ZDRAVJE
GOSPODARSTVO
Kako sploh še priti do
pediatra? str. 6
Nam bodo kmalu stregli
Filipinci? str. 5

O YEONG-SU: Tako je ta
77-letnik postal svetovna zvezda!



JUŠ
IN ROK
KO POTRKA LJUBEZEN
Ljubezen je spet prišla na POP TV!
Tednik za Savinjsko regijo / št. 43 / Leto 76 / 28. oktober 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik

S prijateljevo kodo na kavo in še kam
Načinov, kako zaobiti pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), je v Sloveniji vsak dan več. Menda je do ponarejenega potrdila
dokaj preprosto priti. Če ste pripravljeni odšteti nekaj sto evrov, dobite tudi potrdilo, da ste cepljeni, kar kaže razkritje iz Žalca.
Zakaj ljudje posegajo po ponaredkih? str. 2-3
NAŠA TEMA
KULTURA
INTERVJU
Sanja Kos
o položaju
slepih in
sla2bovidnih
str. 26-27
Novi načini pogrebnih
slovesnosti str. 12-13
Novačanova srečanja malo
drugače str. 10
2
AKTUALNO
Št. 43, 28. oktober 2021
ZADETKI
Je res tako lahko zaobiti pravila?
»Ljudje marsikdaj ne
vedo, kako bi pristopili
do nas, da bi bilo naj-
boljše. Bojijo se napak.«
Sanja Kos, predsednica
Medobčinskega društva
slepih in slabovidnih Celje
»Ne upam si pomisliti,
kdo vse je na teh
seznamih«
»Skrbno spremljamo raz-
mere doma in po svetu,
saj so časi zelo negotovi.
A če bo vse po sreči, bomo
ob koncu leta 2023 govori-
li o novem odprtju.«
Borut Ježovnik, Jelenov
greben
Žalec je prejšnji teden kot strela z jasnega presene-
tila novica, da se je v zdravstvenemu domu dogajalo
nekaj za mnoge povsem nepredstavljivega. Zaposlena
sta izdajala lažna potrdila o cepljenju proti covidu-19,
za kar naj bi bilo treba po neuradnih informacijah
odšteti tudi do 500 evrov. Kako je to sploh mogoče in
kakšna kazen ju čaka? Več kot očitno je to kaplja v
morje, saj z vseh strani prejemamo informacije, kako
z lahkoto je zaobiti pravila s tega področja. Toda,
zakaj se toliko ljudi odloči za iskanje obvodov PCT-
-pravil? Kaj človeka napelje na to, da je pripravljen
tvegati lastno zdravje in tudi visoke kazni?
LEA KOMERIČKI KOTNIK, SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR
zora obvestil ministrstvo za
zdravje in Nacionalni inštitut
za javno zdravje.
Še isti dan, ko je zadeva
pricurljala v javnost, se je
nanjo na redni seji občin-
skega sveta odzval župan
Janko Kos, ki je bil tako kot
vodstvo zavoda o omenjenih
kaznivih dejanjih obveščen
že nekaj dni prej, a je tako
kot preostali zaradi interesa,
da pristojni organi preiskavo
opravijo čim bolj nemoteno,
molčal. »Želim si, da krimi-
nalisti ne bodo potrkali na
vrata pri naših zaposlenih
ali tistih, ki jih poznam, češ
da so tako potrdilo dobili
ali za njega celo plačali. Ne
upam si pomisliti, kdo je na
vseh teh seznamih in kam to
seže,« je bil jasen župan, ko
je o tem spregovoril pred sve-
tniki. »Domnevno gre za več
sto ljudi znotraj cele Sloveni-
je. Ti ljudje imajo potrdilo, da
so bili cepljeni, čeprav cepivo
zanje ni bilo porabljeno. Ena-
ko kot mi si lahko natisnejo
potrdilo, da so bili cepljeni,
zaradi česar se lahko prosto
gibljejo med nami. Zdra-
vstveni dom je uspel stopiti
na prste mreži, ki je razpre-
dena po celi Sloveniji. Upam,
da bodo pristojni čim prej
opravili svoje delo.«
»Ni prav, da skrb za
dediščino prepuščamo le
ustanovam in strokov-
njakom. Zaradi tega v
različne muzejske hiše
vodijo večinoma šolarje,
medtem ko družba do
njih ne čuti ničesar.«
Janja Sivec, etnologinja
in kulturna antropologinja
»Luštno je, da si vedno
znova postavljam izzive.
Vedno si naredim tako,
da mi ni dolgčas.«
Lara Bernot, modna obli-
kovalka
Direktorica žalskega zdra-
vstvenega doma dr. Hana
Šuster Erjavec je pojasnila,
da so nepravilnosti zaznali
pri vnašanju cepljenih oseb v
elektronski register, o čemer
so takoj obvestili strokovne-
ga vodjo, ki je odredil interni
strokovni nadzor. »Ta je po-
trdil sum hujše kršitve pri
dveh zaposlenih na podro-
čju zdravstvene nege, ki naj
bi vnašala te podatke. Takoj
smo ju odstranili z delovnega
mesta in s tem onemogočili
nadaljnje vnašanje. Vodimo
vse postopke v skladu z de-
lovnopravno zakonodajo.
Hkrati smo vložili kazensko
ovadbo na Policijsko postajo
Celje.« Zdravstveni dom je o
ugotovitvah internega nad-
Zaposlena v žalskem zdravstvenem domu sta izdajala lažna potrdila o cepljenju proti covidu-19, za kar naj bi bilo
treba po neuradnih informacijah odšteti tudi do 500 evrov. (Foto: TT)
Kriminalisti tudi v Velenju
»Nisem se obremenjevala
z dejstvom, da je to bilo
moje prvo člansko prven-
stvo in da se bom borila
proti kakovostnim in
predvsem precej izkuše-
nejšim tekmicam.«
Larisa Žagar Slemenšek,
svetovna podprvakinja v
kikboksu
Kriminalisti so v minulem tednu
obiskali tudi Zdravstveni dom Velenje,
in sicer na podlagi anonimne prijave.
Kot so sporočili iz velenjskega zdra-
vstvenega doma, obisk ni bil povezan
z morebitno izdajo neustreznih potr-
dil o cepljenju, temveč z izdajo potrdil
PCR-testiranj. A so, kot so še zapisali
v zdravstvenem domu, sum o nepra-
vilnostih ovrgli.
Pravih razlag, zakaj se veliko ljudi
odloči za obvod navodil in so številni
pripravljeni za lažno potrdilo celo pla-
čati, nimajo. Direktor Janko Šteharnik
je pojasnil, kako bi lahko prihajalo do
kršitev. »Samo dve možnosti obstajata
– oseba pride na cepljenje in cepilec jo
sprejme, vendar ne cepi. Druga oseba,
ki izdaja potrdila, tega ne more vedeti
in potrdilo izda. Ali nekdo, ki dostopa
do sistema, vanj vpiše osebo, četudi ni
prišla na cepljenje.«
Ob tem v velenjskem zdravstvenem
domu opozarjajo tudi na tehnično po-
manjkljivost izdanih potrdil: »QR-kode
so povsem nezaščitene in jih lahko malo
bolj usposobljen računalničar brez težav
priredi. Ljudje pa so za to pripravljeni
plačati. Necepljene osebe kopirajo QR-
-kodo cepljene osebe in se nato z njo
identificirajo. Enako velja za hitre teste,«
pojasnjujejo.
Celjski kriminalisti bodo najverje-
tneje te dni končali preiskavo dogaja-
nja v Žalcu. Zaenkrat zaradi interesa
preiskave o konkretnih podrobnosti
ne morejo govoriti. Kot so dejali, pre-
verjajo dejstva in okoliščine v zvezi z
obstojem razlogov za sum storitve več
kaznivih dejanj s področja gospodar-
ske kriminalitete.
S prijateljevo kodo na kavo
Načinov, kako zaobiti pogoj PCT
(preboleli, cepljeni, testirani), je v Slo-
veniji vsak dan več. Za to, da človek do
takšnega potrdila pride, ne potrebuje
visokih šol ali mračnih poznanstev.
Kot povedo tisti, ki so si v zadnjih
mesecih že pomagali z neustreznim,
ponarejenim ali lažnim potrdilom, je
do njih dokaj preprosto priti. Razlo-
gi, zakaj bi človek posegal po njih, so
različni, predvsem prevladuje nezado-
voljstvo nad stanjem in omejitvami, ki
trenutno veljajo, in nezaupanje v cepi-
vo. Stroka sicer svari, da je dosledno
upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas
lahko reši pred ponovnim zapiranjem.
»Potrdilo o testiranju mi je pomagal
popraviti sodelavec, ki je tehnično ne-
koliko bolj usposobljen kot sem sama,«
prizna ena od sogovornic, ki se še ne želi
cepiti, saj ne želi biti poskusni zajček.
Ob tem pove, da se pogosto tudi testira.
»Ker veljavnost teh potrdil hitro poteče,
si potrdila občasno podaljšam. Še zdaleč
nisem edina,« pove.
Podobne so zgodbe z uporabo QR-kod
cepilnih potrdil. Pogosto se dogaja, da
eno kodo uporablja več družinskih čla-
nov. Tako na primer oče sinu občasno
»posodi« svojo cepilno QR-kodo. »Pona-
vadi za obisk trgovine,« pojasni sogovor-
nik in doda, da se sicer sin redno testira
zaradi dela in da upošteva vse samoza-
ščitne ukrepe, cepljenja pa se boji.
Posnetki telefonskega zaslona s QR-
-kodo krožijo tudi med prijatelji. »Ni-
kjer zares ne preverjajo potrdil, poka-
žeš kodo in greš naprej. Redkokje kode
tudi skenirajo, a tudi če bi jih, zraven ni
fotografije, na podlagi katere bi lahko
preverjali istovetnost. Osebno izkaznico
lahko preverjajo le uradne osebe,« po-
šteno pove mlajša sogovornica.
»Potrdilo pokažem bolj na hitro, to-
liko, da vidijo, da ga imam,« pove tri-
desetletnik, ki je za potrdilo o ceplje-
nju plačal 500 evrov. Zakaj? Ker se želi
svobodno gibati po državi, ker si ne želi
nenehno vrtati po nosu in ker ga nihče
ne bo prisilil, da bi si v telo vbrizgal ne-
kaj, kar je lahko veliko bolj nevarno kot
virus, kot sam pravi.
Stroka sicer opozarja, da je tovrstno
početje lahko zelo nevarno.
Št. 43, 28. oktober 2021
AKTUALNO
3
Prisila vzbuja odpor
Zakaj se toliko ljudi odlo-
či za iskanje obvodov pravil,
v tem primeru pogoja PCT
(preboleli, cepljeni, testira-
ni) in kaj jih napelje na to,
da so pripravljeni tvegati
lastno zdravje, zdravje bli-
žnjih in tudi visoke kazni?
Je to strah pred morebitnimi
neželenimi učinki cepiva ali
zgolj nestrinjanje s pravili in
s tistimi, ki so jih zapoveda-
li? O tem smo se pogovarjali
s socialnim psihologom in
vodjo dodiplomskega študija
Psihoterapevtske znanosti na
SFU Ljubljana Matejem Čer-
nigojem.
»Težko bi rekli, da je nezau-
panje v PCT in posledično tudi
cepljenje nekaj, kar bi bilo zna-
čilno za Slovence, saj lahko na-
sprotovanja temu spremljamo
povsod po svetu. Precejšen del
populacije preprosto ne zaupa
več ne medijem, ne stroki, ne
vladam. In to, da so se nekateri
odločili za ponarejanje v tem
času zahtevanih potrdil, se mi
zdi logična posledica tega ne-
zaupanja. Ljudje, ki ne zaupa-
jo, so se odločili, da bodo iskali
obvode za ukrepe, ki se jim ne
zdijo smiselni,« pravi socialni
psiholog doc. dr. Matej Černi-
goj, univ. dipl. psih..
Kršitev zakonodaje
nacionalni šport
Psiholog in psihoterapevt
Robert Oravecz meni, da gre
pri poneverbi potrdil o te-
stiranju in cepljenju za zelo
zapleten in celosten problem.
Ponavadi je namreč tako, da
če je kaj mogoče kršiti, bodo
ljudje to tudi kršili. V kolikšni
meri, je odvisno predvsem od
nadzora oziroma tveganja, ali
bo določena kršitev tudi od-
krita in kaznovana.
»Glede na ohlapen nadzor
PCT-pogoja sklepam, da je ver-
jetnost razkritja minimalna.
Glede na medijsko kampanjo
proti cepljenju na družabnih
omrežjih je strah pred ceplje-
njem veliko bolj evidenten
kot strah pred posledicami
bolezni,« meni doc. dr. Robert
Oravecz, dr. med., spec. psi-
holog in psihoterapevt.
Kot pravi, že 30 let živimo v
družbi, v kateri je kršitev za-
konov precej netvegan nacio-
nalni šport. »Osnovni problem
je najbrž, da se ne moramo
identifi cirati z oblastjo, čeprav
smo jo sami izbrali na voli-
Pomanjkanje
odprte
komunikacije
Po Černigojevem mnenju je
izvirni greh, da odgovorni v
Sloveniji z ljudmi ne komuni-
cirajo primerno. »Če jih sku-
šaš pozivati k odgovornosti,
a jih sočasno v nekaj siliš, se
račun preprosto ne bo izšel.
Takoj ko skušamo nekoga v
nekaj prisiliti, ne moremo več
računati na njegovo zaupanje.
To dvoje ne gre skupaj,« pravi
sogovornik. »Če želite, da vam
ljudje zaupajo, potem je tre-
ba z njimi komunicirati kot z
razumnimi ljudmi. Treba jim
je razložit stvari, pri čemer je
treba odprto govoriti tudi o
neznankah, ki zadevo spre-
mljajo.«
Prav netransparentna ko-
munikacija je naredila veliko
škode tudi pri promociji ce-
pljenja. Ne le v Sloveniji, tudi
drugod po Evropi in svetu. Kot
pravi Černigoj, tisti, ki se vsaj
malo spoznajo na znanost,
vedo, da znanstveni proce-
si potrebujejo čas. Da se da
stvari do določene mere sicer
pospešiti, a nikakor se ne da
preskočiti posameznih nujnih
postopkov. »Ko se soočamo z
tvah. Politiki so večinoma ne-
verodostojni, kriminalizirani,
koruptivni ali vsaj neodzivni
na problematiko prebivalstva.«
Veliko polresnic in
laži
Oravecz se strinja, da na od-
ločitev o cepljenju ali neceplje-
nju vpliva veliko dejavnikov.
