ASNIK HUJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA IT DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA SEPTEMBER 1974 LETO Vlil. ŠTEVILKA 8 POSVET DIREKTORJEV IN SEKRETARJEV 00 ZK VSEH TOZD IMP IMP \OS 1 Ya E i' \ Glasnik vam prinaša: Združevanja 'boljše in cenejše gospo- kretar sveta ZK IMP Pavle /lenje, racionalizacija Avžlahar. Poudaril je pred-roi«1 |uPnUi služb, kot so zuna- vsem pomembnost združeva- _i_; »JJ^IJr nkra ni o \r naQpm orvQr»r»HarRtvil in kovinski oddelek, obra-anj£ L osebnih dohodkov, ud 1 L . Un materiala, planira-:šn° ’ 'nvestiranje, skupno vla-nitl ia • maksimalno izkori-vSel{* že obstoječega računi:: i0niškega sistema. To naj v iu L, °sj1ovno vodilo pri zdru-!e!< li^u- Trenutno v gradbe-,3» ^ Slovenije ni takega , i> IU„ enja, ki bi brez nadalj-,rga<< n j koristilo razvoju IMP n / wat° predlagamo, da se za-MfS4 ne bi združevali niti z ,^-om niti z GlPOSS-om, k6| av'Več bi v naši panogi de-P%<*« montažne in proiz-n t.it|(js!le smeri poiskali mož-3 Mav'.Za združevanje.“ To so alh*11 zaključki s posvetu-k V0?Ja. sestanka direktorjev rJ’ in sekretarjev 00 ZK >.*¥ kbu?j3£? nja v našem gospodarstvu in s tem v zvezi tudi na mesto in naloge našega podjetja v tem procesu. Pri tem ne bi smeli dopuščati, da bi se integracijska gibanja odvijala občinah, kjer že imamo svoje TOZD. To bi namreč po njegovem mnenju pomenilo drobitev tako organizacije združenega dela, kot jo imamo sedaj. Omenil je, da, so v vseh naših TOZD že iz-1 delani srednjeročni programi) NADALJEVANJE NA 2. STRANI Letos slabše kot lani Stran 2 »Naš razgovor« Stran 4 Anketa o IMP Glasniku Piknik TIO Idrija Stran 5 Prišli - odšli Stran 10 Dijaški dom Domžale - nova TOZD IMP? Stran 11 „ POMEN ZDRUŽEVANJA cWii?^no besed° o integrali procesih je imel se- j^Portni park na Kodeljevem v Ljubljani je letos prizorišče v v^eh pogledih rekord-?!b športnih iger gradbincev - ŠIG 74, na katerih je nastopilo 67 moštev z več kot ,.•400 tekmovalci. Ljubljana je letos Nasedlo v skupni Uvrstitvi 5. mesto, {Medtem ko smo bili lani sedmi. O ŠIG 74 Poročamo na straneh 8 m 9. NADALJEVANJE S 1. STRANI razvoja in poudaril, da so direktorji TOZD osebno odgovorni za uskladitev omenjenih programov v smeri bližnjih združevalnih procesov. To predvsem zavoljo tega, da ne bi prišlo do dvojnih kapacitet v strojih. Pavle Avžlahar je dejal, da so direktorji TOZD osebno odgovorni za predložene elaborate samoupravnim organom in tu ne sme biti nikakršnega zapeljevanja teh organov z željo, da bi „za vsako ceno prodrli ali osvojili nov izdelek ali tržišče." Zavedati se namreč moramo, da so sred- stva dmžbena, ne glede nato, kje jih trošimo. Sekretar sveta ZK se je zadržal tudi na odnosih med posameznimi TOZD in znotraj njih. Čeprav so ti odnosi dobri, pa mora ZK budno spremljati negativne pojave in energično obračunati z nosilci takih pojavov. POSEBNA KOMISIJA NAJ PRIPRAVI PROGRAM Udeleženci sestanka so v razpravi menili, da se IMP ne bi združil z IMOS-om, niti s kakšnim drugim združenjem v gradbeništvu, ker ne pokrivajo celotnega področja na- šega delovanja. Imenovali so komisijo, ki jo sestavljajo glavni direktor Stanko Kmmpak, Janez Stanovnik, Alojz Kosi, Jurij Zavec in predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij. Ta naj izdela integracijski program v naši panogi dejavnosti — se pravi montaža in ustrezno poslovanje, inženiring in sicer v smislu OZD. V nadaljnji fazi naj bi ta organizacija združenega dela prešla v višjo obliko združevanja, torej v sestavljeno organizacijo združenega dela. Imenovana komisija naj bi prvi osnutek o združevanju pripravila v štirinajstih dneh. POISKATI NOTRANJE REZERVE in da bodo v njem zaj najvažnejši podatki, etivj Na omenjenem posvetova- Na sestanku je P°m°'č: glavnega direktorja - - not" nju so tudi razpravljali o _ _ - . „nr„ srednjeročnem razvoju pod- Stanovnik prebral tudi P^ jetja in planu naložb. Pri čilo o ustanavljanju TU^ tem so menili, da bi morali o našem podjetju. Prv* * srednjeročnem programu razum smo podpisali j ^ razvoja razpravljati v vseh 1973 in takrat vpisati TOZD. Glavni poudarek TOZD. Letos so bili iz ' srednjeročnega razvoja vseh tudi vsi samoupravni ^ . TOZD nai bi bil na izbolj- obravnavano premoženje, % u TOZD naj bi bil na izbolj „ šani produktivnosti, boljši sklicani zbori delovnih‘ u , % organizaciji dela in na boljši Na podlagi tega sta bili : ie/( tehnologiji. Udeleženci se- ustanovljeni še dve teme Stanka so tudi poudarili, da organizaciji združenega “ mora biti gradivo za javno in sicer Zastopstvo in " Po s razpravo pripravljeno tako, jektivni biro. da bo delavcem razumljivo V> Letos slabše kot lani Neprijetno je pisati o slabostih; zlasti še, če smo navajeni nasprotnega. Vendar ne gre drugače, resnici moramo pogledati v oči. Dejstvo je, da nas letošnji polletni rezultati proizvodnih naporov (torej brez igračkanja: prištevanja in odštevanja vplivov iz preteklih let) v nobenem pogledu ne zadovoljujejo. Zaenkrat bi naštel poglavitne vzroke, ki so v največji meri vplivali: nadaljnje naraščanje izgubljenih ur na zaposlenega; zaradi slabega izkoriščanja proizvodnih ur naraščajo osebni dohodki zaposlenih hitreje kot narašča obseg del; kadrovanje in zasedanje strokovnih delovnih mest v režijskih službah z ljudmi, ki niti približno nimajo ustrezajoče usmeritve in nivoja izobrazbe (zlasti na visokostro-kovna delovna mesta, ki med drugim tudi zato postajajo po-malo stimulirana za tiste, ki zares nekaj znajo); popolna nesposobnost za spremljanje letošnjih (približno dvakrat višjih) infla-tornih gibanj, zlasti repromate-riala; slabšanje likvidnosti podjetja, ki je tudi ne moremo pripisati samo zunanjim vplivom itd. Za oporo v obravnavi in kot smerokaz so direktorji vseh TOZD dobili posebno gradivo, ki zadeva naše notranje pogoje gospodarjenja in notranje rezerve. za 27 % in razliko v realizaciji (bivši dobiček) pa samo za 20 %. To seveda pomeni, da nam reprodukcijska sposobnost (možnost investiranja v letu 1975) pada. Planirane amortizacije za prvo polletje (zavoljo togosti obračuna) tudi nismo dosegli. Zaradi neizvrševanja planskih nalog o spremljanju uspešnosti posameznih vrst montažnih storitev je seveda najmanj za eno leto odložen kakovostni premik tudi na tem področju. Ob tem velja pripomniti, da med 132 ljudmi, kolikor se jih v našem podjetju ukvarja s problemom knjigovodske evidence, njenim organiziranjem in s strojno obdelavo, niti enemu ni uspelo polnih šest mesecev niti opaziti, da ne delujejo v smeri s planom predvidenih ciljev. DVE IZJEMI: TEN IN TIO IN KAKŠNE SO POSLEDICE? Realizacijo smo sicer res povečali za 41 %, stalež zaposlenih kar za 6,3 % (ponoven dokaz, da se razvijamo ekstenzivno in da nam produktivnost dela stagnira), osebne dohodke v strukturi dohodka za 47 %, dohodek Znašli smo se v navidez nasprotujočem si položaju: TOZD, ki so do letos vodile kar zadeva poslovno uspešnost, so v prvem polletju zdrknile na dno lestvice najboljših, v ospredje pa stopa TEN, še lansko leto v dokaj težja situaciji. Mislim, da takšne šole in odrekanja še nobena izmed naših TOZD ni naredila do sedaj, čeprav jih je nekaj že zrelih za to. Pozitivno je tudi, da so se uredile razmere v TOZD TIO Idrija, ki letos (dejansko se je proces izboljševanja začel že lani maja, junija) redno izpolnjuje planske naloge in jih tudi presega. To je izredno pomembno in edini način, da se bodo srednjeročno uspele odpraviti neumnosti v poslovanju bivšega Simpiexa. Tabela št. 1: Primerjava L poli 1974 in 1973 v indeksih TOZD Kategorija realizoc. zaposleni zaloge terjatve 1 OVK 135 111 137 48 2 PMI 139 113 141 140 3 PM 182 120 160 147 4 EM 120 109 160 79 5 TEN 154 102 114 130 6 TRAA 134 103 106 73 7 LSL 150 107 86 130 8 TIO 146 93 122 41 9 PB 119 100 72 49 10 Z ST 632 135 ... ... IMP- -SFRJ 141 106 126 89 loima If. 2: Rezultati in interni pogoji gospodarjenja r I. poli 1974 '^Jtotegorijo TOZD Celotni dohodek •/. dobička III poprečno zaposleni •A izgubljeni na možne) bruto naložbe poslovni f RDR vajenci 1 OVK 112.566.957 12.75 II si 719 192 14.65 62,916.657 2 PMI 50, 734 210 9.02 9.43 336 63 11.22 39,265.129 3 PM 41,066.798 7.76 10.25 261 37 13.56 23,596 649 4 EM 76, 607.101 9.20 662 4 62 140 13.46 46, 360. 516 5 TEN 39, 713. 762 1500 1404 3 63 36 13. 67 44, 767-443 6 TRAA 43,744 549 6.94 7.61 303 26 15.06 43,732.465 7 LSL 21, 230.626 1657 17. 66 169 4 16.43 16, 631-670 8 TIO 15, 159 955 10.76 10.06 167 6 14.99 25,664.462 9 PB 6, 669 533 32.60 26.56 67 - 13. 13 6,673.766 10 ZST 11, 739.366 15.09 15.09 27 - 12.05 3,496.664 IMP - SFRJ 426,739 303 11.46 10.69 3169 506 14.06 337,642.517 Za čase, ko imamo v žepu terjatev kot lani v enakem obletno stopnjo inflacije 25-30 %, dobju. Na ta način smo med je seveda razveseljivo, da imamo drugim letos „ustvarili“ doho-letos v dinarjih za 11 % manj de k v višini 5 milijonov din; p narekovaji so potrebni zat°> ^ so to lanskoletni proizvodni pori, ki so seveda danes vredni kot tedaj, ko so bdi e jansko ustvarjeni (za pijh 25 % manj, ali v dinarjih 1,25 mio din!). ZA KONEC , Iz povedanega in iz obeh ,ajj, lahko razberemo, da je situasji precej bolj zaostrena od in da se konjunktura umiri3, J tem je tudi razlog za takšen L stop k prikazu polletnih tatov, ki v celoti niso j >• „strašni“, lahko pa postane) ^ do konca leta, če ne botn°.j(1i čeli spreminjati svojega ni f dela in poslovnega obnašati^, pogojih pospešene infla riiške demokracije. Poleg drugega tudi zato, ker ^Hva in zamegljuje razredno naravo svoje oblasti. TEMELJ - DELAVEC ^melj delegatskega sistema je delovni človek, sa-^Pravno organiziran v OZD in drugih oblikah J*10upravnega organiziranja delovnih ljudi. V njih ,e °vni ljudje na samoupravni podlagi navezujejo med-. b°ine odnose v proizvodnji in delitvi. Oblikovanje ^gacij v temeljnih samoupravnih skupnostih zago-^ia, da delegacije, oziroma delegati v resnici izražajo Serijske interese okolja, v katerem delajo in živijo. s upoštevajoč vsa ta dejstva, smo se tudi v IMP začeli ^tazumevati in dogovarjati na področju družbenih lavnosti. Tako smo tudi vsi zaposleni na področju Ci«e Ljubljana-Bežigrad preko naših predstavnikov gPisali samoupravni sporazum o formiranju samotne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Bežigrad. j ^ Podpisom samoupravnega sporazuma smo kot bh°Vria orSanlzacba dobili tri delegatska mesta v j Pščini samoupravne stanovanjske skupnosti in tako lahko vplivali na politiko samoupravne stano-Qniske skupnosti Ljubljana-Bežigrad. (In 0^enega dvoma ni, da bo aktivno delovanje čgn°v delegacij in delegatov v upravljanju in odlo-0 ob njihovi stalni povezanosti s samoupravno »ovo, poleg tega pa bo vse bolj krepilo tudi zavest o lenosti osebnih in skupnih koristi BORIS BERN EH C Potreba po mladinski organizaciji v TOZD OVK V naši TOZD že več let premalo čutimo mladinsko organizacijo in potreba po ustanovitvi mladinskega aktiva je postala več kot očitna. Zato sta tudi sindikat in 00 ZK poudarila potrebo po ustanovitvi. O tem, kaj smo že storili in sploh kakšna je vloga mladinske organizacije, bo govora v tem prispevku. Pred približno 3 meseci smo imenovali iniciativni odbor za ustanovitev mladinske organizacije in kljub začetemu ni bilo pravih sadov. Ob izplačilu mesečnega dohodka so vsi mladinci dobili pismena vabila za ustanovno konferenco, vabilo pa je bilo objavljeno tudi v IMP Glasniku ter v internatih. Verjetno je bilo premalo ustnega informiranja oziroma je bilo o ustanovitvi premalo razprav. Ta potreba se javlja še posebej sedaj. Iniciativni odbor je s sindikatom in 00 ZK sestavil delovni program, v katerem je posebej poudaril organiziranje mladih in njihovo večje vključevanje v delo ZK. Če pogledamo zaciji združenega dela je aktiv mladih delavcev, ki se vključuje v predsedstvo aktiva mladih delavcev v podjetju kot celoti. NOVE NALOGE PRED KONGRESOM ZS-MS Mladi smo tik pred kongresom — okrobra bo 9. kongres ZSMS - zveze socialistične mladine Slovenije in kasneje tudi Jugoslavije. Naziv ZSMS je potreben zato, ker nameravamo odslej vključevati oziroma sprejemati v mladinsko organizacijo le tiste mlade, ki res nameravajo v njej delati. Zveza socialistične mladine Slovenije bo vključevala najbolj zavestni del naše mladine, tako da bo že sam naziv opravičeval svoje ime. Kaj pomaga, če je nekdo sicer formalno član mladinske organizacije, od sebe pa ne da ničesar! Kongres bo vsekakor prinesel nove naloge, ki izhajajo iz novih oblik organiziranosti mladinske organizacije. Iz dela družbenopolitičnih organizacij v IMP nazaj, potem smemo reči, da so bili mladi do zdaj v TOZD premalo obveščeni o vlogi mladinske organizacije, premalo pa so tudi