Za poduk in kratek čas. Zakaj ne obhajaino velikenoCi (vuzma) vselej eden in tisti dan? J. M. St. Nekateri cerkveni prazniki se obhajajo vsako leto tisti dan. Na primer božič je vselej 25. decembra. Drugi prazniki so pa pregibni n. pr. križevo, dubovo ali binkošte. Letos obhajamo ta poslednja 2 praznika precej rano. Zakaj ? Zato, ker je bila velikanoč rano nastavljena. Po velikinoči se ravnajo drugi pregibni prazniki. Zakaj pa velikono5 ne praznujemo vsako leto ob enem in tistem dnevu, to prašanje hočemo tukaj kratko pojasniti ? Prvi so velikonoč obbajali Judi. Bogjimje po Mozesu ukazal, vsako leto prazniški in hvaležno ponavljati spomin na veliko milost, po kateri se je izraelskim prvorojencem v Egiptu prizaneslo in vse ljudstvo otelo egipčanske sužnosti. Praša se zdaj najprvlje, kedaj so Judi obhajali velikonoč ? Tukaj imaino pred vsem vedeti, da je pri Judib leto tudi štelo 12 mesencev. Vendar njih mesenci bili so nekoliko krajši od naših. Ra5unili so namree svoje mesence od mlaja do mlaja. Toda mesenc ne potrebuje od mlaja do mlaja 30 ali 31 dni. On obbodi svojo pot okoli zemlje in okoli svoje lastne osi ter stori zaporedom: mlaj, prvi krajec, šip in poslednji krajec, že v 27 dnevib, 7 urah in 43 minutah. Tedaj judovski mesenci bili so mnogo krajši od naših meseneev, ki štejejo po 30—31 dni. Na dalje Judi svojega leta niso začeli z januarjem, kakor mi, ampak z mesencem, ki so mu pravili: nizan. Ta mesenc obsega prilično drugo polovico nasega marca in prvo aprila. Zdaj pa je Judom bilo ukazano po Mozesovi postavi, velikonoč obhajati 14. dan nizana. Na ta dan so jedii velikonočno jagnje. Iz tega pa sledi 1. da je 14. dan nizana bil vselej lunin šip; kajti 1. dan nizana bil je mlaj. 2. da 14. nizan ni zainogel vsako leto biti eden in tisti dan v tednu. Kristus je s svojimi učenci velikonoeno jagnje jedel 14. nizana in pri tej priliki postavil sv. Rešnje Telo. Takrat je bil 14. nizan v 5etrtek. Tedaj je Gospod 15. nizana in sicer v petek na križu umrl in 17. nizana v nedeljo od mrtvih vstal. Mimogrede omenimo, da zavolj šipa ni misliti, da bi solnce pri smrti Zveličarjevi bilo otemnelo na naturni na5in. Kajti solnce ne mrkne nikoli ob luninem sipu, ampak vselej v mlaju. Otemnenje solnca pri smrti Sina božjega bilo je — prari čudež. Občni cerkveni zbor v mestu Niceji 1. 325. je Kristjanom prepovedal, velikonoS z Judi vred obbajati 14. nizana, ampak ukazal njim je, vuzem praznovati s 1 e d e 5 o nedeljo. To velja še današuji čas. No, in katera nedelja je to? Vselej prva nedelja ob luninera šipu po 21. marcu ali spomladanskem enakonočišču, (t. j. kedar sta no5 in dan enako dolga). Letos je prvi šip po 21. marcu bil že 22. marca. Zato smo imeli prvo nedeljo ob prvem šipu po enakono5ia5u: 28. marca letos veliko noč. Je li mogoče velikonoč nastaviti se bolj rano, kakor letos^? Da, to je mogoče. Leta 1913. bo velikanoč 23. marca. Mislimo si, da je letos 22. dan marca v soboto. Po tem takem bi bili imeli že 23. marca velikonoč. Kedaj se pa nastavi velikanoč najbolj pozno? Takrat, kedar je 21. marca lunin šip in ob enem tudi nedelja. Ta nedelja se nikoli ne vzame za velikonoč. MarveS temu sledeči šip in njegova nedelja velja za velikonoS. Tukaj je zdaj mogoče, da je lunin šip še komaj 18. aprila; in če je na dan 18. aprila nedelja, potem ni ta, ampak prihodna: velikonočna nedelja, t. j. na dan sv. Marka 25. aprila. Kaj takega se le malokedaj zgodi. Zato je nastal latinski pregovor: quando Marcus Pascba dabit, Totus mundus vae clamabit, t. j. kedar