IM* vn itn rum ncdtlf in prumitov. leto—i PRO VETA glasilo slovenske narodne: podporne jednote Issued d Mih except * Sandsys *ndHoHd*ys •t Chte**o, IIHaoU. und.r th. aSToS^lV1!tzrmz. chicago, ill., četrtek 13. junija (june) ms. Stev.—number im. publ»k«4 mmi kongres hiti z delom in razpravami. ■$■■ Ikoooče dobi kratke po- čitnioe v juliju. | luiiievanje o davčni predlogi končano okoli 90. junija. Wuhington, D. O. — Novo | davčno predlogo izdelujejo, med- i tem pa kongres hiti a proračj-„j in drugimi predlogami, da do „onča delo in če je mogoče dobi hratke počitnice sredi poletja v | juliju. Zaslišanje pred odsekom o novi davčni predlogi ae nadaljuje, to-di zanimanje zanjo je tako maj-I ino, da upajo končati z zaslišava-I njem k okoli 20. junija, da pri-čno takoj z izdelovanjem davčne [ predloge, ki prinese $8,000,000,- 000 in jo je priporočil zakladnici tajnik McAdoo. Senatni vojaški odsek je pričel ! t raslišavanjem o vojaškem proračunu. Zaslišani bodo armadni | eksperti in odsek upa, da predl> ii predloeo senatu v prihodnjem tednu. Nekateri senatorji pričakujejo opozicijo proti zbornične-nu predlogu, ki daje predsedniku •blast, da pozove v armado toliko sož kot jih potrebuje. V kongresnih krogih upajo, *a konforenčniki izravnajo nespora-m med zbornico in senatom o poljedelski, postni in nriataniščni predlogi ie v tem tednu. 'Pričakujejo, da aenat odneha in inštru-ira svoje konferenčnike, da črtajo Goretov predlog, ki določa $2.50 n bušelj pšenice. • V senatu je pričel boj za prohi-oioijo senator Jonea iz Kejifortl- 1 ie- Senatorji v splošnem niso na- na ' Honjrnt prohtbleljI,' kfcr fio njlh f^f snenju tak predlog ne aoglaša z ! Mtavo. Pred konferenčniki je tudi olj-j h predloga, ki bo najbrž kmalu ; nesena. | U TRGU zahtevajo kepo TREBNE produkte. »^^j^j^L!!!?^!!?!^^?^ ** l>l7» — **» »' >k* Chk.eo. 1UI..U. ly mrdmr ml th. P™t4.M, A. S. n»ri-o«, P-1—Ur O.a.r.1. Srednji zapaddobiSenal razdeljei naročila. I glede odprte diploin8ci|e. ODREDBA PRINAŠA OLAJŠA VO ŽELEZNICAM. Vsled preobilih naroČil na vzhodu je železniški obrat aelo otež-koden. BORAH TRDI, DA JE PRED-I SEDNIK ZANJO. Predsednikova poslanica mehiške-I mu ljudstvu. ZDRUŽENE DRŽAVE NE IftOE-JO KORISTI OD VOJNE. Drugi senatorji pravijo, da ni tako. Waahington, D. O. — Vlada namerava znižati vojna naročila nu vzhodu, kjer so tovarne preobložene % naročili. Ko se to izvrši, bo srednji zapad dobil precej vojnin naročil. , Vojni industrijalni odbor, ku- Waahington, D. O. — V torek so se senatorji sedinili, da glasu* jejo o resoluciji senatorja Boran v sredo popoldne. Senator Borah je predlagal k rezolueiji senatorja Undervvooda, da se o pogodbah »vjut Jiiuuai rijuiui ouoor, KU- I , , , . ... rivna uprav, in železniJk« upra- dr'?.v,.m! r"pr,v * J"4 "?-, v. »o podale izjavo, v kat.ri p J. ^,.oJhaJ"j° te.v™,M,v Vf' vijo, d. n. bodo vbodoč« polo- *'f"iSft J", T* 5'TJ iili vojnih naročil n» vZdu in Z81™- kaJ,i 7'orji » *»• v diatriktu, ki jo poznan, da je *f "T" preobložen z naročili. V ta dl- LP^ K;T j 'd"" atrikt »padajo novoangleike drfJho.pr*v'' d« » Pogodbe ohravna- ve, vzhodni in južni del države vaJ? J,vn0' <,°l<"'r New York, Penn8ylvania do Wil- !""jf V M,U'U nP/k1"" lianuporta in Altoone, New Jer ' f « prop"<1'> n**or pml10*' r-'- .......""T'.".""..""' Ibo aenat najbrl ulnKOvnl takoj o bo novbr prlobCen v eeloti i Key m M.Ware, v*hodnl Mary■ Underwoodov((ra pr(Milogu, kl ,,„. v ...llomkih, ki |„„ dokazati I 1 aJ( a » a ..u...... 1 ll IM U MIH II llll/lutvll lili HA Z/IlMI Dognali ao, da je bilo 85* voj-|lo*d *a razprave' nih naročil v prvem vojnem letu Sena,or Kitcheock iz Nebraske, oddanih industrijalcem v tem di- p^dsednik odseka za zunanje za-striktu. Železniški promet se Jdeve; eenatorji Reed ls Miesour,-zelo zgostil in težko je bilo oskr- JMc^*niaCennee ieuta,SmUn bovati induatrijalna podjetja vln drugi ao kritizirali predlog se- tem distriktu s premogom. Tež- natorJa « držav® Idaho- ko je bilo tudi prevažati sirovine Senator Iffitcheock je ugovarjal, in dovršene produkte. Zgoščenje I senatorju iz države Idaho in nrometa v tem distriktu je najve? dil, da je predsednik menil splo- povzročilo, da je prišlo v zadnji *not evropsko navado, po kateri zimi do praznikov v industriji, delajo tajne pogodbe, ne da bl o Sedaj bodo razdelili, vojna na- tem obvestili ljudstvo, ko je ga- ročila prek velikega ozemlja. Ba/.- voril o javnih pogodbah. Pristavil deljeno delo bo povzročilo veliko je, da se ne more misliti, da bi olajšavo za železnice, ker bo pre- mirovne pogodbe sklepalo v jav- važanje blaga razdeljeno na več- ni dvorani, je železniško omrežje. Po prejšnji V začetku razprave je senator metodi za oddajo vojnih naročilso Fal I iz Nove Mehike onozoril so- bile železnice silno obremenjene nat na časnikarsko vest, po ka Boiijejo se aa obrambo demokracije in trajen mir. Novi uspehi Američanov. Osvojili so gozd in ujeli 350 Nemcev. Amerilke strojne puike so zdesetkale sovražne čete. Waahington. D. O. — Oovor predsednika Wilaona, a katerim je adresiral mehiške Časnikarje, bo priznan kmalu kot zelo važna poteza proti kajzerjevlm mahina-cijum v ameriških republikah v Centralni in Južni Ameriki. Nje-g<>v govor prevevu duh vae*meri čanstva. Predsednik je vporabll ugodno priliko, da po mehiških časnikarjih pove svoje misli mehiškemu ljudstvu. Njegov govor je bil naj-prv<^ objavljen v Mehiki lu po letu šele v Združenih državah. Vzrok temu je Iskati v tem, i bo govbr priobčen v eeloti in ne ■____m:_______I mehiškemu ljudstvu, da ao Združene države vstopile v vojno, da branijo demokracijo in ne radi lastn«-ga dobička. \ , Predsednik Wilson pravi • "V pVvih treh letih vojne aem imel težkoče, da prepričam departmente za zunanje zadeve evropskih narodov, da Združene države ne iščejo nič zase, da njih nevtralnost m sebična, ln Če p-i-de ali če ne pride (vojna), da r.e bodo imele nobenih uiaterijaluih koristi od vojne, nobcne»a maturi jat nega objekta, nobenega teritorija in trgovine ali kaj podobnega. t "V pisarnah za zunanje zadeve so bili možje, ki so me osebno -.ipznali in so mi verjeli. Jaz upam, da sem ravnal pošteno, ko sem obrat se I teri najvišji sodnik Brandfis iu ^^osU, da naši nameni nc I _ ...11.».... n. f .1..... M IIAIUA »IM. t..":. T ... . .... a . polkovnik Edward M. Ttouse pri-' govarjata predsedniku, da napo mogel gladko v V srednjem zapadu je tudi lož . _ jc dobiti delavce kot na vzhodu, ve Turčiji in Bolgariji vojno. V nekaterih delavskih atavbinslcih "Napoved vojne je stvar kon- strokah v Chicagu je Se vedno gresa in ne predsednika, sodni- precej delavcev na razpolago, iz ka Brandeisa aH polkovnika Hou katerih lahko induatrija črpa de-^ta, izjema je le, da želi kongres lovne moči. Washington, D. O. — Omejitev lukcije nepotrebnih produk-je povzročila povpraševanje njih na trgu. Zvezni rezervni ibor poroča, da trgovci in kon-nenti naročajo nepotrebne proste, ker se boje, da izginejo c Naročila ae množe na glasove, fonografe, godbinč inŠtru-»nte in druge take produkte, katerih se lahko izhaja v 1 f»jni. Trgovske razmere so v deželi ■>vsod zdrsve. Vojna naročila tedo vedno bolj in bojj izpod-'•jo produkcijo nepotrebnih tov. Delevake razmere so [ izravnane, na vzhodu ae »Vei precej menjajo is indn-v induatrijo. Denar ima ako-** v*h zveznih rezervnih diatri-I «ih stalno ceno. I* Chicsga iu St. Louisa poro-{eejo: Htieago: Trgovske razmere do-industrija v polnem obrati, I ®f"ar se dobi na poaejilo po atel i" '-eni. Jt. I.ouia: Trgovina izvrstns, ■wtrija v splošnem aktivna, de-razmere ae zboljftujejo. združene države ne SMEjo sprejemati konzer vira1hh živil. dobila toliko konzerviranega zelenjave, da je bila živilaka uprava primorana izdati izjavo, da vlada ne more aprejemati takih darov. VH Zakon določa, da vladni depart ment le tedaj lahko aprejme pr.»-dukt, če ga plača. In če bi vle. da lahko kupovala doma konzer-virana živila, bi jih ne mogla upovati, ker druga postava zopet!