The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
NAK
E Q U ALIT Y
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
i pujME XVIII—LETO xvm
imOAPREl «lilE DELOVANJE OMINTERNE
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 30, 1935.
ŠTEVILKA (NUMBER) 178
KA
itti	da je Komunisti-
čna internacijonala dala • stranki v Ameriki naroči-
Revolta izbruhnila v laški Somaliji
ZAMORCI SE P RI D R U-ŽUJEJO ABESINCEM
""»^"lacijonaia aau ^ stranki v Ameriki naroči-
i« u' "^(^aljujejo s takti-od o vrtanja" v unijah A.
5"'	preiska-
državnega departmen-
pa.
^^ASHINGTON, 29. julija.— fojavne vesti, da je sedmi f vtii kongres Komunistične rraacionale v Moskvi dal na-komunistom, B^a ^^ktiko vrtanja v uni-^^^^^'ske federaci-s tem prineso vanje raz-0 We danes predmet pre-strani državnega de-
) t " j' ^ ^ dožene, da li tasKbvna nanxWa "nepn-a napram obstoječi vla-DrAH i Taka agitacija pod	Pogo-
J- i"	so Zed. države
;y	priznanje Sov-
jiSednik Roosevelt je v poga-
im	LitvL-
Upi!:7	da Sovjeti
ili Or	nobeni stran-
h v	ki ima glavni
^ tej deželi
fla n.J kako agitacijo, ki
lu si«f	proti ameriš-
=i8temu vlade.
julija. ~ "Uni-
iEari	poroča, da
-fesu	stranke na 7. ^za: ^	°i»interne (okrajša-Ifi ^la)	internaciji luuisti	so ameriški
vZcd	=* ve&mo
^	državah.
! Browder ..7 5"^'" :'^
'* mesecev < t zadnjih
^ihrtiPoc^ ■	zadr
:a or^aiv^-^ stranka na de-'[»k&kl^'^iyfkdelav. 'P^ite?uiv državah,
I'f svoj "	elemente
P tud' masami.
K ter
tufi; ■ ™asami. Po-ter v ^^zkol med socija-^ke fedpv."^-^ Ameriške de-A^ka np Komunistična tmMnJTtGa awmo prde. ^erje	inteligenco,
■• Med n ^'i^^^sijonalne raz-^ 'i je bil nedavnirni u-štr	vpliv v go-
"*■ foC i' " ' PrL
^^^Inostn predlogo za
v '.'^i široko °^^^rovanje ter ^ciji podporo navrdic o-F. of L. in
^^owder n ■
yl^^P'-^znal, da šte-
^ ^25 tnijj. ^ ■ državah, ki i-
3o tigA prebivalcev, —__
, ^DSKa
^0*,)^ I IZVOZ ()-/ STont, ^^^RSINHO. "'"jI	-
L^anil jj^/^^'^dler je vče-, i%vc*	STrcdsIca do-
, J ^'^ijo, qu	Wunicije v
24 Sarodo^^ "*'' ki 80 čkini '*/)* "» sejo T	skrtjo
el.**'** v ifLjr'S'nciSa sveta, ^ed It ,. obravna-je T^.^' bo tn ° Abesinijo. apoa,!*' »cja pcikazala,
ohranili mir.
ADDIS ABABA, Abesinija, 29. jul. — V italijanski Somaliji je danes izbruhnila revolta, med tem ko se abesinske čete pomikajo proti somalijski meji, ker hočejo biti pripravljene za vsak korak, ki bi ga podvzela italijanska armada v obstoječem konfliktu. (Somalija je laška kolonija v Afriki, ki leži severno od Abesinije ob Rdečem morju.)
Kot se poroča, je večje število somalskih domačinov rebe-liralo in da so začeli pohod v Abesinijo, kjer se pridružijo a-besinskim četam v pokrajini Ualual. Bilo je v tej pokrajini, kjer je lanskega decembra prišlo do prvih spopadov med Italijani in Abesinci.
RIM, 29. jul. — Tu obstoji vtis, da je vojna z Abesinijo zelo blizu in da je vse delo Lige narodov le potrata besed in da se bo s tem konfuzija le povečala. Danes se v raznih lukah tovori deset velikih parnikov z vojnim materijalom in vkrcali so se nadaljni tisoči vojaštva. Vsepovsod vlada vojno razpoloženje. Uradni krogi odkrito izjavljajo, da niso diplomatski razgovori z Anglijo in Francijo tekom zadnjih desetih dni prinesli absolutno ničesar.
Papež Pij je včeraj prvič podal ižjav'' Vi se tiče grozeče, vojne v Afriki. Govoreč pred skupino misijonarjev ob priliki beatifikacije italijanskega misijonarja Justina De Jacobis, ki je leta 1860 umrl v Abesiniji, je papež rekel:
"Nad obnebjem med Italijo' in Abesinijo visijo temni oblaki, katerih se ne more prezreti."
RIM, 29. julija. — Notranje ministrstvo pravi, da nima nobenih poročil o vesti, katero sta objavila new-yorški in londonski "Times," češ, da je bilo pred tednom dni ubitih v nekem spopadu 40 Italijanov in 20 Abe-sincev. Dotična vest je bila datirana v Addis Ababi.
Dr. Korošec izvaja kulturni teror v Sloveniji
Delavska telovadna in kulturna zveza "Svoboda," ki je smela poslovati celo pod prejšnjim diktatorskim režimom, razpuščena
Za vzrok se navaja "proti-državne" govore ii| vzklike ob priliki impozantne manifestacije slovenskega delavstvj^, ki se je vršila 7. julija
Naciji malo odnehajo s persekucijami
IMAJO STRAH PRED VTISOM V INOZEMSTVU
Komedija z "obdavčenjem bogastva"
Dne 7. julija se je vršila v Celju ogromna manifestacija slovenskega delavstva za proslavo delavskega kulturnega gibanja, ki ga je priredila kulturna zveza "Svoboda" s sodelovanjem vseh ostalih delavskih kulturnih in športnih organizacij. Samo v sprevodu je korakalo 12,000 manifestantov, med katerimi je bilo dobro zastopano tudi dijaštvo, dočim. je na tisoče somišljenikov delalo špalir. Vršil se je sijajen koncert, na katerem je igralo 74 delavskih godb iz raznih delov Slovenije, nastopili so moški r.brrl z okoli 500 pevci in ženski zbori s preko 1000 pevkami, delavski špoitni klubi pa so obdržavali nogometni turnir, ženska sekcija pa je nastopila z lahko atletiko in umetnimi plesi.
V zvezi s prireditvijo so se v Celju zbrali predstavniki socija-lističnega gibanja iz vseh delov Jugoslavije, ki so sklenili, da takoj pristopijo k obnovi političnega gibanja pod imenom Soci-jalistična zveza delovnega ljudstva in so v ta namen izbrali akcijski izbQr, ki naj bi tal: sklip izvedel. Navzoč je bil tudi Živko Topalovič, vodja socialno demokratskega delavstva v Jugoslaviji, ki ie bil pri zadnjih volitvah nosilec liste Zveze delovnega ljudstva, katero pa je Jevtičeva vlada tik pred volitvami črtala. Nastopili so tudi drugi delavski govorniki.
Mogočna delavska manifestacija je skrajno osupnila meščanske politike, zlasti še klerikalce. In tako se je zgodilo, da je bila že 13. julija delavska kulturna zveza "Svoboda", ki je smela poslovati celo pod odprtim diktatorskim režimom, ki ga je uvedel pokojni kralj Aleksander, u-radno razpuščena in z njo vred vse njene podružnice. Tozadevni odlok je izdal ban Dravske banovine dr. Dinko Puc, ki je seveda tozadevno podrejen notranjemu ministrstvu, v katerem sedi dr. Anton Korošec, vodja slovenskih klerikalcev. Dr. Ko-
j rošec, ki je do nedavnega še sam I občutil teror prejšnjega dikta-;torskega režima, je torej takoj j pokazal svojo bar^o. Teror je j tudi njegovo orožja Sicer pa se ' temu ni čuditi, če ve spomnimo, I da je isti dr. Korošec pred leti I kot minister promeia poslal vo-■ jake proti stavkariem v Ljubljani, ko je bilo v mj^akru na Za-, loški cesti ubitih več mož. i Odlok, s katerim je bila-^^Svo^ jboda" razpuščena, glasi:
Odločb;'.:
' Kraljevska baiiska uprava razpiišča .na osnovi 5a 11 zakotia o društvih, shodih in posvetih društvo "Svoboda," , delavska kulturna in 'dcvadna zveza I Jugoslavije v Ljubljani radi ravnanja i zoper državni in družaoni red in radi prekoračenja statutarnega delokroga. S tem so razpuščene vse njene po-Idružnice v dravski bani/vinj. Zoper to j odločbo je dopustna pritožba na Mini-i strstvo notranjih poslov v 15 dneh po dnevu dostavitve. vložiti pa bi jo bilo kolekovano s kolekom 20.— Din pri ' kraljevski banski uprav:. •
' Morebitna pritožba j.o 2. odstavku ; Sa 11 že imenovanega zakona nima cdloživne moči.
1	Razlogi;
Z odlokom Narodne viade v Ljublja-|ni pod št. 2632 pr. iz leta 1920 so bila odobrena prvotna pravila društva, katerih izpremembo je oc obrilo Ministr-7Z. nol.r'Ui.i.	odlokcm z
dne 16. 2. 1926 SI, št. 814 26 oziroma Veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 25. 2. 1926 U br. 1675|1.
Po teh pravilih fS D je zveza nepolitična, njen delokrog pa obsega po Su
2	pospeševanje duševne in telesne vzgoje delavstva, pri čemer je po točkah še obeležno, kako skuša zveza doseči svoj namen.
Nasproti označenemu delokrogu pa se je že delj časa opažalo, da je u-smerjeno delovanje društva in podružnic na poseben povdarek delavskega razreda in gojitev ekstremno sccijalističnih teženj, ki so prehajala j že na komunistično polje. Posebno se je moglo to opaziti povodom društvene I prireditve dne 7. t. m. v Celju. Prire-'ditcv je bila po osrednjem vodstvu
I društva najavljena kot kulturni delavski dan po določenem .sporedu, j Povodom te prireditve se namreč i ni prekoračil obseg programa, mar-Iveč je ta zavzela tudi popolnoma pro-'tidržavcn in komunističen značaj. I V prvem pogledu je bila pred izdvajanjem določenega progiama obdr-žana posebna konferenca delegatov, ki I ni bila oblastveno prijavljena in na I kateri se je sklenila ustanovitev soci-jalistične stranke. S tem se je dru-'štvo udejstvovalo politično, za kar po [pravilih ni bilo upravičeno. S potc-ikom povorke in zborovanja pa je 'društvo tudi pcsvedočilo ravnanje zo-
per državni in družabni red. Med po-vorko, ki se je je udeležilo kakih 5,500 oseb, so se nosile table in rdeči trakovi z napisi "skupina neodvisnih slovenskih študentov," "Delavstvo združi se proti vojni in fašizmu" itd. Izmed udeležencev pa so se čuli vzkliki
"živjo Sovjetska Rusija," "živjo Lje-nin,' "živjo svoboda," "živjo Sovjeti," "živjo ruska svoboda," "dol s fašisti." "dol z buržuazijo" in "proč s terorjem." Pri tem so izzivatelji držali roko s stisnjeno pestjo.
