar}a, Sodna ulica at. 2. 3256 Vdovcc pososttiik s Itirlmi otrod iHo pridno in varčno GOSPODINJO katara ina dobro kuhati in opravljati vaa k gospodinjstvu spadajoSa dolo* — Naslov pove uprav. »Slov. Mar.« 3258 Fran Marolt, Liubljana, Slovenske 1085 voiaške narodne peii za E 1*50 ali 1*80 se dobe že. Po posti 20 v. već. Hajlepše đarilo! Za Spodnjo SiSko ——• m sprejme ——^— eno ali dve raznašii. Oglasiti se je v npravništvv „Slovenskoga Naroda11. Hišni in šolski sluga s prosto preskrbo se sprejme. Ljubljana, Cesarja Joieža trg 10. Proda se v b U ti ni mesta, p rit lična n i s 3 s w w % %? 4 mn o Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3252 boljSa, samostojna moč z mnogoletno prakso iell slutbe za tako} ali po^ne^e. Ponudbe pod „Boli&a moć 3251" na upr. »SI. Nar« Trgovski pomoćnik liče mesta v specerliskl ell galanterif* ■kl trgovini. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3249 Imam na razpolago 10000 do 15000 S, ki Jtn dam kot 3243 posolilo na Milo u mesfu, Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«. fSparherd) se knpL Naslov: Jos. Ba!ić» Spodnja Šiška, Vodnikova cesta St. 83. BW* Isće slnibo kot "VIS pisarniika moč gospodična vešča slovenskega in nemSkega jezika ter strojepisia Pismene ponudbe pod „Piftaralika moć 3261*1 na upr. »SI. Nar.« Bnpl 10 vaaka, tuđi najmanjSa, mnolina dobro posiiienlh olupkov od hrušek in jabolk vsako Dosebej po 2 kronl kg in dobra posniene prošonlne od hmieii la Jaboik po 80 v. kilogram. Ponudbe in po^iljatev ■ se prosi na na ivrdko Tran Ko3, Llnbllana. | Uče so pridon ia zanosi)!* h konfn. — Oglasiti s« je Đunajska cesia štev. 66, L|ubl|ana. •• DPiCiic^ •• oo B# 6a» m% m m w iW oo 16 let stara, krepke postave, rmo2na slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ieli vstapiU v kako trgovino kot nćenka, gre tuđi k boljši lodbini kot slu2-kinja, zna dobro šivati na stroj in na roko. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3221 KISLO VODO vino ifl sadievec raspoSiSja A. OSET9 p. GuštanL Koroško. Kupim steklenieo zamaške in sode. Licitacija žrebet. Pri povelistvu trenske skupine v parku pod Tivolijem so bo prodalo v soboto 29. septembra U L ob 9. uri zlofraj ohrog 200 žrebet licitacijskim potom. Ponudbe smejo staviti le take osebe, ki iraajo od okrajnega glavarstva potrdilo, da so poljedelci ali konjerejci. Prekupčevalci konj in mešetarji so od kupčije izključeni. 8220 Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) raspisalo za šolsko loto 1917/18 ustanove za dijake visokosoke 1.) dr. Franc Rapočevlh devet po 300 kron, 2) PosolilniCO dve po 300 kron. Pravico do ustanov imaio dijald slovenslce narodnosti (za dr. Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoŠtanjskega okraja). ProSnjam je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo spričevala o izpitih ter indeks. V prošnji se naj omeni, ako že dobiva proŠnjik drugod kako pođporo ter se naj tuđi navede Studijski seme^ter. Prošnje je vložiti do 20. oktobra 1917 pri Posoiilniel v Mariboru (Narodni dom). Ravnateljstvo. Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. DelnUka glavnica: K 12,000.000. *>.«»"-y*\.*»i">J*\-f» U/^llM\fl Reierve: okros K 1,000,000.-. *"—"> ™£ " ttmJSČSSr&Sčlmm. I ^^ I «»0««.. M,.i«, toiM, «»* ,»^e i.d. obrestovanju. Dviga se labko vsak dan brez ozira na mora- Poiratal«« : HPAJAi Čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. torij. Rentni davek plača banka iz svojega. KSST^k sZu^i" ■**■ nDDABi na blago, ležeče v javnih skladiščih. ""^" " ^^tinV^^1^^^^^1'"^ I SSS-* '-'g'" I ~™H^' Borzna narožila in jih izvršnje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. 10 Telefon št. 257.