^ ^J^^. ^kll-določa, da morajo ima pušk za 2,- nadzorovati pripravljanje živil .....5 iWukciia i armado in mornarico. DEZERTKR ustreljen Haure De Chnaee, Md — 26-let-Lf'»nard Priee, deserter in ^ Ueja, Va., je bil ustreljen. ^ hotel pobegniti s zemljišča j"*1' »tmžniee. «u»čii j« pj^ Lnjtnent I*1 T" mu j« zeklieel: "Stoj!' ni oziral na klic in lajt j' ustrelil. Priee je bil zedet, V** r*eno je tekel. Ujtoant je •"^Ul drugič in zadel Priee, ki > * »»žal Oficir je ustrelil tretji: m **del dezerterjs v glavo, > t s ko j zgradil mrtev na Madnejftet vetrovi aeve- ^ vpadni. . '•'eni vzhod ek B :14 a. m.; e .ul mkod ek §M p. m. t.asvct od predsednika," je dejul 'senator Fall in k temu dodal, Če predsednik ne more sodolovati z I odsekom za zunanje zadeve, naj se odsek reorganizira. Senator Kali pripada k republikanski atrankl. Waahington, D. C - Vlada je puJ|K IZDELANIH PO »bila od patriotičnih žen v dar| NAP0VEDI VOJNE, ovočja in NAPOVEDI VOJNE. Waahington, D. O. — Odkar so Združene države vstopile v vojno, so produelrall v Ameriki nad 11,500,000 pušk. Tako poroča vojni department. Od teh pušk je 1,-140,505 predelanih enflldovk, 176,796 springfieldovk vzorec 1903 in 351,270 ruskih pušk. Živilaka uprava izjavlja, da ao ponudbe ameriških eospodinj hle-evredne in patriotične, toda sprejeti jih ne more, vendar se ps te ponudbe lahko odkažejo na pot, da bodo koristile v splošnem stvari, za katero se bojujejo Združe ne drže ve ln njeni zavezniki. PONESREČENI LETALCI. __ ■ _I_______ _ | za 2, 000,0C» mož. Produkcija pušk se seveda vedno množi. Samo v prejšnjem tednu so j Hi izdelali 35.640. iščejo koristi, toda mislili so, te obljube, prihajajo od akade mičnega gentlemana, kl je proč od navadnih informativnih vlro' in govori o idealističnih namenili samostana. "Niso verjeli, da govorim, kur govori srce ameriškega lju-lsha, tbnl vlak pri, U» Orasu, Durango, je bilo ubitih^' stražnikov in paaažlrjev, ftanditr ,0 odmaknili tračnlee In vlak je »kočll raz tir. BandHje ao po ne-zfrmli eaakočlli vlak In pobili me-hiške vojeke, kl ao atrašill vlak. Po dokončanem napadu so sapall-II vlak. Trije ranjeni !»'« W " mrer.ll. Banditje »o vpl^illl «<» 000 pesov. S ssbo so odgnali več Itn in deklet, Handltsks ##is je štele 800 mol. Američani pripravljeni diji. Z ameriško armado v Plknrdl jI, 12. Jun. — Ameriške čete v okolišu Uentignljs, kl se uahsjs v senci nove velike Mike, ka'ei,i >daj divja med Nemci In Frsueozl, mi pripravljeni na vse, kar pride. V okolici CenUgaiJa je dane« mir. Včersj Je smerlšks srtlierlja ns-pojils s plinom nemške p»izh ije. (Irmenje topov med šlouldidi-erom In Noyonom je prsv blizu ln v kIučsJu, da se bitka pomakne proti zapadu, tedaj pride ameriški okoli* v ogenj. Ameriške patrulje m neprenehoma na deiu iu vssk čas privedejo enega ali več tjetlh Nemcev Včeraj Je de/e- valo ln i* ,,,rr|r in mokro, medtem ko je bils aadnje dva tedna skoraj vročina, Z Ameriško armado ob Marni, n jun - Nemški vjetnlkl, kl to prišli v pesti ameriških mor oarsklh pešrev v pondeljck, •* gledajo okakor tolpa tatov Ko m Mi Ateerišanl preiskali, ^ ^ njihove šejie nabasane s pr.ien1, francoskim denarjem iu razno zla-trdno To dokssuje, d. N«».'l ro pn jo In kradejo po zapl eni . ftranco«klh hišah. Vr\ neke«, Nemcu so našli žepu« ruto polno prstanov lu denarja In vrhutena > imel pri «eb| okrog sto fologra HJ kl predstavljajo franeo.ke v jetnike, rasdjane francoski va*l it. nemške častnike, .edečr pri nih mizah Hllke so nedvomno na men jene, d. jih vojaki peMUeje dornov In d- njihovi doma/i vidi io kako "dobre ae Imajo" vojaki Preozkem Pri vjetnlklh « našli tudi nerebljene razglednke POOH JE USTAVIL PROTIOFEHHVA HA LH> VEM KRILU. Pariš, Fracoski vojni atau poro-ia danes, da se je velika bitka med Muutdldlerom ln Noyouoiit nadaljevala vao noč s nepoplanu silovitostjo. Mogočni nemški na l»adi v središt^u fronte, na brego> vili rečice Aronde ln bllso St. Maurs, so bili docela odbiti. Kren-cuska armada je stopile v proti-ofenaivo na levem krilu bojne č> u» in »vrgla sovražnika nazaj vs-lunino od vaai Mery In gosda Gen* lis. Obenem so Nemel oživeli lokalna boje na črti med Solsson • som Iti reko Msrno, Napadell «u med Msriio In gosdom Vlller*% Co t te te t S, toda bili so odbili no vsi črti. Pari«, 12. jun. — Franeosl l pro-lluspsdi ns 21 milj dolgi fronti med Montdldleruiu ln Noyonoiu, > rode lepe uspehe. Franeosl beležijo pridobitve v sredi ln na levem krilu; ns desnem krilu eo Nemci z ogromnimi živi jonskimi Izguhitinl potisnili frsneoske hrambe vee skosl dolino ob rel;l Olse v okolišu Blbecourte. Frsn- ioxl no se umsknlll Is trikole Drcsllneoiirt Kllieeourt, da »e la* ognejo nepotrebnim Isgutiem. (ieeral Foch Js včeraj dvakrat udsril po Nemcih na osem milj dolgi črti med Uubenaeourtom iu Mt. Man rom In vrgel aovrelnlkj dve milji nazaj. Nemci so ae Ir-tovrtrtno upirali, eli francoske čete so s pomočjo dobrega topnl> škega kritja ln večjega števila "tenkov" za valovile naprej ln po-ur t le vse pred seboj. Franeosl ao te približali južnemu koncu U Fretoys In okupirali hribe med Couraellesom In Mortemirom. Najljutejša bitka je bila južno »'• Kt, Me ura, kjer ao Nemel šrtvo-vali tisoče in tisoče življenj, da bl obdržali tožko prisvojeno pošto-ianke, sli bilo je vse aastonj; u-maknltl so ss marali. Največ kr-vsvegs uspehs je Imel .ovrelnlk ns deeneiu krilu, kjer je naps-l« L veliko silo k namenom, ds dohl kontrolo nsd dolino Msts. Dobil fe neksj tsl v Ms« b.moulu h Bethaneoiirtu, drugod je ps bil KST™________ Več kot 10/100 Nemeev so vjeli l'iamo/i v zadnjih protlnspsdlh. Nemci mečejo nove dlv1*tje v 0» trenj s Mara v noat blasito furlj^. (lalgna se, da * js število sovražne napadajoče armade pomnožilo lz 250000 ns 400 000 mol ln v o. /adnju je ravne toliko resarv, s katero neprenehoma krpajo vr-zrl iu zsmenjsvsjo rsablte dlvlsl- Hlnočl Je nemški vojni atan po t(,/.,| "Ns bojišče jušoasapsdno Novons SO se franeoskl napadi izjalovili s velikimi Izgubem'/--V prejšnjem poročilu pa pravi „emškl vojni *en, da je število (Dalje na I. etr^ I. keL) nrrrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTE Uhaja dnevno rum nadalj la »rasnikav. 1.ASTNINA BLOVENHH MAROPKR PODPORNE JEDNOTI Rokopiat m na vračajo. Con« offiaaov po dogovoru. S Naročnina: Zodinjono drtavt (lav 1.10 ia pil lota to 71« m trt meeec«; z zr, ta pol lota, »UJja^tajljnaK«^ Naalov aa m, kar kaa .Hh • ^ ^PROSVETA" So. Lrvr^IV to Caaadf M aa leto, 1mbu«<1 daiif «xcopt Sonda? and HoUšafs. Subocripiloni Ui.RodStstee («««pt Chieago) aad Chieago aad foroign countrtsa |4.»« p« fear. M»«r«tfi "PROSVIT^^ Datum o oklepaju a. pr. (Maja SO—lt) pola« valaga (»oaa Id pamoai, da vam Jo a lo« daavom potolda aarolalaa. Poaovito jo /••no, da ao vam ao aatarf Ust. Imoaa la aaalora pravo- POSOJILA SVOBODE. — VSTOP V AMERIŠKO ARMADO OLAJŠAN. bo prišel od ameriške vlade poziv za četrto posojilo svo-bode. Stari člani in taki, ki ne morejo iz drugih vzrokov vstopiti v armado, bodo t kupovanjem zadolžnic svobode in vojnovarčevalnih znamk in delom v industriji in na polju podpirali vojno za svetovno demokracijo. Za vojaško službo sposobni Alovenaki fantje in možje pa pojdejo v ameriško armado in mornarico, da se spoprimejo a sovražnikom na bojišču in pomagajo izvojevati zmago demokraciji nad avtokraeijo. Danes, ko se bije veliki boj za osvoboditev malih narodov in zmago demokracije, ki so jo zapisale Združene države na svoj prapor, ne more biti drugače. Kdor ni sposoben za vojaka ali pomorščaka, mora na domačih tleh podpirati ameriško vlado, da lahko uspešno nadaljuje vojno proti avtokratom centralnih sil. Za vojaško .službo sposobne slovenske fante in može je pa mesto v ameriški armadi in mornarici. Zdaj ni nobene ovire več, kajti vsakdo, ki vstopi v ameriško armado, lahko postane ameriški državljan, če se izreče, da je pri volji oditi na bojišče in v boj proti armadam kajzerja in habsburškega Korla 1 Postav^ za olajšavo naturalizacije je bila sprejeta pred kratkem in od tega dne je tudi Slovencem odprta pot z ameriško armado na bojišče, čeprav niso državljani, da pomagajo uničiti militaristično moč avtokratov centralnih držav. Z. Nai človek« (Iz mojega dnevnika.) Vlada razpiše od časa do časa posojilo svobode, da dobi od ljudstva posojilo za kritje vojnih troškov. Do sedaj so bila razpisana tri posojila svobode in pri tretjem posojilu svobode so delavci kupili veliko število zadolžnic svobode. Slovenska narodna podporna jednota je napredna podporna organizacija in priporoča svojim članom, da povsod sodelujejo, kjer gre za zboljšanje razmer v človeški družbi. Sedanja vojna se bije za zmago demokracije in poraz avtokracije, ki ima svojo največjo oporo v fevdalni Nemčiji in avstro-ogreki monarhiji. Predsednik Wilson je jasno povedal ob stopu Združenih držav v svetovno vojno, da niso šle Združene države v vojno, da pod jarmijo ali pridobe kakšen kos zemlje, ampak da izvoju-jejo pravico, da smejo narodi sami odločati o vladi in se jim ne sme vsiliti vlade, za katero ne marajo. Z drugimi besedami bi rekli: Združene države so izdrle meč obrambo svetovne demokracije. Kdor se bojuje za demokracijo, se logično vojskuje tudi za zboljšanje razmer v človeški družbi. Demokracija pomeni napredek, avtokracija pomeni