Po završeni povorki se je nadaljevala prireditev na Glaziji, kjer se je zbralo kakih 7,000 ljudi. Tej množici so govorili razni vodje, ki so iznašali politična in prevratna gesla. Tako je govornik Leskovšek govoril: "Organizacija 'Svoboda' je univerza marksistov. Na svetu se ustvarjata dva tabora in sicer na eni strani Rusija in Francija za mir, a na drugi strani tabor fašističnih držav, ki so za vojno. Zahtevamo priznanje Sovjetske Rusije, amnestijo vseh političnih kaznjencev, zboljšanje delavskega stanja, uvedbo 48 urnega tedna, svobodo tiska, svobodo združenja."
Sedej Alojz iz Ljubljane je govoril: "Ta množica, ki je tukaj zbrana, bo storila smrt današnjemu družabnemu redu. Hočemo politično svobodo, da I se organiziramo politično v socialistič-jno zvezo delovnega ljud.stva. Hočemo I amnestijo političnih kaznjencev in vr-jnitev državljanskih pravic in ukini-I tev zakona o zaščiti države, da se razpusti Narodna skupščina in raz-I pišejo nove volitve.
j Ureditev države naj se izvrši v so-. Klasju » Hi-vati, Slovenci in Srbi. Hočemo minimalne mezde, mednarodno razorožitev."
I Tudi dr. Živko Topalovič je imel govor politične vsebine.
Med vsemi temi in še drugimi govori so se čuli vzkliki zlasti iz vrst akademikov, kakor pri sprevodu. Ko so se delavske množice vračale iz Celja domov, so iz z rdečimi trakovi okrašenih vagonov še nadalje vzklikale razna protidržavna in komunistična gesla.
I Potemtakem je delavski kulturni dan prešel na politično polje in v veliko proti-državno in komunistično demonstracijo. Ta dan je torej društvo, čigar vodstvo odgovarja za potek prireditve, očitno delalo zoper državni in družabni red ter prekoračilo svoj statuarni delokrog. Obseg izgredov pa kaže tudi. da je moralo iti delovanje društva in podružnic, ki so bile pri celjski prireditvi v velikem številu zastopane, že prej usmerjeno v tem pravcu, sicer bi v Celju do take kršitve državnega reda in društvenih pravil ne bilo moglo priti.
Zato je razpust matice utemeljen. Njen razpust pa ima za posledico razpust vseh njenih podružnic. Po pravilih so namreč društvene organizacije tako povezane med seboj, da je delovanje centrale brez podružnic in
I	C Dalje na 2. str.)
BERLIN, 29. julija, z Nacij-ski glavarji so danes v strahu pred slabim vtisom, ki ga je povzročila njihova najnovejša gonja proti Židom, katoličanom in voditeljem "Stahlhelma" v inozemstvu, sklenili, da s persekucijami malo ponehajo, oziroma da jim pokažejo malo milejše lice.
Sklep je bil baje dosežen v gorski vin Adolfa Hitlerja v O-bersalzburgu. Na konferenci so bili navzoči vojni minister von Blumberg, minister tajne policije Goering in drugi nacijski od-ličnjaki.
Na konferenci se je menda tudi razmotrivalo, dali bi ne bilo umg&tno, če bi se odredilo nov "plebiscit", ki naj bi "dokazal" svetu, da nemško ljudstvo stoji za nacijskim režimom in vsemi njegovimi dejanji, "navzhc vsem napadom (jd strani sovražnikov v inozemstvu".
Med drugim se je sklenilo, da se v gonji proti Židom v toliko popusti, da bodo osebe, ki so židovske krvi samo skozi dva rodova, sprejemljive za službo v armadi. To se smatra za prvi prelom v vojski proti "ne-Arij-cem". Obenem se je naredilo načrt za kampanjo proti posameznim aktom terorizma, katero bo vodila narodna policija, iz česar je jasno, da bodo vse bodoče zapiralne akqije proti Židom, boljševizmu in drugim reakcijonar-jem odslej naprej pod državno kontrolo.
SKOČIL V VODO IN NAŠEI.
MRTVEGA SINA.
PALMYRA,N. Y. 29. julija.— Ko se je Francis Norsen danes tekom družinskega piknika šel kopat, je opazil na dnu vode truplo nekega dečka. Ko je truplo prinesel na površje, je odkril, da je njegov 4-letni sin. Bil je %3 mrtev.
V tekmi za "največjo
mornarico.

WASHINGTON, 28. julija. — Demokratsko vodstvo v kongresu se je izpostavilo s svojim predlogom za "obdavčenje bogastva" ostri kritiki in smešenju od strani republikancev in progresivcev, kajti kot predloga sedaj stoji, bo prinesla vladi le od 200 do 250 milijonov letnih dohodkov, kar ne zadostuje niti za relif v eni večji državi. Davčna sekira bi se po tem načrtu dotaknila le osebnFii dohodkov nad $50,000. Senator Vander-bcrg iz Michigana, ki utegne biti prihodnji republikanski kandidat za predsednika, je danes zahteval, da administracija napravi konec "tej komediji" in da odredi takojšnjo odgodenje kongresa, ki naj se vrne prihodnjega januarja ter sestavi davčno predlogo, ki bo vladi prinesla res izdatno dohodke. V tem smislu se bo vodilo napad na demokratski davčni program v senatu. Progresivci bodo zahtevali, da se davek poviša na vse dohodke nad $5000, kar bi prineslo vladi letno pol milijarde novih dohodkov.
VELIKA PODGANA NA-1 PADLA MOŠKEGA
DETROIT, 29. julija. — Neka velika podgana je včeraj v spanju napadla in ogrizla tri speče otroke družine Richard Vincent, ter potem celo naskočila očeta, ko je skušal žival ubiti. Ogrizeni otroci, Ilena, stara 18 let, Richard, star 14 let, in Wesley, star 12 let, so bili poslani v bolnico. Dekletu je podgana zadala rano v ramo, dečka pa sta bila ogrizena po rokah in nogah, ko sta poskusila napad podgane odbiti.
"Kaj takega še nisem videl, kar sem živ," je rekel oče policiji. "Bila je nenavadno velika in neverjetno divja podgana. U-daril sem jo z vso silo z ročajem metle, pa se je samo prevrnila, potem pa se zagnala proti meni. Otepel sem se je le z največjim trudom ter razdejal skoro vso kuhinjo, predno sem jo ubil."
Zdravstvene oblasti bodo mrtvo podgano preiskale, da se do-žene, če ni bila morda bolna na steklini.
Vile rojenice
Teta štroklja se je danes zjutraj oglasila pri družini John in Albina Mršnik, 955 E. 76 St., ter pustila zalo hčerko, ki tehta devet funtov. Mati in novoro-jenka se nahajata v Glenville bolnišnici št. 210 se dobro počutita. Mlada mati je hči družine našega zastopnika Mr. John Renko. Čestitamo!
Zlatarna oropana
Včeraj dopoldne so trije ban-diti oropali zlatarno Leonarda Bergerja na 1040 E. 105 St. za $20,000 v zlatnini ter za $200 v gotovini, nakar so zbežali v čakajočem avtomobilu.
ČIKAŠKA POLICIJA ZATRLA
PROTEST PROTI ITALIJI.
CHICAGO, 29. julija. — Včeraj je policija tu aretirala šest oseb, štiri bele moške, ena belo žensko in enega zamorca, ki so skušali organizirati demonstracijo proti Itahji radi vojnih priprav proti Abesiniji. Trdi se, da so aretirani komunisti. Policijski komisar Allmen ni hotel dati dovoljenja za protestno demonstracijo, češ, da bi bil to nepri-jateljski čin napram prijateljskemu narodu. Navzlic temu pa se je v zamorskem delu mesta popoldne zbralo kakih sto oseb.
Kultura
DRAM. DR. "IVAN CANKAR" Danes zvečer se vrši vaja za igro "Ženin iz Amerike," katero vprizori dram. društvo "Ivan Cankar" dne 18. avgusta na pikniku na Močilnikarjevi farmi. Prosi se, da pridete vsi točno ob 8. uri na oder S. N. Doma.
Obstrelil ženo in sebe
Russell Ware, 37 let star brezposeln delavec iz 12208 Oakfield Ave, na južnovzhodni strani mesta, se je včeraj pijan vrnil na dom, kjer je z ženo, ki se je baš vrnila z dela v tovarni, pričel prepir. Končno je potegnil re volver ter ženo obstrelil v levo roko, potem pa je nameril orožje na sebe ter si zadal težko rano v prsa.
LONDON, 29. julija. — Delavski list "Daily Herald" je danes objavil tajni načrt angleške admiralitete, glasom katerega bo Anglija do leta 1942 zgradila popolnoma novo bojno brodovj.?, sestoječe iz 12 velikih bojnih ladij in 33 križark. Stroški tega programa bodo znašali $750,000-000. Delavski list pravi, da -j? prvi lord admiralitete v parlamentu svaril pred objavo programa, češ, da bi bilo to proti interesom svetovnega miru, da pa je vlada svoj načrt že sporočila Zed. državam, Franciji, Nemčiji, Italiji in Japonski.
WASHINGTON, 29. julija. — Nocoj se je iz uradnih virov zvedelo, da bodo Zed. drjave od govorile na gradbeni program angleške admiralitete novih bojnih ladij, ki bodo veljale S904,-000,000. Utrdilo se bo tudi Alas-ko in otoke na Pacifiku ter dalo finančno podporo privatnim parobrodnim družbam.
PREISKOVALNA KOMISIJA VRŽENA IZ JUGOSLAVIJE
Notranje ministrstvo je odredilo izgon mednarodne komisije, ki je želela! preiskati položaj političnih jetnikov v Jugoslaviji.