sami storili za svojo obveščenost in organiziranost. MLADI MORAJO BITI ORGANIZIRANI Dostikrat govorimo o vlogi mladega človeka v samoupravljanju in ugotavljamo, da še premalo odloča o problemih, ki zadevajo njega, TOZD in družbo kot celoto. Ce hoče mlad človek zastopati svoje interese, mora biti organiziran in le organizirani mladinci lahko nastopajo kot politični dejavnik. O problemih mladih, ki so tudi problemi družbe kot celote, razpravlja tudi sindikalna organizacija TOZD. Določen odstotek mladincev je tudi v izvršnih organih sindikata, tako da o nekaterih problemih in nalogah; razpravljajo skupaj. Osnovna oblika organiziranosti mladih v organi- Po vsem tem, kar smo povedali, je jasno, da mora priti do ustanovitve mladinske organizacije v TOZD. Ustanovna konferenca aktiva mladih delavcev naj bi bila septembra, ko se bo začelo letošnje šolsko leto in bo lažje sklicati čim-več mladih. Od 400 mladih, kolikor jih je v OVK, se je udeležilo prve ustanovne konference le 6 (šest) mladincev, kar je vsekakor porazno. Kaj takega se ne bi smelo zgoditi, če bi se mladi vsaj malo zavedali svoje vloge, ki nam jo narekujejo naše obveznosti. V pripravah na ponovno ustanovno konferenco bo treba idejo o mladinski organizaciji čimbolj širiti, se pogovarjati o vlogi mladine, tako da bomo vedeli, kaj hočemo. Pri tem so se posebno dolžni angažirati mladi komunisti. Odveč bi bilo poudarjati, da je pri obveščanju važna ustna oblika. Mladinci! Slika je taka, kot jo naslikamo. Potrudimo se torej, da bo slika o nas samih čim lepša! ŠTEFAN LUKŠA NAŠ RAZGOVOR ® NAŠ RAZGOVOR ® NAŠ RAZGOVOR ® NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR S NAŠ RAZGOVOR ® NAŠ RA Tudi mi smo del podjetja Več kot 100 naših delavcev dela na gradbiščih v Zvezni republiti Nemčiji in v Nemški demokratični republiki. V Erlangenu blizu Nuerenberga montira televizijske pretvornike 31 naših monteijev, v Zahodnem Berlinu dela na šolskem centm 21 naših ljudi, medtem ko jih je v Duesseldorfu 28. Potem so tu še dela v Nemški demokratični republiki in sicer v Eisenhueetenstadtu, Henningdorfu pri Vzhodnem Berlinu (v obeh krajih so to montažna dela pri ogrevanju in vodovodu, ki jih izvajajo naši montaiji iz TOZD PM Koper), v Neue Brandenburgu in Bad Salzuengenu pa TOZD PMI Maribor dela na dveh toplarnah. Kot smo izvedeli v izvoznem oddelku našega podjetja, bo letos vrednost del v tujini presegla 100 milijonov dinaijev (10 starih milijard). od leta 1963. Takole se nam tudi dejansko čutimo. Stiki je predstavil: so po potrebi in zadevajo „Delam v Duesseldorfu, tako same delovne kot tudi kjer sem že štiri leta. Tu nas izven delovne razmere." je 28, nekaj od vodovoda, , nekaj pa od ogrevanja in de- Kaj pa obveščenost. Bi lamo na dveh gradbiščih — lahko rekli, da ste o doga-univerza in Giro Verband." janjjh v domovini dovolj ob-Kakšno je delo v Zvezni veščeni? republiki Nemčiji? „Ni lahko, ker moramo »Rea Je’ da vsak izmed moralno in dejansko poka- nas redn° dobiva IMP Glas nik, medtem ko časopisa Delo dobimo le, 1 izvod. Zato bi želeli, da bi dobivali več izvodov Dela.“ zati, da znamo in da smo sposobni dobro delati." Delate 8 ali 10 ur dnevno? „Naš delavnik je 10 ur, če Takole smo se torej pa je treba, delamo tud, ob ^ z našim v^ym sobotah. monterjem Zvonkom Pene- In kakšen je zaslužek? zičem. No, medtem seje „Lahko sam, vračunate Zvonko gotovo že vmil Jv KAJ PRAVI O DELU V ZRN ZVONKO PENEZIC Ker sta bila julij in avgust tudi v Zvezni republiki Nemčiji dopustniška meseca, smo na dopustu v Jugoslaviji srečali Zvonka Peneziča, ki dela pri našem podjetju že Nagrada racionalizatorjema iz TOZD TEN Delavski svet TOZD TEN je na svoji predzadnji seji, 18. julija 1974 obravnaval tudi predlog komisije za tehnične izboljšave. Ta je predlagala, naj bi vodji tehnične kontrole Marjanu Bohincu in vodji plansko terminske službe TOZD Ten Francu Žanu izplačali osebni nagradi za izboljšave izdelkov ER-2 in UT-1. Člani delavskega sveta so po razpravi sklenili, da dobita oba avtorja tehničnih izboljšav po 3.813,50 dinarjev za prihranek pri naštetih izdelkih. Torej, primer, ki je vreden posnemanja. V. G. — na uro dobimo 7 mark. Se pravi, če bi delali toliko ur kot doma, bi dobili okoli 1300 mark. 800 mark odpade za stanovanje in hrano, se pravi, da ostane 500 mark. Ker pa smo šli večinoma v Nemčijo za to, da čimveč zaslužimo, si jasno prizadevamo, da je delovnih ur čimveč." Kako pa se na delu v Nemčiji počutite nasploh? ,,Ker delamo po cele dneve, prostega časa tako-rekoč ni. Na drugi strani pa tujina človeka ubije — smo preobremenjeni in dostikrat ne vemo, kako bi. Smo med nakovalom in kladivom — na eni strani precej velike finančne možnosti oziroma Vzeto preveč dobesedno!! Na eni izmed sej DS ene naših TOZD smo slišali, da je nekdo vzel prenosni električni varilni aparat. Vse kaže, da je, doslej še neznani nepridiprav preveč dobesedno vzel besedo v nazivu — prenosni varilni aparat. možnosti zaslužka, na drugi Duesseldorf. Mi pa smo na strani pa domovina. Vendar izvozni oddelek prenesli nje-za vse nas lahko trdim, da je govo željo, da bi dobivali močnejše slednje in da nihče več izvodov Dela in tu so ne misli, da bi v tujini ostal nam zagotovili, da bodo to za stalno." vprašanje uredili čimprej. Z IMP IMAMO Tako lahko pričakujemo, da STALNO STIKE boste vsi tisti, ki delate v Kje pa stanujete? Zvezni republiki Nemčiji, „Kot sem vam že rekel, odslej bolje obveščeni o do-sta v Duesseldorfu dve grad- Spanju v domovini, obenem bišči in to nam preprečuje, Pa ,vas pozivamo, da se z da bi stanovali skupaj. Zato novicami, ki zadevajo bodisi stanujemo pri zasebnikih." ya^e delo ali življenje v tu-Kako ocenjujete stike s jun, oglasite tudi IMP Glas-podjetjem? niku. „Mi smo del IMP in to V. G. Novice iz Badsalzungena Te vrstice so namenjene gradbišču — kotlarniv Badsalzungenu, kjer delajo mariborski monterji letošnjega junija. V tem mestu, ki šteje okoli 20.000 prebivalci izvajajo monteiji mariborske TOZD montažo na ko1’ lami. Ta bo ogrevala stanovanjsko četrt mesta, pole« tega pa bo oskrbovala s toplotno energijo eno najsO' dobnejših mlekarn v NDR. LEPO UREJENE SOBE Trenutno je na gradbišču zaposlenih 15 naših deli cev, vštevši vodstvo gradbišča, kuharico in nabavi službo. Delavci stanujejo v samskem bloku, kije P, ob gradbišču. Sobe imajo največ 4 postelje in so doii urejene. Na samem gradbišču je urejena kuhinja ^ jedilnico, ki služi tudi kot klubski prostor, v njem P3 je tudi televizor. V bloku so tudi garderobe in prhe/ mrzlo in toplo vodo. Hrano kuhajo v svoji kuhinji, j3 domača, dovolj kalorična in kakovostna, tako da n1, glede hrane, niti ostalih nastanitvenih možnosti 11 nobenih pripomb. DOBRI ODNOSI MED DELAVCI Po izjavah šefa gradbišča Marjana Barvirja lahkc sklepamo, da je vzdušje med delavci odlično, da s° med njimi dobri tovariški odnosi in da discipliniraj izvršujejo svoje naloge. S tem so dane vse možnosti, j bo delo zaključeno v načrtovanem času, ne glede P velike težave z oskrbo materiala in opreme. Majhj število delavcev in kratek rok dovršitve terjajo delo/ podaljšanem delovnem času in tudi v prostih sobotah Ne glede na to, pa je pri delavcih čutiti domotožj6: Želijo si predvsem več stikov z domovino. Z dogodi :od doma so namreč seznanjeni dokaj pozno, j dobivajo pošto in časopise z 10, pa tudi več dnevu zamudo. Sončni dnevi jih vabijo na naše morje in planit1®’ zavedajo pa se, da sedaj dopusta ne morejo izkoristit1’ ker vedo, da mora biti prevzeta naloga pravočasP končana. Pozdravljajo vse svoje sodelavce z željo, j tudi oni zastavijo vse sile za pravočasno uresničit6 vseh zastavljenih nalog v domovini in za dosej> čimboljših rezultatov. q, IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. ^tem ko so nekateri preizkusili svoje znanje v igranju nogo-'*ta, so nekateri „bolj utrujeni11 posedli po travi. To pa je bila še 9 možnost več za vesel klepet in dobro razpoloženje PIKNIK TIO IDRIJA ŠE BOLJ SMO SE SPOZNALI $0Plknik je za nami. Mladinci, ki bomo tudi prihodnje leto prišli j ,8a tokrat organizirali, so se na naš, sedaj že skoraj tradi-k.6ro izkazali. Ničesar ni manj- cionalni piknik. Vabimo tudi vse C °> ne pijače, ne odličnih kot- tiste, ki letosrniso prišli. Ne bo niti klobas na žaru, ki jih vam žal! Lrzelo spretno peči naš „ku- Na koncu še pripomba, ki ni H? - Skoda je le, da se je pik- namenjena le udeležencem na-ČLa udeležilo razmeroma malo šega piknika, temveč tudi dru-bj|n°v našega kolektiva. Zakaj je gim. Prepričana sem bila, da vse, i]a udeležba slaba, ne vem. kar je bilo do sedaj napisanega in zato, ker je bil piknik v izrečenega o skrbi za čisto de.u.-,ko je na kmetijah veliko okolje, le ni naletelo na gluha v‘a in je prosti dan prišel prav ušesa. Toda po odhodu večine z jJ11.- ki po službi še kmetujejo, mesta piknika je bilo kaj videti! V$u8i vzrok pa najbrž dopusti. Odpadki so ležali vsepovsod. !vekakor se na takem srečanju v Kaže, da je nekaterim (da ne He!vi udeleženci spoznavajo rečem večini) važno le, da pri-dg? seboj. Mimogrede ugotoviš, dejo v čisto okolico, kakšno pa bJtta nekdo, ki si ga do sedaj le zapuste, pa ni več njihova skrb! kot 0 Poznal, podobna mišljenja to Sam in novo prijateljstvo je TINKA LUKAČ OiL^slim, da je bilo večini na lepaku všeč. Bili smo v Beli, je™1" naravnem kopališču, ure-ljhc.tn na sotočju Belce in V*. Voda ni kdove kako jetn •1 toda v tej vročini je pri-se s*° ohladila - tako tiste, ki so i,0P°tili pri sončenju in igranju Vijeta, kot tiste, ki jih je HopPotili pri sončenju in igranju “ 80tneta, kot tist~ vi "*■ :~ Pteveč ogrelo. PESEM, SMEH . . . Prijl? Je sonce zašlo in je bilo skun- 0 hladno, smo se zbrali po Oglasila se je pesem, ~ razpoloženje je bilo od- ttty ' V bližnji gostilni smo se še Kot se za vsako tovariško sreča-ip*0 zavrteli, potem pa odšli nje spodobi, tudi na našem ni nov veseli in odločeni, da manjkalo dobre kapljice dve ^harsU klobase na žaru — to sta bili Kega repertoarja na pikniku v Beli specialiteti Anketa o vsebinski zasnovi IMP Glasnika Spoštovane bralke in bralci. Pred vami je anketa o vsebinski zasnovi IMP Glasnika, katere namen je predvsem ugotoviti, kaj vas v IMP Glasniku zanima, kaj in o čem naj bi pisali in o kateri problematiki premalo pišemo. Se pravi, radi bi vaše predloge in če jih boste poslali, bomo v uredniškem odboru res lahko pripravljali tak časopis, ki vam bo všeč. Zato vas prosimo, da odgovorite na vprašanja oziroma, da obkrožite posamezne vsebinske kategorije, ki bi po vašem mnenju morale biti stalno ali pa zgolj občasne prisotne v vašem časopisu. Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujemo, pošljite pa jih do 15. septembra ali na uredništvo IMP Glasnika, Ljubljana, Titova 37, ali pa jih oddajte v splošnih službah svojih TOZD. 1. spol — 2. starost — 3. leta zaposlitve v podjetju — 4. delovno mesto — 5. izobrazba — 6. funkcije v organih upravljanja - 7. funkcije v družbenopolitičnih organizacijah Katera od naštetih vsebinskih področij vas zanimajo oziroma bi o njih radi brali v IMP Glasniku? Prosimo, obkrožite posamezne številke! L predlogi organov samoupravlja podjetja in posameznih TOZD 2. odločitve samoupravnih organov podjetja in TOZD 3. uresničevanje sprejetih odločitev samoupravnih organov 4. stališča in delo družbenopolitičnih organizacij podjetja in TOZD 5. nagrajevanje oziroma nastajanje dohodka in / sistem delitve dohodka 6. delavčeve dolžnosti in pravice 7. mnenja, predlogi, pritožbe 8. skrb za socialno varnost zaposlenih 9. novi delovni postopki oziroma racionalizacija 10. varno delo in zaščita pred nevarnostjo 11. rekreacija med delom in v prostem času 12. šport 13. dopusti in počitniški domovi 14. razgovori z zaposlenimi 15. konjički oziroma hobiji zaposlenih - portreti teh ljudi 16. obveščanje — mislite, da ste o dogodkih v podjetju in TOZD dovolj ali premalo obveščeni 17. Kaj predlagate za boljšo obveščenost? 18. Kakšni naj bodo članki v IMP Glasniku? (obkrožite ustrezno kategorijo) a) kratki in jedrnati (do 2 tipkane strani) b) srednje dolgi (2 do 3 tipkane strani) c) dolgi (3 ali več tipkanih strani) 19. Česa je v IMP Glasniku preveč? 20. Česa je v IMP Glasniku premalo? 21. Ali imate o IMP Glasniku še kakšno pripombo oziroma predlog? Tako, z vprašanji smo pri kraju. Upamo, da jih ni bilo preveč in da boste nanje lahko odgovorili. Kot vidite, je anketa anonimna, seveda pa se vaših imen ne bomo branili, še več, s tem nam boste pokazali, da v bodoče lahko računamo tudi na vas. Še enkrat — odgovore oziroma anketo pošljite do 15. septembra 1974 bodisi na uredništvo IMP Glasnika Ljubljana, Titova 37 ali pa jo oddajte splošnim službam vaše TOZD. Rezultate ankete bomo objavili že v prihodnji številki IMP Glasnika. ODGOVORNI UREDNIK IMP GLASNIKA VILI GUČEK @ DRUGI O NAS e DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI O NAS • DRUGI 0 ____________________________;______:_________________________:_____:___________________________:_______________________________^ IMP BO DELALO V NDR DELO, 18. 