nazadovanje in stopicanje nazaj v tiste čase, ko so fevdalci imeli največjo moč in jim je bil zajec več vreden kot kmetič, ki je oral, sejal, žel in mlatil, da je prehranjeval leno "modrokrvno" gospodo v gradovih. Ko je bila vojna napovedana, je ameriška vlada logično potrebovala tudi denar za vojašnice, topove, puške, ladje in drugo vojaško in mornariško opremo, kajti Združene države niso bile militaristična država kot Nemčija in Avstrija, ki sta imeli pripravljeno opremo za miljone vojakov. Ce ameriška vlada potrebuje denar, si ga sposodi pri ljudstvu, in razpisala je prvo posojilo svobode. Slovenska narodna podporna jednota je takoj pri razpisu prvega posojila kupila za $30,000 zadolžnic svobode, obenem je pa njih list priporočal, da naj člani store svoje dolžnosti in podpišejo prvo posojilo svobode, v kolikor jim pripuščajo njih sredstva. Bilo je razpisano drugo posojilo svobode in S. N. P. J. je kupila za $40,000 zadolžnic svobode. Se pred razpisom drugom posojila svobode, je bil gl. odbor S. N. P. J. oficijelno obveščen od zakladniš-kega departmenta, da pošlje k posvetovanju v Washing-ton svojega zastopnika. Odbor je to storil in zastopnik S. N. P. J. je bil z drugimi zastopniki podpornih organizacij, ki so dobile povabilo, da odpošljejo zastopnika in so ga tudi poslale, predstavljen predsedniku Wil?onu. Prišlo je tretje posojilo svobode in S. N. P. J. je podpisala za $85,000 tretjega posojila svobode. Slovenska narodna podporna jednota lastuje kot organizirana celota danes za ato pat tisoč dolarjev zadolžnic avobodo. / Člani S. N. P. J. so pridno podpisavali prvo, drugo in tretje posojilo svobode. Koliko so podpisali člani S. N. P. J. kot poedinci posojila svobode, seveda ne vemo, ker nimamo o tem statističnih podatkov. I* toliko nam je •znano iz raztresenih poročil in dopisdV v "Prosveti", da so člani S. N. P. J. v tako velikem številu podpisali tretje posojilo svobode, da smo lahko ponosni na to dejstvo. Slovenska narodna podporna jednota obstoji skoraj iz samih delavcev. Ce rečemo, da je v nji 97 odstotkov delavcev, smo približno zadeli resnico. Lahko rečemo, da so mnogi člani S. N. P. J. investirali vse, kar so imeli, v zadolinicah svobode, kajti delavcu ne preostaja mnogo vh investiranje denarja. In če se hočemo posluiiti jezika /.akladniškega departmenta, bi morali reči: "Kdor premore, da kupi eno zadolinico svobode, in jo kupi, jc boljši patrijot, kot tisti, ki jih lahko kupi 100 in jih kupi le 99." Vojna še ni končana in razpisano bo četrto posojilo svobode itd., kadar bo ameriška vlada zopet potrebovala denar 7.a uspešno nadaljevanje vojne. Prepričani smo, da S. N. P. J. kot organizirana celota zopet storila svojo dolinoat in izvršili jo bodo tudi člani kot poedinci, kadar Letoa je velika suša in zato sluba letina. Ka prošnjo in agitacijo duhovnikov je šlo okoli 130 romaric in romarjev iz bližnjih vaai na Brezje in Bled. Iz oddaljenih vaai ae je pridružilo še kakih 500. Lepa armada večinoma ženak, avetih A- mazonk, bojevnic za a* vero. e Pri aoaedu je vae Sivo. Nocoj ao ze vrnile. Danea zjutraj, predno ao odšle, ao bile pri obhajilu. Po-dal aem ae tja tudi jaz. Polna hiša otrok in atarih ženic, ki ao priftle poalušat, kako je bilo na božji poti. Nekatere romarice ao bile pijane. Boaedinja gospodinja je Imela glavno beaedo in je pripovedovala: ■ ! En frančiškan je napravil tako lepo pridigo, tako naa je priporočal materi božji tako nam ae je zahvaljeval, da ae je moral zjokati vaak, ki ga je poelušal. Po-nebno na začetku in na konču je lepo govoril. Pravil je, naj molimo in prosimo fnater božjo in dala nam bo vae, kar želimo na duši in na telesu. "Niste ee kratili," je govoril, "zapustiti avojih otrok in priti lz zapuščenih avojih krajev aem k avoji edini materi, katera gleda vedno na vaa in ai vae zapomni. V Za jokati je bilo . . . Mati božja je na Bledu bolj lepa, bolj debela, bolj polna v obrazu kakor onš na Brezjah (in pogla-dila se je s potno roko po obrazu). Na Bledu je v cerkvi ena vrv in vsak se jo mora dotakniti. Go-spod so nam rekli, da mora vs^ka zvoniti. Kar po deset nas je zvonilo skupaj in se obenem smeja 11 . . . Maše so bile samo (?) po goldinarju. Zelo lepo je bilo... Ona je brbljala naprej, druge pa so pazljivo poslušale in vaak hip je bilo slišati. "Oh, kako je moralo hiti lepo"! In mlade hčerke so vzdihovale: "Ko hodem sta rejša, pojdem tudi jaz." "Tudi jaz". "Jaz tudi." Kaj ae hoče s takim ljudstvom, ki ga vjame duhovnik takoj na svoje limanlee, ki ga takoj prevari, ker s zdravimi očmi in pri belem dnevu ne vidi? Maše aamo po goldinarju t Za našega človeka, ki trpi največje uboštvo in poleg tega v taki suši ni goldinar nič . . . Koliko plačanih prošenj, koliko ofrov, koliko kupljenih svetih podobie? Vae to gre ia še-pa siromašnega ljudstva, ki naj bi živelo le od hmed bošjih, v šep božjih namestnikov, kateri pa ne morejo šlveti od avetih besed, temveč od priatradanega r v etika. Peljejo naiegš človeka v Lurd in Rim, da ae še holj utrdi v pokornosti in ponižnosti, kajti ni še aa-doati pokoren, ponižen in — kila-rikalen . . . a Vaa okolica govori le o romar« jih. Kako lepe pridiga* spovedi, obhajila 1 . i . Nlkdo pa ne ve povedati ničesar o krasoti sloveuafce temlje, alovrnake ftviee: Bled. Bohinj, Vlntgar Itd. Za naravo nima emie» la nobeden. Kaj takega ae more r godit I le pri našem človeku, kl občuduje le lepota nemaetiiilkftll «vetlh podohie, kipov tn cerkva, kl poljuba je ogle različnih oltarjev ln razIMne »tanke, kl me- če denar za maše in drugo, ki ne-preetano le prosi, moli in se spo-veduje, a ima doma v družini in a sosedi večen kreg in prepir . "Veste, strina, vse svoje križe in težave aem pozabila, vse trpljenje in težkoče so izginile, tako sem bilrf zadovoljna, tako vesela da ne morem dopovedati," je pra vila romarica. e Zviečer sem šel h kumti. Nepre nehoma se vrti govor o božjih po tih, svetih podobah, čudežih, o li tarrijah, spovedih, duhovnikih "Dušo in telo bi dala," je vzdih nila pobožna ženica, "ko bi moja vnuka znala peti pri sv. maši na koru . . . Naš rod ni za kolo, stroje in enake nove 8tvari, ne, nai rod mora biti tak, kakoršni ao bi li naši predniki. Pustimo mi te atvari na miru, kaj nam bo potna galo to frfranje na kolesih? Men se dela omotica v glavi, ko vjdim koga, da se ptfje. Noge so na, boljše. Človek naj hodi, ptič naj leti, riba naj plavat Bog daj, da bl vsi padli in se pobili, ki se vo si jo na kolesih," je še zaželela iz globočine pobožnega srca. Kaj bi dejala o drugih tehnič nih Izumih t Slovenski narod n za te atvari, naši predniki bo hodili pešl Tehnika in naprede naa gotovo ne more podreti, ker imamo tr^ne noge . . . Mehanizem, enostavni mešani zeml Nedelj*, maša. Vse molitve v monotoni ji suhoparne vsakda njosti. Mehanično ai podvrže, duševnost človeka in on jih izgovarja brez pomisleka tjavendan Usta in ježki se gibljejo popolnoma mehanično. Ker sam ne more najti v sebi čustev, pa kupi mo-litvenike in tam jih dobi ter prilaščuje tuja čustva, a bog a tem aeveda zadovoljen. Mohorjeva družba opravlja zelo hvaleŽ no delo, da prodaja 'med sloven aki narod taka čustva prav pogo-stoma in po ceni ... In zato ta čustva nieo globoka. Navade so, kakor ee človek navadi tobaka« pijače, igre. e Danes je bil občni zbor "Kon sumnega društva." Na zborovanju so se prepirali. Vai ao hotelir da šlo v poslovanju redno na prej, ali nikdo ni hotel pre veet! kakega dfela. Pisal sem zapisnik ln Člani ao več gledali na mojo roko, kakor aledlll predavanju Vaaki malenkosti ao ee smejali. Ko ae je kdo podpisal, obkrožili so ga drugi ter prav pazljivo gledali, kako ae podpisuje. Malo jib ena pisati, anali ao, ali ao sčasoma pozabili . . . Ampak oni molijo neprenehoma, ae mučijo, trpijo, da oatane kaj sa maše in božja pota. e Ceste imajo, da bog pomagaj 1 Kmetje ee mučijo g vozovi po atrmi, skalnati tn od dežja rajero-vani cesti. Raarite ao te ceste kakor ao razriti od ekrbi njih obrazi .. . Bevede ho tako še dolgo, dolgo čaaa trajalo, kjer je bog previsoko, a eeear predaleč. e Nedelja je, maše I Niti ne mislijo, ko molijo, neta ae jim otvar-jajo lu sstvarjajo avtoaistično. Nekdo pred manoj je rolljal z roflafaa vencem, da hi ga mogoče pogledali, kako je poboleti . . . Poleg mene je mrmral drugi prt skupni molitvi, glasno je laprego- arjal le amen .... Is kota sem lišal: Dobil je 24 ur zapora. To prava mehanika, prlpdfočljiva za proučevanje . . . To pohajanje v cerkev, to romanje, te nepreatane molitve bi >ile izgubile gotovo Že davno avojo moč, ko bi ae ne bila cerkev rgani/irala na moderni način na gospodarskem polju. fa-'- Stari