AVSTRIJSKI NOTRANJI POLOŽAJ ZELO ZAMOTAN
Schuschnigg prevzel poveljstvo domovinske fronte
MUSSOLINI ODOBRUJE DELO
KANCLERJA SCHUSCHNIGGA
Baron Waldenegg imenovan za poslanika v Rimu. Starhemberg pokrovitelj ženskega oddelka domovinske fronte. — Heimwehrovci udani Star-hembergu. — Schuschnigg pravi, da je prepričan, da bo Starhemberg sodeloval z žnjim.
PRISTANIŠKA fi STAVKA V NEW YORKUf
30 ljudi ranjenih v boju	j
s policijo. — Stavkarji	— so hoteli preprečiti od-
plutje parnika.	V
Ko j<* policija razpršila 1<MH> )n st-avkujorili, ki so hoteli pre- to preriti, da parnik Virginia ne al 1 >i odplul, je bilo ranjenih 30 inož in žena.	ie
Pri ])oini>lii na vznožja 21. u- j,, lice j«' prišlo med policijo in stavkarji do velikih bojev in „, pet mornarji-v je bilo aretira- n; n ih.	za
(Vhoslovaški poslanik dr. F nf Veverka je zašrl sr«'di bojev, 7A, ko se je s taksijem pripeljal v pristaniške, da se vkrca na par- jf nik Virginia. Rešila «ra je |h>1i-cija in ga odpeljala na krov. Sfl Parnik je odpeljal toeno ob j,, doloreni uri s polno posadko in 4*»2 potniki. Voditelj stavkar-jev Joseph Cnrraii zatrjuje, da sta pri strojih na parnikih za- ^ }H)slena dva strojnika, ki imata samo i h i ono roko. Temu pa ^ je oporekal uradnik Internatio- j, nal Mercantile Marine, A. J. McCarthy, ki jo rekel:
"To j" nesramno. Prvie ne vzamemo delavcev*z eno roko, -w druirie pa je proti določbam pa- I* rob rod ne komisije."
150 policistov je zastražilo u-lico; ko pa so mornarji skušali kordon prebiti, se je prieel * splošni pretep. 30 mornarjev T j«* bilo ranjenih in 0 policistov.
Mornarji so se pri županu T„a " fiuardia in policijskem komi- ^ sarju Valentine pismeno pri to- n žil: nad brutalnostjo policije. I
MAJESTIC MED STARO "
ŠARO 2:
LONDON, Ajnglija, 17. ma- I ja. — Parnik "Majestic", ki je bil do zadnjega največji I parnik na svetu, je Cunard - p White Star parobrodna družba prodala družbi Thomas i Ward and Co. za staro železje i za 100,000 funtov šterlingov.
Majestic, ki ima 56,599 ton in s se je prej imenoval Bismarck, je bil zgrajen leta 1921 in ga ] je morala Nemčija po versaill- r
ski pogodbi izročiti Angliji. 1 ---. |
1 POLICIJSKA URA V JERU- j ZALEMU
JERUZALEM, Palestina, 15. maja. — Palestinska vlada je razširila odredbo policijske ure tudi na novi del Jeruzale raa, ko je bila nevarnost, da se 1 (povečajo izgredi zaradi umora > enega Arabca in ranjenje šti- , rili zidov.
Po tej odredbi od 10 zvečer - pa do 6 zjutraj ne sme nikdo ( biti na ulici.
Arabci so napadli vlak, ki je 1 vozil iz Hajfe v Tel Avid in I so na več vozovih pobili vse . j šipe. Razbito steklo je ranilo j j več Židov.
V Hederi so Arabci uničili vrt s 700 breskvami, ki je bil Mast nekega Žida.
DUNAJ, Avstrija, 1 7. maja. — Kancler dr. K. Schuschnigg je formalno prevzel poveljstvo domovinske fronte, ki je edina postavna politična organizacija, na zborovanju njenih voditeljev v glav-stanu sredi Dunaja.
Niti kancler, niti drugi govorniki niso kritizirali kneza Starhemberga, temveč so celo pohvalno o-menjali njegova prejšnja delovanja.
Na tem zborovanju pa je bil bojeviti knez imenovan za pokrovitelja materinskega pomožnega oddelka domovinske fronte.
Med odobravanjem se marsikdo ni mogel ubraniti smeha pri misli, kako bo neustrašeni bivši poveljnik heimwehra predsedoval na sejah patriotič-nih mater pri šivanju.
Tajnik domovinske fronte Walter Adam je predstavil dr. Schuschnigga kot novega poveljnika ter se je v toplih besedah poslovil od kneza Starhemberga. Nato pa je polkovnik v veliko presenečenje vseh naznanil svoj odstop. Obdržal pa bo svoje mesto kot vladni komisar za propagando. Njegova dva podtajnika domovinske fronte sta nato tudi odstopila.
Dr. Schuschnigg je rekel, da je v težki in odločilni uri prevzel vodstvo domovinske fronte. Do tega koraka se je odločil, ko je uvidel, da je v Avstriji potrebno enotno vodstvo. Dvojno vodstvo se je izkazalo za nevarno za Avstrijo. Kancler je rekel, da je prepričan, da bo knez Starhemberg nav-lic temu, da je prišlo med njima do nesoglasja, skupno ž njim deloval na to, da se uresničijo načrti, katere je za Avstrijo izdelal pokojni kancler dr. Doll fuss.
Bivši vnanji minister baron Egon Berger-Wa1-denegg je bil imenovan za poslanika v Rimu.
RIM, Italija, 17. maja. — Mussolini je kanclerju dr. Schuschniggu čestital k njegovemu delu. — Mussolini je avstrijskem kanclerju poslal brzojavko v času, ko je odstavljeni podkancler knez Starhemberg iskal njegove pomoči.
"Pozdrave, katere mi je poslala Vaša ekselenca ob priliki prevzetja nove vlade, sem z veseljem sprejel/* je Mussolini brzojavil dr. Schuschniggu.
"Zahvaljujoč se Vaši ekselenci, vam zagotavljam svoje prijateljstvo ter vam iskreno želim u-speh pri vašem delu, zatrjujoč vam, da zvestoba do rimskega protokola, katerega ste vi podpisali, ostane vogelni kamen fašistične politike."
Italijanski krogi izjavljajo, da knez Starhemberg. ki je prišel v Rim navidezno kot voditelj avstrijskih Športnikov, najbrže ne bo dobil nikake pomoči od Mussolini ja. Vsa podpora, ki jo išče, je že zanj izgubljena. ^
DUNAJ, Avstrija, 1 7. maja. — Avstrijski pro-vincijalni voditelji heimwehra so poslali knezu Starhembergu v Rim izjavo udanosti z izjavo, da so Vsak čas pripravljeni izvršiti njegov^ povelja.
Neki vodilni član heimwehra je rekel, da je dr. Schuschnigg diktator samo po Starhembergovi milosti in da knez Starhemberg lahko ovrže njegovo ylado, kadar hoče.
RUSIJA ZA MORNARIŠKO POGODBO
Rusija pripravljena skle. niti pogodbo, ako jo podpišete tudi Nemčija in Japonska. — Rusko politiko bodo vodile razmere.
MOSKVA SE
ZABAVA NA _POVELJE i
Vlada spodbuja prebi- ] valstvo k veselju. — [ Delo in veselje je geslo -sovjetske vlade.
MOSKVA, Rusija, 17. maja.
—	"Bodi vesolj*-!" je rekla I sovjetska vlada, — in bilo je ve-elje. In med vsemi izpre- 1 memhami, ki so se dogodile v i Rusiji, odkar so prisil boljše- t viki do Vlade, ni nobena tako izrazita, kot preho«! iz žalost-j ^ ne«*a životarjenja v človeško j , srero in veselje, kar bil cilj 1, boljševiškega, eksperimenta. J
Prve dni revolucije so bili» ljudje slabo oblečeni, <l«»Iomaf I. ker niso imeli sn*dsti'V, deloma p pa tudi vslerl prirojene pri-prostosti ruskega naroda.
Kdor je bil lepo oblee»'ii, j«* , že bil sumljiv, razun, ee je bil poznan kot gledališki igrale«-. Plos je bil pre.«*r«-se!i, ker je bil ljustvn nespodoben in samo iz I guba časa.
Tako naziranjo pa j«- .-edaj mrtvo, kakor je mrtva enakost, zaslužka. Veselje j«' postalo geslo in nauk k«ununjstieii • stranke in ga spodbujajo vse sovjetske oblasti.
K razve.-eljevanju se j»- prirej ruski narod nagibati pola goma, toda -plosiio pred nekaj leti, ko je veliki napor za indu strializaeijo dežele nekoliko ponehal, ko se jo prijel položaj naroda izboljševati, in ko se je prieel narod dvigati iz
I pomanjkanja.
Zlasti zadnji dve leti je t«» izboljšanje posebno oeividno. Komunistična stranka j<- narodu kazala solneno stran življenja in ples je postal sveta dolžnost ljudstva.
Kino gledališča imajo po večini plesne odre in godbo in mladina pleše med odmori. — Nad 200 plesnih klubov je zve zanih s tovarnami in velikimi podjetji in delavci v prostih u-j rail plešejo in se razveseljujejo. Vlada je najela plesne uei-, telje, dči uče ljudi plesati v klubih, parkih 111 raznih zaba-L višeili.