»O cepivu proti covidu-19 med
ljudmi kroži veliko dezinfor-
macij. So pa tudi znanstveno
potrjene evidence, ki kažejo, da
so stranski učinki mogoči. Še
vedno pa je zelo malo vsebin
o tem, kakšne so posledice bo-
lezni,« pravi priznan psiholog
in psihoterapevt, ki ga skrbi
predvsem veliko necepljenih
starostnikov, ki so bolj dovzetni
za težji potek bolezni. »Žal so
ti pod vplivom mlajših, ki jim
cepljenje na ideološki osnovi
odsvetujejo. Mislim, da je zdaj
krepko prepozno, da bi se kaj
radikalno spremenilo. Osebno
poskušam ljudi motivirati za
cepljenje, vendar so prepoje-
ni z dezinformacijami in pol-
resnicami, ki jim z znanostjo
ni možno oporekati,« pravi in
doda, da čeprav je postala pro-
ticepilska propaganda politično
orkestrirana, tudi sprememba
politične opcije starostnikov ne
bo prepričala.
Če bi namesto
vlade govorila
stroka …
Po mnenju Ro-
berta Oravecza je
slovenska vlada
Načinov, kako zaobiti pogoj PCT (preboleli, cepljeni,
testirani), je v Sloveniji vsak dan več. Za to, da človek
do takšnega potrdila pride, ne potrebuje visokih šol ali
mračnih poznanstev. Postavlja pa se vprašanje zakaj
se toliko ljudi odloči, za iskanje obvodov trenutno
veljavnih pravil?
neko novo situacijo, v tem
primeru z novo boleznijo, so
na začetku mnenja zelo različ-
na. Med raziskovanjem pa se
nekatere teze in mnenja potr-
dijo, druge ovržejo. Zdaj smo
se srečali z novo boleznijo,
z novimi cepivi, tudi z novo
tehnologijo cepiv in povsem
logično je, da vseh odgovorov
takoj še ne moremo imeti.
Zato je zgrešeno takoj zago-
tavljati, da so cepiva varna in
učinkovita,« pravi sogovornik,
ki v tem vidi enega od razlo-
gov, da ljudje izgubljajo zau-
panje v stroko. »Če mi nekdo
govori, da so cepiva varna in
učinkovita, ko tega preprosto
še ne moremo zares vedeti,
sploh na dolgi rok, tem spo-
ročilom neham zaupati in jih
dojemam bolj kot propagando
in ne kot znanstveno uteme-
ljeno trditev,« zaključi.
Ob tem socialni psiholog
meni, da bi verjetno ljudje ve-
liko bolj zaupali v cepivo, če
bi jim odgovorni, ki so jim ga
predstavljali, že takoj poveda-
li, da je pri tem še kar nekaj
neznank in zakaj točno stroka
vendarle meni, da je predno-
sti veliko več kot morebitnih
slabosti. Predvsem bi morali
ljudem pustiti prosto izbiro.
»Odstotek precepljenosti naj-
brž ne bi bil bistveno slabši, a
stanje v družbi bi bilo bistveno
boljše.«
naredila izvirno napako, ker
odloča sama in teh odločitev
ne prepusti stroki. Žal v Slove-
niji nimamo vrhovne strokovne
zdravstvene avtoritete, ki bi lah-
ko odločala o takšnih ukrepih.
Sicer pa proticepilstvo ni le
slovenski problem, saj se tudi
drugod srečujejo z njim. »Iz-
guba zaupanja v znanost in
zdravstvo je dolgoletni proces.
Medicina nikoli ni bila vajena,
da bi se morala braniti pred
›kvazi znanostjo‹. Že pred leti
sem pisal in govoril, da so se
pravila igre spremenila in da je
nujno treba upoštevati glasove
na družbenih omrežjih. Človek
je nagnjen k iskanju vznemirlji-
vih vsebin. Mediji so polni al-
ternativnih resnic. Medtem ko
medicina marsičesa ne more
rešiti dokončno, alternativni
marketingi ponujajo čudeže,
ne prevzemajo pa nobene od-
govornost,« še pove in doda,
da bi bilo morebiti lahko kaj
drugače, če bi se stroka že v
začetku intenzivneje vključila
v razpravo. »Če bi zdravniška
srenja to začela sočasno s poja-
vom anticepilske ideologije, bi
mogoče dosegli boljše razmerje
med resnico in ideologijo. Na-
vodilo zdravniške zbornice, naj
se ne vpletamo v razprave, ni
peljalo v dobro smer. Če se laž
pove tisočkrat, postane resnica.
Še toliko bolj, če drugih resnic v
prostoru ni,« je jasen sogovor-
nik in postreže še z rezultati
interne raziskave, ki je poka-
zala, da uporabniki družbenih
omrežij le v devetih odstotkih
zaupajo uradnim virom. »Vsi
ostali iščejo resnice na Googlu
in Facebooku. Če tam ne naj-
dejo verodostojnih znanstvenih
virov, sprejmejo polresnice in
neresnice,« zaključi.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Velenjska občina je nezadovoljna z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih
regij, ki je v vladni obravnavi. V strategijo namreč niso vključene zaveze o zagotoviti pet tisoč novih primerljivih
in stabilnih delovnih mest, kar je bilo dogovorjeno ob septembrskem vladnem obisku regije.
Zaušnica Velenjčanom
VELENJE – V Mestni občini Velenje so
pred dnevi začudeni in razočarani ugotovili,
da je vlada na spletni strani med gradivi v
obravnavi objavila besedilo dolgo pričako-
vane in napovedovane nacionalne strategije
za izstop iz premoga, v kateri ni ne duha ne
sluha o dopolnitvah, ki so jih z najvišjimi
predstavniki vlade dorekli ob septembr-
skem vladnem obisku Savinjska regije. V
Velenju se tako sprašujejo, ali besede pred-
sednika vlade in ministra še kaj veljajo.
Kot so v Mestni občini Velenje (MOV) za-
pisali v sporočilu za javnost, v strategijo niso
vključili zaveze o zagotovitvi pet tisoč novih
primerljivih in stabilnih delovnih mest. Poleg
tega je v strategiji kot datum zaprtja Premogov-
nika Velenje (PV) določeno leto 2033 in ne, kot
je po navedbah občine obljubil premier Janez
Janša, drseča letnica zapiranja, ki bi jo dokonč-
no določili na podlagi spremljanja mejnikov.
Ob tem so poudarili, da jim je Janša ob sep-
tembrskem obisku Savinjske regije dejal, da se
zaveda, da Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ne
bo možno zapreti, dokler ne bo nadomestnih
virov za proizvodnjo električne energije. Prav
tako tretjine električne energije iz velenjskega
premogovnika ni možno nadomestiti v tako
kratkem času oz. do leta 2033. Kot je takrat
izpostavil Janša, je to vprašanje nacionalnega
pomena, zato je treba razmišljati o možnosti
postavitve drseče letnice izstopa iz premoga,
ki jo bodo uskladili z EU v Bruslju, so še na-
vedli v velenjski občini.
To, da v strategiji o izstopu iz premoga zdaj
drseče letnice zapiranja ni, po mnenju občine
pomeni: »Da strategija o izstopu iz premoga, ki
je pripravljena za obravnavo na vladi, ne omo-
goča pravičnega prehoda in je v takšni obliki
ne moremo podpreti. Pričakovali smo, da se
bodo predstavniki vlade pri pripravi strategije
držali obljubljenega.«
Brez posledic za
gospodarstvo?
V Velenju so presenečeni, da so pripravljavci
v povzetku gradiva za vlado zapisali, da stra-
tegija ne bo imela posledic za javnofi nančna
sredstva nad 40 tisoč evrov v tekočem letu
in naslednjih treh letih ter administrativnih
posledic. Prav tako naj strategija v tej obliki
ne bi imela posledic za gospodarstvo, ne za
na mala in srednja podjetja, kakor tudi ne za
konkurenčnost le teh. Prav tako naj ne bi imela
posledic na okolje, vključno s prostorskimi in
varstvenimi vidiki ter na socialno področje.
Pripravljavci dokumenta so še zapisali, da
bo vsebina strategije zagotavljala usklajenost
slovenskega pravnega reda s pravnim redom
Evropske unije.
Na velenjski občini so ob tem spomnili, da
jim je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec
13. septembra glede postopkov sprejemanja
nacionalne strategije na vladi povedal, da va-
njo lahko vključijo tudi število delovnih mest,
ki jih je treba nadomestiti, in da bodo lokalne
skupnosti dobile strategijo v pregled, preden
bo poslana na vlado.
»Nič od tega ni vključeno v strategijo, ki je
pripravljena za obravnavo na vladi. Dodana
sta sicer oba zakona, in sicer Zakon o zapi-
ranju premogovnika, ki naj bi ga pripravljalo
ministrstvo za infrastrukturo, in Zakon o pre-
strukturiranju regije, ki naj bi ga pripravljalo
ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehno-
logijo. Oba zakona naj bi bila za obravnavo
pripravljena v šestih mesecih,« še poudarjajo
v občini.
LKK, foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA)
Nova dekanica
fakultete za logistiko
CELJE – V Narodnem
domu je bila slovesnost ob
inavguraciji nove dekani-
ce edine specializirane iz-
obraževalne in znanstve-
noraziskovalne ustanove s
področja logistike v Slove-
niji. Prof. dr. Maja Fošner
bo Fakulteto za logistiko
Univerze v Mariboru vodila
vsaj do leta 2025.
Nova dekanica je v svojem
nagovoru poudarila, da se
zaveda odgovorne naloge,
ki je pred njo: »Verjamem,
da lahko z zastavljeno vizijo,
predvsem pa z veliko mero
motiviranosti in prilagodlji-
vosti spremembam, ki nam
jih narekuje današnji svet,
še dodatno dvignemo ugled
Maja Fošner
fakultete za logistiko. Pred-
vsem želimo še naprej do-
prinašati k razvoju logistike
in izobraževati kompetentne
diplomante, ki bodo znali
odgovarjati na izzive sodob-
nega okolja.«
V slovesnosti ob inavgura-
ciji so sodelovali tudi držav-
ni sekretar na ministrstvu
za izobraževanje, znanost
in šport prof. dr. Mitja Sla-
vinec, podžupanja Mestne
občine Celje Breda Arnšek
in direktorica podjetja GS1
Slovenija Zdenka Konda.
Strinjali so se, da je logisti-
ka pred verjetno največjimi
izzivi do zdaj in da bodo le
s sodobnimi znanji, kompe-
tencami in digitalna pisme-
nostjo bodočih diplomantov
fakultete lahko na te izzive
odgovarjali in smernice tudi
napovedovali.
Foto: Andraž Purg – GrupA
4
GOSPODARSTVO
Št. 43, 28. oktober 2021
V Veliki Pirešici bo postopoma delo dobilo dvajset ljudi
Ecobeton in Gic Gradnje
skupaj v kamnolomu
Po devetih letih, kolikor je že minilo od uvedbe ste-
čajnega postopka v CM Celje, je kamnolom v Veliki
Pirešici dobil novega lastnika. To je projektno podjetje
Apoc, ki je v lasti dveh uspešnih gradbincev s Celjske-
ga – Ecobetona iz Prebolda in Gic Gradenj iz Rogaške
Slatine. Podjetje Apoc, takrat še v lasti Aleša Počivalška
iz Ecobetona, je kamnolom kupilo 22. junija letos na
dražbi in zanj plačalo malo več kot 20 milijonov evrov.
Tako visoka cena, ki je marsikoga presenetila, ni samo
posledica tega, da se je za nakup kamnoloma potego-
valo več pomembnih gradbenikov, ampak tudi tega,
da bo kamen iz Velike Pirešice ključnega pomena pri
gradnji tretje razvojne osi in drugega tira.
JANJA INTIHAR
sta bila Pomgrad Holding in
Apoc, ki je na koncu svoje-
ga tekmeca pri znesku, malo
višjem od 20 milijonov evrov,
premagal za 20 tisoč evrov.
Po nekaterih informacijah
naj bi bil pripravljen plačati
še veliko več. V Veliki Pire-
šici so namreč še precejšnje
zaloge apnenca in dolomita,
ki se uporabljata pri proizvo-
dnji gradbenih materialov za
železniške proge in ceste.
Po besedah Ivana Cajzka
se je na dražbi izkazalo, da
je ponujenih malo več kot
20 milijonov evrov dejan-
ska tržna vrednost kamno-
loma. »Gre za enega najbolj
perspektivnih in največjih
kamnolomov v Sloveniji, ki
ima poleg raziskanih zalog
ter urejenih lastninskih raz-
merij in koncesij tudi odlično
kakovost materiala ter enkra-
tno mikro in makro lokaci-
jo. Kamnolom bo pokrival
potrebe celjske, savinjske
in šaleške regije, zagotovo
bodo pomembne količine
uporabili tudi pri gradnji
tretji razvojne osi in drugih
infrastrukturnih projektov,«
pravi Cajzek.
Enkratna poslovna
priložnost
Na vprašanje, zakaj so se Gic
Gradnje pri nakupu kamnolo-
ma pridružile Ecobetonu, Ivan
Cajzek odgovarja: »Surovine so
bile in ostajajo zelo pomembne
za ohranjanje konkurenčnosti
in za zaokrožitev ponudbe v
gradbeništvu. Nakup kamno-
loma v Veliki Pirešici je bil
strateška in enkratna poslovna
priložnost za vsako podjetje,
ki se ukvarja s to dejavnostjo.
Odločitev o sodelovanju pri
nakupu smo sprejeli skupaj z
Ecobetonom oziroma Alešem
Počivalškom, s katerim imamo
partnerski odnos.« Cajzek ne
zavrača možnosti, da bi se pri
upravljanju kamnoloma se-
danjima lastnikoma pridružil
še kakšen partner, ker so »za
dobre poslovne priložnosti
pri obeh vrata vedno odprta
na stežaj«.
Prevzem kamnoloma od do-
sedanjega lastnika CM Celje se
je v teh dneh že začel, v podje-
tju Apoc tudi že načrtujejo za-
četek poslovanja. Natančnega
datuma še niso navedli, a je že
znano, da bodo v kamnolomu
postopoma na novo zaposlili
približno dvajset ljudi.