ljudje ne morejo čuti, ako kdo kaj reče o duhovniku, četudi je resnično, ker duhovnik j« avet človek, od boga poetavljfcn in kot tak ne more atoriti kaj alabega. V vseh atvareh je tako, kakor pravi gospod in td sl ne da pdbitl t Enostavnega razloga, ker drugače ne more biti. Ali ji potem težko izrabljati to zaupanje?! Gotovo ne, kakor to vidimo samo pri našem človeku. - e Kako so daleč od pravih pojmov r fiziki, astronomiji, zemlje-plsju in drugih znanostih. Strela je zažareno železo; ko pada toča, se mora vreči pred vrata Stol narobe tako, da štrlijo noge proti nebu; London, Pariz, Petrograd, Rim so enako oddaljeni, Dunaj je najbolj oddaljen (zato nam ne more morda niti pomagati), New York je nekaj oddaljeneji, ker je Ameriki; kakb je neki mogoče, da je le en Četrt zemlje, tt četrt pa vode, ko je okrog povsoc zemlja. To so našemu kmetu še vedno problemi. J. A. Collinwood, O. — Opominjam članice društva Planinski Raj št 185, SNPJ., naj se polnoštevilno u* defleže seej 16. janija ob 2. popol dne. Na dnevnem redu bodo*)« litve nove tajnice. Ker je seja vsled teg^zelo važna, je potrebno da se jo udeležite in izvolite ta,-nico, čez katero se vam ne bo potreba pozneje pritoževati, češ, ako bi bili na seji, bi ne bila izvoljena Svoja mnenja in kritike izražajte na društvenih sejah, ne pa v jav nih ip privatnih bokalih. To ha; prizadete vpoštevajo. (V bodoče pošiljajte toka naznanila pravo časno, da jih (lahko priobčimo sredini izdaji lista. Op. ured.) Agnea Prevenšek. popravek Dr. Bogumif Vošnjak je nam poslal popravek na dopis iz Pt Richmonda, Cal., prlobčenlm 131. številki Prosvete, v katerem dopisnik poroča o Vošnjakovem shodu v San Franciscu. Vošnja kov popravek se glasi: "V "Proeveti" je bila vest, da sem izjavil v San Franciscu, da ni nikake razlike med S. N. Z. in 8 R. Z. Resnici na ljubo moram po jaaniti, da niaem nikdar nič allč nega izjavi kt da torej zgornja tr ditev ne odgovarja istini. B. Vošnjak." piaati se bodo množile tudi ve po večji produkeiji p ^ Konzul Widetttron1,jePr da b! ruske žefcmiške avtorit lahko goapodarile z štlezuSb sistemom mnogo bolje, da I,i tWj* PHšle v oko* problemom. ' 1917 * 8t*l° Pr°K,h 4797 lokt>'«o n 46.520 vagonov, ki *0 M poprave. Medtem pa ae je fa PO v« Rusiji aplošno pomaujl nje Železnikih voz in lokoj, Pred nedavnim ao izjavili m; i eleznttki atrokovnjaki, da j(. Ruaijo življenskega pomena zgradi vsako leto 6000 milj ^ železniških prog in ta proce* mora nadaljevati večje Atevilo po končani vojni. Ruska blatna pota bo tri apoamenoti v trdne ceste, ki b< zmožne noaiti velike tovorne zove in težke avtomobile. Pri tuje ae velikega razvit ka eett železniškega sistema v ruskih i stih, kar ae že sedaj opaža. V ko število cestnoželezniikih v ki ao sedaj v rabi, jih bo potrt premeniti, ali pa predelati, da do odgovarjali povečanemu p ličemu prometu. Zahteva po nu eriji, ki se jo rabi v modernih p nih žagah, bo velikanska. Wideretrom trdi, da je bil | delek Žita v Rusiji leta 1916 i raj normalen. To je prvič, da | haja uradna oseba s tako tri vijo. Ako je temu tako, potem i rajo biti v Ukrajini velike zal žita. Iz raznih virov je prišlo poročil, da so med Kijevom in deso velike zaloge žita v dobi stanju. Klanje živine v dobi vojne preskrbovanje armade z meson zelo znižalo število ruske goi živine. Pomanjkanju mleka in rovega masla se ne bo ae tako tro odpopiogio, kajti runke pol jine se morajo najprvo preski ti z živino. ' Widerstrom pravi, da »o ra gi ruski, nekdaj bogati viri aedaj akoro popolnoma izčrp PrejŠna vlada je imela - odre« ko ao ovirale uničevanje, oziri lovljenje prevelike množine toda po revoluciji se masa m odredbe ni več ozirala in kei poleg tega primanjkovalo fte < gih živil, ao se vrgli z vso silo ribolov. Ruska eladkoma industriji vea čas tekom vojne padala in daj se proizvaja komaj poloi toliko sladkorja, kot ga pot« je Ruaija za domače potrebe, tem je še dietribucija zelo ov na, tako da mnogi »ploh ne c nobenega aladkorja. Pomanjkanju premogi ni v pomanjkanje premogovnih pli nego alab sistema proizvajanji nespoaobnoati povečati rove ii boljšat! aiatem. Vse te stvari b priganjale moderno Rusijo, di napela vse moči za gospodi razvijanje, ki je glavni po*> kulturno razvijanje vsake*! roda. potr1bb rusiji fo vojni 4-f 11 ni t, ftV . ^tiSiH StockhoLm, Švedsko. — Kija vsem teiavam, zmešnjavam in premembam, ki so nastale v Ru »ji vsled vojne, Jš vojna / enem oziru Ruaijl Vendar koristila, ker bo morala napeti vse avoje moči In izrabljati vsa avoje naravne vire kot nikdar poprej v zgodovini te drfavfe, da si bo zopet opomogla it sedanje krize in gospodarske ga ter političnega k a oaa, v kate rega je tabredla valed vojne. O-pomoči bo morala svoja prometna sredstva In industrija in to bo na-ganjalo šivljenske sile Rusije na vatrojno delo. To je mnenje Šved akega konzula WIderst rotim v Pe-trogradu. Konztfl pričakuje to ak tlvnoet Rusije knmlo po vatfni Zahteve po boljllh, modernih i»>> metnfh sredstvih, kanalizacij , razsvetljavi ia drugih napravah civilizirana drulbe, ao danes splo šne v Rusiji in-razvijanje Rusije bo hitru in velikansko, kakor hitro pridejo atvari v pravi tir, pra-vl onifnjeni konzTil Mobilizacija industrije po poru-zih kampanje leta 1115 je prinesla velike Uspehe v mnogih panogah ruske industrije, posebno v kovinski Lndastriji Naatala ao nova lndnatrijn)na središča, kot v Raroari, RjrbIhefcu In Niljem Na-vogarodu. Napredovala J* tudi papirna tn-duatrija ln potreba papirnic, ae aelo občuti. Seda i se Itaportira mnogo papirja Uftvedake * a*- ljudstva čRstl tU*** AMERIŠKA TRGOVSKA« NARICA. South Bend, Ind. -predsednik plovbnegn odbora Izjsvil pred absolventi uM "Notre Dame", da bo trgov brodovje Združenih držav r 192t) Imelo 25,000,000 ton mi teže To je največje trgovsko brod je; ki je bilo kedaj »vetu, In bo italo nad 000. Brodovje bo tvorilo truov zvezo z republikami v Južni A riki; tvorilo bo most m ran njo produktov ns Japon^o, ir sije, Kitaj, Avstralijo m Ort/ služilo bo trgovini s Bvrop»» triko. , i,, "Pri vsem tem bo pa d« brodovje načelom člov^ btaa iskanja oeebn* kertj as načelih svobode in P«** katerih je bil. ta novljena," je reke! ,nr "Veltto trgovsko bf^J ga fmdlmb, mor. biti brodovje iaednsrod»"' prnvlčnoeti In ^ K po vojni. PoaU" Amerik, preprečils alahih po močnih jrf^1^ £e.dlo," je nad.*""" ^r. Iluhej j* P*"«^ da letoe zgrsde ' ^ tonami mrtve 1 ^ leta ps * «*** U mrtve teše. mwm. $ .m* tuikov naraslo na 10.000 mož. idenburg se nikakor ne more iati b tem poročilom, ki pred-naskoke celih PR08VETA pua ivljs strahovito »Hivljs i Itrth dni TUina'na angleški fronti. London, 12. jun. — Angleški a-^atiki ho včeraj vrgli na tla tri-i ^t nemških eroplanov, a sami L jih izgubili pet. Osem ton bomb je bilo vrženih na nemške posto-jsnke. Pariz, 13. jun. — Francoski le-R^ei go zmetali včeraj 28 ton \ joiub na važne sovražne pozicije. Bitka med nemškimi letalci. London, 12. jun. — Z bojišča wčajo o zanimivem boju v zraki je divjal med — Nemci. Dva angleška letalca sta natelela u gkupino šestih nemških avija-tikovj katerimi sta se spopadla. V nekaj treuotkih je priletela na pozoriSče druga skupina Nemcev ia vsled pomote v signalih jo flniga nemška skupina napadla po nemško skupino. Angleža ita i razsodnostjo opazovala vro-b bitko in nato sta s strogo ne-pristranoatjo pomagala zdaj prvi ln zdaj drugi skupini, dokler ni fctlo toliko kajzerjevih letal vrženih na tla oziroma pokvarjenih, da to se ostali letalci razpršili. Italijani napadli dre avstrijski drenafki. Rim, 12. jun. — V pondeljek zjutraj sta se dve majhni italijanski torpedovki prikradli v bližino avstrijske pomorske divizije bliio dalmatinskih otokov. Divizija je sestala iz dveh drednatk raz-reda ladje "Viribus Unitis" in de-setih ratruševalcev. Torpedovki sta »e zmuznili skozi črto razm-k^lcevln izstrelili dva torpedu t eno drednat ko in enega v drugo, nato sta se vrnili nepoškodovani. Avstrijski rairuševalec, ki se je I nodcl na lov za torpedovkama, je tli zadet in hudo poškodovan Ta i J'o 'poroča italijanaka admbalito. [ti Vojni stan javlja, da je položaj | uepremenjen. Sovražna pehota je včeraj zastonj poskušala napasti »dolinah Franzella lnCcirtellaz/.o. Avstrijci so izgubili pet eroplanov. '■» i zrnu Intervencija pod pogojem, da je pod mednarodno kontrolo, vice garantiniU-Rlwiii »J^« P™ Poslanik bivše ruske provizorič-ne vlade je včeraj izročil državnemu depart.ne.ttu apel kadetske stranke za intervencijo od strsni Združenih držav in entente proti Nemčiji. Kadet je ali untevni demokrat je, katerih vodja je profesor Miljukov, izjavljajo, da