Buržoaznemu zapadnemu o-. kusu se zdi to nedolžno, naivno l>onoeuo veselje zelo ponižno, ; kajti ponoeno razveseljevanje , v Moskvi ni zvezano z zabavo * z razuzdanimi plesalkami kot
-	je to v navadi v veejili mestih t zapadne Evrope.
Ruski mladi svet mogoče tu { di ne bi bil zadovoljen z za-. padnim razveseljevanjem, tem . več se veseli zabave, ki mu jo . nudijo sovjeti.
Pri spodbujanju k razvese ljevanju zasledujejo sovjeti ! svoj namen, da pri ljudeh vcepijo svoj nauk, da je potrebno, . da vsakdo dela, da je pa tudi . pri tem vsakdo opravičen do i veselja in zabave.
Jeseni je rekel Stalin: "Živ-
LONDON, Anglija, 17. maja. — Sovjetska vlada je obvestila Anglijo, da je pripravljena brez vsakega pridržka pričeti pogajanja za mornariško pogodbo z Anglijo, oziroma pristopiti k mornariški pogodbi, ki je bila nedavno sklenjena med Anglijo, Francijo in Zdr. državami. .	♦
Sovjetska unija je opustila svoje pridržke, da olajša pogajanja, ker bo tekom pogajanj imela dovolj časa, da izrazi svoje posebne želje.
Nekateri krogi omenjajo dva ruska pridržka:
1. Rusija podpiše mornariško pogodi>o šele tedaj, ako jo podpiše tudi Nemčija;
•J. Pogodba naj ne velja za Daljni Iztok, dokler je ne podpiše t ti« 1 i Japonska.
Dobro poučeni krogi pa sedaj zagotavljajo, da ruska nota, ki jo je i»oslanik Ivan M. Maisky vročil angleškemu vna-njemu uradu, ne omenja niti Japonske niti Nemčije.
Ruski krogi trdijo, da nova mornariška pogodba treh držav vsebuje -anio kvalitativne omejitve, t. j. odločbe o velikosti ladij, topov itd. Kvantitativno pa je državam na prosto dano, da zgrade toliko la-l dij, kolikor jih hočejo.	j
V s led tega sovjeti nimajo ni kakega povoda, da bi pričeli kak prepir glede velikosti mor narie. V Londonu je znano, da bo sedaj Rusija, ko je organizirala veliko armado na suhem in v zraku, pričela tudi graditi vojno brodovje, ki je sedaj v primeri 'z b rodov j i drugih držav le neznatno.
MOSKVA, Rusija, 17. maja. — Vnanji komisarjat priznava, da je sovjetska unija pričela z Anglijo pogajanja za mornariško pogodbo, odločno pa zanikuje poročilo, da l>i za iitevala enakost v mornarici z Nemčijo in Japonsko.
Rusko časopisje ponovno o-pozarja na delovanje japonskih vojnih liujskačev. Z zvezi s tem omenja "Pravda", da je japonski vojni minister grof Terauči v svojem govoru v parlamentu rekel, da se Rusija oborožuje za vojno proti Japonski in da se Japonska tucii pripravlja. Namen take trditve pa je samo, da bi parlament tem hitrejše sprejel vojaški proračun.
Chollet prišel v Rouen 2. maja, da prevzame nadškofijske posle, se ima De Bois ni hotel u-makniti iz palače in mu izročiti poslov.
KITAJSKA PROTESTIRA
Protestira proti izkrcanju japonskega vojaštva. — Ravno tako protestira proti tihotapstvu.
NANKING, Kitajska, 17. maja. — Kitajska vlada ji* v Tokio formalno protestirala proti vtihoptaljanju blaga v severno Kitaj-ko ter j<* zahtevala, da Japonska takoj preneha s svojim oviranjem k»-tajskega carinskega urada.
Ob istem času je Kitajska udi protestirala proti ojiiče-vanju japonskega vojaštva v ■•overili Kitajski.
To jo že drugi kitaj-ki protest proti tihotapstvu. V svojem protestu kitajska vlada zatrjuje, da Japonci in oblasti severne Kitajske pospešuje vtihotapljanje japonskega bla-tra na Kitajsko. Na prvi protest Japonska ni odgovorila. - -
ŠANGHAJ, Kitaj »ka, 17. maja. — Japonska j«* svojo jnirnizijo v Tientsinn ojačila s 17<«» vojaki, ki so se z ladjami pripeljali v Tangku, od tam pa v štirih posebnih vlakih v Tientsin.
Vsledtega ojačenja pričakujejo v kratkem večje japonske operacije v se v m i Kitajski. —• Mnogo vojaštva zbira Japonska v Šaiighajkvanu, kjer je že 1'VHMi vojakov. Mrn»go vojaštva .}♦• tudi dospelo v Kil pejkov in v druge prelaze v Velikem zidu.
Japonsko vojaško poveljstvo namenoma podpira tihotapstvo, kateremu bo naglo sledil kitajski bojkot in Japonska bo zopet, imela povod z novimi zahtevami nastopiti proti Kitaj' ski.
PK1PING, Kitajska, 17. maja. — V Peiping je dospelo 1~>0 japonskih vojakov za stražo japonskega poslaništva. V nekaj dneh bo dospel nov oddelek lf>0 vojakov. Prvotna stra-ža je štela 3o0 vojakov.
Nek zastopnik japonskega vojaškega poveljstva je rekel, [da mu je bilo sporočeno, koli« I ko vojaštva je bilo poslanega v Peiping, toda ni hotel pove« dati, koliko vojaštva je v se-« verni Kitajski. Rekel pa je, da je bilo treba zaradi komunisti čnega delovanja v proviuei Sansi poslati vojaštvo, ker j« japonsko prebivalstvo v severni Kitajski zadnje čase zelo narastlo in da je treba ščititi pred komunisti.
I je nje je postalo boljše, tovariši; življenje je postalo bolj veselo. In če kdo živi veselo, tudi z veseljem dela."
Ali ste že naročili Slo« vensko - Amerikansk* Koledar za leto 1936. —* Vjreden je 50 centoy. j
HUD MRAZ I NAVZH0DU
Toplomer kazal 17 stopinj nad ničlo v gore- ■ njem delu New Yorka.
ALBANY, X. Y., 17. maja. — V" gorenjem delu države New York je zavladalo zimsko vreme. Na mnogih krajih je kazal toplomer stopinj nad ničlo, ali 15 stopinj pod led iščem.
Mraz je uničil cvetje in zelenjavo. Drobna ledena skorja . je pokrila jezera in potoke.	1
TORONTO, Ont., Can., 17. maja. — < Vž noč je živo srebro 1 naglo padlo in občuten mraz je i zavladal po obsežnih j»okraji- ! nali. Na sadnem drevju in na ' zelenjavi j<» mnogo škode.	1
ST. PAUL, Minn., 17. maja. « Hnda vročina, ki je ponekod dosegla skoro 1 * Hl stopinj in ki : se j«* pričela v N<»rth Dakoti, se je premaknila v Minn«*soto. Toda vremenski urad napoveduje , dež in hladnejše vreme.
V Chicagu j<* kazal toplomer H2 stopinj.
Vrrtmenski opaz<»valci na letališču poročajo, da vetrovi s hitrostjo 52 milj na uro norijo croste oblake pnihu v višini 7(KM> čevljev.
BULLITT NAPOTO DOMOV
MOSKVA, Rusija, 17. maja. — Ameriški poslanik AVm. Bullitt je preko Pariza in Londona odpotoval na poči t ni ee v Združene drŽave, kjer bo ostal 45 dni. Spremlja ga njegov tajnik in podkonzul Car-mel Offie.
i Poslaniško uradništvo in vsa ameriška kolonija se je zbrala na železniški postaji. Za časa njegove odsotnosti ga bo na-1 domestoval njegov namestnik Lov W. Henderson.
Poslanik je rekel, - da lioče biti navzoč pri graduiraiijn -tsvoje 11 let stare hčerke Ane.
Na vprašanje jflede poročila > iz Združenih držav, da name-■ rava odstopiti, je rekel Bullitt: **Niti najmanj ne mislim od i stopiti."
Zvečer istega dne je dospel i poslaniški uradnik Charles W.
-	Thayer z aerojdanom iz Berlina. Iz Philadclphije se je pred štirimi dnevi odpeljal ter potoval preko Atlantika z zra-kaplovom ^Ilindcuburg".
, NADŠKOF SE NE POKORI PAPEŽU
3 ROUEN, Francija, 17. maja. 1 Papež Pij XI. je odstavil nad-" škofa Andre de Bois de la Vil-lerabel, ker je zagovarjal ge-r neralnega vikarja monsignora
-	Bertina, ki je bil zapleten v nek finančni škandal.
e Papež je na nadškof o vo mes-i to imenoval nadškofa v Cam-e brai Jeana Chollet-a. Ko je
3--—
naroČite se na "glas
i NARODA". NAJVEČJI SLO i VENSKI DNEVNIK V ^DR DRŽAVAH.