Skupaj imata devet
kamnolomov
Podjetji Gic Gradnje in Eco-
beton upravljata zdaj na Štajer-
skem in Koroškem kar devet
kamnolomov. Poleg skupnega
kamnoloma v Veliki Pirešici
jih imajo Gic Gradnje oziro-
ma njihova hčerinska družba
Trik kamenine še pet, in sicer
Žusem, Poljčane, Bela, Zagaj
in Žamerk. Ecobetonovi trije
kamnolomi so v Josipdolu, na
Brinjevi gori pri Oplotnici in na
Konjiški gori.
Foto: arhiv NT (Andraž
Purg – GrupA)
Spomnimo, da so se poleg
Apoca junijske dražbe udele-
žila podjetja PVG iz Kopra, ki
se edino ne ukvarja z gradbeni-
štvom, celjska Remont in Voc
Ekologija ter Kolektor Koling
in Pomgrad Holding. Mnoge
je takrat presenetilo, ker med
dražitelji ni bilo Gic Gradenj,
saj podjetje nikoli ni skriva-
lo, da ga kamnolom zanima.
Njegova hčerinska družba
Trik kamenine je pred dvema
letoma, ko je stečajna upravite-
ljica CM Celje Milena Sisinger
iskala najboljšega ponudnika
za izvajanje rudarskih del v
kamnolomu, tudi sodelovala
na dražbi, a je takrat posel kot
najboljši ponudnik dobil kon-
zorcij, v katerega so se zdru-
žili Ecobeton, Pomgrad in Voc
Ekologija. Zakaj na dražbi ni
bilo slatinskega podjetja, je po-
stalo jasno že mesec kasneje,
ko je bilo uradno objavljeno,
da so si lastništvo v podjetja
Apoc razdelili Gic Gradnje, ki
so prevzele 51-odstotni delež,
in Ecobeton, ki ima 49-odsto-
tni delež. V takšnem razmer-
ju sta podjetji zagotovili tudi
denar za plačilo kamnoloma.
Lastnika bosta Apoc, ki ima
sedež v Vojniku in ga je Aleš
Počivalšek ustanovil le pribli-
žno teden pred dražbo, kma-
lu preimenovala v Kamnolom
PGO Pirešica. Ivan Cajzek, di-
rektor in lastnik Gic Gradenj,
pravi, da PGO pomeni »pre-
delava gradbenih materialov«,
saj bodo v kamnolomu izvajali
tudi to dejavnost.
Za tretjo razvojno
os in druge
projekte
Izklicna cena za kamnolom
je bila na junijski dražbi, ki
je bila že četrta po vrsti, 13,7
milijona evrov. Večina udele-
žencev je dražbo samo opa-
zovala. Vanjo se je na začetku
vključil le Remont, ki je že
pri ceni 13,8 milijona evrov
odstopil. Edina, ki sta se po-
dala v tekmo za kamnolom,
Podjetji Ecobeton in Gic Gradnje
sta pred kratkim CM Celju v steča-
ju nakazali malo več kot 20 milijo-
nov evrov in zdaj je njun tudi eden
največjih kamnolomov v Sloveniji.
Šmarski Vitli srebrna gazela
Z razglasitvijo treh najboljših hitro rastočih
podjetij se je končal izbor najboljše gazele v
državi. Posebna strokovna komisija časopi-
sne hiše Dnevnik, ki v sodelovanju z regional-
nimi gospodarskimi zbornicami vodi projekt
Slovenska gazela, je za zlato gazelo leta 2021
razglasila podjetje EKWB iz Komende. Srebr-
na gazela je šmarsko podjetje Pišek-Vitli Kr-
pan, bronasta pa gorenjski Marmor Hotavlje.
Družinsko podjetje Pišek-Vitli Krpan, ki je
bilo na regijskih izborih razglašeno za najbolj-
šo savinjsko-zasavsko gazelo, je vodilni proi-
zvajalec gozdarskih vitlov na svetu. Njegovi
izdelki so plod lastnega razvoja, saj veliko vla-
ga v inovacije. Registriranih ima 26 patentov, v
proizvodnji ima 34 robotov. Lani je imelo nekaj
več kot 34 milijonov evrov prihodkov, doda-
na vrednost na zaposlenega je znašala 58.706
evrov, kar presega slovensko povprečje in tudi
povprečje njegove dejavnosti. Povprečje v dejav-
nosti presegajo tudi plače. V zadnjih petih letih
je ustvarilo 100 novih delovnih mest in trenutno
zaposluje nekaj več kot 200 ljudi, od tega jih 12
dela v razvojnem oddelku.
JI
Foto: arhiv Dnevnik (Luka Cjuha)
K mnogim dosedanjim priznanjem je Franc Pišek, lastnik šmarskega podjetja Pišek-Vitli Krpan, te dni dodal še
kipec srebrne gazele.
Nekdanji rokometaš na čelu
šaleške zbornice
Upravni odbor Savinjsko-
-šaleške gospodarske zbor-
nice (SŠGZ) je na zadnji
seji za novega direktorja
zbornice imenoval Roka
Planklja, diplomiranega
ekonomista z vodstvenimi
izkušnjami v prodaji in
marketingu. Plankelj bo
vodenje zbornice prevzel 1.
novembra, njegov mandat
bo trajal pet let.
Dosedanji direktor SŠGZ
mag. Franci Kotnik se po šti-
rinajstih letih in pol poslavlja
s tega mesta. Ker je podje-
tnik, je ves ta čas zbornico
vodil pogodbeno. Dosedanji
direktor in člani upravnega
odbora menijo, da je zdaj,
ob začetku prestrukturira-
nja Saša regije, napočil čas,
da SŠGZ dobi direktorja za
polni delovni čas, saj se bo
obseg dejavnosti bistveno
povečal. Upravni odbor je
sicer delo Kotnika ocenil kot
odlično, saj je zbornica v tem
času dobila ustrezno mesto v
poslovnem okolju, okrepila
članstvo in dosegla zgledno
finančno poslovanje.
Izkušen vodja za
zeleno tranzicijo in
digitalizacijo
Rok Plankelj je vodja z 20
leti delovnih izkušenj v vo-
dilnem podjetju v Sloveniji
na področju telekomunikacij
in na samostojni podjetniški
poti. Je nekdanji rokometaš
in je zadnja tri leta opravljal
direktorske naloge v celjskem
rokometnem klubu. Prihaja
iz Velenja, zato spremlja ak-
tualno dogajanje v okolju, v
katerem živi in deluje. S teore-
tičnim in praktičnim znanjem
ter strokovnimi kompetenca-
mi je po mnenju upravnega
odbora SŠGZ ustrezna kadro-
vska rešitev za vodenje zbor-
Rok Plankelj bo 1. novembra pre-
vzel vodenje Savinjsko-šaleške
gospodarske zbornice.
nice v ključnem obdobju ze-
lene tranzicije in digitalizacije
regije Saša.
LKK

Št. 43, 28. oktober 2021
GOSPODARSTVO
5
Izgubljene kadre bo težko dobiti nazaj, opozarjajo tudi celjski gostinci
Nam bodo kmalu
kuhali in stregli Filipinci?
Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih
stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi
težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmeseč-
ne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev
širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve
epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države
zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in
nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pri-
pravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril
predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS
Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila
tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj
celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok
Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč
tudi pomanjkanje kadrov.
»Ukrepi za pomoč
podjetjem so bili
v drugih državah
preprosti, pri nas
pa bi moral biti
doktor znanosti,
da bi jih lahko
razumel. Poleg
tega so naši
ukrepi marsikomu
naredili veliko
krivico.«
JANJA INTIHAR
Med ukrepi, ki jih pričakuje-
jo še letos in ki naj bi trajali dlje
časa, gostinci na prvo mesto
postavljajo znižanje DDV za
hrano in pijačo, ki sedaj znaša
6,5 odstotka in 22 odstotkov,
na pet odstotkov. Znižanje dav-
ka, o čemer je obrtna zbornica
začela opozarjati že maja lani,
bi imelo takojšnji učinek. Go-
stinci bi lahko s prihranjenim
denarjem bolje nagradili svoje
zaposlene in jim preprečili, da
bi odšli drugam. Pomanjkanje
kadrov je namreč poleg vseh
ostalih težav eden največjih
problemov v gostinski dejav-
nosti. Po podatkih zavoda za

Danijel Lamperger: »Znižanje DDV za
hrano in pijačo bi bilo najbolj pošten
u kr ep .«
Celjski gostinci so na srečanju, ki ga je organizirala območna obrtno-podjetniška zbornica, opozorili na mnoge težave, ki jih tarejo zaradi ukrepov za
zajezitev širjenja koronavirusa. Bojijo se, da bodo morda morali svoje lokale spet zapreti.
Celje najbolj aktivno
med mestnimi občinami
v Evropskem tednu mobilnosti
Mestna občina Celje je prejela priznanje Ministrstva za
infrastrukturo za najaktivnejšo občino v kategoriji mestnih
občin v Evropskem tednu mobilnosti 2021.
Občanke in občane vabimo, da nam z uporabo trajnostnih
oblik mobilnosti še naprej pomagajo ustvarjati boljši jutri.



zaposlovanje trenutno pri-
manjkuje 6 tisoč gostinskih
delavcev, vendar je po pre-
pričanju Blaža Cvara številka
mnogo višja, saj vsi potreb po
delavcih ne prijavijo zavodu.
»Ljudje iz gostinstva odha-
jajo v druge dejavnosti, tisti,
ki še vztrajajo, izgorevajo na
delovnih mestih, mnoge gostil-
ne zaradi pomanjkanja kadra
delajo le štiri dni v tednu,« opo-
zarja podpredsednik celjske
obrtne zbornice Peter Pišek,
ki se ukvarja s prevozništvom
in tudi z gostinsko dejavnostjo.
Vpis v srednje gostinske šole
se najverjetneje še nekaj časa
ne bo povečal, saj zaradi vseh
negativnih informacij, poveza-
nih s to dejavnostjo, zanimanja
mladih za gostinske poklice ni,
opozarja Iztok Leskovar. Zato
je edina rešitev povečan uvoz
tuje delovne sile, »Vlada naj
se čim prej odloči, s katero od
držav bo sklenila sporazum, da
bomo lahko pridobili nove ka-
dre. Balkanski bazen delovne
sile je prazen, zato se bo treba
ozreti drugam, na primer na
Filipine ali v Indijo,« pravi Pi-
šek, ki tudi poudarja, da mora
država čim prej skrajšati po-
stopke za pridobitev delovnega
dovoljenja za zaposlitev tujcev.
Sedanji so nevzdržni, saj traja-
jo tri do štiri mesece, medtem
ko na Hrvaškem dovoljenje
dobijo že v štirinajstih dneh.
Ne pomoč, ampak
odškodnina
Celjski gostinci so na sreča-
nju tudi opozorili, da bi mora-
la država nameniti več pomo-
či malim in mikro podjetjem,
tudi denar za okrevanje, ki bo
na voljo v prihodnjih letih, naj
bo pravično razdeljen. Dani-
Peter Pišek: »Gostinci morda res zahtevajo
več od države kot drugi, vendar tega ne
počnejo zato, da bi obogateli, ampak da bi
preživeli.«
jel Lamperger je obljubil, da
se bodo v OZS zelo potrudili,
da bodo razpisi za nepovratna
sredstva pripravljeni posebej
za male podjetnike in da bodo
čim bolj enostavni. Ob tem so
gostinci predlagali, naj pomoč
ne bo namenjena samo širitvi
nastanitvenih zmogljivosti,
ampak tudi za obnovo gostin-
skih obratov. »V času krize
zaradi koronavirusa smo po-
rabili vso amortizacijo, saj je
bilo stroške, med katerimi je
marsikomu zelo veliko težavo
predstavljala najemnina, treba
redno poravnavati. Kje bomo
vzeli denar, ko bo treba lokale
posodobiti?« se je vprašal Mar-
jan Šeško.
Gostinci so tudi prepričani,
da je bila finančna podpora, ki
so jo doslej dobili od države,
preveč skromna. »Ko je država
začela omejevati našo dejav-
nost, smo upali na izdatnejšo
pomoč, ki bi se pravzaprav
morala imenovati odškodni-
na, saj so nas prisilno zaprli.
V zbornici smo marsikaj pre-
dlagali, a nas pristojni niso
upoštevali ali pa so ukrepe
sprejemalo z veliko zamudo.
Kriteriji za pridobitev marsika-
tere pomoči so bili nesmiselni
in neživljenjski in so marsiko-
ga nepravično izločili. Prikraj-
šani so bili predvsem tisti, ki
so se kljub zaprtju gostinskih
lokalov trudili nekaj delati in
ustvarjati promet z dostavo
hrane. Ukrepi bi morali biti
bolj smiselni, pravočasni ter
zlasti bolj učinkoviti,« pravi
Blaž Cvar in poudarja, da go-
stinci poleg znižanja DDV po-
grešajo predvsem nadomestilo
za izpad prometa.
Gostilne niso vir
okužb
Blaž Cvar tudi pravi, da v
sekciji za gostinstvo in turi-
zem s strahom spremljajo tre-
nutne epidemiološke razmere
v državi. Že lani, ko se je zače-
lo omejevanje obratovalnega
časa, in kasneje, ko so mora-
li gostinci lokale zapreti, so
opozarjali, da brez podatkov
o tem, kako tvegan je obisk
gostiln in koliko okuženih je
res v njih, ni smiselno vse po
vrsti zapirati.
Tudi zdaj se dogajajo priti-
ski, opozarja Cvar, država želi
doseči čim večjo precepljenost
prebivalstva in pri tem v jav-
nost nepremišljeno prihajajo
izjave, ki nimajo nobenih te-
meljev. »Nobenih študij ni, ki
bi dokazovale, da je gostinska
dejavnost povzročila tolikšen
delež okuženih, da bi jo bilo
treba spet omejevati. Ravno
nasprotno. Od maja, ko so go-
stinci spet lahko odprli svoje
obrate, do sredine oktobra je
bilo v gostinstvu ugotovljenih
le 0,2 odstotka vseh okužb.