7. 1974 Predstavniki industrijsko montažnega podjetja (IMP) iz Ljubljane, kjer je zaposlenih okoli 4000 v glavnem kvalificiranih delavcev, so te dni z nemškim partnerjem LAI iz Berlina podpisali pogodbo za 3.250.000 dolarjev. IMP je prevzel celoten inženiring za montažo ogrevalnih naprav mesta Erfurt. IMP sodeluje z Nemško demokratično republiko že od leta 1967. Tam so opravili doslej že več večjih investicijskih del v vrednosti 8 milijonov dolarjev. JUGOSLOVANSKI MONTAŽERJI SKUPAJ RTV LJUBLJANA - RADIJSKI DNEVNIK - 30. 7.1974 Nekateri pomembni slovenski, hrvaški in bosanski montažerji strojne in elektro-opreme se dogovarjajo za sestavljeno organizacijo združenega dela, ki bi prinesla do sedaj razdrobljeni tovrstni industriji velike koristi. Nosilca te nedvomno zanimive in ekonomsko povsem upravičene združitve sta industrijsko-montažno podjetje iz Ljubljane in mariborska Hidromontaža. Obe delovni organizaciji sta že specializirani, prva za lahko, druga za težko montažo, sta že navezali stike s sorodnimi delovnimi organizacijami, da bi v končni fazi sklenili krog od montaže do instalacij od antikorozijske zaščite in transporta. Drugi člani prihodne skupnosti naj bi bili še Termika Ljubljana, Monter Zagreb, Bosna montaža in najbrž še kdo. Približno 11.000 zaposlenih bi v združenem delu ustvarilo milijardo 800 milijonov dinarjev prometa in 180 milijonov dinarjev čistega dohodka. Toda ne gre samo za številke o uspešnosti. Povedati je treba, da mora biti montažna veja bolje povezana s proizvodnjo in da investitorji zahtevajo čedalje bolj celovit prevzem poslov. Doslej smo se namreč vse preveč posluževali parcialnih rešitev, ki niso dobre, ampak so poleg tega tudi drage. Zato je spodbuda o kompletiranju montaže naletela na plodna tla, dogovori med posameznimi delovnimi organizacijami pa so pokazali, da lahko že letos pričakujemo novo združitev. Tao se bodo tudi lažje povezali z domačimi proizvajalci opreme, predvsem pa s slovensko strojegradnjo. Največja prednost združevanja moči in znanja pa je nastopanje v tujini, kjer bi se lahko nova skupnost enakovredno postavila ob bok najuglednejšim svetovnim firmam. Sloves in dobro ime jugoslovanski montažerji že imajo, predvsem v deželah v razvoju, kjer bi bilo tudi v prihodnje največ dela. NOVA LIVARNA RTV LJUBLJANA - TELEVIZIJSKI OBZORNIK - 1. 8. 1974 Livarna v Ivančni gorici, ki je temeljna, organizacija združenega dela IMP iz Ljubljane, že osmo leto zelo uspešno posluje. Letos bodo naredili 4.500 ton sive litine v vrednosti 50 miljonov din, kar je za 35 % več kot lani. Dvig proizvodnje, skok v tehnološkem razvoju, vedno večja usposobljenost delovne sile so le del uresničevanja njihovega razvojnega načrta. Zgradili bodo tudi novo livarno, kjer bodo vlivali novo vrsto litine - takoime-novano nodularno litino, ki nadomešča jekleno in za katero je veliko povpraševanje doma in v svetu. Za sedaj jo v Sloveniji izdelujejo samo v Štorah. V Ivančni gorici bodo potrebovali povsem novo tehnologijo in opremo, ki so jo uvozili iz Zahodne Nemčije, nekaj pa kupili doma. Ta bo veljala, skupaj z gradbenimi deli in ostalimi stroški, približno 50 milijonov din. 10 jih je zagotovila livarna sama, ostalo pa so posojila. V novi livarni, obratovati bo začela aprila naslednje leto, bodo po najsodobnejših postopkih vlili letno 4.000 ton nodulame litine, od tega je bodo 30-40 % izvažali na zahodnoevropska tržišča. Livarna zaposluje sedaj 200 delavcev, potrebovali pa jih bodo še 100. Tako bodo lahko dobili delo mnogi prebivalci iz okoliških vasi, ki se sedaj vozijo na delo v Ljubljano in tisti na skromnih kmetijah, ki jim bi to pomenilo dodaten del dohodka. Leta 1976, ko bo nova livarna v polnem teku, bodo preuredili še staro in tako izpolnili svoj srednjeročni načrt. lotnega dohodka kot v enakem lan5*1 obdobju. 15 odstotkov celotnega dob® odpade na blagovni izvoz in na izv®r investicijskih del v Zahodni Nemčiji in ^ ški demokratični republiki. IMP je letos povečalo dohodek za 27 odstotkov in1 nek dohodka za 21 odstotkov. Rezu!13 IMP bi bili lahko še boljši, če jih ne bi pcS težave, ki so skupne celotnemu $, darstvu. Tako je tudi pri njih opaziti pa" 61e likvidnosti, k zaviralnim momentom boljše gospodarjenje pa prištevajo skoraj kodnevne podražitve reprodukcijskih 1,1 rialov in neizpolnjevanje pogodbenih ron strani poslovnih partnerjev. Vse to je se'11 pripeljalo do slabše reprodukcijske sp°s nosti. Zato so v IMP Ljubljana izdelali5' lizacijski načrt, kije usmerjen v iskanj^ ^ tranjih rezerv. Te so po njihovem fl#? tia predvsem v dvigu produktivnosti, bolj’6- Ja izkoristku delovnega časa — zlasti v zrfla|l*l ’ nju bolezenskih izostankov in v pospe' nju racionalizatorskih dejavnosti. Pole?. kratkoročnih nalog v podjetju zdaj ra# ljajo tudi o srednjeročnem programu in rasti posameznih temeljnih organi# in podjetja kot celote. 5 ie: «6 »d Oj ic v «i I »j $ k DOM, KI JE NAJBOLJ PODOBEN HOTELU DELO-8. 8. 1974 Počitniški dom IMP Ljubljana v Fiesi je bolj podoben hotelu kot domu. Upravnik Silvo Hočevar ponosno razkazuje svoje „kraljestvo“: v vsaki sobi je kopalnica, sanitarije, tapisom; celo posteljice za dojenčke in posebne postelje za otroke. V restavraciji je dopoldansko zatišje. Nikogar ni, razen družine Kranjčič, ki se odpravlja domov v Ljubljano. Peter Kranjčič, otroka Tomaž in Peter ter žena Silva so nekako otožni. Pravijo, da zaradi pripeke. Kljub temu se mi zdi, daje to tista otožnost, ki se vedno pojavi ob slovesu. V domu so preživeli 10 dni in čaka jih utečena vsakdanjost ... „ ... Poceni ravno ni bilo, imeli pa smo vse udobje. Za deset dni smo plačali okroglih dvesto juijev. Regresa sva dobila z ženo vsak po osemdeset tisočakov... Ja, računam, da smo v desetih dneh zapravili poleg penziona še sto jurjev, torej vsega skupaj tri sto tisočakov. Spočili pa smo se, to že! Bolj psihično kot fizično. Sicer pa smo imeli v domu vsega na pretek - odlično hrano in domača vina. No, zdaj pa gremo. Drugo leto spet pridemo." ... DOBRO GOSPODARJENJE V IMP LJUBLJANA RTV LJUBLJANA - DRUGI TELEVIZIJSKI DNEVNIK - 12. 8. 1974 V drugem televizijskem dnevniku RTV Ljubljana je bil objavljen komentar o polletnem gospodarjenju IMP Ljubljana. Film je prikazoval delo naših TOZD TEN in TRAA — pretvornike in oddajnike, klima naprave in črpalke. Na začetku komentarja je bilo poudarjeno, daje IMP v prvih šestili mesecih letos ustvarilo za 41 odstotkov več ce- DELAVSKA ENOTNOST - 10. 8. 19?4 Delavska enotnost je pod omenjen#, slovom objavila članek o združevanju s™, škili in jugoslovanskih montažerjev. je vsebina članka povsem enaka poročj*; ga je objavila RTV Ljubljana v radij^ dnevniku prvega programa 30. julija let0* POT K ŠE VEČJI PRODUKTIVNO^ DELO - 13. 8. 1974 Sadovi ukrepov in prizadevanj vse# lektiva za izboljšanje organizacije pro# nje, za odpravljanje ozkih grl, za poln0 , riščanje proizvodnih zmogljivosti in k# ugodnejši proizvodni program so že vj0 j, minulih sedmih mesecih so količinski_° proizvodnje in produktivnosti povečali Z odstotkov, skladno s tem pa tudi p°Lfi uspeh in osebne dohodke. Poprečni poslenih se je povečal na 3.180 dinatl nadurami vred pa na 3.220 dinarjev. .... Pa še z nečim se lahko pohvalijo v J** IMP v Ivančni gorici: letos so prvit p izvažati svoje odlitke v Švedsko, Itajlf ZR Nemčijo. Po pogodbah, ki sojih s tovarnami Volvo, Nuovo opione in SrJ, bodo izvozili desetino svojih izdelkov v nosti 5 milijonov dinarjev. Članek nadalje piše o tem, da so 56 proizvodne zmogljivosti livarne že °° svoj vrh in da je bilo treba misliti n®^ livarno. S to bodo v Ivančni gorici zap^j vrzel pri preskrbi domače strojegty avtomobilske in kovinske predelovalni, strije z odlitki, težkimi do 50 kg. Pr0^ nja v novi livarni bo stekla aprila p#ai leto. Posojila za novo opremo bodo ^ odplačevali z amortizacijo. S sedanjo # ( cijo pa bodo v livarni dosegli zahodno^ sko raven produktivnosti. KAKO LETUJEJO NAŠI DELAVCI Na Lošinj bomo vedno radi zahajali •Naje yt*a>, zlasti še v teh poletnih, |os opraviti z reportažo o naših za nekatere hud “lLJcih mesecih. No, ob tem se '1 ij'Ste gotovo vprašali, kaj pa ima 'Pustnikih. Precej, vam lahko ,1 n^0v°rim. Da sem se namreč $ /Peljal na Lošinj spraševat naše ifli® y°Pustnike o počutju, se moram J jj.Prvi vrsti zahvahti njihovi žeji j v | Pa če hočete vročinskem i1* ki ni prizanesel letos tudi fll' nj aju. Turisti so namreč tako ■M ustili na ta otok, da je zmanj-1 ji l 0 radenske, da so bile težave (g, nakupom sadnih sokov. In ^ ti| v scm lahko prisedel v kombi .. ektromontaže k Lojzetu Udo- ji in fjnla skupnih strokovnih služb. Njegov odgovor na vprašanje o počutju na dopustu in o vzdušju v domu je bil kratek: ,,Na Lošinju sem že četrtič. Nobenih pripomb nimam glede doma, osebje je v redu, hrana odlična, dovolj jo je, pa tudi dvojnih porcij ni noben problem dobiti." Po kosilu sem se pogovarjal z DOMINIKOM BRAJERJEM iz Elektromontaže. „Na Lošinju sem bil prvič pred devetimi leti, potem lani v predsezoni, no in letos sem tu v glavni sezoni Sre- NAMESTO JUTRANJE TELOVADBE TRIM NA SV. IVANA Iz pogovora z Gabrijelom Kržičem iz pravne službe sem lahko povzel, da je tokratna izmena naših dopustnikov — to je bila skupina, ki je letovala do 11. avgusta, odkrila kot dopustniško rekreacijo jutranjo hojo na bližnji vrh Sv. Ivana." Dostikrat smo vstajali ob petih in šli v hrib. Ta hoja je bila kot nalašč za jutranjo telovadbo, pa še ape- Tončki Pogačar, ki sta ... -ua na Lošinj osvežujoče pi-1 ;l v/e> pa tudi nekaj „flaškonov“ 4 ^ ni manjkalo. VSA ČAST TRAJEKTOM smo prišli v Brestovo, smo v * z našim kombijem 136-ti v ta,tl Če smo bili torej zavoljo ”visoke" uvrstitve nekoliko oijcni, nas je kmalu potola-? dejstvo, da vozijo kar trije Še p ^ ti _ Cresanka, Krčanka in okoli 20 avtomobilov. Kot - »visoke" uvrstitve nekoliko žjj 0lJeni, nas je kmalu potola-tr ? dejstvo, da vozijo kar trije 5e Jokti - Cresanka, Krčanka in h/110 manjše plovilo, ki sprejme te?1 okoli 20 avtomobilov. Kot heh110’ vse Je P° sreoi in po L h urah in pol čakanja smo bili 0v.ha trajektu. Sledila je le še jkasta vožnja in že smo bili ^ lošinju. Ta je letos zatrpan z Šei0rn°bili - pravijo, da je takti/ turistični naval posledica jij™ke krize, ki pa je kljub svo- le"_ posledicam, vsaj tako kaže, ear®sila naš turizem. Še vsa sre-ha?iv.a °hiski oziroma letovanja v on'.h Počitniških domovih niso »na od političnih kriz v bnU■ In zato mi torej ob nji, slavi množici naših dopust-do/v> ki letujejo v obeh naših ^ movih in tudi v zasebnih so-bjy na Lošinju, ni bilo težko do-Po«n?kaj sogovornikov za to re-rtazo. ^AŠ DOM JE DOBRO ORGANIZIRAN 5eyatVa ,,žrtev" poklicnega sprale /!Jla o dopustniškem počutju V VOZE RABUZIN, ki sicer h g/ Ze štiri leta v organizaciji klue S P°djetja v Siemensu v hort^hnu, »Na dopust stalno še) , na Lošinj. Prvo leto sem bil igV.0’j° Podnebja. Takrat je e s_e star dom, sedaj pa mo-dob,teoi’ ni kaj, naš dom je res Privat ?r8an'ziran. Stanujemo v Seu.,; 1 sobi, jemo pa v domu. Pravi iem ze 20 dni na morju, se Pon;, dovolj, da sem se lahko od- Sr.2U> Po dr Avgusta je v naS „Košuti“ dopustoval Palmiro Pucer iz Elektromontaže s svojo družino in prijatelji ko te®ne in 11-letnega sina, lahki gg0®11}’ da smo vsi zadovoljni Želim S1 že sedaj drugo leto spet v 0 P«« na Lošinj." i,šani5?teiemni sobi, kjer je tudi JEl /.e, .sem zmotil MATEJA BIKARJA iz skupnosti čo imamo z vremenom in še nekaj bi vam rad povedal. Letos so ob domu tuši, tako da lahko speremo sol s sebe, ko pridemo s plaže." Kako pa je s hrano? „Zame jo je včasih kar preveč. Sem že rekel, da bi bile lahko porcije manjše, drugače bomo šli domov preveč „za-valjeni". Tudi žena in sin ne moreta prehvaliti Lošinja." Vam je ostalo kaj posebnega v spominu? „Ja, prva dva večera smo imeli majhno „bitko“ s komarji, potem pa so z lošinjske občine malo „špricali“ z nekimi sredstvi in je bilo vse v redu. Kam se hodimo kopat, vas zanima. Ja, na Ravensko ali pa na Punto. Na morju pa res ni problem, kje se kopaš, saj je voda povsod enako mokra." tit nam je povečala. Lepo nam je bilo tudi ob večerih. Prav sinoči smo se namreč dobili, ne vem, koliko nas je bilo, le to vem, da smo se prav lepo ujeli z Mariborčani in smo dalj časa prepevali" Kako pa sicer preživljate dopust? „Lepo mi je, moram priznati Zelo smo zadovoljni s