N.jY«čji Uomuld dnenrik«	M 1 M A A | ^ M \ |	M	fllic lar^ Slaveman Daily hi 1]
w Združenih državah g	■ ■ /1 ^^ \| /1 U^M ■■ ■ /1	|	the United State«.
sfeL^u; B	vJLiiiu AIVUDii -^rsssr-
1 Za inozemstvo celo leto $7.00 f	_ - t _ , , .	. sl ¥	S	75,000 Readers.	■
f|T ..................... t ar	List slovenskih delavcev y Ameriki*	ft .......................-f
TELEFON: CHelaea 3—3878	Entered as Second Clasi Blatter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congreis of March 3. 1879.	TELEFON: CHelaea 3—387?
No. 1 16. — Stev. 1 16.___NEW YORK, MONDAY, MAY 18, 1936- PONEDELJEK, 18. MAJA, 1936_Volume XLIV. — Letnik XLIV.
'Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakser, President
L. Benedlk, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: »8 Wei 18th Street, »sf—gh ef Maahattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"	~~ ____(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja za Ameriko in
Kanado .....................16.00
Za pol leta....................|3.00
Za četrt leta ..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Penar naj se blagovoli poilljatl po Money Onler. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzrzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
SPOR MED VODITELJI V AVSTRIJI
DRŽAVLJANSTVO IN DELO
Ta je peti izmed serije člankov o naturalizaciji in državljanstvu
Knez Ernst Ruediger NtaHiemberg, ki jo potomec kneza Starhemberga. ki je leta Kis;; branil Dunaj pred Turki, je bil oogosto imenovan diktator Avstrije.
NjNegov prvi cilj je bi! neodvisnost Avstrije. V ta namen si jo postavil svojo lastno armado lieimwelir, katero jo vzdrževal iz -vojili sr«*ds1ev.
Leta j«* Mii-<olini pregovoril Slarlicmberga, da je iz Avstrije napravil fašistično državo stanov in Mussoliniju se je zdelo vredno, da jo to novo urejeno državo finančno podpi ml. Sčasoma pa Mussoliniju Starliembergovo poslovanje ni vee bilo všeč.
Prišla jo abesin>ka vojna, ki je stala Italijo ogromno denarja. Starhemberg ni vee dobival iz Italije podpore za svoj lieimwelir. Častniki boimwehra že tri mesece niso dobili plače
Prišel pa je spor med kanelerjein dr. Scliusclmiggom in knezom Starliembergom, ko je kaneler izdal povelje za razpust heimwehra.
Starhemberg se temu povelju ni vklonil. temveč izjavil, da more biti njegov lieimwelir razpuščen samo nad njegovim truplom.
Schusehnigg pa je kratkomalo Starhemberga odslovil kot podkanelerja.
Starhemberg se je takoj odpravil v Rim, da potoži svoje gorje svojemu pokrovitelju Mussoliniju.
Na zunaj je oznanil, da gre v Rim kot načelnik skupine avstrijskih športnikov, ki bo v nogometni igri tekmovala z italijansko skupino.
Ta izgovor pa si je našel iz dveh razlogov: prvič, da ne bi bil na sumu. da gre iskat Mus>olinijeve pomoči proti kanclerju Sebusebniggu, drugič pa, da bo v resnici imel izgovor, alio bo našel Mussolinija jeznega in nenaklonjenega.
Že pri zadnjem obisku prod nekaj tedni je Starhemberg občutil Mussolinijovo hladnost.
Dvomljivo je celo, Če ga bo Mussolini sploh sprejel. Ta <1 voin potrjuje dejstvo, da se je Starhemberg že zjutraj namenil z aeroplanom odpotovati v Rim, pa je svoj odhod preložil do večera in se slednjič odpeljal z vlakom.
Medtem ko je na svojem vrhuncu štel heimwehra 150/100 mož, ima sedaj z vsakim mesecem manj privržencev.
Starhembergove sliko so takoj prvi dan, ko je bil odstavljen kot. podkaneler, izginile s sten vladnih poslopij in privatnih hiš.
V monarhističnih krogih vlada veliko veselje nad Star-liembergofim padcem. Izdajal so je sicer za monarhist-a, toda se je zavzemal za cesarstvo brez cesarja, v katerem si je hotel sam pridržati regentstvo.
Prav nič ni prikrival, da smatra Ntarheinl>ergovo družino za ravno tako plemenito kot habsburško.
Francoski krogi so zadovoljni s Scliuschniggovo politiko, ki bo proti socijalistom bolj popustljiva.
Dr. Schuschnigg je takoj po kabinetni seji, na kateri je bil knez Starhemberg odstavljen, Mussoliniju brzojavno zagotovil neizpremenjeno prijateljstvo Avstrije do Italije.
Za vsem tem sporom med dr. Sehusehniggom in knezom Starhembergom pa stoji nižjeavstrijski deželni glavar Josip Keither, ki je že dolgo let voditelj katoliških kmetov in velik nasprotnik kneza Starhemberga.
Reither je tudi poveljnik Schuschniggove in klerikalne armade, ki je znana pod imenom "napadalne čete Vzhodne marke".
Reither se zaveda svoje zaslombe pri kmetih in je Starhemberga pogosto javno napadel in oelo vspričo predsednika Miklasa.
Reither bo najbrže tudi imenovan za poljedeljskega ministra in bo tako mogel nastopati tudi v imenu vlade, medtem ko je do sedaj stal za zagrinjalom.
Poleg volilne pravice je zaposlenost ena izmed onih stvari, glede katerih napravlja razliko, da li je kdo državljan ali ne.
V teli časih je težko dobiti delo. Ako ste inozemec, najdete, da je težkoča še znatno večja.
Xckatere izmed velikih ameriških industrij, kot železnice in javne utilitete (plinarne, elektrarne itd.) čim dalje zapostavljajo nedržavljano pri zaposlovanju. Nekoliko velikih industrijalnili družb nerado daje delo inozemeem. Celo nekatere delavske unije ne sprejema inozeineev v svoje članstvo in s tem preprečuje njihovo za-poslenje v nekaterih izurjenih strokah. Petindvajsetorica držav je uvedlo neko vrsto dis-kriminaeje proti inozemeem v javnih gradnjah.
Morda je ugovor na mestu, da t«1 omejitve niso pravične. Ti inozemci so bili pripuščeni a* to zemljo za stalno bivanje. Imajo v Ameriki rojene otroke in potrebujejo dela in zasluživa ravno tako, kot državljani. Dejstvo pa je, da te omejitve so tukaj, pa ne le v Združenih državah, marveč celo še v večjem obsegu v večini drugih dežel. Dali pravična ali ne, to so dejstva in vsak inozemec mora ž njimi računati.
Diskriminacija proti inozemeem je začela dolgo pred indu-strijalnim polomom leta 1929, postala pa je strožja in bolj razsežna tekom depresije. V svoji rani zgodovini je Amerika rod koma napravljala kako razliko mod državljani in ino-zrtinei, kar se tiče dela. Delav-cev je primanjkovalo in ni bilo ni kraja ni konca dela, ki ga je bilo treba izvesti. Kontinent s skoraj neomejenimi viri naravnega bogatstva je zahteval mišice delavcev za svoje obdelovanje. Potem je prišla hitra industrijalizacija in doba masne produkcije. Industrije so začele bolj in bolj biti odvisne od strojev in gonilno sile in visoko izurjenih delavcev. Potrebovali so sedaj manj delavcev; dohiti delo za svoje lastne državljane je postala glavna skrb deželo.
rim dalje bolj težavno je za inozemoa ne le najti delo, marveč tudi držati ga. Kjerkoli se mora reducirati število delavcev, se skoraj vedno inozemec odpušča najprej. Ako se razmere zboljšajo, on je zadnji, ki dobi delo nazaj.
Za to neprijazno stališče napram inozemeem, ki kmajo ali
iščejo dela, se navajajo razni vzroki. Nekateri industrijalci trdijo, da stane preveč denarja trenirati inozemca, ki ne zna angleški, za nakazano mu delo in da on potrebuje več nadziranja kot državljan. Ako ne zna čitati varnostnih svaril, u-tegne prispevati k večjemu razmerju nezgod. Nekateri delodajalci čutijo, da oseba, ki nima toliko incijative, da bi se pobrigal za državljanstvo, ne more imeti preveč dobro volje za napredovanje in ni zato za-željiv delavec. Nekatere delavske unije obdolžujejo ino-zemee, da so pripravljeni delati za prenizko mezde in izpod-kop.-ivajo ameriški življenski standard. Pa vendarle, ko so inozemci vdeležujojo stavk za višje plače in krajši urnik, jih dostikrat obdolžujejo, da ravnajo "ne-ameriški."
Jasno je, da ne vse take ob-dolžitve proti inozemeem so storjene v dobri veri. Resnični vzrok diskriminacije je občutek, da v težkih časih ima državljan prvenstvo pravico do toliko dela, kolikor ga je.
Dandanes imamo kakih deset miljonov ali več nezaposlenih ljudi v tej deželi. Ni treba biti velik prorok, da se predvidi, da diskriminacija proti inozemeem v stvari dela bo bržkone nadaljevala še nekaj let v prihodnji bodočnosti.