Če torej kdo misli, da nas bo
ustrahoval in prepričeval jav-
nost, da smo mi tisti, ki pov-
zročamo okužbe, bo moral te
svoje trditve, preden bo sprejel
ukrepe, tudi pojasniti,« je odlo-
čen Cvar.
Foto: SHERPA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 43, 28. oktober 2021
CELJE, VELENJE – Ko telefoni zvonijo v prazno
Do zdravnika le z
izpolnjenim e-obrazcem
Da je do osebnega zdravnika v času, ko delovanje
na vseh področjih narekuje koronavirus, težko priti,
je že nekaj časa jasno. Vedno slabša je tudi dosto-
pnost pediatrov. V zadnjih dneh so javno o težavah
spregovorili starši iz Velenja. Kot pravijo, so zaradi
neodzivnosti »hišnih« pediatrov prisiljeni otroke tudi
ob manjših zdravstvenih težavah voziti na urgenco v
Celje. Če jim že uspe z izbranim pediatrom navezati
stik, ta otroke večinoma zdravi na daljavo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Pandorino skrinjico je sre-
di meseca odprl oče, ki je na
socialnem omrežju razkril, da
v petih dneh in po več kot 60
klicih ni uspel priklicati pedi-
atrične ambulante v velenj-
skem zdravstvenem domu,
COVID IN AKUTNA	NAROČANJE	RECEPTI	NAPOTNICE	BOLNIŠKI LISTI	MEDICINSKI	CEPLJENJE	POTRDILA
INFEKCIJSKA	PRIPOMOČKI
AMBULANTA
V kolikor je vaš zdravnik odsoten in se boste obrnili na nadomestnega zdravnika, bodo želene zdravstvene storitve urejene v roku 5 delovnih dni v rednem
delovnem času ambulante. V primeru nujnih stanj se obrnite na Dežurno ambulanto (038995445), v primeru življenjske ogroženosti na telefonsko številko 112.
Seznam nadomeščanj najdete na razporedih spletne strani ZD Velenje.
Naročanje
1.
Za vse neakutne preglede izpolnite priložen
obrazec. Naročilo termina bo izvedeno po uskladitvi
med pacientom in ambulanto osebnega zdravnika.
2.
V primeru akutnih težav verjetno
infekcijskega vzroka (vročina, kašljanje,
bruhanje, driska, nenavaden izpuščaj …) se
v rednem delovnem času obrnite na Akutno
infekcijsko ambulanti za otroke in mladostnike.
ZZZS številka (*)
Vpišite številko zavarovane osebe, ki jo najdete na kartici ZZZS.
Ime
Vnesite ime
Priimek
V Zdravstvenem domu Velenje so na spletni strani pripravili poseben obrazec za spletno naročanje. Direktor trdi, da je tovrstno naročanje v dani situaciji najboljša možna rešitev.
zato je moral naposled sina v
noči s petka na soboto peljati
na celjsko urgenco. »Na sre-
čo smo bili deležni takojšnje
strokovne pomoči. V Splošni
bolnišnici Celje se zavedajo,
kako močno ste v ZD Vele-
DOMOV NAROČANJE RAZPOREDI
IMENIK STORITVE IN DEJAVNOSTI O NAS CKZ
nje ›zasedeni‹ in da se nimate
časa oglasiti niti na telefon niti
otroka fizično pogledati, da ga
raje ›pregledate‹ na daljavo in
zadevo elegantno rešite, saj
veste, da bodo tehnične teža-
ve potem reševali v SB Celje,«
se je glasil del zapisa. A ta
primer še zdaleč ni osamljen.
Oglasilo se je veliko staršev, ki
so imeli podobne težave. Tudi
sicer prevladuje mnenje, da je
telefonska odzivnost zelo sla-
ba oziroma je ni.
Zdravljenje na
daljavo
Oglasila se je tudi mamica
deklice, ki ji je bila zaradi
trenutnega načina zdravlje-
nja, ko se dela predvsem na
daljavo, postavljena napačna
diagnoza. Deklica je v začetku
tedna začela močno kašljati in
je dobila še visoko vročino.
Ker je v preteklosti že imela
bronhiolitis, so ji starši naj-
prej skušali pomagati sami, a
ko se je stanje po dveh dneh
poslabšalo, so skušali poiskati
pomoč zdravnika. Gospa je po
več kot tridesetih klicih uspe-
la priklicati ambulanto. Lahko
je uredila »papirologijo« glede
bolniškega staleža zase, a de-
klica na pregled ni bila vablje-
na. »Dejali so, naj greva v pri-
meru poslabšanja v dežurno
ambulanto.« In sta šli. Tam so
jo pregledali, poslušali pljuča
in postavili diagnozo – pljuč-
nica – ter predpisali terapijo z
antibiotiki. Po nekaj dneh bi
morala deklica na pregled, ki
so ga najprej večkrat presta-
vili. Ko je le prišla na vrsto,
je pediater ni pregledal, je pa
dobila napotnico za laborato-
rij in rentgen. »Izvidi so poka-
zali, da so pljuča zelo slaba in
da mora nujno v bolnišnico.
Prevzeli sva napotnico in šli v
Celje, kjer so potem ugotovili,
da je diagnoza napačna, ena-
ko tudi zdravljenje. Na srečo
je bilo še vse pravočasno. A
lahko bi z napačnim zdravlje-
njem naredili veliko škode,«
razlaga mamica, ki pravi, da
je način zdravljenja, ko se pe-
diater otroku ne more zares
posvetiti in ga pregledati, pov-
sem zgrešen.
»Nismo Telekom«
Direktor Zdravstvenega
doma Velenje mag. Janko
Šteharnik se zaveda, da stva-
ri niso idealne, a kot pravi,
sistem s prijavo s pomočjo
elektronskega obrazca, ki so
ga uvedli, deluje. Klicanje,
kot pravi, ni rešitev. »To že
Dežurna (24/7)
03 8995 445
Naročanje
03 8995 541
zelo dolgo poudarjamo. Ni-
smo Telekom s tridesetimi
operaterji, ki dvigujejo telefo-
ne. Zmogljivosti so omejene,
čeprav kadrovska situacija
pri nas ni slaba, imamo na-
mreč nadpovprečno število
pediatrov na število prebival-
cev. Ampak tudi nas virusi,
ne samo covid-19, redčijo.
Trenutno šest zdravnikov ne
dela zaradi bolezni otrok ali
lastnih bolezni. To je še do-
daten pritisk za tiste, ki de-
lajo. Verjemite, niso lenuhi,«
pojasnjuje direktor trenutno
kadrovsko stanje in prebivalce
Velenja prosi, da razumejo, da
so zdravstveni delavci samo
ljudje. »Verjemite mi, da dela-
jo po najboljših močeh in so
res že na koncu zmogljivosti.
A to ni opravičilo.«
Šteharnik je prepričan, da
je trenutno prijava s pomočjo
elektronskega obrazca, prava
rešitev. »Akutnost pomeni, da
osebo pokličemo in ji damo
uro. Še isti dan,« zatrjuje di-
rektor, ki ga čudi, da ljudje ne
sprejmejo takšnega načina.
»Stvari so zelo enostavne. Ne
razumemo, da ljudje, ki ima-
jo danes majhne otroke in so
informacijsko izobraženi, torej
uporabljajo mobilne telefone
in elektronsko pošto, ne razu-
mejo sporočila, ki ga širimo že
kar nekaj časa, da lahko najlaž-
je pridejo do zdravnika tako,
da se naročijo na internetni
strani zdravstvenega doma,«
je jasen.
Ob tem direktor izpostavlja
tudi, da je še vedno veliko
ljudi, ki tovrsten sistem izko-
riščajo. Še vedno se dogaja,
da posamezniki dobijo datum
pregleda, a k zdravniku ne
pridejo.
Tudi pohvale
Direktor velenjskega doma
je ob tem poudaril še, da se
večinoma tisti, ki so s storitvi-
jo zadovoljni, javno ne oglaša-
jo. Omeniti je treba, da je ob
poplavi pritožb na socialnih
omrežjih mogoče zaslediti
tudi pohvale oziroma zahva-
le posameznim (predvsem
osebnim) zdravnikom, ki so
svojim bolnikom tudi v teh ča-
sih na voljo. Tudi po telefonu.
Nenujni obiski urgence ustvarjajo
nepotrebno gnečo
Zaradi vedno več izpovedi staršev, da zdravniško pomoč za otroke iščejo na urgenci, smo
v celjski bolnišnici preverili, ali res beležijo več obiskov brez napotnic kot običajno. Kot je
pojasnila mag. Katja Bovha Hus, dr. med., specialistka pediatrije, vodja pediatričnega ur-
gentnega centra (PUC), ki je del Urgentnega centra Celje in je namenjen obravnavi nujnih
stanj otrok do 18. leta, je kar 75 odstotkov obravnav nenujnih, torej takšnih, da bi lahko bili
ti otroci obravnavani naslednji dan pri izbranem pediatru v domači ambulanti.
Katja Bovha Hus v svojem odgovoru potrdi, po telefonu napotili na PUC ali se tam ni nihče
da v času epidemije več staršev pripelje otroke oglasil na telefon. Starši nato pokličejo drugi
v PUC brez napotnice. »Ob tem povedo, da so bližnji ZD in je situacija enaka. Povedo, da kli-
klicali v domači zdravstveni dom, kjer so jih kar
čejo večkrat. Dogaja se tudi, da pediater napiše
Na celjski pediatrični urgenci sprejmejo kar 75 odstotkov otrok, ki urgentnega zdravljenja ne potrebujejo in bi
jih lahko pregledali osebni pediatri. Prihod na urgenco, po mnenju predstojnice PUC, pomeni večji stres tako za
otroke kot starše, hkrati pa se po nepotrebnem daljšajo tudi čakalne vrste.
napotnico s stopnjo nujnosti ›nujno‹, pri čemer
otroka sploh ne pregleda. Še bolj nenavadno je,
da pridejo otroci v PUC s »papirno« napotnico,
ki jo v ZD napišejo na roko in jo izročijo staršem
pred vhodom v ZD, pri čemer otrok sploh ni
pregledan,« pojasni predstojnica celjske pedi-
atrične urgence.
Ob tem razočarano ugotavlja, da se velikokrat
zgodi, da starši otroke v PUC pripeljejo več de-
set kilometrov daleč, da pediater po pregledu
ugotovi, da niso hudo bolni in da večkrat niti
preiskav ne potrebujejo. To predstavlja nepo-
treben stres tako za otroka kot tudi za starša,
hkrati po nepotrebnem jemlje dragocen čas tudi
zaposlenim. »Z našega vidika je nerazumljivo
in nesprejemljivo, da zdravnik otroka pred na-
potitvijo ne pregleda. Zdaj ko je dovolj zaščitne
opreme in traja epidemija že tako dolgo, da so
se zdravstvene ustanove lahko tudi prostorsko
organizirale, namreč ne vidimo razloga za za-
vrnitev pregleda bolnika z izgovorom varovanja
pred okužbo s covidom-19. Tudi v PUC smo v
največji možni meri prilagodili prostore in svojo
organizacijo dela. Tudi naše osebje je ves čas
izpostavljeno okužbi, a kljub temu pregledamo
in ustrezno obravnavamo vse otroke,« je jasna
sogovornica.
Ob tem prizna, da tudi starši kdaj izkoristijo
možnost neposrednega dostopa, vendar je tudi
zaradi nepotrebnih napotitev v PUC pogosto
velika in nepotrebna gneča. S tem se podaljša
obravnava vseh otrok. »V PUC se trudimo, da
je ne glede na vse razmere obravnava vsakega
otroka strokovna,« zagotavlja Katja Bovha Hus.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
V PUC pregledajo vsakega
otroka
Mag. Katja Bovha Hus, vodja pediatrič-
nega urgentnega centra (PUC) zagotavlja,
da pregledajo vsakega otroka, ki pride v
enoto. »Pri organizaciji dela se tako sre-
čujemo s podobnim oz. s še večjim pro-
blemom kot naša ambulanta za splošno
nujno medicinsko pomoč, saj v PUC na-
potujejo zdravniki otroke tudi iz drugih
regij,« pravi in s tem spomni na kadrovski
zaplet, s katerim se še vedno srečujejo.
Kot pojasni, bi se tudi v delo na urgen-
ci morali vključevati pediatri iz primarne
ravni zdravstvenega varstva celjske regije.
»Vsak pediater celjske regije bi se moral
vključevati v urgentno službo PUC enkrat
do dvakrat na mesec. Trenutne razmere pa
so popolnoma drugačne. V delo PUC se
vključujejo ena specialistka in ena speci-
alizantka celjske regije, ena specialistka iz
Velenja ter šest specialistov in specializan-
tov mariborske regije. Za vse ostalo mora-
mo poskrbeti pediatri z otroškega oddelka,
kar pomeni velike organizacijske težave
pri zagotavljanju delovanja rednih specia-
lističnih ambulant. Obremenitev pediatrov
na sekundarnem ravni v celjski regiji je
tako večja kot obremenitev pediatrov na
primarni, ki se ne vključujejo v urgentno
službo, saj ti primarni pediatri ne delajo
ponoči, ob koncih tedna in med prazniki,
kar je za nas normalen delavnik.«
Št. 43, 28. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE – Sprejeta trajnostna strategija za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v občini
Družbo želijo spremeniti na bolje
V obdobju epidemije koronavirusa so v Mestni ob-
čini Celje zaznali porast različnih oblik stisk, s kate-
rimi se srečujejo občani. Kaplja čez rob je bil pojav
najstniških tolp letošnjo pomlad ter z njimi povečano
število odklonskega vedenja in poslabšanje varnosti
v mestu. To je bil tudi povod za oblikovanje in spre-
jem trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in
sodelovanje vseh generacij v občini.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V okviru delovanja Odbo-
ra za družbene dejavnosti
Mestnega sveta Mestne ob-
čine Celje in v sodelovanju
z občinskim oddelkom za
družbene dejavnosti so obli-
kovali ožjo delovno skupino,
v katero sta vključeni še vodji
aktiva ravnateljic celjskih jav-
nih vrtcev in aktiva ravnate-
ljev celjskih osnovnih šol. V
prvem koraku so z anketo o
prisotnosti odklonskih oblik
vedenja in ravnanja v vseh
celjskih javnih vrtcih, osnov-
nih šolah, ožjih delih mesta
ter nekaterih javnih zavodih s
področja sociale, vzgoje in iz-
obraževanja ocenili dejansko
stanje ter tako pridobili nekaj
konkretnih, zelo zaskrbljujo-
čih podatkov. Analiza anket
je med drugim razkrila, da se
vedno bolj uveljavlja nasilje
učencev drugega in tretjega
triletja nad učitelji. »Na osno-
vi ugotovitev je bila sprejeta
odločitev, da bomo na ravni
lokalne skupnosti pripravili
trajnostno strategijo in vzpo-
redno z njo oblikovali akcij-
ske načrte, katerih namen
bo kratkoročno ter pozneje
dolgoročno ustvariti spre-
membe s pozitivnimi učinki
v naši družbi v smislu misel-
nega preskoka in prevzgoje,«
so pojasnili v Mestni občini
Celje.