New-yorški "Times" prinaša iz Beograda z dne 28. julija brezžično brzojavko, ki se glasi:
"Belgijski, francoski in kanadski člani komisije, ki je prišla sem, da prouči razmere v jugoslovanskih ječah, so bila danes po odredbi notranjega ministrstva izgnana. Izgnana komisija je preiskovala postopanje s političnimi jetniki, in se je zlasti interesirala za dr. Nikolaja Artuhovila, ki ga je Francija izročila Jugoslaviji pod sum-no, da je bil v zvezi z atentatom na kralja Aleksandra.
Komisija je sestojala iz sledečih: Gaston Charron, žurnahst iz Bruslja; dr. Babies, odvetnik v Bruslju; Andre Warmser, francoski vladni uradnik; Francois Perran, tajnik univerze Sorbonne v Parizu, in dva natu-ralizirana Kanadčana, I. Krizič in Simon Orsič.
Edini vzrok, katerega se je navedlo za izgon, je ta, da člani komisije očividno nameravajo objaviti, kar bi videli v jugoslovanskih jetnišnicah, in da bi to ne bilo "v soglasju z zakonom ki zahteva, da ima gost spoštovanje do svojega gostitelja".
Na obisku
Pretekli teden so se nahajali na obisku v Clevelandu Mr. in Mrs. Joe Račič in Mr. John Ra-čič, iz Aurore, 111. Prva dva sta bila za časa obiska nastanjena pri družini Mr. in Mrs. Joe Račič, 14405 Darwin Ave., slednji pa pri družini Lorbar, 14205 Darwin Ave.
Trije zgoreli
Danes zgodaj zjutraj je v a-partment poslopju na 2536 E. 55 St. izbruhnil požar, v katerem so zgubili življenje vdova Mrs. Mary Monaco in njena dva sina, Tony, star 10 let, in Carl, star 8 let. Okolščine požara so take, da ustvarjajo vtis, da se gre za umor ali pa samomor. Policija je prijela priletnega moškega, lastnika neke biljardnice, s katerim je imela vdova razmerje, odkar je bil pred petimi leti ubit njen mož, toda je bil spuščen, ko je podal zadostna pojasnila na vprašanje, kje je bil sinoči. Oba otroka sta bila že mrtva, ko je dospela požarna bramba, mati pa je ležala na tleh nezavestna in je umrla pozneje.
Miss Gorske v bolnici
Včeraj dopoldne je nenadoma zbolela na vnetju slepiča Miss Joyce Gorshe, hčerka poznane Gorshetove družine iz 1030 E. 66 Place, ki je bila takoj odpeljana v Emergency bolnico na E. 55 St. ter ob 3 uri popoldne že o-perirana. Obiski so dovoljeni med 2. in 4. uro popoldne ter 7. in 8. uro zvečer. Mladenki želimo skorajšnje okrevanje!
Slovenski demokrati
Med slovenskimi demokrati v 23. wardi je menda prišlo do hudih prepirov, ker mnogi trdijo, da je strankina "mašina" tako-rekoč prisilila sodnika Franka J. Lauscheta, da je odklonil javen poziv, da postane županski kandidat. "Mašina" namreč stoji za. bivšim županom Ray T. Mi-llerjem. Tako poroča dnevnik "News".
Na operaciji
Mr. Jack Cucanič, 1018 E. 70 St., se je podal v Clinic bolnišnico na Euclid Ave., kjer so je moral podvreči operaciji nn kili. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnje o-krevanje!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
30. julija, 11
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued. Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
«a 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
Ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879
UREDNIKOVA POŠTA
1 DR. KOROŠEC IZVAJA KULTURNI TEROR V SLOVENIJI.
•V
SOVJETI IN LIGA NARODOV
V tem cilju je USSR predložila vsem državam — tudi Nemčiji — skleniti dogovor, ki bi obvezal vse podpisnike nastopiti proti državi, ki bi napadla tuje o-zemlje in pričela vojno. Kdor nima zavo-jevalnih načrtov in komur je pri srcu o-hranitev miru, more samo z zadoščenjem podpisati tak dogovor.
Ne spreglejmo, da ni niti ona imperi-jalistična država pristala na ta sovjetski predlog. Kako naj n. pr. Hitler sodeluje pri takem učinkovitem organiziranju miru, ko ravno brusi kremplje za roparske pohode? Kako naj Mussolini podpira kaznovanje napadalcev, ko sam pripravlja pod jarmi jenje Abesinije? Toda tudi druge imperijalistične države niso hotele nič slišati o takem splošnem dogovoru, ki bi veljal tudi v kolonijalnih deželah.
Ni pripisati slučaju in še manj miroljubnosti francoske in čehosiovaške bur-žuazije, da so edino Francija in ČSR podpisale s USSR dogovor, ki je sicer ožji kot je bil prvotni sovjetski predlog, ki pa vendar obvezuje na skupno akcijo proti kršilcu mej in začetniku vojne na mejah treh držav v Evropi.
Do sklenitve francosko - sovjetskega in češko-sovjetskega dogovora je prišlo, ker v Franciji in ČSR obstojajo močne komunistične stranke, ker v Franciji obstoja enotna fronta delavskega razreda in še širša ljudska fronta proti vojni in fašizmu. Le pod pritiskom milijonskih množic v Franciji in ČSR se je sklenil ta dogovor za obrambo miru.
Omenjena dogovora seveda nista o-nemogočila imperijalistične vojne, toda mnogo sta pripomogla k temu, da si bo glavni vojni podžigalec Hitler moral temeljito premisliti, predno si bo upal začeti z vojno. Hitler išče sedaj zaveznikov in pomagačev, on stoji na čelu vojne fronte proti mirovni fronti Sovjetske u-nije.
Ne podcenjujmo imperijalističnih vojnih prizadevanj. Poljski fašisti so že drugo leto v Hitlerjevem vojnem taboru, madžarski, bolgarski fašizem se priključuje in odlikovanje, ki ga je dobil Goe-ring v Belgradu in več drugih dejstev priča, da je Jugoslavija na razpotju in da so v Belgradu močne sile na delu, da okrenejo na Hitlerjevo pot protisovjet-ske vojne.
Anglija naravnost želi, da bi se njeni konkurenti v Evropi oslabili v proti-sovjetski ali v medsebojni vojni, ona podpira vojna stremljenja na obeh plateh. Ne pozabimo, da so tudi v Franciji in ČSR vplivne grupe buržuazije, ki glasno odklanjajo sklonjeni dogovor USSR in ki so za enotno fronto s Hitlerjem, proti Sovjetski uniji. Svetovni finančni kapital, internacijonala kapitalistov, ni za medsebojno vojno razračunavanje med imperijaiisti, ki bi v najboljšem slučaju menjalo samo lastnike dosedanje posesti. Oni so za vojno ki bi jim vrnila šestino sveta, ki se jim je 1917 iztrgala iz krempljev. Oni so za protisovjetsko vojno.
Teh sil ne smemo pozabiti v zadošče-(Dalje v 6. koloni.)
Brezposelni klub
Colliuwood, Ohio
Še vedno životarimo, po stari navadi zborujemo večinoma v White City parku. Pod košato marelo so pinoklerji, pod drugo marjašarji, pod tretjo pa dura-karji, opazovalci se pa posede-mo vsak na svojo krtino in strastno debatiramo o svetovnem ravnotežju. Večkrat pride do zelo važnih in kočljivih vprašanj, kot naprimer, če ima stari Rockefeller vseh svojih 19 zob pozlačenih, kakšno visko pije vsako jutro in koliko glažkov na dan. Koliko znese jajec, dva čevlja dolga riba in koliko časa leže na njih predno so mladiči sposobni za plavanje. Če ima naš župan Harry L. Davis, kot izvrsten politikar, dve ženi; če so bili Ljubljančanom vsi grehi odpuščeni ob priliki Evharistič-nega kongresa; če res gnezdijo orli v sosednjem Euclidu (baje so videli orlovo gnezdo na dre vesu in vrtu našega councilma-na Antona Vehovca); iz kakšnega lesa so zgotovljene blagajne bankirjev od znotraj. Eni so mnenja, da je les ravno tak, kot se ga rabi za balincarske krogle, in tak les je importiran direktno iz abesinskih gora.
Vsa ta važna vprašanja morajo biti rešena predno bodo pričeli v Washingtonu deliti bogastvo po King Fish načrtu. Načrt namreč določa, da vsak brezposelen dobi nekaj več kot tisočak. Ko prejmejo to svoto, si bomo kupili nove avtomobile in obleke, v zahvalo jim bomo pa
poslali cele zaboje radio godbe.
0	tem že prav dobro vedo naši trgovci in obrtniki. Krojači nas klišejo, stopite malo notri, vam bomo pokazali jako lepe vzorce najnovejše mode. Mi jim pravimo, da nimamo še denarja, oh, kaj bo, vaš kredit je dober, mi
01	radi vedeli pri čem, da smo, koliko blaga naročiti, bomo pa počakali, prosimo, izberite si vzorec. Isto nas vabijo čistilci oblek — prinesite nam vaše zimske suknje, da vam jih zlikamo in popravimo po zelo znižanih cenah, sedaj je najboljša prilika. Al' še nimamo denarja, nismo še nič prejeli, jim odgovarjamo na desno in levo. Saj vemo, da še niste, bomo pa malo potrpeli, saj smo tega vajeni, vaš kredit je dober. Pustite tukaj vaš naslov, pridemo ponj, itd. Sklenili pa smo, da na kredit ne maramo ničesar, bomo mi rajši potrpeli, saj smo zato zavarovani proti mrazu, vročini in kačjemu piku, posebno pa proti nosečnosti. Ob prostih urah gremo pa k S. D. Domu na baliii-canje. Tukaj je zelo živahno že od 15. aprila naprej. Za kar se Kraševci zavzemajo, to tudi drže, saj so imeli v stari domovini skoro v vsaki občini občinski očetje za grb konopljen motvoz, to se pravi, da kar so sklenili, je držalo brez sprememb, zato so pa v balincanju neprekosljivi. Za vse one Dolenjce in Kranjčane, ki niso zmožni balincanja, je pa direktorij S. D. Doma obljubil postaviti na praznem zemljišču poleg Doma, moderne gu-
obratno goče.
(Dalje iz 1. str.)
statuarno m pravno nemo-!
ŠKRAT
Ta določba se dostavi.
Društvu "Svoboda," delavska kulturna in telovadna zveza Jugoslavije v Ljubljani in vesm podružnicam.
BAN:
Dr. Dinko Puc, 1. r.