DVE DETOMORILKI
Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjala Frančiška Petek, 23-letna služkinja iz Št. Pavla, ki je bila obtožena, da je z zadavljenjem usmrtila v Novem Celju otroka moškega spola. Mrtvega novorojenčka so 4. marca našli in je po zdravniškem mnenju otrok bil po rojstvu sposoben za življenje. Obsojena je bila na 4 mesece zapora pogojno za dobo 3 let. Državni tožilec jo prijavil radi prenizke kazni pri-ziv. — Januarja meseca t. 1. j< Razdevšek Amalija, 29-letna dekla zanesla svojega otroka pod vrbo ob potoku Ložniea in ir;i z zemljo zakrila. Sedaj s t je zagovarjala, da se ji zdi, d:i otrok ni bil živ. Obsojena j' bila na 3 mesece zapora, pogoj no za dobo 3 let. Državni toži lec. je tudi v tem primeru pri javil priziv radi prenizko odmerjene kazni.
Naročite se v a "Glas Naroda' največji sloven sli dnevnik i Združenih državaK
STRAHOTA V BENINU
Letos je minilo ravno 40 let, ko je angleški konzul general Philipps beninskemu zamorskemu kralju Overami poslal prošnjo da bi sme obiskati njegovo glavno mesto. Benin je »leže la, ki je danes del angleške Nigerije ter leži v tistem delil Afrike, kjer se stikata kameninska in gvinejska obala. Ko so portugalski trgovci tamkaj 1. t4Sf» iskali poper', so odkrili kraljevstvo Benin ter talin našli' tudi že koče, zgrajene iz rdeče ilovnate opeko. V začetku Ifi. stoletja je nato kralj Benina z vsem svojim ljudstvom prestopil k krščanstvu, vendar pa je to sproobmenje ostalo h* pri vrhu. Krščanstvo jo ta zamorski kralj najbrže sprejel !<• iz političnih razlogov.
General Philipps je t<»r«-j pred 40 leti poslal kralju (»verami navadne darove: steklenico vina, eno oblaeilo in lepo pal čioo. Kralj Overami ji* darila sprejel, vendar pa je generalu Philippsu odgovoril, da za sedaj ne želi njegovega obiska, ker pravkar praznuje obletnico očetove smrti. Kralj Overami bi bil seveda bolje storil, ko 1»i bil bolj jasno povedal, kaj misli, ker general Philippe tega namigavanja ni razumel in zato stvari ni vzel zares. Odrinil j< v spremstvu osmih mož iz svoje postojanke na obrežju proti mostu Benin. Od vseh pa sta se le dva rešila, vse druge so Zamorci napadli in pobili.
Nato so Angleži odposlali v Benin kazensko ek špedicijo, katera je prišla ravno prav, da je videla, kako je kralj Overami slavil obletnico očetove slmr-' ti. Overami in njegovi poglavarji so mrtvega kralja Adolo častili s stotinami človeških žrtev. Ko je kazenska ekspedici-ja pridrla v kraljevo mesto, je našla na lestvah pribitih polno Zamorcev, mnogo pa je bilo o-bešenih na drevesu. Beninski maliki, ki so še danes spravijo ni v angleškem muzeju ter so celo čudovito spretno in umetniško narejeni, so bili na debelo namazani s strjeno človeško krvjo. Razsrjeni Angleži so kral ja Overamija ujeli, šest njegovih poglavarjev posekali^ mesto zažgali, kraljestvo pa si podvrgli.
Vstno izročilo samo o enem zamorskem kralju pripoveduje, da je bil usmiljen in človekoljuben ter da je bil Celo šaljiv. Imenoval sr je Vgtiola ter je imel toliko častihlepja, da si je prizadeval, da bi njegovo ime prihodnjim rodovom ne bilo neznano. Zato je dal svojim suž njem povelje, kaj skopljejo
JohnW. Aiken,
Peter Zgaga
ki je star 40 let. je bil tia -oei-jalistični državni konvenciji izbran za kandidata za pre«! sodnika Združenih držav.
ogromen jarek, ki bo |u čevljev širok in JO čevljev globok. Kraljev namen je bil tale: Kadar bo kdorkoli prijel v deželo in bo vprašal, kdo pa je bil 1'guola, mu bo« I o ljudje lahko odgovorili: "Tu j«* bil tisti kralj, ki dal skopati ta velik jarek."
Zamorsko kraljestvo t»enn; ima še danes kralja, ki pa je po« 1 angleškim nadzorstvom in nima <lo<ti besedo. Ta kralj nosi zlate naočnike, študiral je na oxford ski univerzi ter v zua-irnenje svoje časti in veljave nosi pred sebo j sodni meč. Vendar nima vee pravice, da bi s tem mečem glavo odsekal.
Ob 40-letnici tega dogodka listi povdarjajo kako je potrebno, da evropske države prinašajo v Afriko evropsko civilizacijo Morda to velja za divje
in nerazvite zamorske narode, ne more pa to veljati za abesin-sko državo, ki j" najstarejša krščanska država na svetu, čeprav ima polno hib in napak v svojem ustroju. Toda teh tudi civilizirane evropske države ne pogrešajo.
j	'vi::;!'-
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo ie vreden 50 centov.

'■i V!
SESTDESETLETNICA ROJSTVA IVANA CANKARJA SE BLIŽA.
Njegova dela so dediščina, ki jo je prezgodaj umrli pesnik zapustil svojemu narodu; 18 obsežnih knjig dosedaj priča o neizčrpani lepoti tega velikega duha; založnica spisov "Nova založba" v Ljubljani bo ob tej priliki izdala nov zvezek zbranih spisov, na kar že zdaj opo-Kaijam«, _______
Knjigo "NASI NAJ-LEPSI KRAJI" smo
vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali.
V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.—
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
t j ro osla vi JO
Za $ t.15________________Din.	100
$ C.:S____________Din.	200
t 7.25________________ Din.	300
ti 1.75 ________________ Din.	50i
IZ3.50 S47.H
Din. 1000 Din. 2000
KKR 8K CESE 8EDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Ca lspueuo ▼efijlh cnoakor kot meoraj naveHcno. bodlU t dtoarJU) kil llr&b dovolj aJ«mo le bolje pogoje.
liruClLA v iHiliKM DOUKJM
w hpuHw 9 0.— Borate iiilitl .......... p B.7B
lit.— m " .......iio.n
in.— - - ..........110.—
- - .....""'mM
000.—	* ».(RLN
Prejemnik dobi t it a rem krajo Izplačil«, v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glti Naroda"
Of WKR 1Mb 9IIUT	NEW TORE, N. T.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vslcd naše dolgoletne skušnje Vam za moremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenuika, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.	/
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
—	To je že stara zgodba, toda tmli stare >o vča>i ilobre.
Bogatin j«- umrl in je prišel l>re«l nebeška vrata. Sveti Peter ga je sprejel, arhangel je pa se«lrl v bližini z velikimi bukvami v naročju.
—	Kaj si napravil »lobrega na zemlji. — vpraša sveti Peter.
Bogatin misli in pravi:
—	Nekoč sem «lal beraču tri celite.
—	Ali je to tvoje e»fmo dobro alelo.' Pomisli, morda si še kaj dobrega storil.
—	I>a, nekoč sem dal revni vdovi dva centa.
—	Ali je to vse.' — vpraša sveti Pet«T.
Bogatili premišlja in premi šlja ter pravi slednjič, da je to vse.
Sveti Peter in liabrijel sr im*-kaj časa posvetujeta, nato pa pravi Gabrijel Petru:
—	Veš kaj. Peter, daj mu nazaj nikel, in ga pošlji k vra-i^n.
*
Stani bogata vdova je nevarno zbolela. Poslala je po advo kata, da bi napravila testa liient.
—	Pozvati sem vas dala, — je rekla, — da se bova pogovorila glede mojega premoženja.
Advokat j<* bil zelo uljudeii. f — ob, b' nikakih skrbi, — je rekel, — saj menda ni tako t hudo. Kar meni prepustite ce-: !o zadevo, pa bo stvar v redu. j — No, j »a naj bo, — je rekla obupano, — saj boste tako aH ; tako vse vi pobrali.
—	Veš, jaz sem zelo odkritosrčna. Kar imam na srcu, to imam na jeziku, — je rekla ženi«-a.
—	Že prav, toda čudim se, da imaš tako veliko srce, — j«j odvrnil mož.
—	Gospod doktor, kaj bi po-i naga I o mojemu možu, da bi ne govoril vedno v spanju!
—	Pustite ga govoriti podnevi! — ji je .-vetoval zdravnik.
— Kaj pa je tvoji ženi, da je tako ogorčena?
— K j, križ je z njo. velik križ. Najprej jr jezila na služkinjo, potem se je jezila, ker se tudi jaz nisem jezil, in nazadnje se j«' jezila, <la se jezi name, pa se jaz ne jezim.
Za bojiščem. Ranjene vojake nosi jo v lazaret. Pole«* nekega razcapanega ranjenca kleči bogata dama, ki je prišla iz daljne dežele na lovu za senzacija mi na bojišče.
Ranjence je lep mlad človek. L)a pa dama ne razžali svojega ponosa, in da se njeni aristokratski prsti pomotoma ne do-taknejo navadnega človeka, se prej informira pri zdravniku:
—	Ali je to častnik, ali navaden mož?
—	lastnik ni. Toda v pršili ima tri krogle, eno nogo ima zdrobljeno, ramo prebito. Pri zavesti je in dosedaj ni niti enkrat zastokal. Zdi se mi, da je mož.