Vzgojiti želijo
empatično družbo
Strategijo so zastavili kot
krovni dokument, razdeljen
na tri osrednje stebre ozi-
roma področja, s katerimi
želijo opozoriti na prenizko
stopnjo osveščenosti o ne-
katerih ključnih vrednotah v
družbi: spoštovanje dostojan-
stva, empatija, sodelovanje in
povezovanje ter etična trajno-
stna znanja. »Zelo vesela sem,
da smo se začeli ukvarjati s
tako pomembno temo in da
imamo v Mestni občini Celje,
a tudi v naših šolah in vrtcih
zaposlene, ki si resnično že-
Trajnostno strategijo za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v Mestni občini Celje so predstavile: z leve vodja Oddelka za družbene
dejavnosti na MOC Polona Ocvirk, celjska podžupanja Breda Arnšek in namestnica predsednice Odbora za družbene dejavnosti Mestnega sveta MOC
Marijana Kolenko (Foto: MOC).
lijo stvari spremeniti na bolje
in s tem pomagati zdajšnjim
in prihodnjim generacijam
otrok in mladih. Naša želja
in cilj sta, da bi pripomogli k
dolgoročnim spremembam v
družbi, miselnosti, odnosih,
vedenju, a tudi šolskem siste-
mu,« je dejala celjska podžu-
panja Breda Arnšek.
K sodelovanju
povabili
strokovnjake
»Še pred sprejetjem strategi-
je na mestnem svetu smo ure-
sničili konkretno dejanje,« je
dejala vodja oddelka za druž-
bene dejavnosti v MOC Polo-
na Ocvirk. Pripravili so stro-
kovno srečanje za zaposlene v
vzgojno-izobraževalnih zavo-
dih in predstavnike nekaterih
drugih ustanov. Odziv stroke
je bil po oceni Ocvirkove izje-
mno pozitiven.
Pri pripravi dokumenta
ter njegovi predstavitvi na
strokovnem srečanju so so-
delovali tudi štirje priznani
slovenski strokovnjaki: prav-
na strokovnjakinja in specia-
listka s področja odkrivanja
in reševanja težav pri mladih
v vzgoji in izobraževanju dr.
Nina Ana Jäger, strokovnja-
kinja s področja medicine
dela, prometa in športa Sanja
Rozman, specialni pedagog
Marko Juhant in specialistka
socialne medicine in javnega
zdravja z Nacionalnega inšti-
tuta za javno zdravje Nuša
Konec Juričič.
Ne le črka na
papirju
Da strategija ne bo le črka
na papirju, je poudarila na-
mestnica predsednice odbora
za družbene dejavnosti Me-
stnega sveta MOC Marijana
Kolenko. Zasnovane cilje in
namene bodo uresničevali z
izvajanjem akcijskih načrtov.
»Še v tem letu bo oblikovan
akcijski načrt, ki bo bolj na-
tančno opredelil dejavnosti.
Organizirani bodo strokovna
srečanja, predavanja in delav-
nice za otroke, mladostnike,
starše in ostale občane. Vse-
kakor bo velik poudarek na
izobraževanju učiteljev, vzgo-
jiteljev in staršev, da bodo lah-
ko z ustreznimi znanji dobra
opora otrokom. Rezultate dela
bomo vrednotili in o tem ob-
veščali tudi javnost,« je dejala.
S primeri dobre prakse in
z uspešnim delovanjem na
lokalni ravni želijo v Mestni
občini Celje postati dober
zgled tudi ostalim lokalnim
skupnostim v državi. Spod-
buditi želijo tudi državno
raven, vključno z vsemi pri-
stojnimi ministrstvi, da se te
stvari uredijo tudi na sistem-
ski ravni.
»Trajnostna strategija za ka-
kovostno sobivanje in sode-
lovanje vseh generacij v Me-
stni občini Celje ni le vodnik,
temveč pot, po kateri želimo
hoditi v prihodnje. Strategijo
želimo živeti,« še poudarjajo
v Mestni občini Celje.
Program ob odprtju obnovljenih športnih površin in otroškega igrišča ob Koprivnici so pripravili v Celjskem mladinskem centru ter otroci in vzgojiteljice
iz Vrtca Zarja.
Boljši pogoji za igro
in rekreacijo
CELJE – V Krajevni skupnosti Ostrožno se veselijo nove
pridobitve – obnovljenih športnih površin in otroškega
igrišča ob Koprivnici. S tem so otroci in tudi ostali krajani
dobili dobre pogoje za igro, rekreacijo, druženje in tudi za
sklepanje prijateljstev.
Obnova športnih površin je Mestno občini Celje stala pribli-
žno 55 tisoč evrov. Obnovili so košarkarsko igrišče, postavili
nova otroška igrala in elemente za vadbo na prostem, postavili
mizo za namizni tenis, uredili travno površino za igre z žogo,
postavili zaščitno mrežo, uredili dostopne poti in zasadili tri-
najst javorjev. Dela je izvedlo javno podjetje Zelenice, ki tudi
sicer skrbi, da so zelene površine v mestu urejene.
MOC vsako leto izvaja tudi obnovitvena dela na športnih
igriščih znotraj stanovanjskih naselij. Športna oprema namreč
z leti dotraja, žal se še vedno tudi dogaja, pravijo v MOC, da jo
poškodujejo vandali. Letos so tako v občinskem proračunu za
obnovitvena dela na športnih igriščih namenili 78 tisoč evrov.
BA, foto: MOC
Mestno jedro lahko
krasi smreka z vašega
vrta
CELJE – Čeprav je do veselega decembra še več kot mesec, se v
Mestni občini Celje že pripravljajo na praznično okrasitev mesta.
Mestno jedro in ulice bodo tudi letos okrasili s smrekami, ki jih
bodo podarili občani.
Kot pravijo v celjski občini, letos potrebujejo 14 smrek, med njimi
dve visoki približno 12 metrov, ki bosta krasili Trg celjskih knezov
in Krekov trg. Potrebujejo tudi tri smreke, visoke 8 do 10 metrov,
in 7 smrek, visokih približno 7 metrov, ki bodo ustvarile praznično
vzdušje v Pravljični deželi, ter dve smreki, visoki 3 do 4 metre, ki
bosta stali na Starem gradu Celje in pred Pokrajinskim muzejem Celje.
V strokovni službi občine si bo ponujene smreke, ki jih želijo občani
na svojem vrtu odstraniti in jih podariti za okrasitev mesta, ogledali
in jih izbrali toliko, kolikor jih potrebujejo.	BA
Spremenjen prometni
režim na pokopališču
CELJE – Ob dnevu spomina na
mrtve bo na mestnem pokopali-
šču v Celju in na pokopališču na
Teharjah veljal poseben prometni
režim. V nedeljo, 31. oktobra, in v
ponedeljek, 1. novembra, bo med
7. in 17. uro na tem območju tudi
spremenjen način parkiranja, zago-
tovljene bodo izredne vožnje javne-
ga mestnega prometa – Celebusa.
Na cestah pokopališča na Mirni poti
bo v nedeljo in ponedeljek vzposta-
vljen enosmerni promet v Popovičevi
ulici, in sicer od uvoza za trgovino
Voglajna do Ceste na grad – Stari grad,
na razdalji RTP Selce–Podgorje–Te-
harska cesta in v delu Kolškove ulice
od Teharske do parkirišča na pokopa-
lišču, kjer bo dovoljen dvosmerni pro-
met le za avtobuse, taksije, invalide
ter imetnike dovolilnic. Na območju
pokopališča Teharje bo spremenjen
prometni režim samo v ponedeljek,
in sicer na lokalni cesti iz smeri Te-
harij proti Sv. Ani in na javni poti Sv.
Ana–Teharska cesta do državne ceste
Celje–Šentjur. V okviru začasne pro-
metne ureditve bo vzpostavljeno tudi
enostransko vzdolžno parkiranje na
Teharski cesti od križišča s Kolškovo
potjo v smeri Popovičeve ulice. Na
večini območij spremenjenega pro-
metnega režima bodo oba praznična
dneva promet usmerjali reditelji.
Izredne krožne vožnje Celebusa
bodo v nedeljo in ponedeljek na trasi
Hudinja– Nova vas–Lava–železniška
postaja–Breg–Polule–Skalna klet–Te-
harska cesta po Mirni poti na poko-
pališče in s pokopališča po Kolškovi
vsako polno uro med 10. in 17. uro
(vsako uro po voznem redu). V ne-
deljo bo Celebus vozil tudi na razdalji
Železniška postaja–Metropol–po Mir-
ni poti na pokopališče in po Kolškovi
ulici s pokopališča med 8. in 17. uro
(vsake pol ure po voznem redu).
BA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 43, 28. oktober 2021
MOZIRJE – Končana gradnja krožišča pod Gorenjskim klancem
V mozaik ujeti grbi kot dobrodošlica
Občina Mozirje je znana po urejenih krožiščih, v
katerih stojijo različne skulpture, ki odsevajo značil-
nosti območja, zato morda niti ne preseneča, da je
pri zadnji tovrstni pridobitvi stopila še korak naprej
in k sodelovanju povabila še preostale občine Zgor-
nje Savinjske doline. V pravkar zgrajenem krožišču
ob vznožju Gorenjskega klanca so svoje mesto na-
šli kamniti mozaiki z občinskimi grbi vseh sedmih
zgornjesavinjskih občin, ki obiskovalce simbolično
opominjajo, da se na tem mestu Savinjska dolina pre-
veša v svoj zgornji del.
ŠPELA OŽIR
Da je gradnja krožišča le
končana, so si zagotovo najbolj
oddahnili dnevni migranti, ki
so se letos poleti v prometnih
konicah zaradi obnove letuške-
ga mostu, ceste na Gorenjskem
klancu in nazadnje še omenje-
nega krožišča na poti v službo
in iz nje pošteno načakali. A
ni jim preostalo drugega. Pre-
ureditev križišča na območju
Soteske, kjer se državna cesta
razcepi na eno stran proti Mo-
zirju in na drugo stran proti
Šaleški dolini, je bila zaradi
utesnjenosti nujna. Promet
– še zlasti velika tovorna vo-
zila – je do zdaj oviralo ozko
križišče, stisnjeno v zoženo
dolino Savinje in Škrubovega
potoka. »Če si je kdo bolj po-
drobno ogledal, je lahko na
ograjah opazil sledi prask, ki
so jih pri zavijanju v krožišču
naredili tovornjaki. Zaradi tega
je dlje časa tlela v nas želja, da
bi na tem mestu zgradili veliko
sodobno krožišče. V dolini je
namreč več večjih podjetij, tudi
avtoprevoznikov, zaradi česar
je bila ta zadeva njuna,« je
povedal mozirski župan Ivan
Suhoveršnik.
Občina Mozirje je projektno
dokumentacijo v sodelovanju
z direkcijo za ceste začela pri-
pravljati pred približno petimi
leti, nakar je direkcija prevzela
izvedbo tako projektne doku-
mentacije kot gradbenih del.
Šlo je za velik gradbeni projekt,
vreden približno milijon evrov,
ki je poleg gradnje krožišča
zahteval še spremljajoče grad-
bene posege, kot sta gradnja
mostu in premestitev bližnjega
kozolca. Izvajalec del je začel
graditi maja in gradbeni pro-
Gradnja je bila zahteven gradbeni projekt, vreden približno milijon evrov, ki je poleg gradnje krožišča zahteval
še kar nekaj spremljajočih gradbenih posegov, kot sta gradnja mostu in premestitev bližnjega kozolca. Med grbi
raste lipa. (Foto: Benjamin Kanjir)
»Občine se povezujemo na različnih področjih, enkrat bolj
uspešno, drugič malo manj. Vsekakor smo v dolini majhne
občine, ki se kar zelo razlikujemo. Nasprotja se privlačijo,
zato verjamem v še kakšno uspešno zgodbo,« se je odzvala
županja Solčave.
jekt končal prejšnjo sredo, ko
je v krožišču sprostil promet.
Zamisel podprli vsi
Ker je nova infrastrukturna
pridobitev na vstopni točki v
občino Mozirje, ki je obenem
vstopna točka v celotno Zgor-
njo Savinjsko dolino, je sredi
krožišča svoje mesto našla
skulptura, sestavljena iz sed-
mih grbov občin Zgornje Sa-
vinjske doline. Že pred časom
si jo je zamislila domačinka
Mojca Černivšek, ki se ukvar-
ja z izdelovanjem mozaikov.
Nad njeno idejo so bili nav-
dušeni v občinski upravi in jo
predstavili ostalim občinam,
ki bodo sofinancirale del stro-
škov. »Obiskovalec ob vstopu v
Zgornjo Savinjsko dolino že na
začetku dobi predstavo, da na
območju Soteske, kot mi ime-
nujemo ta del, vstopa v dolino,
kjer je doma sedem občin,« je
zamisel pojasnil Suhoveršnik,
»Obiskovalec ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino že na
začetku dobi predstavo, da na območju Soteske, kot mi ime-
nujemo ta del, vstopa v dolino, kjer je doma sedem občin,«
pravi Ivan Suhoveršnik.
ki je vesel, da so njihovo zami-
sel podprle ostale občine.
In preostala
krožišča?
»Občine se povezujemo na
različnih področjih, enkrat bolj
uspešno, drugič malo manj.
Vsekakor smo v dolini majhne
občine, ki se kar zelo razliku-
jemo. Nasprotja se privlačijo,
zato verjamem v še kakšno
uspešno zgodbo,« se je na novo
pridobitev odzvala županja
Občine Solčava Katarina Pre-
lesnik. Župan Gornjega Grada
Anton Špeh je na kolegiju žu-
panov Zgornje Savinjske doli-
ne predlagal, da bi sodelovanje
ponovili še pri katerem drugem
krožišču v drugem delu doline.