K temu prinaša "Delavska Politika" komentar, o katerem pa je težko reči, če je v njem povedano vse, kar imajo delavski krogi v mislih, kajti del istega je cenzuriran, iz česar je razvidno, da v Jugoslaviji še vedno ni svobode tiska, akoravno je bila to ena izmed poglavitnih obljub novega "demokratičnega" režima. Dr. Korošec kot notranji minister ima tudi kontrolo nad časopisjem. Omenjeni komentar se glasi;
Dekret o razpustu "Svobode" v sedanjem času je prišel po-
Mica je bila že dve leei v službi pri družini, ki je spadala v razred takozvane jare gospode, ki je dostikrat sama lačna, ampak mora imeti služkinjo "radi ugleda". Vsaka služkinja ve, kakšno je življenje pri taki gospodi. Dosti dela, malo jela, pa skoro nič denarja.
Zgodilo pa se je, da se je v mestu pojavila neka nalezljiva bolezen in zdravstvene oblasti so odredile, da se morajo vsi člani družine dati cepiti proti dotični
polnoma nepričakovano. Ko so včeraj oblastni organi izročili ! bolezni. Pri drugih je bilo to razpustitvene dekrete 38 po- vprašanje lahko, problem pa je družničnim vodstvom širom | bil, kje cepiti Mico, da je ne bo Slovenije, je to izzvalo v delav-j ^^^iialo pii delu.
skih vrstah nemalo preseneče-j "Kaj če bi jo cepili na roki?" nje in globoko razočaranje. Da je vprašal zdravnik se je to zgodilo par let poprej,
bi ne bilo vzbudilo take vse-
splošne senzacije.
Utemeljitev razpusta je razvidna iz dekreta. Vendar hočemo takoj ugotoviti, da "Svoboda" kot organizacija ni naro-
"Nak," je rekla gospodinja. "Potem ne bo mogla stepati prahu in opravljati drugega hišnega dela."
"Pa poskusimo na nogi," je sugestiral zdravnik.
"Tudi to bi jo oviralo pri de-
galnice.
Frank Ko/^el
Problemi priseljenca
Zopetni prihod deportirancev.
Vprašanje: — Ali more ino-zemec, ki je bil deportiran iz Združenih Držav, dobiti priseljeniško vizo in biti zopet pripu-ščen v Združene države ?
Odgovor: — To je mogoče, ako inozemec ni kriminalec marveč je bil deportiran le radi nezakonitega prihoda ali radi kakega drugega vzroka, ki ga ne izključuje za vedno iz Združenih držav. Deportirani inozemec mora poslati prošnjo na Secretary of Labor, da se mu dovoli zaprositi za zopeten prihod v Združene države. Ta prošnja se dovoli zlasti, ako je deportira-nec zapustil v Združenih Državah ženo in tukaj rojene otroke. To prošnjo more vložiti vsak čas, toda se ne more povrniti, predno mine leto dni, odkar je bil deportiran.
Spričevalo derivat i vnega državljana.
Vprašanje: — Poročila sem sc z ameriškim državljanom leta 1920 in tako sem postala a-meiiška državljanka vsled poroke. Ali morem dobiti svoje lastno državljansko .spričevalo? Potrebovala bi ga z ozirom na nameravano potovanje v stari kraj.
Odgovor: — Državljanstvo o-nih inozemcev, ki so se naturali-zirali indirektno, na pr. otroci ameriških državljanov, se naziva derivativno državljanstvo. Ne izdajejo se več spričevala de- i rivativnega državljanstva tujerodnim ženskam, ki so postale ameriške državljanke vsled poroke pred dnem 22. septembra 1922. Vzlic temu so take ženske ameriške državljanke, pa morajo dobiti ameriški pasport, ako pokažejo državljansko spričevalo moža.
Adoptirani otroci ameriškega državljana.
Vprašanje: — Sem naturali-
ziran ameriški državljan. Poročil sem se z vdovo, tujerodko, ki ni še ameriška državljanka. Njena šestnajstletna hči stanuje v starem kraju. Ako njo adopti-ram, bi jo to napravilo ameriško državljanko? Ali bi lahko potem prišla kot ameriška državljanka ali pa kot priseljenka izven kvote?
Odgovor: — Očimovo državljanstvo nima nikakega vpliva na državljanstvo pastorka. A-dopcija ne spreminja državljanstva posinovljenega otroka. O-trokovo državljanstvo je odvisno od državljanstva pravega o-četa, dokler ta živi. Po njegovi smrti se državljanstvo tujerodnega otroka ravna po onem matere. Kakor sedaj stvari stoje, hči vaše žene ima le pravico do "druge prednosti" v kvoti kot neporočena hči zakonito pripu-ščene inozemke.
Izpiti za državljanstvo
Vprašanje: — Ali je res, da
čila niti enega govornika, ki je ^ ker mora vsak dan na kolenih ribati tla," je zopet ugovarjala gospodinja.
obdržal političen govor in da
"To je res sitna reč," je rekel
nima nobene in niti najmanjše veze s konferenco, ki je javno razglasila svoje sklepe v zvezi z nameravano ustanovitvijo So-pdravnik ter se praskal za ušesi, cialistične zveze delovnega"Mica, ali imaš morda ti kak ljudstva. V koliko pa je zlet, I nasvet, kje bi se te moglo cepiti, kot iavna manifestacija, nosil bi te ne oviralo pri delu?"
"No, če že hočete vedeti, go-
za
Amerika se umika proti zapadli
Ogromne delavske množice, ki so prihitele v Celje, so bile daleč od tega, da demonstrirajo proti državi. Naše socialistično orientirano delavstvo sma-tia, da ga očitek antidržavno-
n.
sta
bili nekoč enoten kontinent. Zaradi gibanja zemeljske skorje, se je zveza med njima pretrgala in Amerika je splavala
, ^ . I dobesedno proti zapadu na sti ne more zadeti. Pnbnemo,' , ,.v .	,
1 plasticm podlagi, ,ki je pod
so v zadnjih letih državljanski|kar zahtevamo je: politična izpiti postali težje, in da mnogo svoboda, enakost in kruh. I
prosilcev tih?
propada na teh izpi-
Odgovor: Ni nikake podlage
da to delavstvo m bilo in ne bo u ■ i * •	,. ,
, v	, T	vrhnjimi plastmi zemeljske
državotvorno na odpoved. Vse , . _ , . .
^	skorje. To umikanje Amerike
proti zapadu, ki je sicer silno počasno, se vrši še danes in ga "Slovenec" je sedaj vsekakor potrjuje tudi pater Lesay. Nezadovoljen. Zadovoljni so lah- kaj podobnega je z Azijo, ki se ko tudi agentprovokaterji, ki so pa pomika proti jugu. Poleg , ,	^ . . svoj namen dosegli. Naj jim tega je opazil učenjak, da i-
za a o omnevo. ejs vo je,	^oda eno naj pomnijo: tu- ma Azija neko posebno nihal-
oo je manj prosi cem oieto ^ y naši državi še ni vseh dni no periodično gibanje. Ta peri-javljanstvo v 1. 1934 kot v prej-	I oda traja nekako
sn .h lct.h. L. 1934 so odbili te|	,širina vsakega nihaja
ll.j.i prošenj nasproti 4703 letal Delavstvu pa priporočamo: p^^^čno 30 m
1933, — 5478 1. 1932 in 7514 1. kjerkoli se pojavijo ljudje zgo-	'_
193L — Sicer ni mogoče pove- raj omenjenih dveh sort, skrbi-	MAMILO IZ CAJA
dati vnaprej, kaka vprašanja te, da jih boste ožigosali in iz-'
bedo stavili na kandidata, ven- ločili, da ne postanete žrtve, kot' Egiptske oblasti so v zadnjem darle je dobiti vzorec vprašanj je postala žrtev naša "Svobo- času stopile na prste derviškim in odgovorov, ki v glavnem po- da."	sektam, ki so jim začele s svo-
krivajo izpitno snov. FLIS je iz- j ________jim delovanjem postajati nepri-
dala knjižico "How to Become a',	_ ... . jetne. Pri tej priliki so ugoto-
Citizen of the United States", ki
be v prid slepcem. Koliko bo
..	vili, da se derviši omamljajo z
teebnje natančne informacije ,	novim strupom, ki ga pride!,,-
O naturalizaciji in tudi 1X6i Odgovor: — Federalna vlada	jejo z dolgotrajnim prekuhava-
vzoičnih vprašanj in odgovorov, ^o prispevala toliko kot država	njem in z nekimi dodatki iz ča-
Kn ji žica stane 25 centov.	do najvišjega zneska od $15 na	ja. To mamilo ni nič manj ne-
m^sec.:Torej ako država prispe-	varno od opija, hašiša ali kova za slepca po $15, bo on dobi-	kina in to tem bolj, ker ga je val skupaj po $30. Ako državna	razmeroma lahko pridobivati.
Vprašanje: Slišal sem, da Se- pcnzija znaša še več, bo slepec	Oblasti so sedaj svoj boj proti curity Act, ki j(? sedaj pred kon- seveda dpbival toliko več. , mamilom laztegnile tudi na to
grcsom, vsebuje posebne doloČ-	FLIS	"čajno kugo."
reileralaa ponioe slepcem
Čudni poklici
Poklicni gostje.
S(
i!
a j(
t( u
He
1 1!
I
n il ik P
tli t; V,
!
ir
javna
pečat političnega obeležja, prepuščamo mirno v presojo vsem | spod doktor," je rekla Mica, tistim, ki so imeli priliko kot sedeti nimam dosti časa objektivni opazovalci biti navzoči na ljubljanskem evhari-stičnem kongresu. Smelo izjavljamo, da ogromne delavske množice, ki so prišle na zlet v Celje, niso imele ničesar skupnega s kričanjem par desetin Kakor poročajo iz Marseilla, najetih in plačanih elementov, I je prispel tja pater Lesay, rav-ki so izginili v valovanju mno- j natelj observatorija Cigavaj žic kot izgine kaplja v morju, pri Šanghaju. V razgovoru s Edina napaka naših miroljub- ^ časnikarji je izjavil, da se je v nih delavcev je, da niso na me- zadnjem času bavil posebno z stu obračunali z agentprovoka- ^ meritvijo premikanja celin, terji, deloma tudi iz bojazni, da Kakor znano, je bil v Gron-bi s tem ne motili veličastnega landu na tragičen način premi-slavja.