hrano in s postrežbo. Škoda, da dnevi tako hitro minevajo in da si človek ne more večkrat privoščiti take sprostitve." LEPO UREJENE SOBE In kakšni so vtisi Pavla Trohe iz TIO Idrije? “ Z ženo in sinovoma sem prvič na Lošinju in lahko mi verjamete, da sem Tudi letos je bfl naš počitniški dom na Velem Lošinju polno zaseden navdušen. Smo v domu, soba je lepo urejena in če sem odkrit, to je zame eden prvih dopustov, ki jih z družino preživljam v miru, ki ga pri vsakdanji naglici dostikrat tako pogrešamo. Še ena stvar mi je v našem domu všeč. Lahko rečem, da bi drugje težko našli raznolik jedilnik, da o obilnosti in okusni hrani sploh ne govorim. Zato računamo tudi prihodnje leto na Lošinj." PROBLEMI S SHRANJEVANJEM PIJAČE IN ŽIVEŽA Na koncu se spodobi, da spregovori še upravnik našega doma na Lošinju Pavle Potokar: „Letos imamo v sezoni v vsaki izmeni kar okoli 120 ljudi Nekaj jih je v obeh domovih, nekaj pa v privatnih sobah. Pravite, da so vam gosti rekli, da so zadovoljni. Tega sem vesel. Kljub temu pa vam bi rad povedal, da imamo precejšnje težave s preskrbo. Živila še dobimo, problem pa je z radensko in še več, na Losinjuje te dni zmanjkalo celo soli. Po mojem trgovina ni bila pripravljena na takšen naval letoviščarjev. Nekaj težav je tudi z instalacijo v starem domu. No, vse kaže, oziroma obstoja možnost, da bomo neposredno ob sedanjem novem domu dogradili depandanso z okoli 25 ležišči in kar bo najvažnejše, nov objekt naj bi imel kletne prostore, ki jih sedanji dom nima, vendar jih nujno potrebuje. Če nam bo to uspelo, bodo naši gostje deležni še več, če drugega ne, vsaj pijačo bodo imeli bolj hladno in svežo, pa še zmanjkalo je ne bo." „CIKLAMA“ IN »KOŠUTA11 NA VELIKI PLANINI Naš zapis o letovanju naših delavcev ne bi bil popoln, če ne bi obiskali tudi Velike planine nad Kamniško Bistrico. Tu ima namreč naše podjetje počitniški hišici - ..Košuto*1 in ,,Ciklamo", zanju pa je prav tak naval kot v naših počitniških domovih na morju. Tistega avgustovskega dopoldneva, ko smo šli na Veliko planino, smo v »Košuti" »zmotili" dopustovanje Palmira Pucerja, ki je sicer iz Kopra, dela pa v TOZD Elektromontaža. Tu je bil z ženo in otrokoma, pridružil pa se mu je še prijatelj z družino. Ko sem ga vprašal, kako, da se je sredi avgustovske vročine rajši odločil za hribe, mi je dejal, da ima moija vse leto dovolj, ker je pač doma ob morju. »Tu je boljši zrak, tako čist je in vsi se odlično počutimo. Otroci imajo dovolj prostora za igro, lahko se nakricijo po mili volji. Seveda smo šli tudi na izlete in sicer na Malo planino, pa v Tiho dolino in še naokrog. Všeč nam je tu, veselo je in menije vesela družba prijetna." DOBRO OPREMLJENE HIŠICE »Hišica je dobro opremljena, saj imamo vodo v hiši, pa dva štedilnika, plinskega in na drva, tako, da ni noben problem pripraviti kaj za pod zob. Še eno prednost ima takšno letovanje v gorah: Zvečer ni sopare, sploh pa je okolje takšno, da se res lahko odpočiješ. Letos smo tu že drugič in še bomo prišli." V naši drugi hišici, v »Ciklami" smo presenetili del družine Jožeta Škrlepa, ki je šel ravno nakupovat v Kamnik. Njegova žena in njeni hčerki so nam postregli s kavo in še za fotografijo smo se domenili. Pokazali so nam tudi vpisno knjigo, iz katere naj vam prepišem nekaj vtisov: Petkovškov! in Jamnikovi - od 27. 7. do 3. 8. - vseskozi smo imeli sončno, le enkrat nas je presenetila kratka nevihta. Kosijev! - od 5. do 12. julija —“ uživali smo naravne lepote planin ... čist in svež zrak ... naredili smo tudi turo na Korošico. Še bomo prišli!" Ko boste brali te vrstice o dopustih, boste gotovo že na delovnih mestih, pa vendar si upam trditi, da se boste lepih dopustniških dni spominjali vse leto. Čeprav je bilo torej na dopustu lepo in kot ste lahko razbrali iz pričujočih vrstic, da so bili vsi naši dopustniki zadovoljni ne bo odveč še kratka kritika. Gre namreč zato, velja pa predvsem za dopustnike v našem domu v Fiesi — seveda ne za vse, da nekateri pač ne morejo ali pa nočejo razumeti, da so počitniški domovi namenjeni vsem članom našega podjetja in ne le zgolj nekaterim. To pravimo zato, ker nekateri kljub opozorilom ne pospravijo sob za seboj, poleg tega pa na opremo v sobah ne pazijo dovolj. Torej, čeprav so ti domovi družbeni in morda prav zato, je dolžnost slehernega, da na opremo v teh domovih se bolj pazi kot na svojo lastno. VILI GUČEK ■H Odbojkarji IMF Alojz Strucelj, Slavko Cvetaaovič, Franc Hočevar, Stane Švajger, Ivo Povše, Radislav Grom to Lado Debejjak — so bili letos ponovno tretji Na letošnjem SlG so sodelovale tudi naše odbojkarice - Helena Križaj, M toda Vrhovec, Majda Cotič, Eva Zupan, Majda Jurša, Antonija Žele, Stojka Jocič, Vera Nusdorfer in Marjana Gruen- Tole pa so naši strelci: Ivan-Svetek, Slavko Vidigaj, Karel Kastelic, Slavko Lavrič in Franc Bolta • §16 74 S ŠIG 74 S ŠIG 74 9 ŠIG 74 9 SlG 74 ŠiG 74 ŠIG 7" IMF Ljubljana odlično peto mest* Športni park na Kodeljevem v Ljubljani je bil od 22. do 24. avgusta prizorišče letošnjih, že 24-tih športnih iger gradbincev — ŠIG 74. To tekmovanje je bilo v vseh ozirih rekordno, saj doslej še ni nastopilo 367 ekip z več kot 2.400 tekmovalci iz 66 organizacij združenega dela. Tudi nastop predstavnikov našega podjetja lahko označimo s superlativi. Letos smo v skupni uvrstitvi pristali na petem mestu, se pravi za dve mesti bolje kot lani. Naši tekmovalci so osvojili dve prvi mesti - nogometaši in balinarji, dvakrat so bili tretji — odbojka - moški in kegljanje -ženske in enkrat četrti - šali. Poleg tega smo med moškimi v namiznem tenisu osvojili sedmo mesto, med posamezniki v isti panogi smo bili peti, ženske sov namiznem tenisu zasedle 11. mesto in kegljači 12. Sicer pa poglejmo rezultate: Skupna uvrstitev na ŠIG 74: 1. Ingrad Celje — 336 točk, 2. Gradis Ljubljana - 322 točk, 3. Pionir Novo mesto - 303, 4. Konstruktor Maribor — 289, 5. IMP Ljubljana - 285 točk. Mali nogomet - 48 ekip: 1. IMP Ljubljana - 54 točk, 2. Splošno kovinsko podjetja Ajdovščina - 50 točk in 3. Megrad Ljubljana - 47 točk. Odbojka - moški - 23 ekip: 1. Salonit Anhovo — 29 točk, 2. Ingrad Celje - 25, 3. IMP Ljubljana — 22 točk. Namizni tenis - moški posamezno: 5. Zvone Vračič - IMP. Namizni tenis — moški — ekipno: 7. IMP Ljubljana — 35 točk - v postavi Golob, Vračič, Žakelj. Namizni tenis — ženske ekipno: 11. IMP Ljubljana - 5 točk - v postavi Baloh, Podržaj. Kegljanje - moški ekipno: 1. Stavbenik Koper - 2716 kegljev. . . 12. IMP Ljubljana -2464 kegljev - v postavi Kozinc - 432, Stražišar - 389, Volj-čanjk - 436, Remih - 385, Golobič - 413 in Škrjanc 409 podrtih kegljev. Kegljanje - moški ^ mezno: 1. Avgust Seliškai'j_ venija ceste Ljubljana " Ji podrtih kegljev, 46. Anto" ji čanjk - IMP - 436.• ■ ' Franc Kozinc - IMP - V*..j Kegljanje - ženske ekip1^; Pionir - Novo mesto 'v kegljev ... 3. IMP LjuMr 1473 kegljev. Kegljanje - ženske ' p lezno - 80 tekmovalk: I- j) mezno ______________ Fink - Obnova Ljubljana j kegljev... 11. Darinka 10 ] - IMP - 746 kegljev, -'j(j Gioliana Križman - IMP',! 18. Ivanka Korošec - ,,, ’ 709 in 33. Vera Nusd<*ie IMP - 349 kegljev. . / Streljanje - moški ektf 51 ekip: L Gradis Ljutii3^-796 krogov... 26. IMP d ljana - 67 2 krogov. # Streljanje - moški posa%: - 253 tekmovalcev: 1- U' Kušter - GP Slovenj 342 krogov, ... 48. Ivan 5 J - IMP - 155 krogov, l2f jjt Franc - IMP - 138 F? • ŠIG 74 9 ŠIG 74 9 ŠIG 74 9 ŠIG 74 9 ŠIG 74 9 ŠIG 74 S §|G ----------------------- ----------------------------------------------- i'W' z? - S- “‘Ugipl + ■ %# ■ rs *< djt\ A. . "s •: w x:i. ,Vt ’- J* naše nogometaše bi lahko uporabili znani rek - prišli, videli, zmagali. Naši zlati fantje so: Andrej Jelič, Franc Štajner, Drago Sefaragič, Niko Leban, Franc Hočevar, Anton Babnik, Tone Bratun, Emu '-luha, Andrej Jesenšek, Janez Derenda in Marjan Dermastia. Karel Kastelic - IMF -129 krogov, 165. Rajko Vidigaj r IMF — 127 krogov, 177. Slavko Lavrič - IMF - 123 krogov. . Balinanje: 1. IMP Ljubljana — v točk, 2. Gorica - Nova Go-?ca - 35, 3. Kraški zidar - Se-tana - 30 točk. p. Streljanje - ženske ekipno: 1. “*°nir Novo mesto — 446 kro-... 18. IMP Ljubljana -£'6 krogov Streljanje - ženske posamezno: 1. Tončka Zupančič -gradiš - 334 krogov, ... 23. 'katla Rus - IMP - 127 krogov, V,-37. Nataša Petrnel - IMP -plO krogov, ... 62. Marija Can-kar - IMP - 39 krogov. « S ah - 36 ekip: 1. Ingrad Celje " 42 točk, ... 4. IMP Ljubljana " 33 točk. KAJ PRAVIJO KAPETANI NAŠIH EKIP? To so torej rezultati Kako pa _?i®njujejo nastop naših moštev Jihovi kapetani? R JOŽE ŠUBIC - KAPETAN PLINARJEV, KI SO ZASEDAJ 1. MESTO: „Tako velikega “sPeha nismo pričakovali. Toda ned tekmovanje smo videli da j v°riti - Kraški zidar, Primorje tn Gorica — niso v formi in se je pokazalo tudi v naših edsebojnih tekmah. Kraškega Z^rja in SGP Gorica smo prežgali na 0, Lani smo bili na lahko pripi-Pozna ŠIG-u 14. Cernu ... šemo tako velik uspeh? se, da smo redno igrali v občinski ligi in da smo zadnje 14 dni pred tekmovanjem intenzivno trenirali." Dodajmo še to, da si žele naši balinarji v svoje vrste čim več novih članov, zato vas vabijo na svoje treninge, ki jih imajo na balinišču Zarje vsak ponedeljek in četrtek popoldne. EMIL CIUHA - KAPETAN NOGOMETAŠEV - I. MESTO: „Vsi se strinjajo, da je naše prvo mesto veliko presenečenje. Tudi mi smo bili presenečeni Še bolj pa veseli in srečni, še zlasti, če vemo, da smo lani izpadli že v drugem kolu. Na tekmovanje smo se pripravljali predvsem z nastopi v Trim ligi. Kakšno taktiko smo ubrali? Okrepili smo obrambo, vso pozornost pa posvetili hitrim protinapadom. Takšna taktika se nam je močno obrestovala in rezultat tega je tudi 6 zmag in osvojeno 1. mesto. Srečni smo, da smo po petih letih spet prvi in da bomo zastopali slovenske gradbince na zveznih igrah." ALOJZ ŠTRUCELJ - KAPETAN ODBOJKARJEV - III. MESTO: „Na tretje mesto smo tak brek oč abonirani. Res je, da smo bili pred leti enkrat prvi vendar tako težko kot letos, še Šahistom — v postavi Zafirovski, Mihelčič, Mišček in Maček - je zmanjkalo športne sreče in tako so bili „le“ četrti nobeno leto nismo osvojili tretjega mesta. Razlogi za to so v naši šibkejši ekipi ker so nekateri igralci prenehali s športno aktivnostjo, drug pa je tudi to, da so bile letos nasprotne ekipe močnejše kot prejšnja leta. Poznalo pa se nam je tudi to, da nismo skupaj skoraj nič trenirali, saj veste, dopusti. ..“ KRISTINA LAZAREVSKI -KAPETAN KEGLJAVK - III. MESTO: „Naše tretje mesto ni presenečenje, saj smo visoko uvrstitev pričakovale. Že lani smo bile tretje in če bi letos imele več možnosti za trening, bi bile lahko še boljše. Poleg tega smo tekmovale zelo pozno zvečer - šele po 21. uri in našim tekmovalkam - Ivanki Korošec, Veri Nusdorfer, Darinki Krstinc in Džulijani Križman - se je po-' znala utrujenost. Drugo leto bomo ta uspeh ponovile, če ne bomo še boljše." Na koncu lahko povzamemo, da smo z uspehom naših tekmoj valcev na ŠIG 74 lahko v celoti zadovoljni, čeprav bi morda z malo več športne sreče lahko skočili še kakšno stopnico više. Sicer pa, bistvo rekreacije je sodelovanje in če je takšno športno sodelovanje uspešno, in za naše lahko rečemo, da je bilo, potem jim vsem veljajo naše če- Besedilo in fotografije: VILI GUČEK Naši tekmovalki v namiznem tenisu - Draga Baloh in Olga Podržaj sta v ekipnem plasmaju pristali na 11. mestu ig , 4 ® ŠIG 74 e ŠIG 74 e ŠIG 74 • ŠIG 74 • $|G 74 • ŠIG 74 • ŠIG 74 Strelke IMP - Karla Rus, Nataša Petrnel in Marija Cankar - so zasedle 18. mesto ■ • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI ® PRIŠLI ' PRIŠLI - JUNIJ, JULIJ 1974 ssss Barbara Mrgole - operater mehanografije I, Vili Guček - odgovorni urednik IMP GLASNIKA Jožica Ljubijančič - PK kuhinjska pomočnica Slavica Simunovič - sam. referent v knjigovodstvu I Justina Kovačič - NK kuhinjska pomočnica Stanka Kovačič - NK kuhinjska pomočnica Centralna orodjarna Anton Žnidaršič - VKV brusilec Avtopark Sonja Likovič - obračunski referent I Matija Sladič - KV šofer Janez Vavken - KV šofer TOZD OVK - Klima Srečko Vrhovec - KV klepar Magda Vrhovec - operater mehanografije Peter Jerič — KP klepar Terezija Jesihar - administrator Darko Anžlovar - NK monter Anton Knap - KV splošni ključavničar Danijel Pleško - NK klepar Ivan Turk - KV klepar Dario Naglič — pripravnik Matija Plut - KV klepar TOZD OVK - OV Peter Meravar — KV šofer Stanislav Leskovšek - NK skladiščni delavec Olga Erbida - strojepiska Tomislav Tusič - KV monter Mirko Gregorič - NK monter Andrej Kozamernik - KV vodovodni inštalater Irena Dolinar - administrator Darinka Barič - administrator Andreja Jerina - kalkulant Franc Zarnik - KV vodovodni inštalater Roman Kržič - pripravnik Marija Resnik - administrator Ivan Kotar - NK šofer Janez Mustar - KV skladiščnik Brane Skale - NK monter Janez Prali - PK monter Ivan Rodarič - PK izolater Milan Slabe - PK skladiščni delavec Stane Koželj - KV' monter TOZD PMI MARIBOR Bogdan Sagaj - strojni tehnik Miroslava Novak - administrativni tehnik Branko Mojzer - KV vodovod, inštalater Leonard Jožka - ing. strojništva Milan Toplak - KV monter Franc Kralj - KV vodov, inštalater Mirjan Bračko - KV vodov, inštalater Jože Topolovec - NK monter Dušan Manček - NK delavec Vladimir Magdalenič - KV vodov, inštalater Boris Praštalo - NK monter Jože Plohl - NK delavec Matjaž Porenta - NK delavec Erik Lampreht - kopirni manipulant TOZD PM KOPER Bojeslav Lampe - KV delavec Dušan Simšič - višje strokovni delavec Edo Čavdek - NK delavec Boris Zadnik - KV delavec Anka Pod nar - strojni tehnik Edvin Pahor - KV monter Dorko Korda - KV Ivan Jakac - NK delavec Silvio Zajič - NK delavec Valter Sluga — končal vajeniško šolo Franko Škrlič — končal vajeniško šolo F.cio Babič - končal vajeniško šolo Albin Fičur - KV voznik Andjelo Vežnaver - NK delavec Egidio Grabar - končana vajeniška šola Verjanko Loredan - končal vajeniško šolo TOZDTIO IDRIJA Bojan Šadelj - KV ključavniča Stefan Rejc - KV strugar Maksimiljan Makslj - PK ključavničar Bruno Krivec - NK delavec Franc Poljanec - NK delavec Ivan Gostiša - NK ključavničar Dušan Primožič - NK ključavničar Stanislav Brus - NK delavec Boris Ferjančič - skladiščnik Zoran Kenda - skladiščnik TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA Ivan Potokar - PK delavec Janez Struna - PK delavec Anton Zajc - KV delavec Alojz Nose - PK delavec Jože Novak - NK delavec Stefan Kuhelj - PK delavec Milan Selan - NK delavec Drago Boldin - KV delavec Radivojc Mišič - NK delavec Franc Strmec - NK delavec Franc Ihan - PK delavec TOZD TRAA LJUBLJANA Marjan Horvat - PK voznik viličarja Anton Grčar - PK vrtalec Karel Bokal - KV ključavničar Jože Berend - KV strugar Danilo Dobovšek - KV strugar Andrija Kanjak - tehnik Boris Čehovin - KV ključavničar Ivan Bajan - KV strugar Radislav Velič - PK strugar Drago Stefanovič - PK ključavničar Miro Crljenica - PK ključavničar Ivan Malenšek - PK strugar Irena Jeločnik - ekonomski tehnik TOZD TEN LJUBLJANA Rafael Bovha - KV ključavničar Jože Uršič - KV ključavničar Peter Horvat - KV ključavničar Ivan Klopčič - NK delavec Milena Šoštarič - pripravnik Gordana Zlojutro - snažilka Vera Martinčič - PK delavka v menzi Gane Filipovski - NK delavec Štefan Smrekar - NK delavec Anton Košak - NK delavec Mihael Kušar - NK delavec Stanko Turkovič - NK delavec TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJANA Ljubomir Bortek — NK delavec Daniel Vivod - KV ključavničar Franc Podgoršek - KV ključavničar Koprivc Franc - NK delavec Jože Tomše - KV elektroinstalater Aleksander Šubelj - KV elektroinstalater Martin Zavržen - elektroinstalater Albert Bolha - NK delavec Darko Bogdanovič - KV elektroinstalater Branko Haler - KV elektroinstalater Terezija Knez - snažilka Stojka Jocič - pripravnik Valentin Rebežnik - KV elektroinstalater Cvetko Peterlin - KV elektroinstalater Leopold Novak - KV elektroinstalater Ludvik Jamočk - KV elektroinstalater Mirko Levec - KV elektroinstalater Jože Žnidarič - KV ključavničar Branko Krgar -KV ključavničar Dušan Zorko - vratar Janez Zbičajnik - vratar Jernej Kotnik - vratar Jovan Rikanovič - KV elektroinstalater Džuradž Popovič - KV ključavničar Jovan Stjepanovič - KV elektroinstalater Lidija Jug - strojepiska TOZD ZASTOPSTVA LJUBLJANA Anica Sluga — referent v knjigovodstvu Jože Juvan - tehnik v servisu ODŠLI - JUNIJ, JULIJ 1974 SSSS Magdana Vrhovec - premeščena v Klimo Slavica Gartner - sporazumno Andža Franček - samovoljno Božo Novšak - sporazumno Zdenka Savič - samovoljno Centralna orodjarna Jože Drašler — samovoljno Janez Grilj - sporazumno TOZD PROJEKTIVNI BIRO Bojan Kozinc - invalidska upokojitev TOZD PMI Maribor Marija Predovnik - sporazumno Marjan Cehtl - sporazumno Milan Flor - v JA Silvo Gurman - v JA Igor Založnik - v JA Zlatko Nihoci - samovoljno Drago Cehtl - sporazumno TOZD PM KOPER Milan Vajgel - v JA Angel Lazar - v JA Milan Hrvatin - v JA Marko Milavec — v JA Zvonko Matko - v JA TOZD HO IDRIJA Silvester Velikajne - v JA Štefan Rejc - v JA Miloš Poljanšek - v JA Metod Uršič — v JA Silvij Lapajne - v JA Dušan Polanc TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA Marjan Strojan - sporazumno Ivan Blatnik - samovoljno Rudi Perko — sporazumno Franc Ihan — sporazumno Anton Šuštaršič - samovoljno Radivoje Mišič - odšel v poskusnem roku Štefan Erjavec — sporazumno TOZD TEN LJUBLJANA Anton Lovrenčič — sporazumno Ivan Rušič - razveljavitev učne pogodbe TOZD TRAA LJUBLJANA Mitja Poženel - sporazumno Marko Kumšič - v JA Djuro Straka - sporazumno TOZD OVK — OE Klima Slavka Hudjek - prestajanje kazni Abert Čeh - v JA Branko Horvatič - v JA Ciril Biščak - v JA Jože Bevc - umrl Dušan Zarič - samovoljno TOZD OVK - OV Stanislav Leskovšek - samovoljno Kralj Franc I. - sporazumno Milan Toplak - sporazumno Tomislav Grab ant - v JA Ivan Devčič - samovoljno Roman Tori - sporazumno Marjan Hajdinjak - samovoljno Janez Jeraj - sporazumno Peter Mervar — sporazumno Franc Rupnik - premeščen v TIO Idrija Milko Kastelic - razveljavitev učne pogodbe Božidar Cikač - razveljavitev učne pogodbe Željko Horvat - razveljavitev učne pogodbe TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJAN* Anton Seručar - sporazumno Zlatka Ivanuša - sporazumno Sašo Jemec - v JA Zdenko Bobik - razveljavitev učne pogodbe Bojan Ribič - razveljavitev učne pogodbe Anton Meden - v JA Zdravko Dmitrovič - v JA Milutin Puzavac - sporazumno Ismet Hisenaj - iztekla pogodba Ivan Mustač -razveljavitev učne pogodbe Ivan Katalenič - razveljavitev učne pogodbe Igor Komočar - razveljavitev učne pogodbe Ivan Sluga - iz te Ida pogodba I Dijaški dom Domžale nova TOZD IMP? Vsako leto pred začet- avgusta pa tudi delavski sveti kom šole se pojavljajo šte- nekaterih TOZD in DS podani problemi z nastanitvijo jetja. Na teh sestankih so Učencev. Dijaški domovi v zavoljo nujnih potreb po Ljubljani so večinoma na- bivalnih prostorih pozitivno jUenski in tako učenci na- ocenili možnost pripojitve, ^ga podjetja zasedajo le od- posebno komisijo v sestavi večne zmogljivosti in zato so Janez Stanovnik, Anton tudi raztreseni po vseh do- Križan, Franc Lopatič in JUovih. Za primerjavo — lani Pavel Kranjc pa zadolžili, da k bilo 171 naših vajencev pripravi elaborat o eko-Uastanjeno kar v sedmih nomski upravičenosti priljubi]anskim domovih. Ko- pojitve. Zavoljo nujne adap-Uec letošnjega junija le imelo tacije je naše podjetje že IMP 500 učencev v gospo- odobrilo milijon 543 tisoč darstvu. Junija letos je di- dinarjev in si s tem že zago-Juški dom v Domžalah, kjer tovilo 115 ležišč v domu in ^o imeli lani 19 mest, dal kompletno oskrbo za učen-Pobudo za priključitev k ce IMP. 'klP. Neposreden povod za Pripojitev DDD pred-tukšno pobudo je bila prav sta vi j a za naše podjetje hitro gotovo začeta adaptacija in in trajno rešitev številnih dozidava doma, za katero pa problemov nastanitve učen-"DD (dijaški dom Domžale) cev v gospodarstvu. Potreba ui imel sredstev. Na skup- po svojem domu se je kazala Uem sestanku predstavnikov že vrsto let, saj je bilo učen-ubčinske skupščine Dom- cev v gospodarstvu, ki jim je *ule, družbenopolitičnih bilo treba zagotoviti hrano °rganizacij, DDD in našega in stanovanje, vsako leto Podjetja so sklenili, da naj se več. Z dograditvijo prizidka Postopek za pripojitev nad a- prihodnje leto, to bi naše 'juje in da naj bi o tem podjetje veljalo 9 milijonov Vdelali elaborat o ekonom- 350 tisoč dinarjev, bi dobili ski upravičenosti pripojitve, okoli 300 ležišč in s tem bi v O omenjeni problematiki celoti pokrili potrebe IMP. sta junija razpravljala tudi Nastanitev vseh učencev odbor za gospodarjenje in IMP v enem domu bi pred-strokovni kolegij podjetja, stavljala tudi napredek po- Smrt v jezeru Črna zastava na poslovni stavbi je sredi julija oznanjala članom kolektiva, da je smrt zopet posegla v naše vrste. Njena žrtev je bil monter klimatskih naprav - 21-letni Jože Bevc, zaposlen v TOZD OVK - OE Klima, doma iz Tihaboja, oddaljenega 3 km od Gabrovke pri Litiji. Usodnega dne, 13. julija je Jože še vestno opravljal delo na gradbišču na Bledu, zavoljo hude vročine pa se je hotel zgodaj popoldne ohladiti v jezeru. To pa je bilo usodno. Takoj, ko je zabredel v vodo, je omahnil na ?braz, zakrilil še nekajkrat in izginil v globini. Šele po treh urah so ga potegnili iz jezera. Pokojni Jože je kot vajenec postal naš član leta 1968. Kot otrok je živel v Ježkih razmerah, zato pa je bil tembolj marljiv in skromen in zato med sodelavci zelo priljubljen. V svojem Poklicu je videl svoj življenjski cilj, zato si je zelo priza- deval, da bi se čimveč naučil. Kmalu po izučitvi je odšel v JA. Ko je odložil vojaško obleko, je spet stopil v naše vrste in vestno opravljal delo na montažah, dokler mu smrt ni pretrgala tako mladega življenja. Njegov lik nam ob ostal v trajnem spominu. JOŽE ŠKUFCA OVK-OE KLIMA enotenega vzgojnega dela, večje možnosti organiziranega dela v prostem času in tudi hiter ter neposreden stik s službami TOZD. Ne nazadnje velja omeniti tudi dejstvo, da ima DDD precejšnje proste površine za rekreacijo in športno udej-stovanje. To je torej le nekaj razlogov, ki govore za pripojitev DDD k IMP in s tem bi dijaški dom Domžale postal nova TOZD IMP Ljubljana. Če povzamemo — v pri- pravi je elaborat o ekonomski upravičenosti pripojitve in če bodo ugotovitve te raziskave pozitivne, bodo o tem še odločali delavski sveti TOZD in tudi DS podjetja. V. G. TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA Zaposlovanje in izgube delovnega časa Na zadnji seji DS TOZD Li-vama v Ivančni gorici (3. 8. 1974) so obravnavali tudi poročilo o problematiki zaposlovanja in izgub delovnega časa, ki ga je pripravil vodja splošne službe Ludvik Čampa. Iz njegovega poročila povzemamo, da se je število delavcev v letošnjem prvem polletju povečalo za štiri, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 12 delavcev. Po načrtu zaposlovanja je imela Livarna v prvih šestih mesecih letos 4 odstotke manj zaposlenih. Letos je v Livarno prišlo 33 novih delavcev, zapustilo pa jo je 30 ljudi Pretežno so odhajali delavci ki delajo v neposredni proizvodnji, zlasti v livarni, med vzroki pa so tudi neprilagodljivost, deloma pa tudi sorazmerno težki delovni pogoji. Pozitivno je, da se je umirila fluktuaclja strokovnega kadra tudi na tistih delovnih mestih, ki imajo sorazmerno težke pogoje dela. PROBLEM NADOMESTITI ODHAJAJOČE Prav odhodi delavcev ali bolje povedano njihova nadomestitev z novimi postaja za Livarno problem. Neposredna okolica Ivančne gorice namreč nima odvečne delovne sile, zato se je Livarna usmerila v iskanje v oddaljenejša naselja v dolino Krke. Sicer bi najbrž lahko dobili nekaj delavcev v okolici Trebnjega in Sela Šumberk, vendar bi bilo treba tudi tu uvesti organiziran prevoz delavcev. Vse kaže, da bo usmeritev na omenjeno področje nujna, zlasti še, ker bo treba zagotoviti nove delavce za novo livarno. V Livarni so ugotovili, da predstavljajo izgubljene ure 18,43 % razpoložljivih delovnih ur. To pomeni, da je bil vsak zaposleni v prvem letošnjem polletju poprečno odsoten 188 ur. Pri tem je zaskrbljujoče to, da naraščajo izgubljene ure zavoljo bolezenskih izostankov do 30 dni. Prav zavoljo boleznin do 30 dni je Livarna v 1. polletju izgubila 74,63 ur na zaposlenega ali 8 ur več, kot so znašali vsi dopusti Zato lahko trdimo, da ima Livarna na tem področju dokaj veliko notranjo rezervo. Zato bo treba angažirati vse - od samoupravnih organov do vodstva, da se bo število izgubljenih ur zavoljo bo- Konec septembra bodo pri novi livarni v Ivančni gorici že začeli montirati pripravo peska in tehnološko opremo. SAVA IZTRGALA MLADO ŽIVLJENJE Z globoko žalostjo smo sprjeli vest o izgubi našega učenca Kadunca. Kruti valovi Save so pogoltnili še eno mlado življenje. Brankova odločitev ža uk ključavničarja v proizvodnji klima ni bila preprosta, saj je vedel da bo moral vsak dan dvakrat prepotovati več kot 40 km poti in zato vstajati zgodaj zjutraj in se pozno popoldan vračati domov. S prizadevnostjo in trdno voljo se mu je uspelo prikopati do skorajšnjega zrelostnega izpita. Ves čas uka je bil zelo marljiv in vzgled predvsem mlajšim. Težave in prepreke je prenašal z veliko voljo in željo, da postane nekoč samostojen m da vrne hvaležnost staršem in družbi, ki mu je omogočila boljši jutri. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel, družba pa je izgubila prepotrebnega delavca. Njegova usoda je bila res kruta, saj še ni dopolnil niti 19 let, do zrelostnega izpita pa mu je manjkalo le še borih 14 dni. Med učenci - sodelavci je bil zelo priljubljen. Ti so se od njega poslovili z veliko žalostjo. Njegov spomin bo se dolgo ostal v naših vrstah. leznin do 30 dni zmanjšalo na najmanjšo možno mero. ZAOSTRITEV ZDRAVSTVENE SLUŽBE Pri tem bi odigrala lahko veliko vlogo zdravstvena služba, ki odreja bolniški dopust. Seveda predstavljajo poseben problem le nekateri delavci in člani delavskega sveta so dobili tudi informacijo o tistih delavcih, ki so večkrat mesečno na bolniškem dopustu. V takih primerih lahko močno dvomimo, da je bil delavec na bolniškem dopustu zavoljo resnične bolezni in še najbolj verjetna je domneva, da delavec izkorišča nepozornost zdravstvene službe in si na ta način pridobiva proste dneve. Zato so člani DS TOZD Livarne sklenili, da naj strokovne službe p renče možnost ustanovitve lastne ambulante, ali pa da bi zdravnik prihajal dvakrat tedensko v Li- varno. V. G. ® DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV ® DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠI1 # DELAVSKI SVET PODJETJA Za malico mesečni bloki in interni boni Delavski svet podjetja je na svoji 4. redni seji, ki je bila 21. avgusta 1974, najprej obravnaval sklepe prejšnje seje. Ob tem so se člani zadržali ob vprašanju regresa za toplo malico, ki ga je postavljala zlasti TOZD TEN. Člani DS so se strinjali s predlogom odbora za družbeni standard, da naj bi uvedli mesečne bloke za toplo malico, poleg tega pa še interne bone za mrzlo hrano v naši kuhinji. Delavski svet je nato potrdil mandate novih članov DS iz TOZD Projektivni biro in TOZD Zastopstvo in izvolil člane in namestnike v kolektivne izvršilne organe. Člani DS so nato poslušali in potrdili poročilo o polletnem gospodarjenju podjetja (o tej problematiki pišemo v posebnem članku z naslovom Letos slabše kot lani), potem pa so razpravljali tudi o pri- ključitvi dijaškega doma Domžale k IMP (tudi o tej problematiki pišem0 v posebnem članku). Potem, ko so razpravljali in potrdili pristop * samoupravnim interesnim skupnostim — za železniški in luški promet' elektrogospodarstvo in stanovanjsko gospodarstvo, so potrdili predli odbora za gospodarjenje, da se 55 % znesek refundiranega davka v znesk" 2,637.212 prenese iz rezervnih sredstev na obratna sredstva, ki so nai° nujno potrebna za nakup reprodukcijskega materiala. DS je tudi potrdil predlog Ljubljanske banke, da se odpovemo proviziji v znesku 148.83° din, ki nam pripada, v korist Onkološkega instituta. DS je tudi potrdil najetje kredita za izgradnjo Ekonomske fakultete v Ljubljani in za no'3 člana izdajateljskega sveta IMP Glasnika izvolil Ivano Košorok in Janež0 Kržmanca. Odbor za gospodarjenje in strokovni kolegij IMP 24. julija 1974 je bila skupna seja odbora za gospodarjenje in strokovnega kolegija podjetja. Najprej so pregledali sklepe prejšnje seje in ugotovili, da se stališča montažerjev in gradbene operative v razpravi na izvršnem odboru komisije za samoupravno sporazumevanje o delitvi OD razhajajo. O tej problematiki so sklenili, da naj se po vseh TOZD po prejemu gradiva samoupravnega sporazuma o delitvi OD skličejo zbori delovnih skupnosti, na katerih naj obravnavajo sporazum, vse pripombe pa naj pošljejo naši centralni komisiji za zdravljenje sistema delitve dohodka. Glavni direktor Stanko Krumpak je navzočim pojasnil tudi namen ustanovitve konzorcija za izgradnjo turističnih objektov v Kranjski gori in člani obeh teles so pojasnilo sprejeli. V naslednji točki dnevnega reda je Alojz Kosi poročal o ugotovitvi in delitvi dohodka za prvo polletje letos (o tem pišemo v poseb- nem članku z naslovom Letos slabše kot lani). Člani odbora za gospodarjenje in strokovnega kolegija so sklenili, da se sredstva gibljivega dela osebnega dohodka za drugo tromesečje 1974 razdele v treh enakih obrokih ob izplačilu OD za mesece avgust, september in oktober. Za posamezne TOZD so skupni odstotki sredstev na maso OD zaposlenih taki: OKV Ljubljana — cca 63 %, PMI Maribor — cca 55 %, PM Kope r — cca 33 %, ELM Ljubljana - cca 48%, TEN - cca 43%, TRAA Ljubljana — cca 31 %, livarna Ivančna gorica - cca 57 %, TIO Idrija - cca 29 %, Projektivni biro Ljubljana — cca 24 %, zastopstvo inozemskih podjetij - cca 61 % in SSSS - cca 48 %. Po razpravi so sklenili, da naj se finančni obračun z analizo poslovanja čimprej posreduje vsem TOZD. IMP V INTEGRACIJSKIH GIBANJIH Glavni direktor Stanko Krumpak je poročal o sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in kolektivnih izvršilnih organov o integracijskih gibanjih (o tej problematiki pišemo v posebnem članku z naslovom IMP nosilec integracije). Člani odbora za gospodarjenje in strokovnega kolegija so sprejeli naslednje sklepe: združitev v sestavljeno organizacijo IMOS Ljubljana za IMP ne pride v poštev, ker predstavlja IMOS le del gradbene operative Slo- venije. IMP naj bo iniciator nik, Franc Lopatič in Pavel vanju Pr;tožb delavcev. Se pf integracijskih procesov v Kranjc. Sprejme se poročilo Lnjl°regrcsnan?malktonovn0 strokah naše dejavnosti, s glavnega direktorja o skle- preučiti in organizirati tako, tem, da v prvi fazi povabi k njenih pogodbah in krediti- bodo regres prejemali vsi delavCj sodelovanju vse manjše de- ranju del pri izgradnji objek- m ne samo tisti, ki so naroče0 !<»« organizacije naje st,c tor Cimos,. Creina in ” “nS ke, v drugi pa večje delovne IMPOL. Komisija DS za raz- podjetju in tudi drugim TOZ1' organizacije v sestavljeno vijanje sistema delitve do- na področju Ljubljane, organizacijo združenega hodka in OD naj skupaj s . D.s J® preučil pritožbo St s dela. Delovna komisija, kije predstavniki TOZD TEN in ™™ bila imenovana pa posvete- TRAA obravnava problem bojna razmerja in odborom l{ valnem sestanku sekretarjev prikazovanja in obračunava- delitev OD, da se njegova p1' OOZK in direktorjev TOZD nja dodatnih točk za težke tožba zavrne oz. če bo v n ove n in ki jo sestavljajo Stanko pogoje dela. Splošna služba botto o njegovi pntožbi pomovn0 Krumpak, Jqijiez Stanovnik, naj vsem TOZD posreduje razpravljali. Jurij Zavec, Alojz Kosi in ustrezno tolmačenje v zvezi _ Pritožbo Jožeta Tomšeta s° predstavniki družbenopoli- z izvolitvijo delegatov in po- člani u,s dad v ponovno obi° ■ ticnih organizacij, naj pri- oblascencev za podpis spo- zahtevata ustrezen predlog °l' pravi koncept integracijske- razuma v stanovanjsko-inte- izjavo vodje skladišča oz. vodJe ga programa, ki bo predmet resno skupnost. Do prihod- komercialne službe. . obravnave na eni prihodnjih nje seje naj bi pripravili tudi DSP5o°^bravna^del^Sl5 sej m osnova razgovorov z predlog za eventuelno od- tem, da jo je vrnil odboromav drugimi delovnimi organiza- prodajo ali adaptacijo stano- ponovno obravnavo. cijami. vanjske hiše na Jesenicah. S SEJ DELAVSKIH SVETOV TOZD IMP TOČKA „RAZNO“ Člani odbora za gospodarjenje in strokovnega kolegija so iz združenih sredstev podjetja odobrili finančno pomoč RK Slovenije za Kozjansko in to namensko za organizacijo specializirane delovne brigade za napeljavo vodovoda socialno najbolj ogroženim prebivalcem Kozjanskega v znesku 30.000 din. Delavskemu svetu podjetja so predlagali, da se 55 % znesek refundiranega že vplačanega davka v znesku 2,637.212 din prenese iz sklada rezervnih sredstev na sklad sredstev za obratna sredstva. Imenovali so komisijo za izdelavo inve- | sticijskega elaborata za priključitev dijaškega doma Tnz7l. I.ed". Praiv ta£° patudiproš-izgubljenih toliko ur zavoljo lal v obračunskem mesecu 149. Iz poročila so ugoto- njo Slavko Zurca, da bi se bolniškega staleža in odsot- pri doseganju 100% norme, vili, da uspeh poslovanja mu zavoljo dietne hrane iznesti z dela. Poleg tega je Delo in obračun kategorij TOZD OVK ni ugoden, plačali bone. DS je s tem v treba vsake tri mesece kon- navzgor od obračunske po- Stroški so hitreje naraščali zvezi menil, da se boni ne trolirati planske cene in jih stavke delavca je neomejeno, kot realizacija. Vzrokov za dajejo delavcem, ki delajo na prilagajati dejanskemu sta- Dodatki na pogoje dela se to je več. Vse službe je treba stalnih delovnih mestih, nju tržišča. Člani delavskega naj izločijo iz sklepov o OD po mnenju DS zadolžiti, da sveta so analizo poslovanja v delavca, ki dela na kategori- temeljito pregledajo pogod-prvem polletju v celoti spre- ziranih delih in se jih naj do- be in uveljavljajo razlike v jeli in potrdili. V zvezi z iz- loči na delovnem nalogu. Po cenah materiala povsod tam, vajanjem programa in nalog sklepu DS seje ta predlog že kjer so upravičeni. Rezultat tega programa je DS obrav- začel izvajati pri obračunu slabega poslovanja je po naval problem prostorske OD za julij-avgust. Na koncu stiske v TOZD in zato je DS seje so člani DS tudi sklenili, Elektromontaže poslal pis- da se prizna dodatek za po-mo, v katerem ga prosi za sebne pogoje dela za vajence pomoč. V pismu med dru- v enaki višini kot za ostale gim poudarjajo, da je ena delavce, vendar le za čas, ko osnovnih qvir za uresničitev opravljajo takšna dela, kjer mora kadrovska služba do proizvodnega programa po- se priznava dodatek za po- prihodnje seje pripraviti pomanjkanje proizvodnega sebne pogoje dela. Ta doda- imenski seznam vseh bol-prostora. Ta problem bilah- tek začne veljati od dneva niških za prvo polletje 1974, mnenju članov DS tudi neredno in nepravočasno obračunavanje. Na seji so ugotovili, da odkar imajo lastno ambulanto, število bolezni narašča, zato so sklenili, da ko omilili z začasno rekon- sklepa DS. strukcijo bivšega skladišča TOZD Elektromontaža, ki stoji za zgradbo TEN. DS TEN nadalje poudarja, da bi solidarnost TOZD Elektromontaža še ugodneje vplivala na razvoj medsebojnih odnosov, ki so že zdaj na dostojni ravni. DELEGATI ZA SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI Na seji so izvolili tudi delegate za samoupravne interesne skupnosti na področju občine Ljubljana-Bežigrad. Delegat v temeljni interesni skupnosti je Jožica Naglič, v stanovanjski skupnosti Dimi-Miheličič in Stane Po- TOZD OVK Ljubljana poleg tega pa naj se naslednje seje udeleži tudi zdravnik in naj poda poročilo. Vodja plansko analitske službe Jurij Zavec je posredoval DS nekaj pokazateljev, na osnovi katerih morajo strokovne službe pripraviti program za odpravo pomanjkljivosti in ga posredovati družbenopolitičnim organizacijam. Te naj bi po obravnavanju omenjeni program dale DS v razpravo in potrditev.. DELEGATI TOZD OVK Člani DS so na seji tudi • TOZD TI0 IDRIJA Izboljšati strojni park in delovno disciplino Na šesti redni seji DS TOZD OVK Ljubljana — vitvi samoupravne stanovanj- ske skupnosti Bežigrad in za Ljubljana-delegata te * TOZD TEN LJUBLJANA Preveč bolniških izostankov . Delavski svet TOZD TEN L..na svoji osmi redni seji -. je 1. avgusta 1974 — aJprej obravnaval analizo L* 0vania v prvem polletju Trw’ k* jo je jrodal direktor ; uRado Šegula. Analiza Pokazala, daje bilo poslovi® v ceiQti zadovoljivo, rah i-ar Pa 80 preveč časa po-6 'ij za bolniški stalež. To hod3 .ematik° bo treba v pri-^“Onje bolj pozorno in na-nr> snremliati Zato ie DS trij Mihelič ič in lanc, v temeljni izobraževal- bila je 30. julija 1974, so ni skupnosti Janez Ovsenik, najprej pregledali sklepe v temeljni kulturni skup- prejšnje seje in pooblastili skupnosti izvolili Janeza nosti Aleksander Kanello- komisijo za norme in teh- Ocepka, za podpisnika tega pulos, v samoupravni skup- nično službo, da primerjata sporazuma pa Janeza Erklav- nosti socialnega varstva Boža naše norme z nemškimi in ca. Nadalje so v interesne Kastelic in Olivija Šivič ter v da vse rezultate te primer- skupnosti izvolili naslednje temeljni regionalni skup- jave posredujeta na prihod- člane: temeljna izobraževal- nosti Francka Osredkar. Čla- nji seji DS. Člani DS so se na skupnost - Janez ^ ^ ^ ________________ ni DS so tudi potrdili osnu- tudi strinjali s sklepom Erklavc, skupnost otroškega [)S "j e"poročilo"o"pdietnem tek samoupravnega spora- odbora za gospodarjenje o varstva - Marija Pečar, sa- o0SpJ0Ciarjenju potrdil in zuma o ustanovitvi samo- takojšnjem angažiranju sred- moupravna kulturna skup- sklenil razdeliti dobiček dru- upravne stanovanjske skup- štev za adaptacijo Dijaškega nost - Miran Gomol, samo- tromesečja 1974 v vi-nosti Ljubljana-Bežigrad in doma v Domžalah, po letoš- upravna skupnost socialnega šini 29 % in sicer po cca za podpisnika tega spora- njem zaključnem računu pa varstva - Slavko Žagar in re- jq%v naslednjih treh me- zuma pooblastili Antona naj se zmogljivosti in stroški gionalna skupnost za