V
mislih je imel krožišči, ki ju
načrtujejo na regionalni cesti na
območju Renek v občini Reči-
ca in v Radmirju, kjer se cesta
odcepi proti Gornjemu Gradu,
Kamniku in Logarski dolini.
»Občani namreč od nas priča-
kujejo enako složnost in upam,
da jo bomo župani dosegli, ker
smo včasih res vsak na svojem
bregu,« je dodal Špeh.
Na bencinski
servis
SPLETNI NAKUPI SEDAJ ŠE ENOSTAVNEJŠI Z
IZBIRO DOSTAVE, KI TI NAJBOLJ ODGOVARJA
Letos se lahko ob razprodajah in praznikih izogneš gneči ob prevzemu
svojega paketa. Izberi enega od več kot 250 bencinskih servisov, s
sledilnikom/aplikacijo “Sledenje pošiljk” spremljaj, kako blizu je tvoj
paket, in razveseli sebe ali svoje najbližje.
Več nasvetov za enostavne spletne nakupe na
www.posta.si/enostavna-dostava



V tem tednu bo glavnina izkopa onesnažene zemljine opravljena v enotah
Luna (na sliki) in Iskrica, nato še v enoti Center in na otroškem igrišče ob
Savinji. Vsa dela naj bi bila končana do marca prihodnje leto.
Vrtčevska igrišča
postala gradbišče
CELJE – Enota Luna Vrtca
Anice Černejeve se je spre-
menila v gradbišče. Okoljsko
ministrstvo je namreč začelo
sanacijo onesnažene zemlji-
ne. Dela med jesenskimi po-
čitnicami izvajajo tudi v enoti
Iskrica Vrtca Zarja, nato bo-
sta prišla na vrsto še enota
Center Vrtca Tončke Čečeve
in otroško igrišče ob Savinji.
V enotah Luna in Iskrica bo
glavnina izkopa opravljena v
tem tednu, ko je zaradi počitnic
v vrtcih prisotnih manj otrok.
Varstvo je sicer organizirano
drugje, enoti Luna in Iskrica
pa sta v času izkopa zemljine
zaprti. Tako lahko izvajalec
dela nemoteno opravlja skozi
ves dan. Sanacijo strokovno
nadzirajo predstavniki Bioteh-
nične fakultete iz Ljubljane in
podjetja AZ inženiring iz Celja.
Izvajalca gradbenih del pa sta
podjetji VOC Celje in Inkaing,
ki sta z ministrstvom za oko-
lje in prostor sodelovala že pri
prejšnjih sanacijah celjskih
vrtcev.
»Prepričani smo, da bo mi-
nistrstvo projekt izvedlo stro-
kovno ustrezno in da bodo za-
stavljeni cilji realizirani v čim
krajšem času,« pravi ravnate-
ljica Vrtca Anice Černejeve Va-
nja Krašovic. Ob tem dodaja,
da bodo organizirani tudi redni
koordinacijski sestanki, na ka-
tere bodo poleg predstavnikov
izvajalca, ministrstva, Bioteh-
niške fakultete, AZ Inženiringa
in Mestne občine Celje vablje-
ni tudi predstavniki staršev ter
krajevne skupnosti.
BA,
Foto: SHERPA
Dobrodelni koncert GCC
CELJE – Na Gimnaziji Celje – Center so že
14. leto pripravili tradicionalni dobrodelni
koncert. Pred počitnicami so mu prisluhnili
dijaki šole, zdaj je posnetek že na ogled na
socialnih omrežjih šole in kanalu Youtube.
Dijaki, učitelji, starši in podporniki so zbrali
več kot štiri tisoč evrov, ki jih bodo nameni-
li društvu Junaki 3. nadstropja, ki povezuje
otroke, obolele z rakom, in njihove družine.
Organizacijo je tokrat prevzel 4.c-razred v so-
delovanju z Društvom GCC, ki povezuje nekda-
nje dijake šole. Zbiralna akcija se bo nadaljevala
do 1. novembra, pri čemer vabijo vse, ki želijo,
da prispevke nakažejo na transakcijski račun
soorganizatorja koncerta – Društvo za povezo-
vanje učiteljev, dijakov in prijateljev Gimnazije
Celje – Center, Kosovelova ulica 1, 3000 Celje,
št. računa: SI56 0510 0801 5331 133, sklic: SI00
2991, namen: donacija za junake.
Na dobrodelnem koncertu, ki so ga organiza-
torji poimenovali Majhni koraki – veliki junaki,
so nastopili zasedba LPS, ki povezuje sedanje
in nekdanje dijake GCC, The Šlagers z vokal-
nimi solisti Leni Star, Hajdi Sevčnikar, Klaro
Tiselj, Filipom Vidušinom, Davidom Polancem
in učiteljem Danijelom Berdenom ter učiteljska
zasedba GCC kvintet.
Tudi letos koncert predstavlja eno največjih
mladinskih humanitarnih akcij na Celjskem.
TC
Št. 43, 28. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŠMARJE PRI JELŠAH – Uredili okolico ribnikov Zadrže
Prvi korak k razvoju
ribiškega turizma
V občini Šmarje pri Jelšah bo v toplejših mesecih
možno najeti prostor za piknik ob ribnikih Zadrže
ali tam uživati v gostinsko-turistični ponudbi. To so
prvi koraki k razvoju ribiškega turizma. Predpogoj
zanj je bila ureditev ribnikov s sprehajalnimi potmi,
z razsvetljavo in s primerno urbano opremo.
TINA STRMČNIK
V sklopu projekta so obliko-
vali dva turistična produkta,
je povedala Špela Žaberl iz
Zavoda za turizem, šport in
mladino (TŠM) Šmarje pri Je-
lšah. Tisti, ki se bodo odločili
za produkt z imenom Iz vode
na krožnik, bodo lahko okušali
ribiški obrok, ki bo nastal v so-
delovanju med lokalnim ribo-
gojcem in gostincem. Produkt
z imenom Piknik bo vključe-
val učenje ribolova, sprehod
po tematski poti in najem
prostora za piknik ob ribniku.
Omenjeni zavod tja že zdaj v
sklopu naravoslovnih dni vabi
osnovnošolce. »Z doslej izve-
denimi naravoslovnimi dnevi
smo pri mladih vzbudili veliko
zanimanja. Posledično so v šo-
lah začeli ustanavljati ribiške
krožke,« je dejala sogovornica.
Slednja verjame, da bodo lah-
ko ponudbo ribiškega turizma
nadgradili še s katero drugo
vsebino.
Ob ribnikih že stoji nova le-
sena hiška. Z njo bo upravljal
zavod TŠM, ki želi tam vzpo-
staviti gostinsko ponudbo. Hi-
ška bo namenjena prodaji tu-
rističnih paketov, obveščanju
obiskovalcev, lokalna ribiška
družina bo tam shranjevala del
svoje opreme.
Pestro življenje v
vodi in ob njej
Tajnik Ribiške družine So-
tla Drago Zupanc meni, da
so urejeni ribniki pomembna
dodana vrednost za kraj. Čla-
ni družine bodo odslej lahko
lažje skrbeli za ribe, ki so jih
letos že vložili v ribnike. Gre za
470 kilogramov krapov, pribli-
žno 50 kilogramov ploščičev in
približno 20 kilogramov rdeče-
perk. »Gre za manjše vrste rib,
ki so zelo primerne za ribnik,
turisti in obiskovalci jih radi
opazujejo. Naša želja je, da
bi bil biotski sistem raznovr-
sten, da bi tukaj svoj prostor
poleg rib našli še raki, race in
ostale živali,« je dejal. Projek-
tu se je med drugim pridružil
Naložbo so namenu predali (od leve) tajnik Ribiške družine Sotla Drago Zupanc, direktorica zavoda TŠM Melita
Bevc, sodelavka zavoda Špela Žaberl in šmarski župan Matija Čakš.
Danijel Gospić iz ribogojnice
G2O, ki je pripravil predavanje
o priložnostih na področju ri-
bogojništva. Predaval je še o
povezovanju ribogojništva in
ribolovnega turizma, ribogoj-
cem je pomagal z nasveti.
Šmarski župan Matija Čakš
je poudaril, da se občina ne
more primerjati s sosednjimi,
ki se ponašajo z vrelci in zdra-
viliškim turizmom. Zato mora
toliko bolj izpostaviti svoje po-
sebnosti. »Imamo lepe griče, vi-
nograde, dobro vino, prijazne
ljudi. V občini si želimo, da bi
razvoj turizma zajemal obno-
vo dvorca Jelšingrad, obuditev
igrišča za golf in podobno. Ob
pravem času je treba uresniči-
ti butično ponudbo in jo tržiti
tudi med obiskovalci sosednjih
občin. Tako bomo občanom
dali priložnost, da bodo lahko
gostom ponudili svoje izdelke.
Projekt, v sklopu katerega
so med drugim uredili peš-
poti okrog ribnikov, name-
stili urbano opremo, klopi,
koše za smeti in javno raz-
svetljavo, je skupno vreden
približno 32 tisoč evrov. In-
vesticijski del znaša 22 tisoč
evrov. Partnerji – Zavod TŠM
Šmarje pri Jelšah, občina, Ri-
biška družina Sotla in podje-
tje G2O – so ob pomoči RA
Sotla prejeli 15 tisoč evrov
evropskega sofinanciranja,
in sicer iz Evropskega sklada
za razvoj podeželja.
Matija Čakš: »Člani
društev prispevajo
svoj čas in denar,
občina pa mora
delati zanje in jim
pomagati, naj gre
za ureditev igrišč,
gasilskih domov ali
ribnikov.«
Mestna občina Celje v Celjskem domu ureja
prve mestne javne sanitarije.
Celje le dobilo
mestne javne
sanitarije
CELJE – Potrebo po javnih sanitarijah v mestu občani
in turisti izpostavljajo že nekaj časa, zdaj jih bodo le
dočakali. Mestna občina jih ureja v pritličju Celjskega
doma.
V Mestni občini Celje sicer pravijo, da ni res, da v mestu
ni javnih sanitarij, in da so te trenutno občanom in obi-
skovalcem mesta na voljo na mestni tržnici, ki jo upravlja
družba Simbio. Zdaj občina v jugozahodnem vogalu pri-
tličja Celjskega doma, kjer je bila nekoč cvetličarna, ureja
prve mestne javne sanitarije. »Prilagojene bodo invalidom,
vendar jih bodo lahko podnevi uporabljali tudi občani in
obiskovalci mesta. Invalidom bodo sanitarije dostopne 24
ur na dan. Vhod bo iz Razlagove ulice,« so navedli v MOC.
Gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Mika dom, bodo
končana predvidoma sredi novembra, stala bodo približno
90 tisoč evrov. Sredstva so zagotovljena v občinskem pro-
računu. Kot obljubljajo v celjski občini, bodo na različnih
točkah v mestu postavili tudi več sanitarnih zabojnikov s
potrebno infrastrukturo.
BA
Foto: MOC
Ne le vrtčevska igrišča – sa-
nacijo nujno potrebujejo tudi
druga onesnažena območja v
mestni občini Celje, kot je ob-
močje Stare cinkarne (na sliki).
Celjska poslanka Janja Sluga
želi sanacijo čim bolj pospešiti
z dopolnjenim zakonom o sana-
ciji Celjske kotline.
Vložen dopolnjen zakon o
sanaciji Celjske kotline
CELJE – Poslanka Janja Sluga je pred kratkim v zakonodajni postopek ponovno
vložila zakon o sanaciji Celjske kotline. Dopolnjen predlog zakona prinaša več spre-
memb, med drugim to, da bi moral sredstva za sanacijo zagotoviti onesnaževalec.
Predlog zakona o sana-
ciji preteklih okoljskih bre-
men na območju mestne
občine Celje je vodja po-
slanske skupine nepoveza-
nih poslancev Janja Sluga
(z ostalimi nepovezanimi
poslanci in poslanci LMŠ,
SD in SAB) v zakonodajni
postopek vložila maja le-
tos. Pri vsebini so sodelo-
vali tudi Civilne iniciative
Celja in strokovnjaki, ki so
pripravili modelni pristop
za degradirana območja v
Celjski kotlini. V času po
vložitvi prve različice za-
kona so se v zakonodajni
postopek s svojimi predlo-
gi in pripombami dejavno
vključili tudi drugi udele-
ženci, med njimi tudi Mestna
občina Celje, zato je poslanka
prvo različico umaknila iz po-
stopka. »Veseli me, da se je v
usklajevanje vsebin po vložitvi
prve različice zakona dejavno
vključila tudi Mestna občina
Celje, saj menim, da moramo
sodelovati pri zagotavljanju
ustavne pravice do življenja
v čistem okolju za Celjanke
in Celjane. Njihove ključne
vsebinske predloge smo zato
upoštevali pri pripravi nove
različice in iskreno upam, da
bodo poslanke in poslanci ne
glede na njihovo politično pri-
padnost zakon podprli,« je po-
udarila predlagateljica zakona
Janja Sluga.
Plačilo sanacije
na plečih
onesnaževalca
Da bi sanacijo čim bolj po-
spešili, se s popravki zakona
dodatno predvideva tudi dr-
žavno financiranje občinske-
ga podrobnega prostorskega
načrta za območje Stare cin-
karne. Vnesene so še nekatere
dodatne manjše spremembe
besedila členov zaradi večje
jasnosti in spremembe, ki
bodo MOC olajšale izvrševanje
sanacije. »Izvajanje te bo bolj
ciljno orientirano, v postopku
izvajanja sanacijskih ukrepov
se bo okrepil monitoring,
nekateri sanacijski ukrepi so
preoblikovani. Zelo pomemb-
na je sprememba, ki vključuje
dosledno uporabo okoljskega
načela ›onesnaževalec plača‹,
ki je bil v predlog vnesen na
podlagi izsledkov posebnega
poročila Evropskega račun-
skega sodišča iz letošnjega
julija,« pojasnjuje Janja Sluga.
Nov predlog zakona tako do-
loča, da bo sredstva za sana-
cijo Stare cinkarne na podlagi
izkušenj zadnjih desetletij,
ko onesnaževalec ni pokazal
pravega zanimanja za sanacijo
tega območja, v celoti name-
sto MOC in države zagotovil
onesnaževalec, torej Cinkarna
Celje, pravi poslanka. Sredstva
za izvajanje drugih sanacijskih
ukrepov bo zagotavljala drža-
va.