svet Marko mzein daja; Ves svet gorje navdaja. Tako bo leta 1886. Pred 23. marcem in za 25. aprilom ni in ne more nikoli biti velikanoS. Prilično utegnemo še večkrat spregovoriti o krš5anski pratiki! *) Lnč krščanstva pri panonskih Slovencih. (Spisal Jak. Goniilšak.) IV. Po Privinovi smrti prevzame vladarstvo pokojnega enako pobožen, moder in pogumen sin Kocel. Pospeševal je razvitek krščanstva v deželi, kakor on; olepšal in postavil je mnogo bia božjih. Glasovita med temi postala je poznej cerkva sv. Mihaela v Vešprimu, kjer je dandanes škofovska stolica. Tudi k njemu dohajal je Luipramov naslednik v vladikovini solnograški: Adalvin. Leta 865. praznoval je sveti boži5 v Salavaru, (imenovanem tudi Blatnem gradu) vpri5o velikega števila duhovenstva in ljudstva. Tudi je pridigoval, birmoval in posvetil po deželi nektere cerkve. Vse, kar je bilo pripovedovano dozdaj o pokristjanjenju Slovencev, kaže nam, da so si nabrali nadškofje solnograški v tem težkem in imenitnem delu in prizadetju veliko zaslug, in da so tedaj to dobo omenjene panonske pokrajine po vsej piavici spadale, kakor je cesar Karol Veliki bil odločil, pod solnograško duhovno oblast. Toda te razmere dobile so sčasoma marsikaj neugodnib nasledkov. Slovenec do tujib nemških duhovni- *) Lepo prosimo! Vred! kov, ki so 86 le redkoma njegovega jezika učili, ni imel dovolj ljubezni in zaupanja, ni jih dovolj razumel. Z duhovniki se je čemdalje vec drngib Nemcev doli selilo, in po deželi kakor na Privinovem dvoru iskalo upljiva. Tuje šege, tuja beseda je prišla v veljavo, kratko: duhovna podložnost imela je v spremstvu tudi nekako posvetno odvisnost od Nemcev! Nerado videl in občutil je to svobodoljuben Kocel. Premišljuje sem ter tje, kako bi na pošten način te razmere v blagor svojega ljudstva predrugačil. Kar mu doleti črez Donavo vest o blagoTitem in srečnem delovanju 8vetih apostolov slovanskih, Cirila in Metoda, med sosednimi Moravljani. nDa bi pa. ta sveta moža tudi k nam priti hotela", — tako vpričo zbranega ljudstva vsklikne, in mu vname srce za nju. Prej, kakor bi se bili nadjali, njim je ta sreča došla. Kajti ko sta potovala sv. Ciril in Metod leta 867. v Rim, šla sta po Kocelovi deželi. Ves narod in vojvoda nju radostno in slovesno sprejme. Opravljaje v Salavaru službo božjo v slovenski besedi in oznanuje nauk krščanski se sveto navdušenostjo in zgovornostjo, storila sta nepopisljiv vtisek, tako da nju prosi ljudatvo kleče, naj bi ondi ostala. A ker jima to ni bilo mogoče, obljubita ob slovesu, kedar se bota vrnola, zopet obiskati slovensko deželo. Ko pa sv. Cirila v Rimu Bog k sebi pokliče, pride vdrugi. naprošen, sv. M e t o d sam z duhovniki in dijakoni v Salavar, — ne več kot prost mešnik, temuč kot posvečen in od papeža pooblaačen nadakof panoskih Slovencev in Moravljanov. Zaiad vojske, ki je bila ta čas med Nemci in Moravljani, ostal je Metod v veliko veselje Slovencem nektera leta med njimi. To, in ker je vea narod rajši sv. Metoda in njegove slovenske tovariae poslušal, je tako žalilo nemške duhovnike, da so zapustili slovensko deželo, na vrhu jim Ribbald, arbipresbiter, t. j. namestnik solnograškega nadakofa. Oderuh. Ubog kmet je bil v veliki sili. Moral je iti pri znanem odertfhu na posodo prosit. Oderuh mu takoj obljubi denar posoditi, ako mu plača po 9 od 100 gld. Kmetu se to zdi preveliko. Torej opomni oderuha kako bo enkrat pri Bogu o taki odertiji račun dal ? Oderub pa mu odgovori: Ali ne vea, da Bog gleda z nebes dol, in da tedaj on ne bere 9, ampak le 6.