Učiteljišcni vestnik. Učiteljske stanoTske organizacije. Referat 8 slovenskega vsea6iteljišenega abit. sestanka v Ljubljani 1. 1909. Premotriti hočem sedaj učiteljske organizacije, pregledati njih ustroj in pogledati, y koliko odgovarjajo zahtevam današnjega časa. Ne born govoril tu o eui organizaciji, temveč o obeh glavnih organizacijah ufiteljstva na Slovenskem. To sta: BSlomškova Zveza" in BZaveza avstrijskih jugoslovauskih učiteljskih društev". Obe si hočemo ogledati natančno; jaz z ozirom na načela in delokrog, tovariš, ki pride za menoj, pa z ozirom na njih ustroj. Preden pridem do vspga, naj omenim nekoliko o obsegu omenjenih BZyez". Prvič moram konštatirati, da je BZaveza jug. učit. društev" zgodovinsko starejša in bolj razširjena med učitelj8tvom kakor BSlora. zy.u. Drugič pa moram poudarjati, da je delokrog BZaveze jug. učit. društev" večji, in so sadovi nje delovanja številnejši in večji od onih BSlom. zy." Prepričali se pa boste o tem lahko sami pozneje, ko bom govoril o delokrogu obeh BZvez". Da že sedaj podprem to nekoliko s številkami, mi dovolite malo priraero. Po zadnjem zboru šteje nZav. jug. učit. društev" 1919 članov, ki so u Ł i t e 1 j i , in združuje v sebi 34 učiteljskih društev, in sicer 13 s Kraujske, 16 8 Štajerske ia 5 s Prinaorske. — BSlom. zv." šteje po najzadaejši izjavi 161 članov. V sebi združuje 4 učiteljska društva, in sicer na Kranjskem. Toliko o obsegu obeh organizacij — sodbi se odrekam popoluoma. Sedaj pa načela teb organizacij! Vsaka orgaaizacija ima svoja načela. vsaka iraa svoj smoter, vsaka iraa svojo taktiko, svoje postopauje pri dosegi teb smotrov. — Bistvo vsake orgauizacije je načelo, ouo je fiiktor, ki nas deli, ki uas združuje v dve skupiui. Naše učitetjstvo pa ne upošteva teh faktorjev; Daše učiteljsUo ne pozoa načel, ne pozua smotrov teh orgauizacij in to je, kar je najžalostnejše v naših vrstah. Ni tu bistvo dvoje organizacij, temveč dvoje bistev orgauizacij, to je, dyoje si nasprotujučih načel. .Načela so ouo, kar nas loči in načela obfuem tudi ono, kar nas združuje. Prvo je kulturi prijazuo, napreduo načelo ia drugo kulturi neprijazao, nasprotujoče uačelo — BZaveza jug. učit. društev" je napredua z duhom dauašnj^ga časa. Ooa stremi za vsemi temi načeli, ki sem jih omenjal v uvodu. — Ona bije boj dveb. si uasprotujočib svetovnih naziranj, ona bije boj širše uacioualne ideje, ona bije oni realni boj za obstanek, bije boj stauovskih interesov v materialnem in fortnaluem oziru. BZaveza jug. učit. društev" tudi oi vezana na pohtiški program te ali one stranke. Ooa oficialno ne pripada nobeni strauki, kar je edino dobro in pravo delo učiteljstva. Prosto iri nevezano se labko bojuje za svoja nacela in za povzdigo šolstva. Nje pot ui popolnoma nič vezana na pota kake stranke. Omika in kultura je nje Dajvišje načelo. BSlom. zv." ima temu nasprotno načelo. Ona se bojuje za napreduemu načelu in kulturi nasprotujoče pfetovno naziranje. Nje nacionalni boj je vezan, in sicer vezan kolikortoliko na načela klerikalizma — Šolsivo in moderni svetovni nazor zahte?a znanja, ki ga pa klerikalni svetovni nazor popolnoma zametuje. — Nacionalna ideja klerikalizma se pa zrcali najbolj f tera, da izkuša klerikalizem ukoreoiniti svojo moč pri vseh narodnostih in da je njega glavni smoter, združiti vso politiško moč človeštva v rokah duhovske aristokracije. BSlom. zv." je torej grešila proti šolstvu samemu, ona je pripozna'a ona konservativna, starokopitna načela klenkalizma in je s tm zavrgla znanost, ki jo šolstvo neobhodno potrebuje in jo zahteva. Kako naj se druži šolstvo s klerikalizmom, ko klerikalizem kulturo tlači. šolstvojopa hoče povzdigniti. Ne da je to učiteljstvo sprejelo samo svojim smotrora nasprotujoča načela, ono se je tudi uficialuo priklopilo klerikalni strauki in se smatra nje dt-lora. Torej tudi politiško se je dalo oficialno ukleniti. Zato tudi v šolskih vprašan|ih ne more svobodno presojati, ker ima tudi tu odločilno besedo klerikalizem. Torej ne samo načelno nasprotno odvisne, temveč tudi politiško odvisne se je dalo uapraviti to učiteljstvo. Večina našpga učiteljstva prestopa iz organizacije y organizacijo in se ne zaveda pri tem, da ta prestop ni samo formaluost, temveč da s tern prestopom pripoznava tudi nasprotna načela, da — v mnogih s-lučajih ona načela ki se z njirai niti ne strinja. Pa kako naj se zaveda, ko vidi v organizaciji samo dvoje skupin Ijudi, a De vidi one vezi, ki veže ysako teh skupin — ne vidi načel, ki ločijo te skupioe. Jasna so nam načela organizaeij, in kdor se zaveda teh načel, je politiško in stanovsko zaveden, ima o ysem svoje naziranje in prepričauje. Ta ne bo veternjak in koristolovec, ki prestopa iz organizacije v organizacijo, gledoč le na slučajne koristi, sodeč organizacijo le po slučajih značajev nje voditeljev ali le po slučaju nje moči. — Oa ne bo prestopal, da bi se pri tem ne oziral na bistvo orgauizacij, na njena načela. Popolna politiška in kulturna nezrelost se oam kaže vsepovsod. Vse plava le na površju, vse se oprijemlje le površja, vse pričakuje tuje pomoči, nib6e pa ue sega po jedru, nihče se ne ozira na jedro, na načela, za katera se bojujemo. Nihče se ne zraeni za načela, ki nas ločijo. Vsakdo ve, da je uekaj med narai, kar nas loči, a ne ve, kaj je ouo, ker se tega ne zaveda, on tega ne pozua, ker ne pozna naeel organizacij. On ni politiško in kulturno in ne stanovsko zavzet. — Pred seboj vidi le konkretne slučaje, ki se bojujejo, a ne vidi abstraktnih načel, za katera se bojujemo. Tako se izgube naeela med slučaji in bije se potem boj — ne za načela — ampak za slučaje. — Taj boj se je bil do sedaj. Glejmo, da se ne bo več! (Konee.)