\k
¥
)Si
|e
Nadaljnji cudeu poklic, ki pa je nenovarou, je ])oklic ])oklicnili g-ostov,' najdemo največ v Angliji. Gre tu preA za obubožane ])k'miče le])ega zuiuuijeg deza, ki ])a morajo posedovati tudi p duhovitosti, sploh precej družabnih ^ tov. Kadar ])riredi restavrater ali k kakšen velik obed ali ])ojedino, pri kater gre za to, da se gostje pri mizi dobro vajo, povabi enega ali več takšnih '■'P' iiili gostov." Pravi gostje seveda o česar ne izvedo. Naloga teh poklicnih § je, da s])ravijo v čim boljšo voljo vse' je, katere ])osledica je seveda, da gostil . stoči več ])ijače. Ta čudui poklic ])a gieSkem zaradi splošne gospodarske čedalje bolj izumira.
"Gospodična vedež."
Potrpežljivost in trda koža mor«'''
odliki gos])odičen, ki se posvete temu
cu ])ri nemški državni pošti. Nemška
je v vseh večjih mestih države v pošt'
lefonskih oddelkih uvedla nekakšno P
valsko službo za abonente telefona.
rabi kakšno pojasnilo ali hoče, da je'
ločeni uri telefonično z])ujen, se lahko
nim zaupanjem obrne na '' gospodično
ža." Nič čudnega ni, da pridejo °
gospodične ]jrav zanimive prošnje i'i.
Sanja. So telefonski naročniki, ki mi^''
mora gospodična na pošti vedeti |
in vsako stvar.	"
» 1
^Iladi ljudje zahtevajo od zopetno vpostavitev zamujenih romantične deklice naslove filmskih ' j nikov, glede česar pa imajo gospodi^'? u poved, da bi jih izdajale. Nekateri Ij jo gospodično, naj jim pomaga pri nju križank, ali jo s])rašujejo, kako jajce ali najuspešnejše zašije strgal'" vica. Napram vsem tem ijrošnjam ii\ njem je telefonično zbujenje še igra''* d je, ki reflektirajo na to, so navaJ"' ki ne morejo zaspati, če jim v sobi' ura, ali ki ne prenesejo ostrega budilke, ali pa taki, ki imajo rajši, zjutraj navsezgodaj jjozdravi nežei' glasek, kakor kričeča budilka.
Vidimo tedaj, da so na svetu jjoklici, ki so pa v današnjem življe"/! njihovemu kratkemu obstoju i)ostali se
nuli prof. Alfred Wegener prvi, ki je postavil teorijo, da pr. Amerika in Evropa
a
II
m
iV le
Vi C S
Ik
neizogibni.
REPATICA BREZ REPA
tn ir 3i ~a
I
Zvezdoslovec Jackson iz .loh^'" ga je odkril repatico, ki z))nja ta ''8^ zanimanja v strokovnih krogih. Ta namreč nima običajnega re]»a, pO liki ga je izgubila na svoji dolgi n vesoljstvo. Da je še kaj podobnih " nih nebesnih teles, o tem znanost le da z dosedanjimi teleskopi ni ^ Jo nu, da hi jih odkrila. Od novih t] orjakov, ki jih ta čas gradijo, piic^ j g, tem i)ogledu senzacionalnih odkritU'| ) ski raziskovalci nameravajo osiio^j "letečo zvezdarno" v posel)ni balo"', doli, ki bo raziskovala nebo iz siri''"'ijj višin.	re
PREMAGANA STENA
mesec dni, a znaša
Severna stena (Irandes .lorassc'f^ )lanšk('m inasi\u je bila tloslej • zadnjih velikih nerešenih prol)leiH^% p.idnih .\lpah. Atevilni plezalci (lov so se že poskušali brez us])i''"' steni, ki se dvi.ga navpično 1500 deiiikom Les (lianx in doseže na Inliio višino	m. Kakor poro^iU^
sedaj tudi ta problem rešen. S 17 težjim plezanjem je us|)elo neni^ki^^ ni.- toma l^etei sn in Maverju, da 'I prema,gala. Izvršila sta res veliko ' ti premnogi dosedanji podobni tej steni so se končali s smrtjo.
li
(Dalje iz 1. kolone)
nju, ki nas navdaja ob uspehu mirovno politike, ki ga predstavi cosko-sovjetski in češko-sovjetsl^' vor.
I M
k
Naloge, ki ni\m jih narekuje položaj so zapopadene v snemati prinier francoskega ta, ki je z ustvaritvijo enotne lavskega razreda in z mohilizh'^l-roke ljudske fronte uspel prisiH^gm^ azijo, da je morala skleniti s govor za ohranitev miru.
r
'3-1 >Q
m >1; o
le
julija, 193b.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
brezposelni v ARGENTINIJI
pepelnično sredo, že pred ževju iščejo zatočišča po mo-aterimi meseci, na dan, ki' stovžih železniških sladišč, ki najglasneje spominja člo- ostanejo več ali manj suhi... revščine, malo vrednosti Najprej bom torej govoril o ■Minljivosti, sem obiskal bu- stalno naseljenih brezposelnih saireške brezposelne, najbed-1 in ne o linžerih.
'e med bednimi.	j	—
Buenosajreške,brezposelne?". Brezposelne, ki kampirajo ob ® pravici začudil vsak veletoku La Plata, naziva bue-človek. Argentina je nosajreško prebivalstvo "coli-velika za dvanajst Ju- briyos." Sam Bog ve od kod so pa ima samo dvanajst, vzeli ta naziv. "Soy desocupa-jonov prebivalcev, čeprav je, do" pomeni danes skoro ravno pokojni Franc Laci- toliko, kakor: sem čevljar, Čeh in bivši: krojač, kovač, mizar, natakar, jj G J argentinskega držav-1 pisar i. t. d. Biti brezposeln d ^^tiatičnega urada, v svo-
jega soka, kri svoje krvi, svoje dvem čednim vilam. To je
S ^^"leniti knjigi "La Repub Argent:
»«w,-	como destino de iu velereke je nestalno: od 2,000
'Tgracion europeo _ Re-I
je danes poseben stan.
Število brezposelnih ob obrež-
ika Ar
do 4,000. Iz vseh vetrov sveta kih •	kot cilj ev-[so se zbrali. Nemški pesnik
mo- Schiller bi rekel: "Wer nennt dvest^^^' ogromna de-! die Volker imd die Namen, die Preb" petdeset milijo- gastlich hier zasummen kamen otr^k	vendar ve —Kdo bi naštel vsa ljudstva,
lih	stotisoči kva- ki so se tu prijateljsko sešla?"
' takn'^ °nietrov deviške, še Rojenih Argentincev je le ''vitne^^^^' ^^obdelane, pa! prav malo med njimi. Po veli-# Do H	zemlje ki večini in skoro izključno so
^ 'na ni ^ rokah! Ar-jEvropci, oni, ki so sanjali o I potov, nima cest, obljubljeni deželi Argentini, pa
' I jjQ nima pristanišč, so doživeli tako razočaranje.
2^ 'nie a torej brezposel-! Med njimi so Poljaki, Rusi, Če-
jo so	buenosajreško hi, Nemci, Italijani, Francozi,
Itotir, sramota že sa-! Finci, itd. Samo treh narod-tctme "cest," ki
^vsem • '	resni- nosti nisem zasledil med njimi:
ra'' docel	^ de-1 Angležev, Japoncev in Židov. Ti
P	neprehod-| tako držijo skupaj, da ne pu-
' bo im	poljska pota,! stijo propasti nobenega rojaka,
>'4' m ^ ° mesto brezpo-! ki je le količkaj pošten in dela-
eno , "^Glemesto, kjer se: voljen.
ti tia in	takorekoč	. .. , ,
in kriči, da bi moralo' ^^^tavico nosijo med brezpo-
razpolago za tisoč- I čelnimi naši bratje Poljaki. Ka-
jvihinnujnih javnih del'Ida niso dovolj trpeli pod
:P.	ki
)blinv,i " pravi Eldora-: izspi-"'^'^^ dežela, hrepe-
:ver^	vra-
J;;'o^eriških Združenih
Vendar brezposelnosti!
člove&f	Smejal
stil °niejenosti in ne-
■^alaa
vspf	naštela
iiA »eznn , okrog 250,-■' ^^h! Dva odstot-
da ^^^®tva. In jaz imo v	brezposel-
naestu Buenos Aires!
AN Z:	raz-
kakZ^'':' brezposelnih, druri
'zavi, %č,
"Vič, Vendar tragič-
sploh imamo, nličp	zanje takore-
rusko knuto ter pod prusko pi-kelhaubo! Ali pa hočejo potrditi zadnji stih pcljske himne: "Jeszcze Polska nie zginela."
Pa tudi Slovenci in Hrvatje smo častno zastopani med brez-poslenci. V njihovem kampa-mentu so mi na pepelnično sredo celo ponudili skromno k oslice, juho in košček govedine.
Prvotno, pred dobrimi tremi leti, so se bili nastanili brezposelni v novem pristanišču "Puerto nuevo." Pa jih je policija izrinila na sever na obale velereke ob mestnem delu Palermo, kjer se ulica Canning spaja z obrežjem La Plate.
Molče in brez protesta so povezali svoje culice, podrli svoje večinoma pločevinaste kolibice
—sinove, in da smo koncem koncev v Argentini pravzaprav vsi tujci, ker so pravi domačini samo Indijanci.
Brezposelni — po veliki večini tujci — niso delomržneži ker hočejo delati, in samo zato ne delajo ker dela ne dobijo, dasi ga iščejo mesece in mesece. Da najdete med par tisoči brez-posehiih tudi nekaj nečastnih izjem kdo bi ugovarjal? Saj se v šolskem razredu, ki komaj šteje 30—40 učencev vedno najde po kakšen izrazit lenuh. Ali v čast buenosajreškim brezpo-slencem v Canningu in Puerto nuevo bodi povedano, da so lenuhi in pohajkovale! med njimi le izjeme.
Pravili so mi, da je pred kratkim prišel v Bs. As neki Hrvat iz Chaca, ki je tam pred-delavec, "capataz" pri čiščenju železniških prog. Hotel je re-kruitirati med brezposlenci 50 delavcev ter jim ponujal po $2.80 na dan od koje svote bi se imela odšteti hrana. Ni jih dobil. Ako se odšteje hrana in tobak kaj pa delavcu še ostane za njegovo težko delo?
Okrog 10 dvader zavzema kampament med ulico Canning _
zdravstvena postaja, ki jo je zgradila vlada za brezposelne in kjer brezplačno zdravijo vsakega brezposelnega.
Vse kolibe so z apnom pobeljene; čistoča v njih je vse hvale vredna, tako da se revežem nikakor ne more očitati, da živijo kakor svinje v hlevu. Ravno nasprotno, pri večini sem opazil veliko ljubezen do čistoče. Skoro vsi se dnevno umivajo, vsi si perejo in likajo svoje skromno perilo in vsi se bri-jejo po dvakrat in trikrat na teden. Ako ni zrcala, je dober mesto njega pločevinast pokrov kake škatlje.