*
Nobena umetnost ni biti bogat, če ima človek <losti denarja. in nobena zasluga ni biti reven, če je človek brez njega.
Graja, ki prihaja iz ust pametnega moža, je boljša kot pa odobravanje prismojenca.

___i
ntiifftiii
T ITALIJO
Za t 9.25________________ Ur UW
$ 18.29_____________Ur 2M
$ 44.M_______Ur »HI
$ 87.5« _________________ Lir 1M9
$174.90	m m lir 2000
$360.80 ________________ Lir 3000

I
II. ST.:
44Danes je prvi maj," sem dejal kovaču Pankraeiju.
44Ali sa ne boš nič obhajal.M" aein ga dalje s prasni.
Kovač je molčal, si grize! brke, stal razkačen in srdit ko zid ob nakovalu in je zavihtel kladivo tako visoko, ko da bi, !mi liotel razklali glavo. X;i uho povedano: Mojster Pan-kracij je bil danes slabe voljo, čepico je imel postrani na glavi, skoraj na ušesu. Zakaj.' Po močnik mu je bil pokvaril dva metra železa, vajenec mu j< stri kle>če in ko je iz kuhin j« zaslišal smeh. mu .j«* jeza kar vzki|H*la in mlarjal j«- s kladi vom ko nor. In nato j«- s pestjo tolkel na kuhinjska vrata, da so se žena in otroci kar preplašili :
4 4 Jo j, očeta je spet hudoba . .
Kovač Pankracij pa je rohnel po kovačiji, spodil je pomoč liika ven, oklofutal je vajenca in se srdito ozrl na kuhinjska vrata:
44Vsi, vsi ste krivi, da je vse narobe in da ni ne tlela ne denarja! Kaj pa zmorete.' Xič! Pišite me . .
Puhal in sopihal je. modri-čast dim je plaval pod stropom in oglje se je iskrilo v žerjavici.
Tedaj se je orjak razbesnel nad železom: koval in vrtil in iiahigal* ga jo. tako glasno. tako trdo, da so krog in krog plesale iskreče s,. zvezi lice, da so jekleni opilki fršali okrog, in sikaje padali v luže. Tn Pan-kracij je štel udarce, črno nakovalo je pelo ko zvon: him — bam — bum — him . . •
Mahoma je kovač prenehal, si je z nartjo obrisal -aje - komatih lic in se je zagledal: <il»-j. pikapolonica je priletela na nakovalo, majhna, rjavkasta pikapolonica, nežna živalca, polna črnili pik! Oh. pa prav tja sedela, kamor je kovačev srd skoraj jamo izdolbcl v železo.
Pankracij <c je razkoračil in se je začel čuditi ko majhen fantek. Kladivo mu je spolzelo iz črnkaste šape in zamolklo zabobnelo na tla. Nato si je popravil čepico, ^c več. roke si je začel brisati v usnjati predpasnik. ker je hotel, da bodo čiste. Zaploskal je, orjak se-je sklonil:
4 4 C i lej, le poglej!"
Tlesknil j«.- z jezikom, ko da bi klical mačico, da bi jo bo žal in ji dal jesti:
PIKAPOLONICA
•Xa — na!" Nasmehnil so je. * * I jc lej! Pikap«ilonica je. ej no!"
Ves blažen je iztegnil žulja vi kazalec, da mu je živalca sple-ala na roko. I)viguil jo jc k č« lina-t i m ustnicam in je za-•mokal:
**Kakšna luštua živalca! Lej
u», kako je lepa ta pikapolo-»* *
ilea!
Poklical je ženo. Poklical
NA ZVEZDAH NI UDDI!
i
otroke. Poklical pomočnika in •^e vajenca in jim veselo kazal ta božji čudež:
''Kako je lepa! Xa nakovalu je čepela, lej te, kar tule, prav tu na tej piki — saj bi
jo bil lahko zadel. (>, ti žival
, ■ i ii
ca ti!
4*l>anes je prvi maj, veš. Pankracij. No, ali greš z nami''
"Ja/.: Dane-.* Seveda! Vsi.
v -i un-no na sonci

SKRIVNOSTNE AMERIŠKE POMORSKE VAJE
Pota Ljubezni
Roman'
30
še ni zgodilo. Ti ukrepi d«»cela spominjajo na ukrepe oh ča->n vojske. Med manevri je prepovedan vsak stik me«I l»ro-i • lovjejii in javnostjo. Pa tudi j hrzojavljeiijc med brodovjemj in mornariškim departiueiitomt je prepovadano med manevri. Prvič po svetovni vojni je mornariška ob!a-t časnikarjem prepovedala. da bi -e udeleževali teh manevrov ter jih popisovali. To se je zgodilo zaradi tega. ker <o pri zadnjih manevrih časnikarji preveč natančno poročali ter tako izdali nekaj ame-11 -lvi 11 vojaških skrivnosti. Da se čimbolj ohrani vse na skrivnem. je mornariška oblast odredila. da ne smejo niti častniki 'niti mornarji, kateri se bodo u-deleževali manevrov, imeti s seboj nobenih fotografičnih apa-iatov. Kdor ima tak aparat, so mu ga odvzeli. preden je brodovje odplulo na manevre.
Mornariški častniki zagovarjajo te ukrepe s tem, da zagotavljajo, da imajo ti manevri I svoj poseben namen. Zlasti pa j hočejo ameriški mornariški [krogi < temi manevri rešiti nekaj težkih vprašanj, ki se nanašajo na obrambo zahodne o-bale ter na obrambo Panamske-I ga prekopa. Zoper koga pa je. j vse to naperjeno, o tem se ne ! govori, pač pa to v Ameriki že ve vsak otrok.
NA POTI PRED OLTAR STA SE PONESREČILA.
V rpsnli seje mlad par peljal z avtomobilom k poroki. Malo j »red cerkvijo je avto trčil v drugo vozilo. Xeve-ta v bolnišnici umira. Ženin in šest svatov pa je bilo težko ranjenih.
NA PRVI POSKUSNI VOŽNJI
44Ali si sedaj mirnejša?"
"l>a — bolje mi je. Agata, zdim se ti pač zelo sentimentalna — pa nisem. Ali ta pesem me razburka do dna duše. Njena Svetlost ima docela prav, da mi je ne dovoljuje peti. Sedaj za pojem nekaj drugega, da zabrišem njen do-jem.
Zapela je kratko francosko pesmico, a ko je dovršila, je vstala Agata.
" H vala ti. Vera. Ta mala pesmica je bila •prav osvežujoča. A -cd a j je čas, da grem, Svetlost!"' — Globoko se je naklonila — Ljuba se->trična, najlepša ti hvala in ostani srečna!"
" Agata, ve« I no me bo ve-elilo, kadar prideš." Spremljajoča jo čez salon je pristavila Vera še z ljubeznivim, a nekoliko porogljivim nasinclioni: 44 Popelješ se v kočiji domov — m-kakega ugovora, saj j«' tema — dobri prebivalci mesta X. t«' ne opazijo v njej. Aft revoir!"
Z urnimi koraki se je vrnila h knezu, mu po '.-.»žila obe roki ua rame ter se zagledala vanj.
44Drago srce, ali ti je bil poset dobrodošel-"' je vprašal.
"Da in ne — najljubši mi je. da tiho čakam in mislim nate. Ali ostaneš pri meni, Kgoii.'"'
"Gotovo."
"Pa pojdiva v budoar!"
★
Dr. Stuermer ni videl še nikoli svoje žen«' tako razburjene, kakor onega večera.
4tRobert, vsa moja duša je zmedena: ničesar drugega ne vem, kakor da sta me očarala ta dva človeka. Občudovati moram Vero —-ne morem je več obsojati! In vendar se sra-| mu jem, priznati to — pomagaj mi. da si razjasnim svoja čustva, ljubi Mož!"
44Pripoveduj mi vse od začetka, kako je bilo," je dejal dobrohotno se smehljaje. — 44 videla si kneza?"
Agata je začela pripovedovati. Ko je kon
ca hi, je vzkliknila:
4 4 Ali je torej Vera grešni ca ali ni'! Je I i
razmerje kaznivo ali ni?!"
"Ne! Xa svetu ne smemo meriti vsega z istim merilom. Kakor so naravne sile, ki jih :ie moremo presoditi, tako so tudi ljudje, ki stoje nad običajno višino. Morda imajo več božanstvenega na sebi. kakor mi. ki se damo vkleniti v verige zakonov in tradicij. Vera gotovo ni grešnica pred Bogom, ker ljubi nesebično, požrtvovalno. — To razmerje ue more
biti kaznivo pred Najvišjim, saj ščiti s svojo ljubeznijo v-a k dan nanovo življenje našega kneza. Co tudi meče množica kamenje nanjo -— iztegne Bog v nebesih svojo roko nad njeno glavo — o tem sem u verjeli."
44llvala ti, dragi moj mož!"
Grofica Winterstcinska je sedela za svojo pisalno mizo. Bila je zelo zatoplje*— v pisanje pisem.
Vmta salona in vsa okna prizidka so bila odprta prekrasnemu poletnemu vi-Juhu.
Bilo je etnajst dopoldne.
Že nekaj časa je stal sluga, sjtoštljivo vzravnam — Vera ni dvignila pogleda — diskretno jc zakašljal.
"Kaj je?"