niso nikdar pripoznali brest litovskega miru. Iz švedskih virov poročajo, da sovraštvo proti Nemčiji zelo nara šča.v Uknajhii in po vsi Rusiji. Predsednik Wilson je razprav ljal o položaju v Riwiji ua včeraj šnji kabinetni seji, toda o kakih zaključkih ni še nič znanega. Stockholm, 12. jun. — Iz Petrograda so prišle vesti, da je razgla šen preki sod v Moskvi. Sovjet ima opraviti s protibolševišklm gibanjem v delavskih strankah. Nerešeni gospodarski problemi ao povzročili veliko zmešnjavo in bedo med delavci. Menševiki (manj-Šrnski socialisti) in socialni revolucionarji organizirajo delavske in kmečke mase za generalni politični štrajk proti Leninovi vladi in zahtevajo, da se anide ustavodajna skupščina. AVSTRIJSKA VLADA GROZI Z OROŽJEM. Washington, 12. jun. — Državni department ie prejel oficijelno depešo iz ftvice, ki pravi, da je avstrijska viada obvestila rebelno ljudstvo na Češkem in v jugoslovanskih deželah, da hoče s^iilo in brez usmiljenja uničiti vsak poskus upora. Depeša ne glasi: "Nemško in madžarsko časopisje v Avstro-Ogrski piše na dolgo in široko o agitaciji v slovonskilt deželah in ne prikriva velikih skrbi, ki jih ima avstrijska vlada glede položaja. Avstrijske oblasti so ukazale nabiti velike plakate v vseh večjih mestih monarhije, posebno na v čeških in jugoslovanskih deželah, na katerih je čitati, da so oblasti dobro poučene o revoluonarnem gibanju Slovanov in da bodo z o-rož jem in brez vsakega usmiljenja potlačile vsak poskus odprte re-volte. Iz teh plakatov je soditi, da pričakuje avstrijaka vlada ve-iko politično ofenzivo nenemškib elementov v monarhiji in ententa da bo podpirala akcijo Slovanov, i so izdelali svoj program na nedavnem kongresu v Rimu." Madison, Wia. - Državni *i- viUki upravitelj Magnus S\venson je odredil, da mora llorlick M al* !ed Milk kompanija v Kacinu, Wis., izročiti 11,000 sodov moke. Po pomoti je bilo izdano dovoljenje, da sme kompanija nabaviti moko, ki ji zadostuje za tri mesece mesto za 30 dui. Kompa-'»ija je šla še dalje in je kupila '4,000 sodov moke, ki zadostujejo za pet mesecev. St. Paul, Minn. — Na konvenciji " Ameriške delavske federacije," prevladuje duh, da se ne sklene mir, dokler Združeuo države in njeni zavezniki popolnoma ne porazijo Nemčije. Prečltaria je bila tudi brzojavka predsednika AVilsona, v kato-fi pozdravlja osem in trideseto let-no konvencijo "Ameriške delav. ske federacije," ki niuia svojih članov le na bojiščih, ampak njeni člani delajo tudi v tovarnah, ladjedelnicah in delavnicah in pomagajo tako Izvršiti program naroda. Brzojavka je žela burno o-dobravanje od strani delegatov. SPOR CE8TN0ŽBLEZNIfiKIH USLUŽBENCEV PRED VOJ-NIM DELAVSKIM ODBOROM. lemci zanikajo, da ee vrši ofenziva za Pariš. London, 12. jun. — Najnovejfia pt iz Nemčije se glasi: "Nentei e marajo Pariza I" Vodilni Nem-pojasnujejo Mihlom, da je bila mota, če je kdo kdaj rekel — imo Hindenburg ali kdo dru-— da se Nemci bore za Pariz dična depeša Iz Berlina pru- _F "Nemškemu armadneimi vod- dvu se podtikajo cilji, ki nam nl-» bili nikdar na misli. Od »ačet-« vojne je imela Nemčija samo * Hlj in ta je: uničiti aovražno in n tem pregnati sovražim željo do vojne. Okupacija •lažnih mest ln gotovih terlto-B*' je bil vedno le rezultat nem-strategije in nikdar cilj." teni iz iMzMstva. »TERVENOIJA V RUSIJI. | Undon, 12. jun. — Iz K^eva jjj Amsterdam poročajo, da je •ftodovaška armada 13,000 mož del albirake železnice ('ebljabinaka in vpienila J*® j artilerije in drugege oroŽ J Kovjctske čete ao izpraznile ^jibinak in se poartavile v bran od tega meata, toda bile *pwmntrane pri Zlatoustu. tondon, 12. jun. — Iz Moskve P'i*k da bolševiki pričakujejo nmeriiklh železniških zve-"^v, ki imajo priti vaak čaa ln Ngenlziratl make železnice, ^ashington, 12. jun. — GHaaovi ■krveneljl v Huaijl vedno bolj JJ^ajo. K no je gotovo. Ako intervencija, tedaj bo prišla ^amKltj \Vil«onovih principov, ki •*"ani že dva meaeea — namreč, ' n>„ra nuvereniteta rtaikega n a- , foorpij""« J* ostati nedotaknjena. IMplo - rea, kl je v akaplnl Sk irp ?«£• ln 1,nidn,kl v ®fWi«,,nfm Buri jan pravi, da Avitrlja ne mara aneksi j. Amsterdam, 12. jun. — ' Az Rst' v Budapeštl poroča, da je dejal a vst roo grški zunanji minister Bu-rljan v intervjuvu, da on še vedno stoji na svojem mirovnem pro -gram n iz leta 1916, da se namreč dpaeže pogojni mir. Avstrija ne hlepi po aneksijah — je rekel Bu-rijan — če je pa "izravnala ru -tmrnako mejo", da se zavaruje proti bodočim napadom lt .imunske, ni to nobena aneksi ja>iu R« mnnci sami morajo biti zadovolj ni(D". ___ Ameriške vesli. NOVA ZVEZDA SE VIDI NA VZHODU. Chioago, 111. — Nova zvezda, kl je nastala vsled treska dveh ne-beiklh. tele* vzhaja kmalu p« solnčnem zatonu in je ob Jenetih zvečer že visoko na nebu. \ *»kl večer bo vzhajala preje in v dveh tednih jo bomo lahko videli že ob devetih zvečer, v enem me-pecit pa že v mraku, če preje ne "'Nova zvezda je dobila ime Novi orel ln se nahaja v skupini Orla blizo Herpeja. Ako zvečer pogledamo na nel.o proti Severni zvezdi, vidimo ne Uhodu zelo svltlo zveado, ki vojakov, toda jetičidh i0 AaUi ta prtdlog je bil sprejet v koo- manj kot en odstotek. Povedal jt gresu ln zdaj morajo drŽave od-^ »^^»jttt da jih vsak jetleen j glasovati o njem. - Senator Klng iz države Ttai je prohlblcronlat, toda je Izjavil, da ne bo glasoval za donesov predlog, ker omejuje svobodo posameznih dršav V Uniji. vujak, ki ga vrnejo domov is tujine, stane $5,0000, da ga zopet * zdravijo. ŽIVILSKA UPRAVA ZASEOLA MOKO. Slovanska Narodna Ottaauvljeaa k sprtla • 1M4. Pedporna Jednete Iakorp. IT. Je*ija Itor v dr L iUtaelB. KONVENCIJA ' AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE." Chicago, 111. — Vojni delavski odbor bo sedaj rešil spor med cestnoŽeleznifikimi uslužbenci in družbo. Uslužbenci izjavljajo, da njih mezda ne zadostuje za krit-življenskih troškov. Pritožuje-o se tudi, da je družba večkrat vršila obstoječo pogodbo med u-sluŽbencl in družbo. POZIV ZA 9,000 M02. Washington, D. 0. — General Crowdcr je Izdal odredbo, n ka, tero pozlvlje 9,000 belopoltnlh ro- gistrlraneev za posebno vojaško alužbo v armadi. Dodeljeni bodo zrakoplovnemu zboru v armadi ln poslali jih bodo v Vaneouver, Wash., da preskrbe materijal za etala. VOJNI DELAVSKI ODBOR SVA RI CESTNOŽELEZN1S K 1. USLUŽBENCE Washington, D. O. — Vojni de lavskl odbor je posvaril štrejkujo-1 Če cestnoželezniške uslužbence v Sehenectud.vju, kl uoČejo svojega spora predložiti vojnemu delavskemu odboru v poravnavo. Odbor pri|>oroča, da naj rasveljavijo avoj sklep, a katerim škodijo le sebi. ZADNJE VESTI. POLITIKA AMERIKE PROTI RU8IJ1 OSTAMS NE8PREME -1 NJENA. Waahington, D. 0., 12. jun. — Neoficijelno, toda la avtoritativ -nega vira poročajo, da je politika Združenih držav oetala glede oborožene intervencije v Ruaiji nespremenjena. OlJtVNI STAN t IdST-dd SO. I.AWNPALS A VB., ORIGAOO, II.UNUlH. tTTKAVNI ODBOBi PrMMHt«llei Joka Us -S80,tkU«, IU. , I. Pud[»r«daedslk. J. Ur«lkovifl, B. F. D. 4, boa eo, Olrard, Km. IL Padpr«dM<]iiikt J»Uf KuktlJ, 04«» Kwlag Av#., Ho. CkUago, UL Tajnik j .lok« V«rderbar, 1701 So. Uwadsls Ava., Okl«ag«, IU. * BUg«j«lkt Anton J. T«rbev«s, P. O, Bog 1, GUvre, IU. Z«piaatk«ri Joka lfoUk, 400« W. 31.t BI., Okt««ge, IU. NADZORNI ODBBK. Jol» Ambrotiff, bos 801, Oaaoasburg, Pa. Paal B«rg«>r, Til-l.t St., La Balli«. DL P. H. T««ek«r, BT4 Akaay Av«., BookapriagS, Wyo. POROTNIODBBKs Astoa Hr«at, Box 140, C«uion»burg, P«, lo*« B«(ttl«k, bos 438, Huiltkton, I'«. Hu.lolf Plolsrlek, bos 480, PHdgovUI«, Pa. Jakob Mtklftv«!