Po mojem obisku je štelo mesto brezposelnih nekaj nad dva tisoč ljudi, ki so bili vrženi iz služb, iz posredovalnic za delo, iz stanovanj, iz bolnišnic in zavetišč, in so stanovali, navadno po dva ali trije v eni kolibi.
Ko je naselje napredovalo je interveniral policijski komisa-rijat št. 23a ter vzel prebivalce pod svojo zaščito. Vsak prebivalec mora biti danes javljen na policiji. Kakor so mi zatrjevali policijski organi, so med temi brezposelnimi zločini sko-
.	1	, rr,	. ,ro neznani. Raje stradajo kot
m Rio de la P nta^ Tam se	hodili krast; kot tujci so
formirala ' Villa Desocupacion'
—Mesto brezposelnih— mesto,
kateremu so brezposelni sami dali upanja polno ime: "Villa Esperanza — Mesto upanja.
ter se preselili kamor jih je pe-tak^ ^n^eni in so pre-lajala policija. Njihova prvot-bo	sami sebi. | bivališča so bila iz estetične-
lil brP'^^gled lažji, bom' »a gledišča sramota za bogato ^^Poselne zlasti v dve| ^^^Sentinsko metropolo saj so bi-' v dve vrsti: v Vrsto:ogled vsem transatlant-
so
lež
Išča ob "
i.l'! )	La PL, [a, kjerl^^i^ču. Sramoto pa je treba skri-
^ ^ -»T _	.	1	. .
postavili borna i parnikom v novem prista-M	kjcr>lšču.S
5!	selečih se ^
/iS	.. i^^ oras," kakor i Znači

Značilno je popolno brezžen ^-|Stvo. Oblfsti namreč ne pušča-. ^unfa?do."| j,] ne žena m- otrok v ta kampa-''Sentiiisijg^,''boječ čisto pravihu-. Na. ijj	^'Ocijalncga j da bi prišlo sicer prav lahko do
Posebrin Pozneje po-; pretepov in ubojev.
ftled niiyy,-	joj Buenosajreški ultranacionali-
^^bršpn	® pra-] wLieni či.sor;isi so sprva
nI
lil'"
)0»'
Blagor jim, ki res niso izgubili vsaj upanja v boljšo bodočnost!
S prečudnimi občutki sem vstopil v to novo mesto. Kolibe sestavljene iz najrazličnejšega materijala zmešanega iz vseh ve trov: iz pločevine, iz posod, za petrolej, iz starih preluknjanih desk, iz vreč, iz cunj, iz slame, is starih preprog, iz drevesnih vej.
Kolibice so majhne: navadno po 2—3 metre dolge, 2 m široke in ravno toliko visoke, tako da se s težavo zleknejo v njej po dvij aU trije brezposelni. Glavna ulica je široka štiri metre. Vse kolibe so označene s številkami. Nekatere i-majo celo majhne pločevinaste dimnike, da jim odvajajo dim in strupene pline. Mesto je po polno in ima celo svoje lastne trgovinice, almacene, tobakar-ne, brivnice. Yerbo, sladkor, j kruh, sol slanino, kavo moreš:
'	I
kupiti v tem mestu. Samo al-; kohclnih pijač jim oblasti niso dovolile ko so velikodušno za-mežiknile in oprostile te "brezposelne" trgovine znatnih davščin,, ki jih sicer plačuje vsak trgovec. Nad brivnico sem či-tal: "Brijemo in strižemo za' 20 cts." Ni napačno, ako po-! mislimo da moramo plačevati' drugi Zemljani 70—SO cts. Sa-| mo "Acqui se cortan melcnas" nisem čital ker je mesto brezposelnih podobno meniški republiki na grški Sveti Athos kamor nimajo pristopa ne žene iu ne otroci.
Žetajcč po glavni ulici sem
se spoštljivo uklonili postavam zemlje, ki jih je sprejela, ponižno in potrpežljivo čakajo dneva ko bo izginila brezposelnost...
Svoje mesto so si sami zgradili. Sami so tlakovali ulice; sami skrbijo za čistočo. Oblasti pa so določile, da naj živijo v skupinah po narodnosti. Tako imamo poljsko skupino, ki je najjačja, rusko, češkoslo-
^ Jill 110-j sedi "desocupado" kaj ponižu-je	spoznal: joč pomen. Kot da bi to bili
.^inžerski*^	dru-1 brezposelni vseskozi delomrzne-
%tiQg ^I'niadi tor m^ži, potepuhi, tamvi, berači i.t.d. Linžerc	spo-.Maš' bu.^niaši niso pomis"''
"-iniisč ti bi'':"Z])0£i.;;nci brc:
dali bc- zagledal dve stavbi podobni
AKO KUPITE
dobre čevlje, ste vedno na dobičku. Prvič jih udobno in dolgo nosite. Drugič mcgoče jih je res dobro popraviti, kar vam napravijo čevljarji, katerih imena so tu spodaj. . .
A. ZUPANČIČ,
530 EAST 152nd ST.
F. MARZLIKAR,
16209 ST. CLAIl^ AVE.
F. MARZLIKAR, JR.,
G89 EAST 200th ST.
F. DACAR,
17308 GROVEWOOb AVE.
M. ZABUKOVEC,
16817 WATERLOO ROAD
ANDREW OGRIN
Electric Shoe Repair 18508 SHAWNEE AVE.
TRIUMPH SHOE REPAIR
14610 ST. CLAIR AVE.
MAX PERLMUTTER SHOE REPAIRING
755 EAST 152nd ST.
FRANK FERRATO
15606 \yATERLOO RD.
American Electric Shoe Repair Shop
f.43 EAST 185th ST.
HARRY GEFFEN
15701 WATERLOO RD.
Shoe Repairing

, ~'»i2erc	spi)-. Maš' bu.^niaši niso pomislili, da
saiti Potuje sko-jnisč u brc-zposl :nci bro; dele dva (Jq'	v si'Vv-jSf!r;o vsied svulu/n - kriz-;-, tem-
davispf	' '• =ivcč ludi vskd tug:i ker se tao-
CJov.';u ni| gnl :iši nočejo zadovoljiti z no-T.ik.i
Saiv> JS^t.
bi"
lažje	Si'ii-j koliko inJuijSim zaslužkom. Par p-'07; živ-i let ni nobenemu prišlo ua um,
\ boje g	jih! d:' ji: >;t("/,poKl( iioc t dinole ro-I Če hi'skupini,!vež bie/. dela in jela, brez bi-
Zase -m ! ^	Posu.mex- . {AU/r:,, nobnk-n si jii snomnil
strehi
^ki
vs«i L nkrat n-t
Q skopQ	tako I dan, %u, nji; se je rabili mo
l2r,">-7 Churchill Rd..	ul
l..\ jKihur.^: ; -J	a hiša : C
\ , 1\: 1) .-..1» ill	a za
\(;u!u,,iiii - : ciKi .sobii	la luidst.
W l'ki p 'i r' : \ sc pri ll	
U')ji : Ik.:M 11:1 liiiainM.	$4900
886 C. 212	St, Nopjil Ui'«-h('r A/o.
)iui-!:il. Hiša	T .sohaini ; li lošfuu
hllM-.! : le;	i'uU'ijl : IkUiriKt liJiaiHii
1145 E. 200 SI,	0(1 Ui'rhor Ave.'.,
r^^•\\.^n\o od Si. (	:ialr; Hi'inl-l)""Ka-
low: i s()l)o 111	koitaluira sp'xlaj;
volikit podsli'osje	lot
i'ogajl: JJaiu-Mii	fl"u,Ka $3200
893 E. 223 St.. od Si. Clair; Kuc-llil: lop stJiil-bun;;al»)\\ h U sobami; v (lubrrin .slaiiju: lepo (Ivo-
risiH'. I'liu ijl:
	
po-^ ponižujoč naziv: "Polaco, Rušo,
hotel biti kdo extranj(;ro." Niso
■	I':'Z prav nobcl: "cx1
■t)!^	tji', d;i so bile
•j.iIH SI
af iti
ogenj in ku-l
marljive roke do-"IJenih Luj^rv Ici so skupno z
"D ni;;
me- iji-vnovi Ki ;n	izmed
jih j^ 1( mal" obogatelo I ^iloiii tiebizvt)- r.inogo pa osiromašilo, vsi pa *^01) ob de- :;o duli novi domovini sck fjvo-
S
tvi	Vre- 'ildniačini /.M'.tI:":: i L veličastno
Tr^kruiS;»'i '
886 C. 212	St, Nopjil Ui'«-h('r A/o.
)iui-!:il. Hiša	T .sohaini ; li lošfuu
hllM-.! : le;	i'uU'ijl : IkUiriKt liJiaiHii
$1350
893 E. 223 St.. od Si. Clair; Kuc-llil: lop stJiil-bun;;al»)\\ h U sobami; v (lubrrin .slaiiju: lepo (Ivo-
' $4000
risiH'. I'liu ijl:
______
»jI [•:. 2:7 St.. od St. Cialr; Kiii-lld:	Im li- .i ii	;
1 '-1'" siiuda,:. sui.l zgoraj. -r.i/".- l.i.i	tviuTiii davki.
: liaiirna fhuinca
$4000
I2G0 Iroquois Ave., od MaylieUi *K(1. hkmI rpi.unaul in Landui Ud. G suh In kiipahilca, \hi- ifieiiovljono. dara xa %a :: avla, Uit ."»(ixl l:;. r'Wji:
------ $3000
1723 Lyndhurst Road. J^yiHlhurst; rd'iluMi Inuiiialow a 1 subaml; Ki-Z.I '2	: Int SlxHi."); pu-
s'hill d.aM plai'iml.
I'oKiiji: l.anOnu liuaiu-a
19150 Pasnow Ave.; ml K. 1S5 St..
lOui'lid. Dobrd	si'iiil-bun-
Kiiluw s 7 sfibiiuii; 2 garaži, ^(dik lot. Pogoji: Manriia
tih.llMM
$5500
Tr^^TTa5se^^vc!^l>Uz»^(TrooiiK<l^syv7rnT^nr
/liivllrld. St'iUii Ivuciid ; H .^oh /;t rnn	iICH/jun. . ,'likx klel: ^I'lknin na \ lur /i.ik ; 1l*i>;i {i;ir;i/.ii. P.-.^ojl: liiiM«''n;i tin;ini-ii posebni
i-liK-iini_•_
$3500
Tke City Sc) Subttrliait Co.