"Gospa grofica, gospod stotnik Dernliof prosi, da ga izvolite sprejeti."
"Prosim, naj vstopi."
Pohočnik jc v .-topil in s«' poklonil.
44 Kakšne vesti mi prinašate tako rano, dragi Denihof!"
"Prosim, da blagovolite odpustiti, ker molim tako zgodaj, gospa grofica, toda prihajam
po naročilu njega Svetlosti."
44 \ ?"
"Njega Svetlost vpraša, ali hi hotela g. gro-liea z njega Svetlostjo in mojo malenkost j.) jezditi ob treh ua grad Winterstein, da pogledamo novo čveterovprego. Ravnatelj konjušnice je sporočil, da so konji že dobro izvežba-ni, ter jih pošl je lahko jutri sem. ako poizkusi grofica zunaj prvo vožnjo. Njega Svetlost je naročil obed ob d veli v mestnem dvorcu — go-»pa grofica naj bi blagovolili jezditi v mojem .-prenistvu tjakaj."
"To je imenitno! Prekrasen načrt! Jako sem zadovoljna ž njim. Samo svoja pisma moram Še dovršiti. Ljubi prijatelj, zabavajte se ta čas kakor veste in znate."
Vstala je ter šla ž njim v salon.
"Tukaj je nova francoska knjiga, ali pa mu-j.ieirajte — nič me ne motite. hočete kad:-ti:"
"Iskrena hvala — ni-ke cigarete so mi pretežke."
Xeiisidoma je lahno zardela.
»
DALJE I'Iti DE
Na prvi poiskusni vožnji novega angleškega parnika "Queen Mary" okoli Arran otoka so so valovi dvigali v višino 12 čevljev. Slika je bila vzeta z zrakoplova, ko je parnik-vozil s hitrostjo 33 milj na uro.
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, a slikami. 627 stran!
Vsebina:
Smrt Mohamed Kmina; Karavana smrti; Na b"pu v <joro|»a; l»ružha Kn Narr
Cena ..................1 .59
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige. 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero mnrtl; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri fiamnrlli; Med Jezldl
Cena ...................1.54
PO DIVJKM SI RDISTANIT
4 knjige. 594 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Bor Iz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ------------------1.59
PO DEŽELI SKI PETA KJ EV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Alad£ija; Koča v soteski; Mlridlt; nfjspjB.v qo	Cena ____________139
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami. 1794 strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma Setar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treb delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet ns divjem zapadu; itešenl milijoni; Dediči
Cena ......................
V tiOKAII BALKANA
4 knjige, s slikami, 57G strani
Vsebina:
Kovač Šluieu; Zaroka z zaprekami; V goloto-njaku; Mobamedanski svet nI k
Cena _____________________1.59
WI.Nf.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; NSo-Ci. lepa Indijanka; 1'roklestvo zlata; Za detektiva; Med Knmanči in Apači; Na nevarnih potih ; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Ce~ ___________S 59
2 U T 1
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina :
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Kili, in njegova poslednja pot
Cena -------------—L59
L
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
■MHWMRMnfartKSMJin'i ~ "i n---"ia n	■■ m min- :ii i tn tt- ■ n	7i— ------i---—-;
KRATKA DNEVNA ZGODBA
l^toMiji |M»itil;jilan>ki iu;i-»cvri aiii<'ri>k('.v^t vnjiif^n l»rt> lovja ImmIo ol> oltali '1'iln'ira itm-•ja in -i<*<T «»ft <>l»ali Si*t •« I ■ i j« • A Mii-iik«' in I>anam»k«'vra j»r«'!ic» Anu-i i>ka vojna "lmnitiricn liorc iiiijtirž«' |Mi«s!<n>ili, kako
■i <lal hraniti Panain<ki prekop. Vaj v*ojno niornarice -c •►o n<l«'!ržilo 11.1 vojnili la<lij. 'n >ic»T velikih 11.1 vojnih la«lij. H t"/kih križiirk. i> lahkih kri '.nik. 7'» nišileov torpcil.»vk, tt-inlorji-v. 4 letal-k«' ladj«« in po<ln!r.rnio. Takoj })«• in:ini*v-liii ho 1(i ameriških vojnih Irolij oilplnlo proti jutrua kjer ImmIo obiskalo nokiij južno ameriških Ink. Štiri križarko bodo pri-)»lulo v Čilo. kjor bodo ostalo (i dni. f> nišilocv pa bo obiskalo Inko (*alao v državi Poru.
Manevri bodo trajali od konca aprila do konca majnika.
Kakor pa poročajo od ncu-ladne strani, nameravajo A meri f-a ni na novo zgraditi dve veliki bojni ladji, ki bosta imeli tm n.1.<WM) ton. Ti »Ive ladji bo--ta tako oborožoui in tehniono tako o|»renil "eni. kakor doklej >o ni bila nobena ann'Hska bojna ladja. Po v«'«" lot trajajočih p« skusili so j<* ameriškim in-/»■lijerjeiii posrečilo iznajti tak tip protiletalskih topov, ki bo do zanesljivo učinkovali zoper sovražna letala. Udarna sila teh novih topov jo tako silna. <la prokosi vm' «1<>-«'»l;m j<- iznajdbe. Pole- teira pa se ImmIo ti tn|»ovi lahko od dalee in avtomatieno
ravnali na 1«»toei sovražni 1 j_ PtJtnorski manevri ameri-ke-'_ra vojnega brodovja so >e za-eeli dne 27. aprila. Ameriška mornariška vojna oblast pa je ukrenila take ukrepe, da bo potok manevrov ostal eimbolj prikrit, kakor so v Ameriki doslej
V zadnjih 20 letih se ljudje še niso toliko peeali z mislijo, ali so na drugih zvezdah živa bitja, kakor se pečajo danes. Tudi znanost se zadnja leta s tem vprašanjem mnogo veeja.
Ti m presojanjem je j »odlaga znanosti zadnjih 12 mesecev, ko so bili ugotovljeni novi 1 znanstveni izsledki. Bodisi ke- 4 inija. bodisi fizrka, sta na pod- > lagi golih raennov skušala dokazati. da bi v ugodnili okoliščinah na drugih zvezdah mo- , ula živeti živa bitja. Na Mont Hlancu so zadnje mesece na-taneno opazovali zvezdo Mars. j ki nas zemljane najbolj mika. '
Ta opazovanja so f»regledaie tudi južnoafriške zvezdarne ter so ugotovile, da je marši- ^ kako opazovanje resnično čeprav iz tega še daleč ne s ledi. : da bi na Marsu prebivali lju- ! *!je. kakor to dokazujejo neka- ; teri francoski zvezdoslovci.
Xa Marsu so namreč že del j 1 časa opazovali nekake svetlobne znake, o katerih so trdili, da prihajajo od Marsovih prebi-valeev, ki 1»i se z optičnimi sig uali radi sporazumeli / Zemljani. Našli so st» tudi ljudje, ki se že študirali, kako bi mogli tem Marsovim signalom z zemlje odgovoriti. Za to vprašanje so >e seveda močno zanimali tudi avstralski in ameriški u-čenjaki. S pomočjo spektro-•inalize so zmerili Marsovo svetlob,, in jo natančno preštudirali. Xa ta način s0 končno soglasno ugotovili, da na Marsu ne more biti nobenega živl.p— nja. K večjouiu bi na Marsu lahko bilo kaj malin ali pa kaj bakterij.
Podobne razmere so na drugih zvezdah, le da je tam zaradi velike oddaljenosti od soln-ea še mnogo manj pogojev za 'življenje. Zvezdoslovci se vedno bolj prepričani, da je življenje na naši zemlji mogoče le zaradi tega. ker je na zemlji toliko ugodnih okoliščin, ki omogočajo razvoj življenja. Učenjaki se esveda ne pečajo Z vprašanjem, ali so te okoliščine slučajno skupaj nastopile, ali pa jih ;e kaka višja sila nalašč tako razporedilo na zemlji. Pač pa učenjaki sedaj trde. da je ztemlja svojimi razmerami, ki so tako utrodne za življenje, v vesoljnem svetovju nekaj, kar je edino svoje vrsti1. Pni v tako trde., da na drugih svetovih ni življenja, čeprav bi se morda tako zdelo, k«*r so na videz razmere vsaj približno podobne razmeram na zemlji. Prav gotovo pa je, da človek nikdar ne bo mogel docela odkriti vseh skrivnosti vesoljstva.
Srčna stiska ■
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"To mi ni mar, pajm — no morem prav nič za to, koga imam rada in koga ne."
"Katarino boš še boljše spoznala in boš izprevidela, da ji delaš krivieo. Najlepše in liajpridnejše dekle je v celi okolici, in boljše, kot mnogi starejši vodi veliko gospodinjstvo, ker je njena mati bolchua. Sin Viktor, ki služi pri zelenih huzarjih, je veljal očeta lepe denarje. Zato se Ber-gorjevi sedaj nekoliko omejujejo — posebno še Katarina."
"--da se vozi v tretjem razredu," p ripomni Gerta
sanici ji vo. "Neverjetno, če sama ne b i videla!"
"Toda, Gerta! Pri tem pa popolnoma nič ne izgubi pri svojem ugledu. Ravno nasprotno: nobeno dok'- v okolici ni tako spoštovano in priljubljeno, in še nobena ni zavrnila toliko snu ha še v, kot ona!"