«, L. Bos 8, Wlllock, Pa. 81. Pttrovlok, 14810 BsU Av«., Oolliaveod, O, UBBDNIK PBOBVBTB i Jolo Zavertnik. PREDLOO SENATORJA BO. RAHA ODKLONJEN. Washington, D. 0., 19. jnn. — Senat je s 50 proti 28 glaaovom odklonil predlog senatorja Borah ii države Idaho sa javno razpravo o pogodbah. PRIDOBITEV NA TONAŽI KLJUB NAPADU KOR-ZARJEV Waahington, D. C., 12. jun. — Nemške potapljače ao v primeri s delom, ki je bilo Izvršeno v ladje delnios&t napravile malo Škode i napadom na trgovske ladje tokraj Atlantika. PotopUe eo 20,000 la -dijskih ton, delavei v ladjedelni -cah so pa v tem čaau zgradili 130,-642 ton mrtve ladijske teše. VBHOVNI IDBAVJfTRi r. J. Korn, U D., 0808 Ht. Clair Av«., 01«v«laad, Okla. VBB DENABNB t A DE VB IN STVABI, kl aa ttBojo gl. apravaoga odbora ia B. N. P. J. naj - pollljajo a« analov i JOHN VKBDBRBAB, 2(107—08 B«. UwadaU A v«., Ohlaago, IU. PBITOŽHK Ot.KDR OENBRALNKOA POSLOVANJA Ik po|UJ«jo aa aaslov JOŽE AklBBOitO, bes 801, Osno n«bsrg, Pa. Prltelb« prepirljiv« vMbla«, kl ata Jik rolitt prve U draga laltassa, m polil Jajo a« aaalovi ANTON HRAST, bos 140, Oaaoaabarg, Pa. V8I DOPISI, rntprave, Klaakl, aaaaaaUa Itd. sa •'Presvato'* M pošiljaj« nn nnalov i UBEDNlfiTVO "PBOBVBTB", 8007-88 Bo. Uw»dal« Av«., OkUago, IU. VSE UPBAVNIBKK STVABI, Baroflalaa, oglasi, ea paUljaja aa aaslov i VPBAVNIATVO • PBOBVBTB«', 8007—87 Ba. Lawadalo Ava., Ohlsago, IU. t koraspondanel s tajalltvoas S. Jf. P. J., ar«dalltvom te apvavalltvosa •Prosvot«" ns rabit« laioa aradatkov, aaarv«! napiti I« aaslev, kl J«Aa anv«daa, ako 8«Ht«, da b« vaaka stvar kltro r«isaa. MEHIKANCI UBILI AMERI feKEOA LAJTNANT A; PRA-VIJO, DA JE BILA ZMOTA. Brownsville, Tez. — David J Schalle, lajtnant pri šcst..sjstent zveznem konjeniškem polku, je bil ubit onkraj reke Rio Orandc, ko je naletel na mehiške vojake. Oficir in štirje vojaki no kri-žali reko, da najdejo vtopljeneg.i vojaka, kl je utonil v nedeljo pri vodni postaji v *an B*n!tu, V te-tnfso naleteli na mehiške patru-1 jo, kf je takoj pričela štreljati na Američane ln je ubila lajtnon ta. Mehiški oficir se je oprostil pri ameriškem polkovniku If. 9, ll<» carmi, distrlktnemu poveljniku, da se dogodek odigral vsled zrno-de. _ ŠTIRJE SORODNIKI V BOJU; IDEN MRTEV, DRUOI nemo nsmlšljeno črto do Altalrj-in od tukaj do nove no podobe Irke t« sredi Rimske eeste In če od črto, zadene mo ob fver i Ohioago, IM. — Ati rje nvakl ao ne *1>t\\ radi košček a zemlje, kl no ga podedovali. Prepiru je sledil boj in posledica tega boja Je, Urt je eden mrtev, eden umira, dvs sla pa v zaporu. Frank Kroll Je mrtev; Feliks Kova I ski je »mrtno ranjen In ne bo okrevsl j Andrear Netusskli In Vlneent Sapolskl sta pod kljune- | čem. V boju no jim «10X111 mesarji noši kot orožje. VOJAKI 2ELS KNJIO Od kujižnjlčarja čikaške Javne knjižnice smo dobili pismo, v katerem apelira ua naa, naj pozivamo Slovence, da darujejo knjige za vojaške kujižnlce v ameriških taboriščih in za ameriško artnadr., ki se nahaja v Franciji. Upravitelj Čikaške Javne knjižnice (Public Llbray) poroča, da je omenjene knjižnica, oziroma Čitalnica nabrala v Chicagi 2B0.000 rasnih knjig za armado. Po vnl Ameriki so nabrali čoz tri milijone knjig za vojaške knjižice. Knjižničar poroča, da ao skoro vsa poslane knjigo pisane v angleškem jeziku, daairavno Je v ameriški aradl veliko število vojakov, kl bi ložje in rajše čltall knjige, pisane v materinem Jeziku. Zato se apelira na ljudstvo raz-nih narodnoeti, da pošiljajo knjige, kl ao pisane v Jeziku, kater«-ffa govore, ne najbljlžnjo Javno knjižnico s pripombo, da so k nji ge namVnjene ea vojaške knjižni ca. Čikaške kakor tudi druge Jav ne knjižnice ln čitalnice delujejo sporazumno z vladnimi organi pri nabiranju knjig ra vojake. Ako imate kake slovenske knji ge povestim vsebine, poezije, hu moriatlke in drugih takih knjig, katere lahko žrlvujete iz svoje privatne knjižnice, pošljite Jih javni knjižnici v vašem meatu pripombo, da ao knjige darovane /.a vojak«. Tudi lahko pripomnite dn ao knjige alovenske. V armadi Je precej Slovencev ln Saši roja k l še vedno odhaja jo v armado. Ako se Jim da prilika čltatl slo venske knjige, Jih bo to gotovo veselilo. RAD BI IEVEDIL za mojega brata Kdward Arkotn, doma je la Ulobeljl pri SodraŠcl na Kranjakein. Zadnje plaino sem sprejel od njega ls Harbertoua, O. Uijudno prosim vse cenjene rojake, če kdo vo za njegov naalov, da mi g.i naznani, če bo pe sam og-in* čltal, naj ae prijavi na moj naslov, ker mu Imam poročati ne-kej selo važnega. Frank Arko, P. O. box 253, (lil-bert, Minn. (12-13-14) i. '"Ktonu izvajajo iz razvoja ^kov zadnjega čaaa, da je a-1 gjjška vlada izgubila upanje v ^'ke in da jih ne bo pripo -JJJU Vot vl«4ajočo oblast v Ru -oko ae pojavi v ruakl ^'•'IVI .tranka, kl bo Imela ve 'indstva za aeboj ln kl aprej-» »nai,.rijalnt h nbomfene po-^ l^tl Nemčiji, tedaj ae lahko v armadi ji mdea prikazen. P ton 7 ianija - Polkovnik zborovanj« j «psaa- dl skorej 1 j^Mi Prelakall ao laid •• NA PRODAJ je novo motorno kolo (Motorcy ,de). Model je "Indlan" 1*17 na dve cilindra. Rabljeno aamo dva meseca. Oe katerega veasll kupiti te motorne kolo, naj al ga pride iAOE SE POSLOVODJA. Zadružna prodajalna v Imperial, Pa., želi 'dobiti veščega poelovo-dja, znati mora slovenski in ang-gleški jezik v piuavi lil čltanju>a-«>r tudi v govorjenju. Izurjen mora biti v grocetijski trgovini in vsa i uekoltko tudi v mesarski obrti. Za natančna pojaanila ae Je obr-ulti osebno ali pa pismeno na tajnika Alola Tolarja, P. O. Boz 242, Imperial, Pa. BUDABJB POTBBBUJBMO DIAMOND B8COKBLBSS OOAL OO |«l«riiUkn |»oatn,|n H«.wnrd, Ps., W#al ('O. — Poli nI ura 4 7wvtjr visok la Jtfeffj n«. B«bi|« aa odprt« »vntilka. Rudnik Ja s vko4to«i, vodn ar aamn odleka, auli proalor. Dalo a »troji.m plsfamo po Odo od toni*. , Bidjll dnlftvri Malulijo po Olt.fSt d« 810.00 tinkturi dan, wknt»ri buijli ru daril »aalult |ki 8100.0(1 nn dvs tfdns. Ilolirn atnnovSnjn * M«ktrt*tW> rnavnt (Jeva, doltra vodn In lol<> ao v tam »»*»« u, H«.«rd ln Johiiatowa, Pa. Jalmatosni ju mtalim I« dvnjnrl inlaut vol«Jo ~ fVimavlvnHla, R. B. a»li>vnii>l. Hi Betf*b«ieaio oSrnJ<*ti«> In aa»nak«< rudarjK. Prid »t« takaj ali pilit« s« p«* iaaiillH nn Hui>«rint*udniitn od t DIAMOND BMOKBLBBM OOAL OO. B«vard. Pa a s »a Beveed, __ •U). mi mmu kviri Pa. DELO DOBI rjENATOR JONES EA prohi BICLJO. j Dr. Koler S ' i , )' 'i SLOVENSKI ZDRAVNIK ISS Pesa Ave.. PIlUbBrgh, Pb. JluJilKČ H' 1jTt*i uiSl' rnUkia kalMiil lanKTi WkVii1" aa* lav Vaa Maanl, M »hs^aJa pa v«4m« kmkmf ipinilji. liaa v iVrS^V^STMIS aMlIanja vadn, ••4ravlai • eoMvaaija. Prof. Or. Mullln ZDRAVNIK - SPBOIAUST EA ILOfSMi 411—4th Avenue (sa anon rosni) Pittsburgh, Pa. — Senatov je stavil k Weehlngtoa. D. C. Jonee Iz Kalifornije pohedeUki predlogi d«Ufnl pre dlog, kl p repo valuje Irdel^anje opojnih plječ v Zdrežetilh drže« V*Mnogl aenetorji pravijo, da je mk predlog tndl v vojnem H h pmt1.ws.ven in de j* ds pretijo vpeašnnje peablble jj fe Zato je trebn, da de#a"e nnj- |j pm, aprejmeio kl dovoljuje^ paaklrljo." Slovenec, kl Ima trgovske zmol nosti ln želi vstopiti v boljšo etel ntjšo službo. Cm katerega veeel ta služba naj ae zglaal na ej>odu uradov. Želimo oeel»o, katera šali premeni li avoje delo la tovarne na sunanje sdravo delo. Za poaebne zmožnosti ne uprsšamo. Izučili vas Wiin lu vaa plačali za vaše dejo med Časom, ko ee učite, ampak « i. « f. ,Čas aa učenja je samo tri tedne aem ogledati prt John Koaar, «Vrarnwn0 w\ (r| do pet otwb| one noe Loeatlon, Ollbert, Mina., P. O.U m0ršj0 Wlj 2H do 40 let ate Boz SSS. M |„ olenjene, Zulaaile ae prt (leo. A. Sprlngerju, ILnirn 2. Krnit b pleld Ht., Pittsburgh, Pa. NAPRBDBK "Prosveta" piše sa blagostanje IJndat va Ako ae strinjaš a njeni-ml Idejami, podpiraj trgovee, kl oglašajo v pre« vet I. — V zalogi Imam vae aa vaakdanje potrrfA«! ne po amernl ^nl. _ ANTON SORNIK, Pa. Mali domači zdravnik po naukih In Izkušnjah župnika Knelppa. Prepo-trebna knjiga ga vsakega kdor al iell ohraniti ali pridobiti zdravje; ebeega 04 atrani kl etane 26 centov. Naroča sa pri: MATH. PRZDIR, f. O. 8m teti, Hmm 7ari* Y. Start la iskala«i ndravalk, s M lata« fraka«. Zdravi aapalaa ta klHo vaa ba laaal, piala, leUdM, »Mati, tr«aaja, r.arv»t«oat, krvaa balanni. kakav tndi 4ra#a UU««I molkik Osdrnvl vaak« M—m katar« jr—s«— v av«Ja arttr ba. Uporablja eaJMJa avr«*paka, a»*ri Iga «a aatalik daW »*mU a4ra»tia. Bi« ka aaaa. B«av«| Waapls*n« Ta*a« pr« gUd r*T>lBa«B )*mUm. Prt mmmi m adr«rt vrtika Atavlle BUvaa«av, Drad«a «ra ad f. U • e««*«r, a Ijak mmm ad 10 da B pfaldna. VSAK ' (Nadaljevanja.) Ali greš a Ne kx>j ee, uj nOja nihče ne posne~" -Čoln ne zaziblje, vode pljaekne — ali ni... Aaaah! kako naj grem ca iebej, kako naj ato-nem, če pe ni globočine, če je voda komaj do ko- 4'Mart in, kaj ti je t — Tako atokaš ia suvaš, o k rop sebe — ali ar bolan t" Martin ne zdrami ia ▼ aobi ja tema. "Ah, te proklete aonjel Znorel bom, ako ae krnaiu ne zdani." . Njegove oči strme v t mino, ki je zopet oživela. Slike ao ae podile kakor tolpa divjih zveri, ki ae zakade v dir za bele«« plenom--kakor .'