308-318 Anisficld Building, vogal E. 9th in Huron.—MAin 1645
vaško, nemško, špansko, jugoslovansko i. t.d.
Da je med njimi tudi več izobražencev, je najboljši dokaz, da so nekaj mesecev izdajali celo svoj lasten tednih, ki pa je po par mesecih zopet zamrl, ker je hotela pisati v njem vsaka narodnost v svojem lastnem jeziku iz česar bi bil nastal pravi babilonski stolp! Celo svojo knjižnico — kakih 400 snopi-čev — v raznih jezikih imajo, ki jo upravlja njihov sodrug neki poljski profesor, ki govori jezike skoro vseh narodnosti kar jih je v "mestu."
Brezposelni niso delomržneži. Pomislite samo koliko truda da stane samo kolibica, če je človek brez sredstev. Kolibe v katerih stanujejo so si morali postaviti brezposelni namreč sami, kakor so vedeli in znali, samo velikost jim je bilo točno določena, in z materijalom, ki so ga dobili kjer in kakor so vedeli in znali.
Res, da mnogi živijo v neke vrste zadrugi ter pomagajo drug drugemu. Posebno pri brezposelnih slovanskih narodnosti sem to' čut vzajemnosti
kaj nazorno opazoval. Ali vzlic temu je treba iznajdljivo iskati načinov kako bi se preživel, in sicer pošteno preživel, kajti kakor so mi zatrjevali policijski organi, je zločinstvo med bue-nosajreškimi brezposelnimi prav zelo redko. Buenosajreški brezposelni na splošno ni velemesten postopač, ki se zleče kje kaj more, in ga tudi noža, po-
lena ali kaj podobnega ni sram^ če mu more dobro služiti, naš brezposlenec je delaželjen in po«, šten in brezposeln po nesreči in; brez svoje krivke. — "Duhovnq Življenje" — Buenos Aires.
3 sobe
se odda v najem. Za naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti."
r
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESBE' O AM itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6401 Superior Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718 HEnderson 1218
Najpopularnejši piknik v sezoni,
KLUB SLOVENSKIH GROCERISTOV IN MESARJEV
V Collinwoodu priredi svojim odjemalcem
V NEDELJO, 4. AVGUSTA, 1935, PIKNIK
na Močilnikarjevi farmi. Zahtevajte listke za darila, ki so brezplačni. Pazite na oglas v četrtek.
MAYTAG
PtlHItNIDElItllLETOZUETOl*
Ysaki teden vam Maytag -prihrani stroške za perilo, in z njegovo skrbno metodo pranja, ohrani o-hleko za daljšo nošo. Vam prihrani denar še leta in leta potem,
ko se stroj sam izplfuča.
Samo Maytag vam daje čeber iz vlitega aluminija iz enega kosa;
ovijalec za odstranitev vode, "Gy-ratator" akgijo pranja, in nešteto drugih izboljšav Maytaga —
poleg zgrajenosti, ki je prvovrstna v vsakem oziru.
Vse to po DANAŠNJIH NIZKIH CENAH in lahkih pogojih za odplačila, je investicija v pravo ekonomijo
%
Model 30








Model 110 se še vedno prodaja po
$5950
^Mandel Hardware
15704 WATERLOO ROAD—KEnmore 1282 X
Ali ste že kdaj pili
BUCKEYE PIVO?
Je to med najboljšimi pivi ter vam bo gotovo ugajal. Izdeluje ga ena največjih pivovarn. Poskusite ga.
Double Eagle Bottling Co.
6511-19 St. Clah-Ave.
HEnderson 4629
PRAZNA STANOVANJA SE HITRO POLNIJO
KUPITE SEDAJ!
%	- v
En|oy olhoppy vacation at "The Playground of the Groat lakes "-JunelS to Sept.2 EVERY'ENiOYMEHT AWARS YOU. HAPPINESS AND HEALTH HERE REIGN SUPREME!
Largest Hotels on the Great Lakes, 1000 cool, outside rooms, at moderate rates. Finest Bathing Beach in the world, so gradual in slope, a child can enjoy it in safety. There's Fishing, Golf, Tennis, Dancing ... endless attractions for young and old. Our Midway is filled with the latest^ clean, modern, enticing novelties. Moderately priced, appetizing meals,as formal or informal as you desVre, even to Picnic Grounds.
AUTO TOURISTS •• plan your iourney with a delightful stqyVat Cedar Point, ideal fora day, a weeik^end or yourantire vacation. Free parking space for dvOO cars. Ample garage space.
Reoc^d by ralli Inttrurban or busies to Sandusky; oV by auto, Ohio Route 2, I	U. S. Route 6, or by steamer. \
/ MAIL THIS SPECIAL COUPON AT\ONCE TO
I ■ I	"	■«	A	4 -*	«	4.	A
They Q. A. Boeckling Co., Cedar Point, Sandusky, Ohio.	\
Mease send me, without obligation, your new folder on Cedof^Point,
N|ame__________________________
Address__-_____________________
\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
30. julija, 1|
POŠTENI LIUDJE
Povest
SPISAL JOS. KOSTANJEVEC
France ni odgovoril, poslušal je in se tresel.	j
"Čemu je tako delal, čemu?" j je nadaljeval hlapec. "Saj sta j samo vidva s sestro in ta je pridna in ga ni stala mnogo. Čemu se je tako silil? Kdo mu bo kriv, ako bo moral sedaj umreti, sedaj v najboljših letih?"
"Ne, ne! Ne bo umrl ne!" je zdajci zakričal hripavo France. "Ne sme umreti, čujete, ne sme umreti!"
Skočil je kvišku in nehote je prijel hlapca za ramo. Držal ga je trdo in roka se mu je tresla
"Ne sme? Kdo pa vpraša, ali sme, ali ne sme?" je govoril hlapec. "Kdo je gospodar življenja in smrti? Ali mar jaz? Ali ti? Ali kdo drug? Zakaj torej ne
sme, kaj?"
Francetu je omahnila roka in sedel je na svoj sedež in umolknil. Na ušesa pa mu je bobnel še vedno oni: 'Čemu pa je tako delal, čemu?' Ha, ha, zakaj ni rajši vprašal: 'Za koga je tako delal? Za koga?' Brr ... In kako mu je oni nazadnje vrnil? Oni, ki je zanj delal ,ki se je zanj pehal in trudil! Kako mu je vrnil? Vrnil mu je s tem, da se sedaj vrača proti domu s sramoto na čelu, z oskrujenim srcem, s težko vestjo. In vrača se, da ga vidi umirati, da mu zada zadnji udarec . . . on, on — nehvaležni, izgubljeni sin! Moj Bog, kam naj se skrije, kam naj beži ? Nikjer ni rešitve, nikjer upanja, povsod tema, gosta tema!
Ti vzdihi so se nazadnje utrgali iz globočine njegovega srca. V veliki svoji stiski se je zatekel k Bogu, in Bog ni obrnil svojega očesa od njega. Kakor bi trenil, ga je minila ona grozna bolest, je ginil iz njegovega srca obup. Počasi, kakor se prikrade po noči bledi mesečni žar skoz nizko okno v spalnico, počasi in tiho se je prikradel v njegovo srce žarek upanja in je u-blažil divjo njegovo bol. Tam daleč na zahodu je stalo solnce, bližalo se je viškom holmov na obzoru, a njegovo obličje je bilo čisto in jasno . . .
Voz se je bližal domu. Prav od blizu so že migali znani vrhunci domačih gora, poljubljalo jih je zahajajoče solnce in je radodarno sipalo na nje svoje zlato. Kako so se svetili! Ob straneh so se začeli prikazovati znani potje znani obronki, znana drevesa, znano grmovje. Vzdigovale so se znane hiše. Vse je pozdravljalo starega znanca. Oj, kako bi to bilo veselo, ako bi bila vrnitev drugačna, ako bi bila taka, ka-koršne so bile vrnitve v prejšnjih, prošlih časih!
Ko so se vozili navzdol po klancu, je zableščala pred njimi trška cerkev s svojim zvonikom, v oknih posameznih više ležečih hiš so se svetile šipe. In ko se je France obrnil, tedaj je zagledal že znane ljudi. To ga je zmedlo. V tem hipu je zopet začutil, da je njegov prihod domov prisiljen, da prav za prav nima doma ničesar opraviti, da bi morda bilo bolje, ako bi o-brnil svoje korake kam drugam. In polotila se ga je zopet žalost.
Voznik je vpil in priganjal konje. In tekli so, kakor bi imeli peroti, in od njih se je kadila lahna meglica. Hej, mimogredo-či so morali videti, kakšne konje ima trgovec v trgu, so morali biti nekoliko nevoščljivi! Hi, hi,—ot!
Voznik se je brigal za konje, ni se zmenil za Franceta. Držal je glavo kvišku in njegovo oko se je bliskalo v ponosu. Ha, kdo smo mi?
Še le spodaj, ko je voz zopet
zavil na ravno cesto in ni bilo videti na njej nobenega človeka, je privoščil konjem nekoliko počitka. Začeli so stopati počasneje. Tedaj se je tudi ozrl po Francetu.
Toda Franceta ni bilo več na vozu — izginil je bil med potjo.
IX.
Tam za cerkvijo v oni beli hiši je potihnilo življenje. Že nekoli ko dnij ni bilo slišati onega veselega ropotanja, žaganja in piljenja, oblanja in nabijanja. V delavnici je počivalo orodje, v sredi in po kotih je stala napol izdelana različna oprava. V soln-čnih pramenih, ki so sem ter tja poškilili v delavnico skoz o-kna, se je svetil in plesal prah, vzdigujoč se od tal. Iz nje so izginili pomočniki, zdravnik je u-kazal popoln mir. Nekateri so se poizgubili za ta čas k drugim mojstrom, nekateri pa so včasi prihajali v delavnico, da so si preganjali dolgi čas in da so zraven tudi zvedeli kaj novega o Lipovčevi bolezni. Navadno so si zakurili v železno peč s preostalimi oblanicami in lesenimi odpadki ter posedali. Razgovar-jali so se polglasno in v presledkih. Nobenemu se ni ljubilo, da bi zbijal šale, kakor po navadi. Neka težka tišina, neki čuden mir je plaval nad njimi, se je razlijal po teh prostorih in vsem je bilo tesno, kakor bi slutili, da se ima zgoditi nekaj nenavadnega, nekoj silno žalostnega. V kuhinji zraven delavnice seje navadno slišalo pridušeno govorjenje in tiha, drsajoča hoja. Lipovki in Anica sta tamkaj o-pravljali svoje posle kolikor mogoče brezšumno. Njiju obraza sta bila bleda od prečute noči, njiju roke so bile trudne in izžete.