"Kako zgovoren si, kadar jo braniš, papa!"
"Da, ker jo imam zelo rad; tudi mama jo ima jako rada."
Gerta molči. Mogoče je prihajalo njeno zaničevanje do Katarine samo od teg^. ker je njeno veliko lepoto že opazila v Halle. Veliko pozornosti je zbujala na postaji, ko je s svojo dostojanstveno postavo hodila tako samozavestno. In Gerta je bila navajena, da se ni mogel nikdo primerjati ž njo — tukaj pa naj dobi tekmovalko, tukaj na deželi!'*
"No, Gerta, Še nekaj minut, pa smo doma! Ali se Kaj veseliš* Boš videla, taka pamlad in tako poletje na deželi — nič ni lepšega, kot če človek gleda, kako vse raste! In samo povonjaj zrak--"
"Krasen, papa" odpre svojo majhne ustnice in globoko potegne sapo, "o, moje drage smreke!"
"Poglej, tam se že blesti jezero — tako. sedaj pa mi zopet daj vajeti; Še tri minute, pa boš pozdravila mamo."
Mati stoji na širokih stopnicah in maha z robcem. Z lahnim skokom je Gerta z voza in v materinem objemu.
"Moj otrok, moj otrok." ihti baronica. "Ali si vendar enkrat zopet tukaj!"
"Ne razburjaj se. Lora," pravi Winker skrbno, ' '.n pojdi v hišo, da se ne prehladiš."
Bilo je ginljivo, kako je malo robato izgledajoči mož bil v skrbeh za svojo ženo. Pelje jo v prijetno zakurjeno obed-nico, v kateri je bila miza vabljivo pogrnjena.
"Oh," pravi Gerta, "kako prisrčno lep pogled! Prav zelo som lačna!"
"Tudi jaz, Gerta; s kosilom »no namreč čakali, da si prišla; drugače navadno jemo ob eni! Ali pa ne bi najprej vzela kak i »oži rek Na vožnji >i se gotovo premrazila."
"Hvala papa, dovoli samo, da si nekoliko o t resem prah; t:»ke; m /.(»;» t tu" aj! Le ostani ti.kaj, mama; l»om že sama. A- oni minuti som nazaj."
Nato vsi udobno sodo pri mizi in Gerta nepr-melionia go-1 vori in ji jed dobro tekne.
"Gerta, koliko moreš jesti, toga ti skoro lie bi zaupal — saj bi te lahko pihnil v zrak!"
4 * Samo poskusi, pnpa. Misliš, da nisem močna T Prosim — se boš čudil!"
Smeje gledajo stariši na ličer, ki tako mladostno sveža in lepa sod i pred njimi. Popolnoma je podobna svoji materi, katero jo bilo mogoče Še danes pri njenih petdesetih letih imenovati lepo, ako je ne bi kvaril nemirni pogled njenih temnih oči in nervozno natezanje žil na njenem obrazu.
V >voji mladosti je bila dvorna dama. Vsakdo se je tedaj čudil, ko je malo robatemu, zelo velikemu, toda jako bogatemu baronu Winklerju, katerega je spoznala na nekem po tovanju, dala svojo roko. Ta elegantna dama kot žena plc-menitaša z dežele — nemogoče! In kot so prav slutili — ni se mogla vživiti v nove razmere in je bila ponajvee na potovanjih. Toda nikdar je ni bilo več videti na dvoru, četudi so jo še tako vabili njeni prijatelji in poznanci. V svojem nemiru se ni nikdar pomirila in vedno jo je gnalo po svetu.
Joaliim Winkler, ki je svojo ženo oboževal, je bil vsled tega zelo žalosten, toda bil je preslab, da bi ji odrekel, po čeni::r j. hrepenela. Tulil je, da bo izgubi! še o m majhno njeno naklonjenost, ki jo mu je še pustila pri Gertiuoin rojstvu. Gerta je o-tala edini otrok, ko je že pred njo rojeni sinček umrl za difterijo v nežni mladosti. Gertino vzgojo je vodila samo mati. Ko je prišla iz otroških let, jo je poslala v nek zavod v Švici in je nato ž njo mnogo letovala.
Prejšnjo poletje je bila Gerta nekaj mesecev v Angliji pri svoji prijateljici, s katero se je spoznala v zavodu. Po kratkem bivanju v domači hiši je odpotovala s svojo materjo v Kassel h grofici Brni, edini materini >esiri. I)o Božiča jo tudi baronica Winkh r ostala pri svoji sestri in je nato sama prišla domov — v pregnanstvo — kot je sama rekla.
Gerta ni nikdar imela rada doma. Toda sedaj mora biti drugače. oče jo rekel, da lioče od svoje hčere kaj imeti in se je hvalil, da ne bo dovolil svoji ženi, ako bi zopet hotela iti v kako letovišče. Četudi je bil proti njej vedno popustljiv, sedaj ne bo več, kot ni bil tedaj, ko ni prodal svojega posestva B resen, kakor je predlagala njegova žena, češ, da nimata naslednika. Posestvo, ki jo bilo tristo let pri družini, ni mogočo kar tako pustiti, kajti človek visi na njem s celo svojo dušo. Toda za to njegova žena ni imela nikakega smisla. Bila jo iz častniške družine, ki nima nikdar stalnega bivališča in vsled tega nima izrazite ljubezni do svojega doma, kakor pa jo ima poljedelec do svoje grude.
"Pripoveduj dalje —"
"Kaj naj še povem, sam som vendar že toliko pisala! Bilo je zelo, zelo zabavno."
M--in Helmut!"
"Galanten, kot vedno."
"Ali mi v resnici nimaš več povedati, Gerta?"
"Ničesar več. mama, prav ničesar. Kaj pa bi--"
"Toda teta Iza je v svojem pi*mu namignila, da misli, da sta ti in Helmut skoro že dogovorjena —"
"Potem pa je napačno mislila, mama. Helmut zna govoriti, toda na njegove besede ne dam ničesar. "Take care" je treba reci z ozirom na njega. Sicer pa namerava poleti vzeti dopust in nas osrečiti s svojim obiskom."
(Dalje prihodnjič.)
FARAONOV DEDIČ
Henry House v Kingston Ilillu, nedaleč od Regents Parka, je dvonadstropna liiša sredi lepega, starega vrta. S ces te, po kateri drdrajo avtobusi, je ni mogoče videti, ker jo zakrivajo visoka drevesa. Dve sto vardov dolga vozna pot vodi skozi vrt, v katerem je tenišče, prostor za boksanje, tihe klopi. Menil bi, da je to domovanje kakšnega odličnega angleškega patricija. Pazljivo oko pa odkrije potem polocista, ki pa-
truljira pred hišo, in pozneje nekoliko na videz popolnoma navadnih ljudi, ki stopajo po vrtu. To so detektivi.
Prebivalec Henry Housa ni nihče drugi nego princ Faruk, egiptski prestolonaslednik, sin pravkar umrlega egiptskega kralja Fuada. Pripravlja se na to, da vstopi v kraljevo vojaško akademijo v Woohvicku pri Londonu. Princ Faruk ima pla-ve oči svojega očeta, njegove kostanjeve lase in svetlo jMjlt
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
svoje ma4"re, kraljice Nazli. V javnosti ga je videti zelo redko. Kralj Fuad j«? hotel, naj .živi njegov ~in popolnoma zase, dokler ne dokonča svojih študij. Njegovo vzgojo je natančno določil.
Sir Ahmed Hasanein-bej, raziskovalec zadnje oaze Libije, in generalni Masri-paša, bivši policijski šef v Kairu, nadzorujeta vzgojo bodočega, oziroma že sedanjega egiptskega kralja. Ker je imel princ že od najnežriejših let nagleško vzgojiteljico, govori angleščino čisto d<miače.
Uči se tudi francoščine, matematike, zgodovine, zemlje-pisje., kemije in fizike. Dvakrat na teden obiskuje akademijo v Wof.iwicku, kjer prod vsem to-low; H. Kralj Fuad je hotel, da s • njegove sin vzgoji ]>opol-< noma angleško, zato ni v vsem Henry ITousu niti enega egiptskega služabnika. Tudi kuhinja je angleška.
ga generala Agostija so se morale umakniti. Na obeh straneh so bile ogromne izgube.
Vse to kaže, kakšen vojak je Abesinec, če ima zaupanje v takega vojskovodjo, kakršen je Vehib paša. Zato pa poročajo iz Džibutija, da se tamkaj govori, da bo Vehib paša prevzel vrhovno poveljstvo nad vso abesinsko armado. Italijani so medtem sicer vzeli Sa-sabane, toda s tako strašnimi žrtvami, da jo to brez dvoma najbolj drago kupljena zmaga cele vojsko. In to vkljub temu, da so imeli moderno orožje zoper zastarelo in slabo, kakršno imajo abesinski vojaki.
NENADNA SMRT


Pisile nam za cone voznih 11-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21G W. 18th St., New York
stov, rescrva<|jo kaldn in pojasnila za potovanje.
JUNAŠKI ODPOR ABE-SINCEV
Nemški vojni poročevalec Zimmerman poroča iz Addis A babe, da se tja vračajo cele trume abesinskili vojščakov s severne fronte. Dobesedno pravi o teh takole:
Nekateri teli vojakov, ki je za nje vojska že končana, so vsi oblečeni v popolno uniformo italijanskih alpinov (katero so najbrž pobrali padlim italijanskim vojakom), drugi so pa zopet vsi razcapani kakor kaki klateži.