•eta besnih in polnagih Indijancev, ki drve in končno zaplešejo v kolu okrog onemogle žr-tve. . • Bila je dolga, dolga in mučna noi. Ko je Martin odprl nabrekle oči, je bilo aoln-ee le visoko na nebu. Naglo ae upre, da bi vstal, loda njegovi udje so bili kakor privezani Začudi se, kako je vendar mogel apati tolika čaaa, a v drugem hipu se mu zdi bedasto, da ae sploh čudi. Kaj pa je z njim t Ali ai ui ielel noči, ko jo sijalo solnee? Vrata se potihoma odpro in v aobo atopi Margeta. "Čaa je, da vstane* Martin, ako hočeš iti v Chicago k zdravniku, kakor ti je naročeno." Martin jo grozeče pogleda in ae strese. "Oh, da; k zdravniku. Proklete sanje!" "Ti si bolan, Martin." "Jai? — Kdo — kdo ti je pa povedali . . Pa kaj govorim! Dete jo boljše, ne!" "Dete ni nič boljše; — ampak ti aa vedeš tako čudno, neizrečeno čudno." Rožnik se vgrizne v uatnieo. Kaj mu to pripoveduje f Bt! je lep, aolnčen dan in Martin ae je nekoliko umiril, ko je sedel na vlak, ki je odropo-tal s njim proti Chieagu. Za trenotek je bil reaig-niran: naj pride, kar pride. Ali ko se je čez dobro uro ustavil vlak na velikem kolodvoru, je Msrtina zopet obšla nervoznost. Z ruto si je brisal potno čelo, in čimbolj ae je bližal kliniki, tem-aolj so ae mu treale noge. Počasi je prekoračil široke stopnice in težavo je stopal do elevetra, ki ga je dvignil v drugo nadstropje. Čakalnica je bila zopet polna ljudi in Martina je zazeblo v prsih, ko ae je ozrl po njih. Bili ao aifilitikl. . . Ko je končno prišla vrsta na njega, bi bil najrajši obaedel v čakalnici. Zdelo ae mu je, da ga kličejo pod vialiee. Skoraj stemnilo se mu je pred očmi in mehanično ao ga neele noge v pisarno k profeeorju-špecialistu, kakor da ga vlečejo na vrvi. Zdravnik a polno, črno brado in ledenega pogleda vzame izkaznico U. Martinove roke in jo položi na mizo. Martin ae nehote apomni na pri-jaaen in smehljajoči obraz doktorja Berringn. Zakaj ae je on Uko amehljal, ko je prišel k njemu — in zakaj je U Uko mrzel in oduren kot ram hodobeef. . . Profesor sname ščipalnik in zapiči vanj avoje mrke oči. "Martin Rožnik, vašo kri smo pregledali ln našli v nji kal aifiliatične bolezni VI ste bolni in otrok je od vaa podedoval ravno to bolezen." Martin ga pogleda z Izbuljenimi očmi ln glava mo omahne. "Rekli — rekli ao ml, da aem zdrav — - zjirav —" "Kdor je tako rekel, je lagal. Zdravniki, kl ao vas zdravili, ao aleparjl. Preverili so vaa! Sifilis, ko je enkrat v drugem itadiju, se ne prežene v treh meacih; pravilno zdravljenje mora : rs jati od enega do treh let. Vaša bolezen se je potuhnila ln navidez ste zdravi, ali nihče ne ve, kdaj zopet Izbruhne z vso silo." Zdravnik je govoril mimo, toda reano, kakor da gre za življenje aH smrt. Kožnik ga gleda ln začuti neko mrzlo zono » pleči. "Morda je in morda ni. Sicer pa ne bo dolgo živel." Profesor nnpiše recepi in Izroči Martinu rrkoč, ds naj > prsša ra zdravila v klinični lekarni, kjer jib dobi brezplačno. Martin vzame listek, toda njegova glava nl \edela, kaj drls roka Sam ni vedel, kako je prekoračil čakalnleo in prišel na ulico. 7.s leksr-no se še smenil nl. Kekor omamljen je tavsl po mesta in ar ralrtaval v ljudi, ki so drveli mitno njega aemlntja. Marsikdo ae je otrl ta njim. Preverjen I--Zanesel aa je na ljudi, ki ao ^ mu b li prijatelji in svetovalci in od katerih je pričakoval pomoči; zaupal jo tistim, ki ao se mu sladkali in atu jamčili adravje in na njihove beaede je zidal avojo bodočnost. Bila je laž — lepa lat, k* je zvabila njegovo ieno v Ameriko in mu agradiU teaspel a reče, v katerem je apal in ea-njal nekaj čaaa. . . Laž je bila, s katero so pokrili strašno resnico in ga zazibali v omotico, da je lahka ležal v bUtu in aanjal, da leži na rožicah Vsi lepo zasnovani načrti, vae lepe misli — vaa ponosna stavba srečne bodočnosti v krogu družine je treščiU ob tla in ae razkadila v nič. .. Namesto nje je pa vstsls pred njegovimi očmi črna slika ia nedavne pretekloeti, katero je bil Že davno vrgel od sebe, uničil njen aled in izbriaal spomin na njo;---vstala je alika, oživela z vsemi svojimi grozotami in se naaelila na razva-•Inak njegovo raabiu sreče. Njegova ranjena duša je poletela nazaj v rudarsko naselbino, kjer so zopet oiivele — kakor zakleti duhovi — priče Martinove propaeti, John Muc, Narodna gostilna, Marička. Lake Wiew, — prvi aimptom bolezni, muke in ponižanje, mazaška zdravila, vla-čuge, pogrezanje v propaloat — — strašna alika, ki bi moraU biti ie davno pokopana in pozabljena. Preverjen, ogoljufan, boUn in — uničen! ' Zdaj ao mu vzeli vae in praznih rok ae vrača domov k. leni. Praznih rok in z boleznijo, ki bo njegov — grob. Preverili ao ga za zdravje, preva-rili za težko prialužen denar, ogoljufali ao njegovo ženo in uničili njegovo dete, še preden je bilo rojeno . . . Njegovo dete je solistično kakor on in ne bo dolgo živelo. Tako je rekel zdravnik. Kaj pa zdaj? V svojih nepopisnih duševnih mukah, ki so mu podile kri v glavo in ki ao mu hotele raznesti sree, je Martin iakal odgovora na vprašanje: Kaj bo zdaj? — Ali naj pove ženi? Mar naj ji odkrije reanieo, katero je tako spretno tajil doslej? --Kaj naj odgovori, ko ga Margeta vpraša: "Martin, kaj je otroku? Kaj je rekel zdravnik?" Kdo mu naj evetuje odgovor na to vprašanje, kdo — njemu, preverjenemu, zavrženemu?. . . Bila je že noč, ko je Margeta sedelo pri oknu in gledala na ulico, po kateri je imel priti Martin. Na tleh se je igral Martinek in vnje-nem naročju je počival otrok, poln mozoljev. Ženo je hudo skrbelo. Kaj je s soprogom, da ga ni toligo časa? Že davno bi moral biti doma. Zrla je na ulico in željno motrila vsakega moškega, ki ae je prikazal na oglu v svitu električne luči, toda njega nl bilo. Ure so tekle in približala se je polnoči, toda Margeta je še vedno čakaU. Napol omamljena vstaue od okna in ae opoteče proti spalnici, Slo je že proti jutru, ko je zatisnila objokane oči.'' Vzbudilo jo je ropotanje vozov na ulici. Z veliko težavo je dvignila trudno glavo ln pogledala sraven sebe. Martina še ni bilo. Kaj se je zgodilo? Margareta plane pokonci, zavije dete v ruto, pograbi sUrejšega otroka za "Oko in odhiti v bližnjo ulico, kjer so stanovali Slovenei, Martinovi prijatelji. Rojaki ao se začudili in obenetn prestrašili, ko so slišali iz ust obu-pane žene, da ni Rožnika še od prejšnjega dneva domov, del je v Chicago k zdravniku zaradi čudne otrokove bolezni in od tedaj se ni povrnil, daairavno bi moral biti doma že ob štirih popoldne ; vlak vozi vsako uro. Nikdar še ni izosUl všo noč od doma ln bati se je, da se mu je kaj pripetilo. Vrhotega je bil zadnja dva dneva tako ču,-den, da ga ni mogla razumeti. O Bog, da bi le ne bilo kakšne nesreče! "Morda ni nič hudega", jo tolaži sosed. "Martin se je kje zamudil. Morda je dobil znanca, ki ga je povabil k sebi na dom in ker ni hotel ponoči iakati vlaka, je prenočil v prijateljevi hiši. To ae je že meni pripetilo, ko sem bil v Chieagu." Margeta ni mogla verjeti Prvič ji ni Martin nikoli povedal, da ima kakšnega prijatelja v Chieagu in drugič je obljubil, da se vrne od zdravnika naravnost domov, ker je v skrbeh zaradi bolnega otroka. Vendar ae je pa dala lena toliko pregovoriti, da počaka do poldne. Za vaak slučaj, oko je Martin prenočil pri komurkoli, ae mora vrniti do tega časa. Toda Martina ni bilo. Uboga žena je hotela znoretl Kam se naj obrne, kam naj gre? Zopet je šla k rojakom, kjer ae je onemogla zgrudila na stol. Moških še ni bilo ia tovarno, in ženake, ki so bile ssme doma, jI niao mogle pomagati; tolažile ao Margeto ln sdihovale a njo vred, oti*oei .-o pa jokali v mešanem zboru. e e e Na Chieago je legel večerni mrak in na miri-jsde luči in lučlc je zamigljalo po ulicah, na gis-davnih napiaih tvrdk, skoai okna velikih hotelov nI kavarn ter v širokih polkrogih nad vbodi gledališč Vlažna megla, ki je viaela nad mestom, je zavila morje luči kakor a pajčolanom in obledela njih svit; le kolosalni napisi,, kaUre je mehanizem razsvetljeval s enakomernim vllganjem iu ugašunjem električnih ohločnie mešane barve, so kljubovalno prodirali skoai aavoao megle in vsak čas motili človeka, ki aa ne zanima za reklame. Ix bližine je prihajal neprijeten voni po aajah in dimu, ki ae je valil ia težko aopeč^h lokomotiv na tirih železnice llllnoia Central. Z jeaera je pa bilo slišati hripavo tuljenje parnikov. Neroman-tlčna alika kraja, kl M bU lakko lep, da ga niao pokvarili ozkosrčni ljudje. Na klopi oh širokem hodniku tik promenado na obrežju jezera je sedel Martin Rožnik in ravnodušno zrl na bleščeča okna nebotlčnega poslopja, na drugI strani ulice. Zdelo ae mu je, da bta II vanj sto in sto plamenenečih oči, ki se hočejo zspičitl v njegovo ranjeno dtišo, ali on ae nl zganil. Ni ae brigal, kaj se godi okrog njega In še na miael mu nl prišlo, zakaj sedi tam. O, da — bo-UI je aam pred seboj in bil je truden, zato ae jo hotel odpočil I, (Daljo sledi). Kralfiea Dagmar. Nadaljevanja. Vnelo ae je strašno klanje. . . Bodrei ao ae branili, a čimur ji (do mogel. . . Žene ao svoje sovrage celo gri zle. . • Toda že je bila tukaj pomoč. Gospod Strange je prišel na bojišče še pred večerom. . . Na njegovi atrani je bil mož v temnem