Ljudje, ki so hodili mimo hiše, so postajali in se ozirali v delavnico. Bili so vajeni onega dobrodelnega šuma, njihovim ušesom je bil prirojen. A zdaj so ga pogrešali, nekaj jim je manjkalo, ta mir jih je vznemirjal. In nekam otožno so stopali dalje In majali so z glavami.
Gori v svoji sobi pa jo ležal Lipovec. Njegov obraz je bil iz-seišan m izmučen. Kosti pod očrni so štrlelo izpod nagubane kože, brada je bila tako zelo špi-čapta in koščena. Bile so ga samo še oči, ki so bile izbuljene. A prsti na njegovih rokah so ka-koščene članke; bili so trdi in prozorni ko motno steklo.
Navadno je ležal vznak in oči so mu bile obrnjene v strop. Videlo p.e je, kakor bi preštevali temrc črtr, ki so se kazale na pobeljenem oboku. Roke so mu ležale vrh odeje, na rahlo upog-jene, Zastorl pri oknih so bili od-grnj-ni, ni jih pustil zastreti, ljubil je svetlobo, ljubil je zlasti zlate solnčne žarke. Ako ni njegovo oko počivalo na stropu, se je zagledal tja ven skoz okno. Videl je naravnost tja do nasprotnih gora, ki jih je tolikokrat občudoval v svojem življenju, ki jih je toliko ljubil. A-ko so bile šipe motne, so mu jih morali obrisati; ako je imel prenizko vzglavje, so mu ga morali podložiti. In pri tem pogledu se je navadno umiril, je navadno črez nekoliko časa rahlo zadremal.
Zraven postelje na mizici so stale različne stekleničice, zdravila, ki jih je bil zapisal zdravnik. Navadno mu jih je dajala Lipovka, včasi tudi Anica. Sam se ni mogel dvigniti. Vselej, ko so,ga dvigali, ga je obšla žalost, j je postal maloupen.	j
"Ah, kakor otrok sem, ne
morem si pomagati." je zaječal vsakikrat. "Ali se ne boš naveličala streči?"
Bila je v tem govoru neka prikrita zlovoljnost, neka pikrost, ki se je Lipovec ni mogel otresti. Toda ko je zopet ležal, se je u-miril in iz njegove duše je izginila vsa trpkost.
A z Lipovcem je šlo naglo navzdol. Nihče se ni tega nadejal. Zadnje dni ga je začela že motiti svetloba; ukazal je za-' streti okna. Samo še v strop je zrl trdo in nepremično. In Lipovka, ki je bila zdaj skoro vedno pri njem, je opazila, da se sem ter tja že izgublja, da ne ve več, kaj se godi okoli njega. In še le tedaj je pisala Francetu o očetovi bolezni. A ona sama je hodila okoli kakor brez glave. Dokler je imela še kaj u-panja v srcu, je imela v srcu njenem tudi prostora bolest, a sedaj je hipoma postala neobčutljiva. Bilo ji je nazadnje enako, kaj se godi okoli nje. Postala je topa za bol in veselje. Premikala se je brez volje in lastne moči. A pri tem so upadala njena lica, so se začeli beliti njeni lasje.
Sinoči pa je Lipovec zaželel, da bi govoril s Kirnom. Ta je prihajal večkrat, a sedaj ga ni bilo že par dnij, ker je imel obilo zunanjega posla.
'Kako je?" je vprašal Kiren, ko je stopil v kuhinjo.
Lipovka ga je pogledala, kakor da ne bi razumela njegovega vprašanja. Kiren je obstal ter ga ponovil. Tedaj so se pa Lipovki udrle hipoma solze po licih. Bilo je črez dolgo časa prvič, da so se prikazale.
"Bog naj vas tolaži, Lipovka" je govoril Kiren. "Morda si pa preveč domišljate."
Toda ona je zmajala z glavo
in si brisala solze. Stopila je na-1 prej ter odprla vrata, da je šel i po stopnicah k bolniku ... i Gori v sobi je brlela na mi-! žici poleg postelje v motnem ko-; zarcu nočna luč. Le malo je raz- i svetljevala sobo, le nejasno so se i črtali razni predmeti po njej., Zraven luči je stala mala soha j turške Matere božje, okoli nje je • bil ovit rožni venec. Po kotih in po stropu na nasprotni strani' postelje so se črtale in premikale temne sence . . .
Dober večer. Lipovec!" je dejal Kiren, ko je odprl natiho-ma vrata.
Lipovec je težko obrnil glavo oroti došlecu. Komaj viden žarek zadovoljnosti je šinil prek njegovih očij. Izkušal je, da bi iztegnil svojo roko ter jo podal Kirnu. Posrečilo se mu je.
"Hvala ti, Kiren, da si prišel . . . Sedi
Lipovec je govoril težko in skoro nerazumljivo tiho.
"Nikar ne govori preveč, to ni dobro," je dejal Kiren. "Rajši ti jaz povem, kaj je novega zunaj. Glej . . . '
Lipovec se je izkušal nasmejati.
"Ne, Kiren, pusti me! Saj vem da ne bo dolgo . . . Zakaj bi torej ne smel s teboj razgovoriti še tega, kar imam na srcu?"
"Česa torej želiš?"
Lipovec je nekoliko časa po-molčal, kakor bi hotel zbrati svoje misli, da bi povedal prav vse, kar mu je težilo srce. A potem je začel govoriti istotako tiho in v presledkih:
"Znano ti je, Kiren, katero veselje je bilo na svetu moje največje veselje. Ne bom ti torej razkladal na dolgo in široko. In to, glej kar je bilo prej moje največje veselje, je sedaj — mo-
ja .. . največja skrb. Kiren, moja največja skrb!"
Zadnji stavek je govoril glasneje. Bilo je, kakor bi se mu bil utrgal iz prsij. Kiren ga je hotel prekiniti, toda Lipovec je nadaljeval :
"In ta skrb je — France . . . Vidiš, kako je še daleč od svojega cilja ... a kdo mu bo pomagal, s čim se bo pretolkel skoz šole? . . . Jaz si nisem mogel prihraniti ničesar . . . pridobil sem si samo ono njivico in nekoliko gozda, pa kravico . . vse irugo sem izdal za družino, zlasti zanj v zadnjih letih. Dela je bilo sicer precej, toda slabo pla-'ano in delavci dragi. Ah, samo, da se je pošteno izhajalo. To mi lajša sedanje trenutke . . . Torej vidiš, ničesar nimam, da bi mu zapustil. S čim bode izhajal, s čim nadaljeval svoje učenje? . . . Ah, Bog moj!"
"Ne muči se, Lipovec; ali ne zaupaš več v Boga? Glej, toliko dobrot ti je že izkazal ... ali misliš, da te zapusti sedaj, da te zapusti v tej sili? Nikakor ne. Dokler bo France mislil nanj, dokler bo tak, kakoršen je sedaj, se mu ni bati. On in dobri ljudje bodo skrbeli zanj."
(Dalje prihodnjič)
Zahvala
Ne moreva dobiti zadosti hvaležnih besed, da bi se zadostno zahvalila najinim zvestim prijateljem in sorodnikom za čast, ki so jo nama izkazali ob najini 25 letnici zakonskega življenja. Ti cenjeni prijatelji so: Mr. in Mrs. Ignac Slabe, družina Frank Slabe, družina Jernej Slabe, družina Math Slabe, Struthers, O., družina brata Anton Selan, Mr. in Mrs. Jakob Čebul, Mr. in Mrs. Anton Puntar, Mr. in Mrs. Math Bajt, Kelso Ave., Mr. in Mrs. Andrej Božič, Mr. in Mrs. Jakob Sumrada, Mr. Frank Zajc, Mr. Joe Sust, družina Joe Zabuko-vec, Mr. in Mrs. Joe Skerl, družina Andrej Bajt, Mr. in Mrs. John Urbas, Mr. in Mrs. Karol Mramor, družina Frank Kova-čič, družina Lovrenc Petkov-šek, Mr. in Mrs. Mario Kolenc, Mr. in Mrs. Frank Kočevar, Mrs. Jennie Goser, družina Jack Zagar, Mrs. Stajnic, Mrs. Zalo-kar, Mrs. Sepec, Mrs. Radina, Miss Milka Kres, Mrs. Anica Pe-trič, Detroit, Mich., Mr. in Mrs. Joe Sustaršič, Mr. Charles Wol-gemuth, družina Frank Penca, Mr. in Mrs. Frank Matičič, Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, Mr. in Mrs. John Petkovšek, Mr. in
Mrs. Matt Petrovčič, d William Candon, družina Mr. in Mrs. John Star, Mrs. Benno Leustig, Mr. i" Jennie Gozel, družina J# lie, družina Andy Trkmal in Mrs. Roy Stadler, Mr. Anton Skrlep, Mr. in M# dar.
Posebno se zahval]#' -stri Ivani in možu. John P šek, iz Painesville, najin®^" nu in hčerki, Mr. in Mrs za vesele poskočnice hvala članom Zarje, oi cijalističnega kluba št. 2ij
Še enkrat vam vsem lepa hvala za vse, kar ste Jakob in Fran
I	Nadaljevanje ;
! DO SOBOTE, 3.
.Svetovna največja predsr metnega ognja L
ZADNJI DNEVI P0|
in
SUMMER FESTit CLEVELAND STAPT:
Vrata odprta ob 7. uri^ 5 Splošni sedeži ^
rezervirani sedeži 3*
■'
Tiketi so naprodaj ^ zer's, Halle's, Higbee's, in Stadium.

NEW YORK
pbe® "
NORMANDIE------21. avgusta
ILE DE FRANCE-----10. avgusta -
CHAMPLAIN------15. avgusta
LAFAYETTE------24. avgusta
—	4. septembra
—	31. avgusta
—	5. septembra
—	14. septembra
A. KOLLANDEB^
ZA NADALJNA POJASNILA IN VOZNE LISTKE SE OBRNITE XA
6419 ST. CLAIR AVE., CLEVE
Vzemi me s seboj
a KAKŠEN PIKNIK .'E BRE7 LUCKIES7








v*



>•■	•««V


><
%/ > ' '^>>v.Vv^ rC
3««2X
VZEMI ME S SEBOJ. JAZ SEM TVOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA. JAZ [ SEM TVOJ LUCKY STRIKE.

TOBAK JE, KI ŠTEJE Ni ga boljšega tobaka kot oni, ki je rabljen v Ludčies
iCopyf^t !(#& TlwMAhwHcmm Toba«xo Coxov*^