Medtem pa, ko se je v Addis Ababa posvetujejo in posvetujejo. se na jugu bije vroča bitka, Južna fronta prizadeva Italijanom veliko skrbi. Za u-trjeiio abesinsko postojanko Sasabane so se Italijani morali krvavo boriti cel teden dni. Turški general Vehib pa<a je to postojanko več mesecev utrjeval ter jo silovito utrdil. V teh utrjenih postojankah -o se črni abesinski vojaki obupno borili. Italijani so hoteli Abo-sinco obkoliti, toda ni se jim posrečilo tako, kakor so hoteli. Abesinski odpor jo bil nenavadno velik. Celo italijanski o-klopni vozovi so so morali prod Abe-inei umakniti izpred Da-gaburja. Tudi čete italijanske-
V nedeljo popoldne 2(i. apr. je bil pogreb od kapi zadetega uslužbenca KJD g. Franca Mu-šiča. Pokojni je bil v petek Še v tovarni, kjer je vršil službo skladniščnika, zvečer pa mu je nenadoma postalo slabo in je umrl zadet od srčne kapi. Njegov pogreb v lepi pamladanski nedelji jo zbral na zadnje sprem stvo številne prijatelje, delavska godba pa mu je zaigrala zadnji pozdrav.
LETALCEVA SMOLA
Sredi tega tedna smo poročali o francoskem letalcu Drou-letu, ki je za abesinskega cesarja v Ameriki kupil najmodernejše letalo ter ga hotel «»d-peljati v Abesinijo cesarju na pomoč. Na prošnjo italijanske vlade pa je francoska policija letalo zaplenila. Pod pretvezo, da mora svoje zaplenjeno letalo očistiti, jo letalec Drou-lot prišel v srpemstvu francoskih policisov do letala. Naglo se je pognal vanj in odletel ter tako odpeljal letalo jioliciji izpred nosa.
Nekaj časa ni bilo za njim nobenega gl;> n. Sedaj p;i poročajo iz Italijo, da je dr/ni francoski letalec Droulet, ko je letel čez Italijo proti Abesiniji. moral na italijanskih tleli pristati. Prihiteli so italijanski karabinijerii ter Snu letalo zaplenili. Sedaj je končana njegova vožnja v Abesinijo.
Advertise in 'Glas Narodr"
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do *'daj im-'.le plačano naročnino. Prva Številka {»omeni imsii', dru^n dan in tretja |>c leto. I »a nam prihranite uc|iotn-lin!ga dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno izravnali. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali [»a kateremu izmed zastopikor. k.»jih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street .: ; ; New York, N.Y.
CALIFORNIA:
Kan Fraw-isuu. Jacob L—fcfa COIOKADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Watonborg, M. J. Bajruk INDIANA:
Indianai»olis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Cbh-ago. J. lierčič, J. Lnkanleh Cicero. <1. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Siielich Muscuutah. Frank Augustia North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodopivec St ever, J. (erne (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gouže Ely. J«»s. J. Peshel Eveleth. Louis Gouže Gilliert, Louis Vessel Hil»blng, John PovSe Virgina. Frank Brvatieh MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, I- Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderfck NEW YORK: Oowanda. Karl Strni aba Little Falls, Frank Masle	1
Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-lincer, Jaeob Itesnik, John Slapnik
OHIO:
Girard, Anton Nagwle
Lorain. Louis Balant, Jo'.m Kutts*
Youngsto'vn, Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec
Conemaugh, J. Brez o vee
Coverdale in okolica, M. Rupnik
ExiMirt, Louis Supančič
Farrel. Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin in Frj*t»k
Blodni kar
Greensbnrg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrnr West Newton, Joseph Joran
WISCONSIN:
Milwaukee, West Allis, Fir. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs. Louis Tauebar Diamondville, Joe RoUeh
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo-[to, katero Jo prejel. Zastopnika toplo i priporočamo
UPRAVA "GLAS NARODA"
as
Na parnikib, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti nod vrbtum izkušenega spremljevalca.
10.	mtija: Europa v Bremen
tO. maja:
Manhattan v Havre
21. maja:	i' £
Aipiitaula v Cherbourg
'S',, maja:	- /
Champlain v HaTre Conte dl Savo!* v Genoa
IC. maja:	j
Normandie v Havre
28. maja:
I Berengaria v Clierboir^
12». maja:
Eex v Genoa	,•
Bremen v Bremen
3. junija:	^
Washington v Havre	t
5. junija :	/' /
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
C. junija : Paris v Havre	!
Saturnia r Tr«x
11.	junija:	" lie de France v Ifjire ' Vipiiinnlu v Cherbourg
13.	junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa
16.	junija: Normandie v Havre
17.	junija:
Berengaria v Cherbourg
Manhattan v llavre 20. Junija:
Europa v Bremen Vu!«-ania v Trst Champlain v Havre 24. junija:
Queen Mary r Cherbourg 27. Junija:
l^fayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija :
Normandie v Havr»
1.	julija: Washington v Havrs
2.	julija:
Berengaria v Cheroourg
3.	Julija:
lie de France v Hnvre Conte di Savoia f Genoa
8.	julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. Julija:
Sat urn i a t Trst Champlain v Havre
14.	julija: Normandie t Havre
15.	Julija: Manhattan t Havre
16.	Julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen ▼ Bremen
18.	Julija:
Rez r Genoa
julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg 5. julija : Vulcania t Trs'
9.	julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.	~ ®
_,__:_ _-_
________________
_._T__ .
■ ■■J
ANDEKSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena .....................*... .35
ANDREJ HOFER .................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................35e
BELGRAJKKI RISER ...........................................35e
ROŽlfNI DAROVI ...................................................33c
BOJ IX ZMAGA ____________________________________________________20e
CVETINA BOKOC; RAJSKA ...................................45«
CVETKE (pravijire za stare In mlade)_______________30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA __________________25«
DEVICA ORLEANSKA __________________________________________50«
DEDEK 4E PRAVIL (pravljire) ........................40«
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35«
FRAN BARON TRENK ............................................35«
ERA DIAVOLO ......................................................50e
GOSPOD ERIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
činski. vest-I oni odre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA, BANDITOYA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (f rt ire o misijonarjih v
Koreji) ----------------------------------------------------30«
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30«
KRVNA OSVETA (povest is al)ruških gora v___30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ___________________25«
IJIDEVIT II RAST AR. POZNAVA ROGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30«
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON. krščanski deček iz I.ibanona ______________25«
M( SOLINO, ropar Kalahrij« ................................40«
MRTVI GOSTAČ .....................................................35«
MALI KL1TEŽ (spisal Mark Twain) ________________70«
MLADIM SRCEM (par krasnih Mit pisatelja
Meška) ......................................................... 25c
NA RAZLIČNIH TOTin ........................................40e
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONAR.
JEV. Spisal Jos. Spillnmn. Cena ........ JO
PRISEGA lit RONSKEGA GLAVARJA. Povest
v/, starejše misijonske z^nkrrliie kanadske.
Spisal Ant. Huotiiler. Cena .............. 30
PRVIČ MED INDIJANCI. I'ov«-st izza časa ihI-
kritja Amerike. Cena ................... JO
PABERKI IZ ROŽA ..........................................25«
PARIŠKI ZLATAR ____________________________________________35«
« POŽIGALEC ........................................................25«
PRSTI BOŽJI ...................................................ste
PRAPREČANOVE ZGODBE ___________________________35«
PO VODENJ (spisal Krištof Šmit) _________________ 30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez. ........ l._
PIKIII (spisal Krišlor Šmit) ............................... 30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
1- «-------------------- 40« II. zv________40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal XV. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ..........................
PRAŠKI JCDEK _____________________________________________25«
PATRI A (povest Iz irske zgodovine) ________________30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ................................30«
RDEČA IN BE1A VRTNICA .................................30«
REVOLICIJA NA PORTUGALSKEM ___________30e
ROBINZON KOSI TNIK ...................................... M
STRIC TOMOVA KOC'A. povest iz suženjskega življenja. Cena .........................
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevar-nosti in nezgode s potovanja t!\*eh mornarjev. Cena ............................
SCEŠKI INVALID _________________________33«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abroeev)____30«
SVETA NOTBCRGA _______________ „.
STEZOSLEDEC .................................................. 3^
SVETA NOČ (pripovedke) _____________I	30«
TRI INDIJANSKE POJESTI	3*
TCRKI PRED DI'NAJEM ................... ............30«
TISOČ IN ENA NOČ (s slikani; trda vez) * I. zv. $IJ0; II. zv. $1.40; IIL zv. $150
.	A	SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
n«............................ J20
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Mesko; >
slikami) _________________________________________$1.00
Trda rez.......1.20
ZARAYXI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ......................................................
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KHIUAH. $0«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ...........................25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva Jela)
I. del ----------- 40« II. del____ 4*,
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... js%
VINSKI BRAT. (V zr >, Gangl .............. J*
8 POVESTI. (IV. zv.». Gangl ................ JS%
13 POVESTL (III. zv.j, Gangl .............. JS$