jeklenem oklepu. Danei so se vrgli na Nemee z neodoljivo silo. . , Sicer so bili utrujeni od eelod nevnega pohoda, mnogim ae je tudi konj zgrudil na tla; toda že prvi napad je apravil čete nemških grofov v nered. . . Mož v temni opravi je zdaj tu, zdaj Um, in videti je bilo, kako je njegov meč zopet in zopet raz-klal jezdeca od gUve do nog in se zaril še v konja. Neznani vitez je poznal grofe po barvah in vaelej nameril na plapolajočo perjenico, ki je nato Ukoj izginila med aovražnimi vrstami. . . Pod tujim vitezom se je zgru dil žc tretji konj, toda še ga je bi lo videti med bojevniki. Dancem je ukazoval vedno tja, kjer ao se sovražne vrate pričele tanjšati In predno je zašlo aolnee, so bili nemški grofje grozno poraženi. . . Cvetje porenakega vitežtva je ležalo tukaj pokošeno. Ko ao udarili na kmeUke množice, ae jim m niti v sanjah zazdelo, da bodo do večera aami poginili na ti zemlji namočeni s potoki nedolžne krvi Toda zmaga je bila plačana preveč — preveč drago. . . Očetu Dobrogoatu so se izvija-lil na gričku poslednji zdihljaji Nekoliko ranjenih starejšin se je priplazilo k njemu. Pod križem, kaUrega je atiaka v svojih rokah, kakor bi ae hoU ž njim mirovati predNemci, je le-žal ubit mož, žrec, ki je bil onidan v gradu Sterenfridovem. . Križ Križ ga je pobil na tla in ga onesvestil, in sami Nemci, kaUrim je pokazal pot v avojo laatno domovino, ao ga nbili ter mu najpra vičnejše poplačali njegovo delo. Vitea v Umni železni opravi je naenkrat obstal. Njegovo nalič je je bilo sicer še vedno spuščeno, a oči so mu ekozi majhne luknjice vendar videle popolnoma dobro. ViUz se je hitro sklonil, od grail očetu Dobrogostu z čela in z dela obraza pepelnaU lase, pri v-zdignil mu glavo in mu nepremično gledal v obličje, na kaUrem je bilo že poznati prvi Moranin poljub. "Očč Dobrogoat. . Ali me sli-šiš, plemeniti starček?" Vitez v Umni, železni opravi je govoril najgladkejao češčino. "Vsaj za nekaj trenotkov od pri oči. . . Oče Dobrogoat!" "Ali me nekdo kliče?" Stari duhovnik je šepeta je zgo-voril to vprššanje in ree odprl oči. Toda bile so skaljene, zdelo se je, da so jih zaatrli smrtni mrako-vi. . . "Rojak, oče Dobrogoat, te je maščeval nad aovragi." "Moj rojak. . ; Oče Dobrogoat je globoko vz-dihnil. "Iz Češkega. . . moj rojak. PoalaU ge je Draguška. ..Nikdar več je ne bom videl. . . Moje delo je končano, toda negotovo. . .negotovo. . . In sa menoj ni nikogar, ki bi ae poprijel mojega de-U. • . čisto nikogar.2rtvoval sem vae. . . tudi avoje življenje. .Moj Bog — in vendar — je delo negotovo. . . Ali je ree usojeno, da v teh krajUi vtihnejo slovanski gl*. sovi? . . . Puščavo vidim. . strašno puščavo — in ti v puščavi grob poleg groba. . .Zakaj nas tako tepeš, o moj Bog. . Tam iii se nas. . . odpusti . . .odpusti vsem . . .Ti si Čeh. . . ti si rojak. . dober ain avoje domovine. . .vsem neai od mene poadrave. • . tudi nji. . ." i Oče Dobrogoat je govoril bolj in bolj tiho; njegove oči se še vedno niao zjasnile. Vea čaa ao bile saatrte a Uko čudno meglo. . St*. roste so klečali okoli njega, roke ao Imeli aklenjene, na uatnicah molitev In na čelih kri. . . Sem ao ae priplazile tudi lene in nepobi-tl otroci, In nato se je razlegalo po bojišču plakanje, pri katerem elje moral t odi ms pod Strange, dasi ai je selo nriaadeval, da M ae premagal, stisniti ustnice Ia spustiti nallčje. da bi mu ne opazili eelss v očeh. . . "Oče Dobrogoat. , .Ti ai daroval za nas svoje življenje. . .kakor nekdaj Križani, kaUrega ai naa učil spoznavati Kako ti U poplačamo. • .TI ai žrtvoval samega sebe. . . Kako ti to povrnemo? Goepod Strange tega prizora v pričetku ni mogel razumeti. . . dele ko ao otrli aeaedeno kri z >obrogoatovih lic, je spoznal, da jo U oni duhovnik, ki je poročil njegovega kralja in kraljico. Naenkrat mu je prišla v glavo Čudna miael, obrnil se je k tujemu vitezu in spregovoril z najprijaznejšim glaaom: "Ti ai Čeh! — Ti ai rojak naše avitle kraljice, .t" "Sem; toda pri tvoji čaa t i te proaim, zamolči za aedaj, od kod prihajam. . ." Obljubljam ti!. . . A dovoli, da naznanim kralju, da je zasluga današnjega dne tvoja. . ." "Kakor hočeš, gospod Stran ge!" "Aj Um prihaja Niklotovič Estrichson. . ." "Knez Jitrenec!". . . so zaše-petali staroste in si otirali a čel krvave kaplje. Niklotovič je prihajal z maloštevilnim spremstvom.!. . "Naj živi naš knez. . . Naj mnoga leta vlada z danskim kraljem bodrski deželi!. Staroete so mahali a čapkami prihajajočemu v pozdrav, kar najudanejše ao mogli. Tndi ženam, ki ao ubežale nemškemu jeklu, ao se oči jaanile in lica rde-čila. Toda kakor bi vsi nekaj pogrešali na *njegovi strani, morebiti Jit ruško. . . Vedno so ju videli skupaj in vedno so ju vabili pod avoje krove If&r najprijaznejše so^mogli, Kako bi vsi radoatno pozdravili njegovo aoprogo. . Toda Jitrenec je bil nekako bled, o-sivel kakor po dihu Morene, niti dolga ježa mu ni razvnela krvi. Morebiti ao mu Nemei ugrabili soprogo, morebiti jo odvedli v suženjstvo, morebiti jo oskrunili in nato ubili. . . Jitrenec se je molče zahvaljeval ranjencem, molče atianil kraljevskemu poveljniku deanico in se molče oziral po bojišču z obličjem, po kaUrem ae je razlila ledena ravnodušnoat. . . "Nemci so zmagani, loda naše žrtve znatne. . .Tu je oče Dobrogoat. . .pravi ftpoatol tvoje dru ge domovine. . ." Jitrenec se je zopet molče sklonil in vroče poljubil starega mola na mrzlo čelo. . . "Moje delo je negotovo. . . negotovo. . . Večni, usmiljeni, pri vični Bog. . ." Oče Dobrogoat je govoril že samo šepetaje; za trenoUk se je prebudil iz smrtnih mrakov. "Jas je dokončam —- jaz oče Dobrogoat. . "Kdo ai?" "Ta, kaUrega zakonako zvezo ai blagoslovili pred leti v vaški cerkvici na obrežju vzhodnega morja. . . Jaz dokončam tvoje dolo, v U bo ti zavezujem z neomah-Ijivo obljubo. . ." "Vai prihajate k meni, katere aem poznal, katere aem ljubil. . . samo dve duši manjkate: Jitrušči-na in Draguščina. .Kje aU dragi, ljubi duši. . .Ena jo srečna, v najvišji meri arečna. . . Proslav-Ijajo jo milijoni. . . spominjali m je bodo na vekov veke. . . In druga. . .Moj Bog, kaj vidim — kaj vidim — kaj vidimo. . . Dobri ljudje! — Kaj je to pred mojimi očmi!" Oče Dobrogoat ai je prizadeval da bi vaUl. Oče Dobrogoat al je priscšdeval, da bi vaUl. Tuji viUz v Umni opravi in Jitrenec ata mu pomagala. . . "Grozna prikaaen. .. Je še izginila. Oče Dobrogoat ai je globoko oddahnil; njegove oči so se odprle, razjasnile in ae ozrle naokoli. . . Na sapadnem obzorju ao ae po-alednjič posvetile progo oolnčnlh žarkov In naU hitro druga sa drugo pobledele. . . * "Videl oem leno, kateri pravi-jo na aeveru morska lena. . . bila je Uko popolnoma podobna o-nemu Uh ljubih bitij. . . Plazila aa jo proti Ringatedu. . ." "Moja dobra draga lena!" Jitrenee ao je s obema rokama zgrabil za glavo In kriknil, da ao konji proatrašena zarezgeUli. . . "Samo moje delo dokončaj. - • in Bo« ti U blagoslovil'1 Oče Dobrogoat je utihnil na roko. . . Okoli se jp razproatlrla pol-pregledns Uma. ČeU so preplašeno molčale. Na M jim jO nrikaJaU JlUamaava soproga in morska Žena ki proti Ringatedu. Samo ie to jih obvaruje nebo. •, Na i rem obrežju se ji priljubi ii od tod potem ne mara ia ne ra. ^ t Danci, ki so obvezovali rani rem težke rane, niao vee vide' Plameni bakel so raz* v iti kraj z medlo svitlobo. . Gospod Strange je k tihim , «om dajal vojaki ukaze \J ga dobro razumeli, in rogovi bili nepotrebni. . . . Danci so odšli na bližnje čevje in se vUborili. . . Očeta Dobrogosta pokop] jutri . . ' Pri njem je stal na straži tez rojak v jekleni opravi, kj re blesk je bilo v svitu 'bal mogoče videti daleč naokoli Meč, ob katerega se je opiral je vsak trenotek zarival kejše v zemljo. NikloUvec je podpiral glav roko, in na ustnicah je imel presUno beaede: "Moja d pridela, in delujmo na to, da bo» tet aad vaa povoljen. Bodiam ojl ia vapodbujajmo ae atem, da J» Selo plemenito in da ho sa*e b ime odvisno od naiega v.pekS.B Ceajeae rojake prosim, da * t* v I jo, da bodo mogli denar m Je val ne znamke izroditi avoji« alkom saj do 29. junija. P« nafrtu M-eravamo obdrlav.t. M ju sija velik ahod v Kras)*«"! akem Domu la aa ta daa ae M* kapile ia rasdelile zasmke je bilo do tedaj Mtfprod«'«1. ^ •hoda sa bodo »s posa«je Znamke v tem mesees ft«* delim bodo v Wtu M* ^-s NiMe .e mare kapitl vil k«< « » snamk. Vask patHjoti*»l kupil prav gotovo ve* aege ko, i. sicer, jrrii ast*, *« g.,, svoji aovl j* deaar, katerega aaleilv •V"! teralaa znamke, aajrin^ V nad t, da bo vaaki dobro atvar ia »ele* K* H^ kom najboljši rspeh, bilj** * P jattfatm poadrar— aa Slovenska A-erika-* ^^ ^ AVtOS ZBA*«*