Bogataši proti ubogim stanovom. Karfeeli ali zveze bogatih tovaxnariev ter bank (velikih liraiailnic) vedno Jiuje pritistoajo na svetofv^ai iirg ter gospoda,rsko raizpoloženje. Vse toži in jadikuje o draginji, o pomanjkanju denarja in o dragib delavskih mofeeh.. Ce resno vse to premotrujemo, pridemo do zakljšučka, da so (r;azni karteli, to je organizacije boga|ta6ev, krivi diandanašnje splošne draginje. Knnetije, mala obrt in trgovine dandanes 'ielajo le s skrajno nizklm dobičkom ali mnogokrat $q z ¦-zgubo. Tovajrne vedno lepše procvitajo, veleobri, veletrgovina in vieliki dienarni zavodi izkazujejo leio za Jetom ogromne dobifike, kmetije in mala obrt pa gre na kant. Karteliraaii (zdo-uženi) itovarnarji in bogataši poljubno zvišujejo cene svojim izdelkom, prekupci narekujejo nizke cene kmiečkiin pridelkom, veleobrt izpodrivia umlega obrtnika, ;odvi!šini !d«nax se pottom bank nalaga v industrijo, all splošno rečeno: nažji sloji, nižji stanovi se potom kartelov uničujejo. Poglejmo! Lastniki a\1striisl43i železnih rudokopov ter velikih železnih tovarn In trgovin so združeni v kartel. Ker jim je bil dosedalnji letni dobiček premajhen, zvišali so n. pr. z letošnjim letom oeno železju za 5 do 10 odstotkov in to kljiub temu, da je n. pr. velika železna družba ,,Alpine" plačevala svojim delničarjem za leto 1911 žg 37% dobi6k(a. Pri tem ima škodo tudji država. Boga',te družbe sicer plačujejo odmerjen jim davek, a ctržava mora za svoje nove vojne ladje in dlruge vojaške potrebščine železo strašno drago plačevati. Posebno moCno se to 6uti pri stavbi vojnih ladij, ki so z^idane vefiinoma lz železa in jekla. Na Avstrijskem stane ena bojna ladja. prve vrste za 20 miflijonov kron več kot v Nem&ji ali na Anglešikem! In vse to napravi v Avstriji karjtel. vse te višje iz(l(atke mora ljudstfvo z, tiavkom dostaviti. Avstrija je tako bogata na žele|zu, kajkfor malor katera druga država; da. iz naše države se surovo železo pošilja celo V Nemčijo in ija Angleško. In sladkor! Kolikokrat smo že morala svoj,lim fiitateljem naznanjati zvišanje cen sladkorju! Tudi sladkorja ne podražujejo kmetje, ki pridelujejo sladkorno peso, tudi ne toliko delavci, ampafič bogati tovarnarji po svojih kartelih. Ti bogajtaši se kar: igrar jo v Avstriji s cenami sladkbrja. In kdo jim kaj more? Karteli niso zabra^njeni, bogati so vsi in tako lajufco poljubno narekujejo cene svofjim izdelkom. Avstririski filadkor se v tujini dobiva mnogo ceneje kot pri nas v Avstriji. N. pr. na Angleškem se dobi naŠ sladkor celo za 70—76 vi;narjev Kilograin, a mi moramo zanj plačevati 1 K in še ve6! Avgtrijski sladkorpi kartel ho6e namrefi tekmovati s tovarnarf tujih držav in naša vlada še celo to postopa(nje kartelistov podpira $ tem, da jim daje podpore (premije). Zadnji čas pa sliŠimo, da se združujejo v sladkorne k;<rtele pokrajinski trgovci, da bi le bil' sladkor še dražji. Iiastniki premogokopov in veletrgovci s premogom posnemajo svoje železne in slaidkorne tovaniše, Tudi ti so se združili v kartel in >kljub temu, da so imele dosedaj že posamezue družbe 20 do 40 oHstotkov čistega dobička na leto, najrekuje zopet višje cene i>remogu. Za letošnjo jesen in zim/i ' bo znašala cena premogu za 8 do 10 \\'n. pri 100 kg. ve5. Ce pomislimo, da se v Avstriji porabi na leto 400 milijo- nov meterskih gtotov premoga, fcajko velikaaiski mora biti potem dobiček teh judovskih kartelov. Tudi tovarnarji in bogataši drugih strok se popolnoma nič ne razločujejo! od svojih že imenovanili tovariš«)v. Tovaraarji špirita so imelli leta 1911 20 do 30% dobička, tovarnarji c sukna in platna 10 do 15%, tovarnarji vžigalic so delili 10% čistega dobička. In vse te družbe &e poleg tega zvišujejo 'glavnice. Posebno bogaj dobiček pa imajo razni veliki denarni zavodi (banke). Te dni čitamo v listih, da 'na pr. izk/azuje avstrijska Rotšildova banka celo 12 mil. kron čistega dobi6ka v pitvem letošnjem polletju. In njej sledi seveda Se veliko šitevilo enakjili zavodov z enakimi in še večjimi dobički. Koliko pa znaša letni dobiček našega kmeta? Ni6! Žlitna trgovina v Avstriji je tudi v rokah fcarteliranih židovskth. bogatašev, Socialni! demalcratje kričijo: kmet draži žito iu kruh. A glejmo, kako je pravzaprav. Dokler še žito ni bilo v židovBkih ahrambah, je bila po poročilih židovskih listov letina ugodna; a takoj, ko je žito spravljeno v židovskte shrambe — ga je naenkrat malo in cene so židje za Eito v svojih žitnicah — zvišali. Karteli pa podražijo neprimerno tudi delavske moči. Ker industrija vsied kartel/ov procvita, je delavstvo boljše plačano in hiti z dežele v miesjta in tovarne. Kmetu pa primanjkuje delavsikfi"h mo^> Nekaj se bo mjoralo storiti, da se slab upliv kajrtelov zmanjša. Ce ne, bo bllagor liudstvra v vedno večji nevarnosti, bogastvo pa se bo kopičilo na strani bogatih judov in tova|rnariev. Naši poslapci so Ž6 V državnem zboru dozdaj delovali na to, dia se karteli odpravijo. °lovenski poslanec dr. Krek je izdelal' celo posebefn zakion, po katerem bi se kartelom pristrigle peroti. Bogati žftfovski kantelisti bi sicer radi zabramili, da M se ta zakon m uveljavil v državnem zboru, a upati je, daj poslanci, ti čutijo z Ijudstvom, ne bodo poprej mirovia|li, da se ta postava izvede*