BA, foto: SHERPA
(arhiv NT&RC)
10
KULTURA
Št. 43, 28. oktober 2021
Letošnji festival je nekoliko drugačen
Novačanova srečanja stavijo
na
domače
Po letu premora so se s petkovo prvo predstavo Kaj
bi, Che bi na oder Gledališča Zarja vrnila Novačanova
gledališka srečanja. Koncept že 28. gledaliških srečanj
je drugačen kot vsa leta do zdaj. Tokratna izvedba fe-
stivala namreč ne bo tekmovalne narave, v repertoarju
pa so kar tri predstave domače produkcije.
LUKA ŽERJAV
Pretekli petek so v inti-
mnem vzdušju odra Gleda-
lišča Zarja v Trnovljah odprli
letošnji festival ljubiteljskih
gledaliških skupin Novača-
nova gledališka srečanja, ki
ga lani zaradi epidemioloških
razlogov niso mogli pripra-
viti, zato je izostal prvič po
27 letih. Letošnjo, 28. izved-
bo je odprla predstava, ki je
nastala v koprodukciji Hiše
kulture Celje in Kofein teatra.
Gre za avtorski projekt Nuše
Komplet Peperko, Žige Med-
veška, Nuše Ofentavšek in
Mihe Peperka. Monodrama
z naslovom Kaj bi, Che bi v
izvedbi Žige Medveška in v
režiji Nuše Komplet Peperko
je obiskovalce popeljala v čas
enega največjih upornikov in
revolucionarjev sodobnega
časa – Che Guevare.
Le ena gostujoča
predstava
Vsa leta do zdaj so se na
festivalu predstavljale najra-
zličnejše gledališke skupine
iz Slovenije in tujine. Poleg
tekmovalnega dela, v kate-
rem so gledalci izbirali naj
predstavo in naj igralca in
v katerega je pretekla leta
selektor uvrstil pet do šest
gledaliških predstav, so obi-
čajno pripravili tudi pester
spremljevalni program, ki je
bil namenjen predvsem izo-
braževanju in druženju gle-
daliških ustvarjalcev. Letos so
se v Gledališču Zarja odločili
za drugačen koncept festiva-
Letošnji festival je odprla monodrama Kaj bi, Che bi, v kateri igra Celjan Žiga Medvešek.
la, saj tokrat ne bodo izvedli
tekmovalnega programa.
Letos so namenili poudarek
promociji lastne gledališke
produkcije in povabili le eno
gostujočo predstavo Kultur-
nega društva Ljutomer.
Po odprtju bosa sledili še
dve aktualni predstavi do-
mačega gledališča. Novost
v repertoarju je tudi otroška
predstava, saj si boste lahko
5. novembra ogledali aktual-
no otroško pravljico Leopol-
da Suhodolčana v režiji Žige
Medveška Čudežna srajca, ki
je doživela premiero v sep-
tembru. Čudežna srajca je
simpatična družbeno kritič-
na pravljica, ki na humoren
način prikaže zmago dobre-
ga nad zlim. Hkrati nazorno
predstavi, da prava in iskrena
ljubezen vedno najde pot, če-
tudi ji vmes načrte prekrižajo
tisti, ki se želijo na vsak način
okoristiti z nečim, kar jim ne
pripada.
Že teden kasneje, 12. no-
vembra, bo sledila komedija
Toneta Partljiča Čaj za dve v
režiji Damjana M. Trbovca v
izvedbi domačega gledališča.
Čaj za dve je zgodba o osa-
mljenih ljudeh in upanju, ki
se lahko rodi iz brezupa.
Novačanova gledališka
srečanja so posvečena spo-
minu na celjskega pisatelja,
dramatika in pesnika Anto-
na Novačana. Kot vsako leto
so tudi preteklo soboto na
vojniškem pokopališču ob
sodelovanju članov KUD
Franceta Prešerna Vojnik
pripravili krajšo spomin-
sko slovesnost s polaganjem
venca in prižigom sveč na
Novačanovem grobu.
Festival, ki bo letos trajal do
19. novembra, bo zaključila
gostujoča komedija zmešnjav
Hotel Opera v režiji Viktorja
Hrvatina Megliča v izvedbi
Kulturnega društva 2020 iz
Ljutomera.
»Vsi si želimo, da bi bil fe-
stival prihodnje leto spet v
klasičnem formatu, torej da
bi bil v obliki, v kateri se je
predstavljal preteklih 26 let, z
izborom naj predstave in naj
igralcev. Ravno tako upamo
na lepo število prijav v maju
in juniju prihodnje leto, ra-
čunamo na dober selektorski
izbor in nato na kvaliteten
tekmovalni program,« je Žiga
Medvešek iz Gledališča Zarja
usmeril pogled v prihodnost.
Foto: SHERPA
Od Dylanovega stila do sodobnih pristopov
Grobelno v občini Šentjur
bo ta konec tedna v zname-
nju enodnevnega mednaro-
dnega kantavtorskega festi-
vala z naslovom Mladi avtor
kant (MAK). Enajsta izdaja
festivala, ki je tokrat prvič
prejel podporo kulturnega
ministrstva, bo na oder tam-
kajšnjega doma krajanov
pripeljala šest izvajalcev iz
treh držav.
Festival je po besedah pred-
sednika Kulturnega društva
Grobelno Gregorja Počival-
ška nastal zaradi opažanja,
da primanjkuje priložnosti
za izvajanje kantavtorske
glasbe. Ko je festival beležil
svoje prve izvedbe, so se
lahko tovrstni izvajalci pred-
stavili le še na enem podob-
nem dogodku, imenovanem
Kantfest, v Rušah. Od prvega
poskusnega koncerta se je
dogajanje v nekaj letih raz-
vilo v festival z mednarodno
zasedbo nastopajočih.
Po besedah sogovornika je
kantavtorstvo zelo prvinski
način podajanja glasbene iz-
kušnje. Dejal je, da se med
izvajalcem in poslušalcem
vzpostavi skorajda odnos ena
na ena. Poslušalec se tako
lažje poistoveti z močnimi
besedili in sporočili izvajalca.
Stili in načini podajanja glas-
be so zelo različni. Biti kan-
tavtor ne pomeni, da nujno
nastopaš v podobnem slogu,
kot sta to počela Bob Dylan
ali Leonard Cohen. Zvrst se
razvija času primerno. »Ne-
kateri uporabljajo različne
tehnike nasnemavanja, tako
imenovanega ›loopa‹, nasto-
pajo ob spremljavi različnih
glasbil. Kantavtor je lahko na
primer tudi nekdo, ki rapa in
na svoj način podaja svojo
glasbo. Vpliv oz. duh najbolj
znanih ustvarjalcev je seve-
da še vedno prisoten, a je kot
neka osnova, na kateri vsak
gradi po svoje.«
Moč povezovanja
Organizatorjem uspe pri-
vabiti znana slovenska ime-
na, povabijo tudi še neuve-
ljavljene glasbenike. Gostijo
domače ustvarjalce in tiste iz
drugih držav. Vodilo Maka je
mladim slovenskim kantav-
torjem omogočiti koncertno
izkušnjo in jih povezati z bolj
izkušenimi ustvarjalci, ki ima-
jo za seboj že več kilometrine.
Zahvaljujoč tej izkušnji, lahko
nato naprej gradijo svojo pot.
To soboto bodo v Domu
krajanov na Grobelnem ob
20. uri nastopili Cris Eck-
man iz ZDA, Nina Romić in
Jelena Galić s Hrvaške, slo-
venske barve bodo zastopali
Jana Beltran, Blaž Mencin-
ger, Samuel Blues. Na oder
bo stopila tudi študentka
glasbene pedagogike Reneja
Sara Centrih iz Dobja pri Pla-
nini. Slednjo je Počivalšek
pred leti opazil na Kantfestu
in jo povabil, da se pridruži
Maku.
Festival že enajsto leto
vztraja v majhnem kraju na
majhnem odru. To je vse-
kakor posebnost dogajanja,
pravi sogovornik. Po njego-
vem prepričanju ta glasbeni
žanr bolj sodi v takšno oko-
lje kot na kakšna bolj sterilna
prizorišča. Tako se izvajalci
in obiskovalci lažje poveže-
jo, se med koncerti družijo,
pogovarjajo, delijo izkušnje,
domačnost je pomemben se-
stavni del vsega.
Počivalšek si je vrsto let pri-
zadeval pridobiti podporo Mi-
nistrstva RS za kulturo, tokrat
mu je to tudi uspelo. Prepri-
čan je, da gre za korak na višjo
stopničko, kar se tiče organi-
zacije. »Gre za uspeh vseh
nas, tako društva, občine,
Zveze kulturnih društev Šen-
tjur in podjetij, ki podpirajo
tega in sorodne projekte.« Želi
si dolgotrajno sodelovanje z
ministrstvom, kar bi morda
omogočilo širitev festivala na
dva sklopa, tradicionalnemu
jesenskemu delu bi lahko ob
bok postavili še poletnega. A
ideja mora še dozoreti, je za-
ključil Počivalšek.
TS, foto: Eva Horvat
Utrinek z lanske, desete izvedbe festivala. Zaradi znanih razmer so ga posneli v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur in ga na božični večer predvajali
na omrežju Youtube.
Hiša kulture
predstavlja Hišo
usmiljenja
Glasbeni abonma Hiše kulture Celje se nadaljuje danes
(četrtek) ob 19.30 v Celjskem domu, ko bo na ogled nova
opera Tomaža Sveteta Hiša usmiljenja v izvedbi Sloven-
skega komornega glasbenega gledališča.
Gre za drugi dogodek glasbenega abonmaja v sklopu leto-
šnje sezone, ki so jo v HKC poimenovali Koncentracija.
Skladatelj Tomaž Svete se v svoji enajsti operi vsebinsko
naslanja na Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice iz leta
1904, »ki ga že desetletja navdihuje s svojo tragičnostjo hre-
penenja ter z mešanico krščanske in etične religiozne misli ob
naturalistični kritiki družbe«, kot so zapisali v HKC. V zasedbi
je predvidenih sedem pevcev in šest inštrumentalistov (violi-
nist, flavtist, saksofonist, pozavnist, harmonikar in tolkalist).
Orkester bo igral pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka. Za
režijo je poskrbela Eva Hribernik, sceno je pripravil Jaro Ješe,
kostume Saša Krhen, korepetitor opere je bil Iztok Kocen.
V Hiši kulture Celje nadaljevali tradicijo preteklih let in
ponujajo možnost pogovora in druženja z nastopajočimi ume-
tniki, in sicer pol ure pred nastopom.
LŽ
Št. 43, 28. oktober 2021
KULTURA
11
Dve desetletji žalskega bienala otroške grafike
Kot uvod razstava uveljavljenega
grafika
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so na ogled likovna
dela grafika in častnega predsednika 20. bienala otroške grafi-
ke Janka Orača. Gre za razstavo, ki jo je poimenoval Zgodbe o
lesu/Svetline in temine lesorezov ter je uvod v ta tradicionalni
osnovnošolski likovni dogodek, ki ga žalska osnovna šola pri-
pravlja že od leta 1981.
ŠPELA OŽIR
Na tokratni razstavi v Žalcu je na
ogled postavil izključno grafična
dela, narejena v tehniki lesoreza, ki
velja za eno prvih grafičnih tehnik.
»Ker sem častni predsednik otroške-
ga bienala, sem se odločil, da bom
razstavo na nek način obarval v pe-
dagoškem duhu. Na njej je namreč
vidno, kakšna je pot nastajanja gra-
fike – od ideje in matrice do odtisa,«
je pojasnil Orač, ki se je prvič srečal
z obsežnim naborom otroške gra-
fike pred dvema letoma, ko je bil
član žirije, ki je izbirala najboljša
dela. »Počaščen sem, da so me letos
povabili, naj sodelujem pri projektu
v vlogi častnega predsednika. S po-
močjo svojega dela želim nagovoriti
vse, ki organizirajo to prireditev, in
hkrati učence ter grafiko predstaviti
v najlepši možni luči.«
Odtisi drugačnega časa
V I. OŠ Žalec domujejo otroške
grafike iz slovenskih šol in vrtcev
že od leta 1981, ko so Žalčani po-
stavili prvo razstavo otroške – ta-
krat še pionirske – grafike. Takra-
tna likovna pedagoginja Dragica
Sajovec in ravnatelj, prav tako li-
kovni pedagog, Franci Šuler sta z
zunanjim sodelavcem profesorjem
Petrom Krivcem postavila temelje
za poznejša bienalna srečanja. Nji-
hovo vodenje je leta 1991 prevzela
likovna pedagoginja Neli Šuler, ki
Grafik Janko Orač in likovna pedagoginja Neli Šuler na odprtju razstave (Foto: Darko
Naraglav)
nad projektom bdi še danes. »Pre-
tekli šolski leti je bil pouk veliko
časa na daljavo, zato je bila velika
dilema, ali je smiselno razpisati
bienale otroške grafike, saj je to
področje likovnega ustvarjanja ne-
mogoče izvajati na daljavo. Marca
smo nato le razpisali temo Odtisi
drugačnega časa,« je pojasnila Šu-
lerjeva. Odzvalo se je 72 šol in en
vrtec. Skupaj so poslali 800 grafič-
nih listov. Strokovna komisija jih je
izbrala 356, med njimi 10 za zlato,
36 za srebrno in ostala za brona-
sto priznanje. Odprtje razstave bo
letos nekoliko kasneje kot običaj-
no, in sicer predvidoma v začetku
novembra v prostorih I. OŠ Žalec,
medtem ko je razstava letošnjega
častnega predsednika Janka Orača
že na ogled v Savinovem likovnem
salonu, kjer si jo bo mogoče ogle-
dati še do 10. novembra.
Dom kot umetniška
rezidenca
Janko Orač, rojen leta 1958 v
Celju, je otroštvo preživel v Zibiki.