zapo- sec^ Delavski svet je tudi Bezjaka. “ n- i--x«x .1 w:-- r'-s x Člani DS so na svoji sedmi seji, ki je bila 6. avgusta 1974, najprej pregledali sklepe prejšnje seje. Vodja splošne službe je člane DS seznanil, da je splošna služba uredila cepljenje otrok ob četrtkih popoldne. Ko so obravnavali poročilo o poslovanju v prvem polletju letos, so člani DS ... . , podprli tehničnega direk- sprejeh osnutek samouprav- f .J ko je dejal> bi po_ nega sporazuma o ustano- slo^je TJI0 ^rija lahko še izboljšali z boljšim strojnim parkom, disciplino in organizacijo v proizvodnji. Na vprašanja članov DS je tudi odgovoril, da ima tovarna dovolj dela, zlasti na področju izdelave posod in da bodo skušali čimprej rešiti vprašanje prostorov in sicer z novo proizvodno dvorano. za pridobljeno število ležišč slovanje - Miro Dražumerič. enkratno finančno razdele na posamezne RA7Nn« pomoč naslednjim organi- TOZD. TOČKA „RAZNO zacijam: Odredu srebrnih xIl Pod točko razno je DS krtov _ 2000 din, nogo- HITRO NARAŠČANJE najprej odobril enkratno de- metnemu klubu Rudar Idrija STROŠKOV namo nadomestilo Janezu _ 2000 din in klubu ozdrav- Pri obravnavi polletnega Zavišku zavoljo daljšega bol- j:enih aikoholikov Idrija dodatka za težke pogoje gospodarjenja TOZD OV.K niškega staleža v znesku j .038 din. DS je tudi sklenil, dela. Predlog so sprejeli in so ugotovili, da je bil pollet- 4.000 din, Viktorju Živcu da naj TOZD TIO Idrija s 1. sklenili, da se OD delavcu ni plan presežen za 27,42 %. pa za čas bolezni enkratno lahko obračunava samo za Člani DS so s precejšnjim za- denarno nadomestilo v zne- enokateeoriio nižie od oseb- nimaniem noslnSnii tuHi no- sku 3.000 din NaAoUp i#> ns Nlr>An NA ,A crrr> 1XTI DODATEK ZA TEŽKO DELO Člani DS so razpravljali tudi o predlogu ureditve kategorizacije dela in izplačila za DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV & DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠIL NADALJ. S 13. STRANI oktobrom letos preide na izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Na koncu so člani delavskega sveta sklenili povišati mesečni dodatek za ločeno življenje za 100 din Francu Lampe tu in Muhamedu Mur-tiču, poleg tega pa so opozorili še vse zaposlene, da izpolnjujejo svoje osnovne delovne dolžnosti in da skrbe za disciplino na delovnem mestu. SEZNAM MATERIALA Ljubljana, nogometnemu in ustvarjenega dohodka se KI SE SLABO OBRAČA klubu Ivančna gorica je na- del dohodka v višini ™Jo34°?m%7t’peo7oe dosega" d^k/mdeŠ Sonje i= Mo tudi to ? P" ozvočenju gimnazije, n« vsem delavcem v obliki gib-čilo direktorja TOZD Fran koncu pa so potrdili še delo ljivega dela in to v treh zapo-SiSSZEaJSZ komisij, za odpis iztroie. —* "b.okib darski problematiki. Pouda- ne8a orodja. TOZD ELEKTROMONTAŽA Zaostajanje za drugimi TOZD ril je, da z inflacijo naraščajo zaloge materialov, ker so ti vsak dan dražji, saj so se na-primer podražile svetilke in kabli. Zato je treba po njegovem mnenju ugotoviti celotne zaloge materialov, skladiščna služba pa naj pripravi seznam tistih materialov, ki se prepočasi obračajo. Vse vodilne monterje bodo obvestili o tatvinah in vlomih v priročna skladišča. Ta morajo biti zavarovana tako, da vlom ne bo več mogoč. Zavoljo stalnih podražitev bo treba komercialno službo okrepiti in skupaj z operativno službo naj bi za-! sledovali naraščanje cen in uveljavljali nastalo razliko pri investitorjih. Okrepiti bo i treba tudi kalkulativno in | prodajno službo. Člani DS rednih mesečnih obrokih, kar predstavlja povprečno 18 % gibljivega dela mesečno. TOZD PMI MARIBOR Boljše izkoriščanje delovnega časa DS TOZD Elektromon-taža je na VIL redni seji, kije bila 31. 7. 1974, najprej obravnaval analizo poslovanja in delitev dohodka za letošnje prvo polletje, ki jo je podal Jurij Zavec, vodja plansko-analitske službe podjetja. Tov. Zavec je povedal, da čeprav je TOZD Elektromontaža , polletni plan presegla za 25 odstotkov, je po rasti šele na 11. mestu v IMP in po njegovem mnenju je stopnja rasti pod-poprečna. V razpravi se je oglasil najprej direktor TOZD Franc Kumše, ki je dejal, da je Elektromontaža sicer nad planiranimi rezultati, vendar je v primerjavi z drugimi TOZD nižja za okoli 20 odstotkov. Po njegovem mnenju bi lahko imeli v prvem polletju vsaj za 10 milijonov dinarjev večjo realizacijo, če ne bi bilo neobra-čunanih del in pa zamujanja dobave materiala. Člani DS so polletno poročilo potrdili, prav tako pa tudi delitev dohodka za omenjeno obdobje. V nadaljevanju je! tov. Zavec obrazložil tudi; antiinflacijski program podjetja. ! so tudi podprli zahtevo po ! večjem izkoriščanju delov- Delavski svet TOZD PMI 1 nega časa. : Maribor je na svoji 7. redni Na seji so izvolili zaiseji, 2. 8. 1974 obravnaval poblaščenega podpisnika : realizacijo plana za I. pol-sporazuma o ustanovitvi sa- letje 1974 ter ugotovil, daje moupravne stanovanjske' bil polletni plan fizično sicer skupnosti Ljubljana Rado- dokaj ugodno presežen, ven- OSNUTEK RAZVOJA SPREJET Delavski svet je nadalje obravnaval osnutek načrta srednjeročnega plana za obdobje 1974/1978 in ga sprejel ter potrdil. Srednjeročni plan bo potrebno še dokončno izdelati ter mu dodati obrazložitev in tolmačenje, obravnavati pa ga morajo še družbeno-politične organizacije in zbor delovnih ljudi, tako, da bo s srednjeročnim planom seznanjen sleherni delavec. Člani DS so poslušali tudi informacijo o integracijskih procesih. Iz informacij je bilo zaslediti, da vodstvo podjetja, kakor tudi družbeno-politične organizacije podjetja aktivno spremljajo to vprašanje ter se vključujejo v integracijski proces. Glede tega je bilo že dosti načrtov in dogovarjanj, ki niso prinesla želenih rezultatov. Integracija, ki ne bi za- organizacija združenega dela v Mariboru dokaj skrbno gospodarila in sicer, da je bilo njeno gospodarjenje že v mejah ukrepov za omejitev inflacije, kar je utrdilo njen ekonomski položaj, je D$ menil, da nas ti rezultati ne morejo uspavati, temveč je treba še naprej iskati vse vire, zlasti tiste, ki lahko pomagajo še k boljšemu pošlo; vanju odnosno k stabilizaciji gospodarstva. Ne glede na to, da nas doseženi rezultati postavljajo na vrh vseh TOZD IMP, to ne sme pomeniti, da se ne bi še nadalje trudili za zmanjšanje izostankov z dela, zmanjšanja bolezni, zmanjšanje fluktuacije delavcev ter povečanja učinkovitosti dela ter ekonomičnosti in produktivnosti. Stabilizacijski program mora biti, odnosno mora predstavljati slehernemu delavcu akcijski program TOZD za čimboljšo i*1 skrbno gospodarjenje ter dosego čimbolj šili rezultatov dela. Delavski svet je sprejel tudi vojni načrt TOZD ter imenoval odbor za Ljudsko obrambo. G. A- vana Petjeta, za sopodpis- dar je ugotovil, da je finanč- nika pa Marjana Ahčana. DS ni uspeh nezadovoljiv, je imenoval tudi dejegacijo Člani DS so menili, da bo interesne skupnosti občin- treba v drugem polletju na-ske skupščine Ljubljana Be- daljevati z enako aktivnostjo žigrad in sicer jo sestavljajo: ter skušati sprejeti plan reali-Anton Jurca, Rado Kerin, zacije za leto 1974 občut-Vera Bernetič, Tomo neje preseči, pri tem pa bo Gorjup, Jože Weiss, Franc treba vložiti vse sile za do-Križaj, Miro Koželj, Vojteh šego boljšega^ finančnega Dorrer, Jože Slapšak, Aloj- uspeha. Da bi to dosegli, bo zija Petročnik in Franc Med- potrebno predvsem posvetiti vešek. DS je potrdil tudi pozornost na to, da bodo osnutek samoupravnega spo- obračuni del zajeli vsa iz-razuma stanovanjske skup- vršena dela, da se bodo spro-nosti Ljubljana—Bežigrad, ti obračunavala dodatna Potem ko so člani DS obravnavali tudi integracijskega gibanja (o njih pišemo v posebnem članku), so sklenili, da bo TOZD Elektromontaža prihodnje leto vložila dela, upoštevale razlike v ceni ter da bodo obračuni realni in predstavljali le obračun tistih del, ki so bila izvršena v obdobju obračunskega meseca. Posebno po- jetja kot celote in nadaljnji napredek in razvoj vseh TOZD IMP, ne bi imela nobenega smisla. Zato se pristopa k taki integraciji, ki bi vključevala v glavnem gospodarske organizacije montažne dejavnosti odnosno dejavnosti, ki bi dopolnjevale širši program podjetja IMP. Ko bodo zadeve okoli tega vprašanja dovolj čiste in jasne ter strokovno in ekonomsko obdelane, bodo to vprašanje obravnavali organi samoupravljanja, kakor tudi družbenopolitične organizacije in zbori delovnih ljudi, ti pa bodo dokončno sklepali o predlagani integraciji. TOZD livarna Ivančna gorica po 400 din, leta 1976 pa po zornost bo treba posvetiti 450 din na zaposlenega za delovni disciplini, predvsem namensko vlaganje sredstev boljšemu koriščenju delov-v infrastrukturo na območju nega časa in delovnih pri-krajevne skupnosti Sloven- prav, predvsem pa organiza-ske Konjice. Skupni znesek ciji in pripravi dela. pa bodo določili na osnovi Vsi ti elementi imajo velik števila zaposlenih v pre- vpliv na večjo produktiv-teklem letu v enoti Sloven- nost, ki je neposredno pove-ske Konjice. DS je tudi zana tudi z boljšim finanč-odobril prodajo električnega nim uspehom, mostnega dvigala Mostovni Na podlagi rezultatov dela AKCIJSKI PROGRAM TOZD Sprejet je bil tudi stabilizacijski program, ki ga lahko smatramo kot akcijski program TOZD, predvsem za borbo proti inflaciji, odnosno proti njeni nadaljnji rasti. Ker so dosedanje analize in ekonomski pokazatelji pokazali, da je Temeljna Člani DS so na 8. red**1 seji, ki je bila 3. 8. 197A najprej poslušali poročil0 Vodje knjigovodske služb6 Ide Milojevič o polletne**1 gospodarjenju Livarne. P0-slovni uspeh je nad pričakj vanim, kar se odraža predvsem v doseženi realizacij1’ dohodku in ostanku dohodka. Hkrati s povečan0 realizacijo so se poveča* NADALJ. NA 15. STRA^1 * DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV 9 DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠIL ne' h tev dalj. s 14. strani f. ilO (hJ* I 1 porabljena sredstva in ICr je poraba naraščala za odstotkov hitreje kot ce-pj . na realizacija. Livarna je v ne u polletju letos dosegla je ;'J:985.401 din celotnega 4 >dka ali 63,39 % celotna letnega plana. V struk- /s« nč| )» ib, to bi povečevanju proiz- sicer z 17.781.734 din, jo fijo modelna mizama, Jdčavničarska delavnica in ??. Osebni dohodki so celotnega dohodka je j5* in so znašali poprečno d din vključno z nad-O^Ai in gibljivim delom (j. • Obratne naložbe so se 5 a*e pod poprečjem celot-Jk IMP. Livarna je v polletju letos dosegla 805 ostan^a do- b VISOKA PRODUKTIVNOST - dober uspeh Razloge za tako dober i,peh lahko iščemo v izred-,visoki produktivnosti, saj st J® ta povečala za 32 od-jj ‘Rov zavoljo manjšega i^ta, boljše izrabe strojev t Naprav. Livarna je prodala L. več finančno in akumu-»o^Do boljših izdelkov, ki Cjj Ustvarili večjo akumula-v°- Zavoljo električnega t°‘egata, ki so ga kupili le-pj kvarna tudi ni imela iz-Let°v električne energije, ko S 86 le Livarna tudi do-1(0 vkjučila v izvoz in bo do (jLt'.Ca leta prodala na tuje za y Pol milijona DM. V J Nadaljevanju razprave je ^ efjtin Mendiževec po-^1, da stalnega naraščala stroškov surovin in re-kli/uRcijskega materiala ni vtč, Mogoče vedno enako-pfQ ,n° nadomestiti z višjimi p bajnimi cenami. Zato je Dju embno> da ob narašča-t^.Dominalnc realizacije naje • a Produktivnost dela, saj $tjtj z njo mogoče nadome-ip naraščanje cen surovin rjpl^Produkcijskeg3 mate- &a^frejeta investicijska iz-Povs^a. nala8a Livarni, da še to§ ,cuje ali vsaj zadrži le-Posl naraščanje produktiv-tfc1 /n da posledice na-skti.anja cen ublaži z večjo Pro^sti° Pri uporabi re-izj^rCctjskih materialov, 1 razpoložljivega delov- nega časa, strojev, naprav in jev, naprav in za racionalno s kakovostjo izdelkov. izkoriščanje delovnega časa. Delavski svet je poročilo Prav na teh področjih je po o polletnem gospodarjenju mnenju odbora še mnogo sprejel, potrdil pa je tudi notranjih rezerv za poveča-predlog delitve sredstev za nje poslovnega uspeha li-gibljivi del OD, ki znaša za varne. DS je omenjeno poro-Livarno 19 % mesečno. čilo sprejel. Na seji DS Livarne so sprejeli tudi poro-REKORDNI JULIJ čilo o problematiki zaposlo- Poročilo o izvrševanju vanja in izgubah delovnega plana za 7 mesecev je podal časa (o tem pišemo v poseb-direktor Valentin Mendiže- nem članku), strokovnim vec. Po njegovih besedah se službam so člani DS naro-poslovna uspešnost nadaljuje čili, naj prouče možnosti za tudi v sedmem mesecu, saj je ustanovitev svoje ambulante, bil plan finančne realizacije poleg tega pa so določili presežen za okoli 40 %, pro- tudi nove cene izmetnih izvodnja neto odlitkov pa je odlitkov za člane kolektiva bila večja za 62 % od na- livarne oz. podjetja in sicer črtovane. Tako je bila letos 2,50 din/kg. Ta cena pa ne julija v Livarni dosežena re- vsebuje prometnega davka, kordna proizvodnja od obstoja. Tudi iz poročila o komercialni zasedenosti TOZD je vidno, da se bo takšna rast lahko nadaljevala, saj ima komercialna služba sklenjene pogodbe za naslednjih pet mesecev. Delavski svet je obe poročili sprejel in potrdil. GRADBINCI KASNIJO Člani DS Livarne so poslušali tudi poročilo o poteku gradnje nove livarne. Izdelava in dobava opreme potekata po načrtu, tega pa ni mogoče trditi za izvajalce gradbenih del. Treba je tudi povedati, da so gradbeni stroški porasli in zato bo treba sprejeti določene ukrepe za pokritje preseženih stroškov. Tako naj bi dobili dodatna sredstva pri Ljubljanski banki, skupnih sredstvih podjetja oz. prizadevali naj bi si za ustvaijanje lastnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Delavski svet je omenjeno poročilo sprejel in potrdil. PRAVILNO TROŠENJE DRUŽBENIH SREDSTEV Na seji DS so poslušali tudi poročilo odbora delavskega nadzora, ki ga je prebral predsednik odbora Alojz Potokar. Odbor je imel tri seje, na katerih je ugotovil, da ni bilo nikakršnih kršitev in da so sredstva uporabljali v skladu z obstoječimi predpisi in samoupravnimi akti. Odbor je tudi sklenil, da je treba zaostriti odgovornost vsakega posameznika za smotrno in gospodarsko uporabo reprodukcijskega materiala, stro- > TOZD PM KOPER Dvigniti storilnost Člani DS so na šesti redni seji, ki je bila 16. avgusta 1974, najprej poslušali poročilo o polletnih rezultatih gospodarjenja. V razpravi je direktor TOZD Ladislav Alič poudaril, da je treba kljub dobrim rezultatom te uspehe širše obravnavati in določene pomanjkljivosti in slabosti v bodoče odpraviti. Tako bo največ pozornosti treba posvetiti dvigu storilnosti, ker postopoma upada. Ladislav Alič je poudaril, da na uspeh TOZD vplivajo delovna storilnost, tržne cene in redno obračunavanje izvršenih del. Uspešnost poslovanja se bo večala, če bodo omenjene dejavnike dosledno upoštevali in izvrševali. Zato so člani DS v razpravi poudarili, da morajo vsi člani kolektiva zaostriti odnos do neopravičenih izostankov z dela in neopravičenih bolezenskih izostankov. Člani DS so kritizirali skladiščno službo, ker površno in brez odgovornosti opravlja svoje delovne obveznosti. Ko so govorili o povečanju discipline, so člani DS poudarili, da naj odbor za izrekanje ukrepov energično in naglo vodi postopek proti kršilcem delovnih dolžnosti. Člani DS so na predlog direktorja Ladislava Aliča sprejeli rebalans plana investicij za leto 1974 zavoljo sprememb cen na trgu, preusmeritve investiranja in potreb po investiranju v drugih strukturah. Zavoljo povečane porabe vode je DS sprejel tudi sklep, da se za povečavo vodnih zmogljivosti deponira 7.700 din za dobo 15 let in 1 % obrestno mero. DS je tudi odpisal orodje, za katerega so bili zadolženi Zvezdan Šik, Djuro Čenadi in Jože Jordan, ker je bilo orodje ukradeno in zato niso krivi vodilni monterji, kiso bili zanj zadolženi. Člani DS so nadalje potrdili predlog komisije za prodajo in odpis osnovnih sredstev za prodajo odpisanega kombija za 2.000 din, niso pa sprejeli predloga komisije za delni in popolni odpis predlaganega repromate riala in osnovnih sredstev. Člani DS so menili, da so okvare in poškodbe nad tem imetjem preobsežne in preraščajo dovoljene okvirje. Zato so zadolžili odgovorno strokovno službo, da razišče vzroke poškodb in ugotovi krivce ter ukrepa za povrnitev škode. 14. SEPTEMBER ZA BRKINE DS se je brez posebne razprave sklenil vključiti v solidarnostno pomoč Brkinom. Zato je predlagal kolektivu, da se za Brkine uvede en delovni dan in ta naj bi bil 14. septembra 1974. Člani DS so tudi sklenili, da naj strokovne službe čim-prej uvedejo izplačevanje OD na hranilne knjižice. DS je imenoval tudi odbor za ljudski odpor v TOZD, ki ga sestavljajo: Ladislav Alič kot predsednik, Branko Štrkalj kot njegov namestnik, Viktor Klodič - član, Jože Petrle -član in Mirko Zelene — član Pod točko razno so člani DS odobrili 2.000 din za pokritje stroškov tekmovanja v kegljanju, ki ga je pripravila sindikalna organizacija, poleg tega pa so priznali stroške prenočišča delavcem, ki prihajajo na delo na območju Kopra in je njihovo prebivališče oddaljeno več kot 50 kilometrov od sedeža TOZD. SOLIDARNOST - PRAZNA BESEDA? Solidarnost je nedvomno eden tistih pojmov, brez katerega si ne moremo zamisliti naše socialistične družbe. Zato smo še toliko bolj občutljivi ob vseh tistih dogodkih, ob katerih se ta naša človeška solidarnost potrjuje ali izgublja v prazno. Prav v okviru našega kolektiva sem bil v preteklih 40 dneh priča nekaj primerov (ne)izkazane solidarnosti, ki utegnejo biti lep primer za oceno vedenja posameznikov. Tako pri negativnih kot pozitivnih primerih se bom namenoma izognil imenom in priimkom, saj je sama vsebina po-učnejša od imen nastopajočih. ZAKAJ BI DELAL ZA DRUGE? Akcija „Kozjansko“ je v našem podjetju gledano nasploh uspela, kljub temu pa so se ob tej solidarnostni akciji našli posamezniki, ki jih ni bilo sram izjaviti: „Prišel bom na delo, toda delal ne bom prav nič. Zakaj bi se človek moral naprezati za druge? “ Take izjave so se sicer izgubile v množici drugih naših delavcev, resnično pripravljenih pomagati žrtvam potresa, so pa presenetljive, če pomislimo, da koga od teh posameznikov ne bo sram že čez ne- kaj mesecev prositi ali celo zahtevati, da mu rešimo njegov stanovanjski problem s solidarnostno akcijo. Najbolj usodnega primera igranja z odnosom do te solidarnostne akcije ne bom posebej omenjal, saj je v svojih posledicah dovolj tragičen. Solidarnost se ne kaže samo ob velikih dogodkih, saj so za oblikovanje odnosov med ljudmi pomembne tudi malenkosti. Kolektivu ne more biti vseeno, če se posameznik iz neupravičenih vzrokov ne udeleži pogreba sorodnika svoje najbližje sodelavke, ali če nobeno leto ne najde časa, da bi se vključil v priprave ekipe za športne igre gradbincev. Zato mi je ob teh spodrsljajih še toliko ljubše omeniti, da je eden naših sodelavcev le nekaj dni potem, ko je zapustil operacijsko mizo, našel dovolj volje in moči, daje zastopal barve naše ekipe na ŠIG. Ob tem — le nekaterim znanem - dogodku se spominjam izjave ene ..Pionirjevih'* delavk, ki je v biltenu za ŠIG izjavila: „Za barve kolektiva sem pripravljena nastopiti v katerikoli disciplini!" Si lahko rečemo: „S; človeku ali kolektivu sen: ve -o pripravljen pomagati? !“ MIRAN MIHELČIČ ŽIVAHNA AKTIVNOST V PROJEKTIVNEM BIROJU IN ZASTOPSTVU Nove TOZD -več samouprave Z ustanovitvijo dveh novih TOZD - Projektivni biro in Zastopstvo — se je krog samoupravljalcev v podjetju povečal z novimi člani. V obeh TOZD je bilo v zadnjih dveh mesecih življenje in delo precej razgibano, saj so bili v tem času zbori delavcev, na katerih so evidentirali kandidate za organe samoupravljanja TOZD in podjetja. Ustanovljene so bile samostojne družbenopolitične organizacije, izvolili so organe samouprave in delegate samoupravnih interesnih ter družbenopolitičnih skupnosti. Pomembno je poudariti, da je bilo delo opravljeno z angažiranjem obeh kolektivov v sezoni dopustov. Predstavljamo vam organe upravljanja v obeh TOZD. TOZD Projektivni biro - Milan Domnik - namestnik ODBOR ZA NOTRANJO ARBITRAŽO: - Milan Krajc, dipl. ing. -član - Ljubo Havliček, dipl ing. - namestnik DELAVSKI SVET TOZD 1. Niko Belak, dipl. ing. , 2. Fedja Cankar 3. Janko Gregorič, dipl. ing. 4. Boris Gobec, ing. 5. Alojz Mele 6. Filip Pakiž 7. Štefan Pečar 8. Fanči Perko 9. Andrej Povšič, dipl. ing. 10. Boris Stermenszky 11. Stane Švajger 12. Karel Šon 13. Andrej Telič, dipl. ing. 14. Franc Vidrajz Konec junija je obiskala naše podjetje češkoslovaška partijska delegacija, ki so jo pozdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva našega podjetja. Člani češkoslovaške delegacije so bili prijetno presenečeni, ker je veliko mladih v našem podjetju na odgovornih delovnih mestih. Potem ko so češkoslovaški gostje poslušali informacijo o razvoju našega podjetja, delu organov upravljanja in vlogi in mestu družbenopolitičnih organizacij, so se zanimali za nekatera konkretna vprašanja. Tako so se zanimali predvsem za organizacijo študija marksizma in samoupravljanja, interes mladih za vstop v Zvezo komunistov, vpliv ZK na kadrovsko politiko in na dejavnost mladih, pa tudi za pogostost sestankov ZK, postopku za sprejem v Zvezo komunistov. Bogdan Železnik Predsednik DS je Štefan Pečar ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA: Člani: 1. Radoslav Grom, dipl. ing. Namestniki: Niko Belak, dipl. ing. 2. Peter Gspan, dipl. ing. Alojz Dimnik 3. Dušan Jarec, dipl. ing. Janko Gregorič, dipl. ing. 4. Andrej Povšič, dipl. ing. Ivan Štraus 5. Viljem Stražar Alojz Štrucelj, dipl. ing. Predsednik odbora - Radoslav Grom DELEGATI ZA DS PODJETJA: 1. Peter Levart, dipl. ing. 2. Štefan Pečar 3. Stane Švajger 4. Bogdan Železnik ODBOR ZA GOSPODARJENJE: — Radoslav Grom, dipl. ing. - član - Marjan Anžur, dipl. ing. -namestnik ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ: - Peter Gspan, dipl ing. -član - Milan Krajc, dipl. ing. -namestnik ODBOR ZA DEL. RAZMERJA, ŠTIPENDIJE IN STROK. IZOBRAŽEVANJE - Viljem Stražar - član - Peter Levart, dipl. ing. -namestnik ODBOR ZA RAZVIJANJE SISTEMA DELITVE DOHODKOV IN OSEBNIH DOHODKOV - Bojan Šijanec - član Miroslav Zidar - namest- pik ODBOR Z A STANOV. VPRAŠANJA. DRUŽBENI STANCA RO IN REKREACIJO Lojze Kalan, dipl. ing. - ČFn ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE: Člani: L Dušan Holzbauer 2. Peter Hristov 3. Rado Škraba 4. Ivan Učakar, ing. 5. Jože Kržin, dipl. ing. Predsednik odbora - Ivan Učakar Namestniki: Milan Domnik Vinko Luznar Filip Pakiž Jože Založnik Miro Zidar ODBOR ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI: Člani: 1. Boris Gobec 2. Filip Pakiž 3. Anton Prah, ing. Predsednik odbora - Boris Gobec Namestniki: Anton Grilj, ing. Lojze Kalan, dipl. ing. Peter Levart, dipl. ing. ODBOR ZA STANOVANJSKE DARD IN REKREACIJO: Člani: L Lojze Kalan, dipl. ing. 2. Jože Kržin 3. Jožica Laninšek 4. Štefan Pečar 5. Lojze Podlogar 6. Tonka Potokar 7. Ivan Štraus 8. Alojz Štrucelj, dipl. ing. 9. Franc Žakelj Predsednik odbora - Lojze Kalan ZADEVE, DRUŽBENI STAN- Namestniki: Milan Domnik Gomaž Grbajs, dipl. ing. Ivanka Hozjan Ljubo Havliček, dipl. ing. Peter Hristov, dipl. ing. Vinko Luznar Janko Maček Viktor Poljšak Viljem Stražar ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA: L Dušan Holzbauer 2. Milan Krajc, dipl. ing. 3. Štefan Pečar 4. Ivan Učakar, ing. 5. Boris Stermenszkv Predsednik odbora — Dušan Holzbauer KOMISIJA ZA NORME: . 1. Marjan Anžur, dipl. ing. 2. Peter Gspan, dipl. ing. 3. Dušan Holzbauer 4. Milan Krajc, dipl. ing. S Pptpr Tpnin? Hml in" TOZD Zastopstva DELEGATI Z A DS PODJETJA: 1. Julij Čuk 2. Janez Hartman, dipl. ing. 3. Ivana Košorok 4. Peter Varl, dipl. ing. ODBOR ZA GOSPODARJENJE: - Julij Čuk - član - Janez Hartman, dipl. ing. - namestnik ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ: - Matjaž Maček, dipl. ing. -član - Branko Centa - namestnik ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA, ŠTIPENDIJE IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: - Ferdo Artnak - član - Ivana Košorok - namestnik ODBOR ZA RAZVIJANJE SISTEMA DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV: - Pavel Stojan, dipl. ing. -član — Mitja Ogrinc - namestnik ODBOR ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA, DRUŽBENI STANDARD IN REKREACIJO: — Ludvik Indihar - član - Janez Deu, dipl. ing. — namestnik Glede na to, da TOZD Zastopstva šteje manj kot 30 delavcev, sodeluje v samoupravi celotna skupnost, katere predsednik je julij Čuk, namestnik pa Branko ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA: 1. Ferdo Artnak - predsednik 2. Janez Hartman, dipl. inč' - član 3. Ivana Košorok - član ODBOR ZA OSEBNE DOHODKE: L Pavel Stojan, dipl. ing. " predsednik 2. Ludvik Muhič - član 3. Mitja Ogrinc - član ODBOR ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI: 1. Peter Varl, dipl. ing. predsednik 2. Nada Šumrada - član 3. Aleš Verbič - član ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD, STANOVANJSKE ZADEVE IN REKREACIJO: 1. Ludvik Indihar - predsed- nik 2. član 3. 4. 5. član Janez Deu, dipl. ing. Karel Gubič - član Marina Krvavica - član Matjaž Maček, dipl. ing- ODBOR DELAVSKEGA NAP’ ZORSTVA: 1. Borut Kuk - predsednik 2. Branko Centa - član 3. Rudi Stiplošek - član KOMISIJA ZA NORME, VAS' STVO PRI DELU IN TEHNlL' NE IZBOLJŠAVE: 1. Rado Blejec - predsedn* 2. Vlado Dominič - član 3. Jož Hočevar - član KOMISIJA ZA PRODAJO ODPIS OSNOVNIH SRED ŠTEV: 1. Alojz Rešek — predsedn*^ 2. Rudolf Berce, dipl. ing-član