Šolal se je v visoki strokovni šoli
za risanje in slikanje v Ljubljani,
podiplomski študij je končal na
akademiji za likovno umetnost v
Zagrebu. Po izobraževanju se je
ustalil v Novem mestu. »Ves čas se
zelo pogosto vračam na Tinsko, kjer
sem pred nekaj leti kupil hišo. V njej
sem ustvaril nekakšno umetniško
rezidenco, kjer je bilo do zdaj že več
slikarskih kolonij in številna druga
srečanja,« je pojasnil znan grafik,
ki ga pri delu še posebno navdihuje
pogled na rodno Zibiko in tamkaj-
šnjo dolino.
Bodi Gledališče tudi po sedemdesetih letih
V Gledališču Celje so v ponedeljek na ve-
likem odru krstno uprizorili premiero lan-
ske sezone, glasbeno-gledališko predstavo
Branka Završana in ansambla. Imenuje se
Bodi gledališče!
Predstava je poklon gledališču, gledališkim
ustvarjalcem in občinstvu ob 70-letnici profe-
sionalnega umetniškega ustvarjanja celjskega
gledališča. Predstava temelji na kakovostnih be-
sedilih, dobri glasbi in humorju ter v ospredje
postavlja igralce in glasbenike. Bodi gledališče
je glasbeno-gledališka predstava, ki v songih
spregovori o temah, ki so pomembne za usodo
gledališča, in ošvrkne tudi naš vsakdan.
»Ustvarjalci so uporabili znane slovenske in
svetovne skladbe, Branko Završan je napisal
nova parodična besedila, ki nasmejejo, kdaj pa
kdaj tudi kritično zbodejo,« so zapisali v celj-
skem gledališču. Petnajst duhovitih songov se
pokloni celjskemu gledališču, vsem zaposle-
nim, obiskovalcem, gledališkim žanrom, kome-
diji še posebej. Z naslovom so se želeli pokloniti
častitljivim sedemdesetim letom ustanove in
opozoriti, da je težko kljubovati času, v katerem
živimo. »Izzivi so nepričakovani in enačbe, ki
jih rešujemo, imajo preveč neznank. Na srečo
smo umetniki mojstri samorefleksije, samoiro-
nije in preživetja, naš ansambel ima igralce, ki
so odlični vokalisti in gibalci, in glasba je vedno
najkrajša, najbolj razumljiva pot med publiko
in odrom,« so zapisali v gledališču.
Ustvarjalci predstave so avtor besedil songov
Branko Završan, režiserka Ivana Djilas, drama-
turginja Alja Predan, kostumografka Jelena Pro-
ković, korepetitor Iztok Kocen, koreograf Željko
Božić, lektor Jože Volk in oblikovalca svetlobe
Ivana Djilas ter Uroš Gorjanc. K sodelovanju so
povabili uveljavljene glasbenike: kontrabasista
Žigo Goloba, tolkalca Blaža Celarca in kitarista
Uroša Rakovca.
V predstavi igrajo Branko Završan, Beti Str-
gar, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Žan Brelih
Hatunić, Damjan M. Trbovc in Gregor Čušin.
»Ta dogodek bi se bil moral dogoditi 6. de-
cembra 2020, natančno 70 let po dnevu, ko je
Mestni ljudski odbor izdal odločbo o ustanovi-
tvi Mestnega gledališča Celje. Takrat se je za-
čela profesionalna pot našega teatra. Seveda je
v Celju amaterska gledališka družina delovala
že dolgo pred tem, prvo uprizoritev v sloven-
skem jeziku beležimo že 16. septembra 1849,
več kot sto let pred uradno profesionalizacijo.
Celje torej sodi med pionirje slovenskega gle-
dališča, na kar smo in moramo biti ponosni in
nič narobe ne bi bilo, ko bi se s tem kdaj tudi
pohvalili,« so ob nedavni obletnici izpostavili
celjski gledališčniki.
LŽ
Igralska zasedba Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc,
Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec (Foto: Uroš Hočevar)
Plesalci Plesnega centra TBA
so predstavili svoje dojemanje
Ipavčeve baletne glasbe.
Možiček v sodobni preobleki
Plesni center TBA je minulo soboto v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno
izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik
Josip Ipavec.
Kot je pojasnil eden od soustanoviteljev omenjenega plesnega centra in vodja projekta
Boštjan Pavček, se v predstavi niso toliko ukvarjali z zgodbo baleta, ampak predvsem z
njegovo glasbo. »Naši plesalci so večinoma tekmovalci. Pripravili smo zamisel, kako naj bi
sodobna preobleka baleta izgledala, v ospredje smo postavili sodobno tematiko.« Dodal je,
da v predstavo niso vključili lika Možička, ampak so jo zasnovali kot preplet več točk, kjer
so svoje zamisli poudarili posamezni trenerji.
Poleg sogovornika sta koreografije snovali še Manca Langus in Nija Blažan, svoje plesno
znanje v zvrsteh džez baleta in moderna je predstavilo približno 30 plesalcev. Organizatorji
so veliko pozornosti posvetili izbiri kostumov, namesto izdelave scenografije so se odločili
za projekcijo zanimivosti o Josipu Ipavcu. »Plesalci so že slišali za tega skladatelja, smo pa
mentorji nekoliko pobrskali po preteklosti in jim še obširneje predstavili, kdo je to,« je dejal
Pavček. Poudaril je, da so se ustvarjalci potrudili po najboljših močeh, kljub temu da so imeli
zaradi razmer, povezanih s preprečevanjem širjenja koronavirusa, na voljo manj časa, kot
so najprej načrtovali. Plesni center TBA, ki zadnjih pet let deluje v več krajih na Celjskem, je
istoimensko društvo ustanovil v Šentjurju. Za sodelovanje v Ipavčevem letu se je med drugim
odločil na pobudo tamkajšnje občine.
TS, foto: SHERPA
12
NAŠA TEMA
Št. 43, 28. oktober 2021
Od pogrebnih svečanosti do spomina
Več trajnih zasaditev
»Pri ureditvi grobov je
mogoče opaziti, da se na-
jemniki bolj odločajo za
trajne zasaditve v primerja-
vi s preteklimi leti,« so nam
odgovorili pri Javnem ko-
munalnem podjetju Žalec.
Morda je na to vplivala tudi
epidemija, ki je povzročila,
da so ljudje nekoliko manj
obiskovali pokopališča.
»V času epidemije smo se
srečevali z omejitvami in s
priporočili vlade ter NIJZ, ki
so pomenila omejeno število
zbiranja ljudi kot tudi omeji-
tve pri prehajanju občinskih
meja. Tako so se svojci po-
kojnih kot tudi upravljavce
pokopališč soočali z omeji-
tvami, ki jih v preteklih le-
tih ni bilo,« še pravijo v JKP
Žalec. Ne glede na razmere
so grobovi večinoma dobro
urejeni. »Najemniki groba
morajo redno vzdrževati
grobove v skladu s pogodbo
o najemu grobnega prostora.
Če je grob zanemarjen, o tem
obvestimo najemnika, da ga
uredi. Če najemniki groba
sami ne morejo urejati, sto-
ritve vzdrževanja večinoma
naročijo pri cvetličarnah,
ki te storitve opravljajo celo
leto. Gre za sajenje in zaliva-
nje cvetja, za odstranjevanje
pleveli, prižiganje sveč in po-
dobno,« še dodajajo v Žalcu.
Dodajajo, da poskušajo
ljudi osveščati predvsem
na področju onesnaževanja
okolja s prižiganjem sveč.
»Znano je, da je pred 1.
novembrom obisk grobov
povečan. Vsako leto se sre-
čujemo z ogromnimi količi-
nami odpadnih nagrobnih
sveč ter tudi s polaganjem
nagrobnih aranžmajev, ki so
last najemnika groba, ena-
ko tudi oprema groba, ki jo
lahko najemnik, če to želi,
zavaruje sam.«
v naravo
Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Kato-
liški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh
svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled,
vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšne-
ga pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno
znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Pre-
verili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako
se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Raz-
burkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje
in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztra-
jajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin
na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi,
kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo
umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika
ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je
zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci
pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor.
SIMONA ŠOLINIČ
Ljudje so bolj ekološko
Na p
tudi
pov ter priporočil NIJZ, kot so
vem mnenju dobro oskrbo-
V Javnem komunalnem podjetju Velenje, ki upravlja
pokopališki Podkraj in Škale, pravijo, da v zadnjih letih
na področju novih načinov počastitve spomina na mrtve
opažajo trend v smislu večje ekološke osveščenosti obisko-
valcev: »Vsako leto je prižganih manj plastičnih sveč, kar
nas veseli, ljudje se vedno bolj poslužujejo alternativ. Na
grobove polagajo različne nadomestke, kot so zastavice,
porisani kamenčki s posvetilom, lesene podobice v imitaciji
sveč, nagrobno okrasje, kot so angeli in podobni nagrobni
dodatki. Vedno bolj je v porastu tako imenovano virtualno
prižiganje svečk na spletu v spomin na pokojne.«
Ob tem pojasnjujejo, da je
tudi na področju obiskovanja
pokopališč epidemija pustila
svoj pečat. »Epidemija je vpli-
vala in še vedno vpliva na vsak-
danjik ljudi. To se pozna tudi
na pokopališčih, predvsem v
tem, da če so prej ljudje priha-
jali skupaj na posamezen grob,
se zdaj obiskovalci razporedi-
jo, pridejo v manjših skupinah
ali posamično. V času najbolj
zaostrenih epidemioloških raz-
mer smo obiskovalce pokopa-
lišč in udeležence pogrebnih
svečanosti ves čas opozarjali in
spodbujali k spoštovanju ukre-
upoštevanje varne razdalje ozi-
roma pravila socialne razdalje,
razkuževanje rok in uporaba
zaščitne maske. Hkrati smo
jih opozarjali, da se pri izreka-
nju sožalja svojcem vzdržijo
rokovanja in objemanja,« še
dodajajo v JKP Velenje, kjer
so na področju pogrebih sveča-
nosti, kot pravijo, »zelo odprti
za predloge in želje svojcev«.
Te želje poskušajo uresničiti v
največji možni meri, seveda pa
morajo ob tem zadostiti tudi
zakonskim predpisom.
Kaj je z neurejenimi
grobovi?
Delo s svojci pokojnih je
zahtevno in ga ni mogoče
enačiti z drugimi poklici. V
času slovesa od pokojnika je
bilo marsikomu težko spreje-
ti, da so v minulem letu bile
tudi omejitve pri pogrebni
slovesnosti. Zato je na plečih
upravljavcev pokopališč ta
čas tudi velika odgovornost.
Ob tem, da se je tudi zanje
delo v zadnjem letu dodobra
spremenilo. »Predvsem se je
spremenila dinamika dela
zaradi nekoliko večje umrlji-
vosti v zadnjem letu in pol,
drugačen je tudi pristop k
delu s pokojnimi zaradi do-
datnih varovalnih ukrepov
za preprečevanje širjenja epi-
demije. Zelo se je na primer
povečala uporaba zaščitnih
sredstev in razkužil,« doda-
jajo v JKP Velenje.
Grobovi na pokopališčih
Podkraj in Škale so po njiho-
vani. »Iz različnih razlogov
se zgodi tudi, da je kakšen
grob zanemarjen. Vsako leto
posebej naredimo popis ta-
kšnih grobov in nato skušamo
stopiti v stik z najemniki. Ob
tem jih pozovemo, naj grobo-
ve uredijo, saj jih k temu ne-
nazadnje zavezuje pogodba
o najemu grobnega mesta.
Grobove, ki kljub pozivom
ostanejo vizualno neurejeni,
uredi naša služba vsaj dva-
krat letno,« še poudarjajo. Če
je kakšen grob zapuščen, to v
Velenju rešujejo tako, da po-
skušajo najti novega najemni-
ka, v vmesnem času skrbijo za
izgled takšnih grobnih mest.
»Kot najemodajalec bi si-
cer lahko sprožili prekinitev
pogodbe o najemu grobne-
ga mesta, ki je neurejen, po
enem letu od poziva k ureditvi
grobnega mesta, kot je določe-
no v odloku o pokopališkem
redu v naši občini,« dodajajo.
osveščeni
Doslej je bilo tudi v Velenju
nekaj izkopov pokojnikov iz
starih grobov. »Najemnik gro-
ba v takšnem primeru poda
vlogo za prekop posmrtnih
ostankov pristojnemu organu
v občini, ki izpelje postopek
in izda odločbo za prekop. V
odločbi je vedno že vnaprej
določeno, iz katerega grob-
nega mesta in v tudi v katero
grobno mesto je treba ostanke
pokojnika premestiti. Včasih
je to grobno mesto kakšnega
drugega najemnika, včasih
gre za naknadno upepelitev
in potem raztros pepela na
pokopališču, lahko gre tudi za
prenos posmrtnih ostankov v
kostnico, ki jo imamo na po-
kopališču. Prekop je možen
po pravnomočnosti odločbe
za prekop. Postopek je enak
tudi v primeru, ko ni svojcev,
ki bi prevzeli urejanje groba,
v tem primeru poda vlogo za
prekop pogrebna služba,« od-
govarjajo v JKP Velenje.
Pokojnikov pepel v diamantu
Pred leti smo pisali, da je mogoče pokojnikov pepel shraniti v
poseben spominski diamant. To predstavlja alternativno obliko
pogreba, ki se v Sloveniji še vedno uveljavlja. »Glede na to, da
je ta oblika pri nas še vedno nova, je povpraševanje z vsakim
letom vedno večje,« pravi direktorica podjetja Pogrebne storitve
Babajić iz Škal pri Velenju Jasmina Babajić.
»Iz izkušenj lahko povem, ci odločajo, ker jim diamant
da se za to vrsto pogreba svoj- simbolizira ljubezen, nemin-
ljivost, spomin in neločljivo
povezanost. Vse to je nekaj
drugega, kar smo bili vajeni
do zdaj. S to obliko pogreba
smo ljudje dobili možnost za
drugačen pogled na smrt bli-
žnjega, minljivost in vse pove-
zano s tem. Prepričana sem,
da se bo splošna miselnost
o tem spremenila in da bodo
ljudje v spominskem diamantu
prepoznali možnost edinstve-
nega pogreba, ki bo resnično
po meri človeka,« dodaja Ba-
bajićeva.
Dodaja, da je vedno več
želja po raztrosu pepela na
morju ali izven pokopališč v
skladu z zakonodajo. »Svoj-
ci se za to obliko pogreba
odločijo, ker želijo ljubljeno
osebo vrniti tja, kjer je rada
preživljala čas v času svojega
življenja – naj bodo to gore,
hrib, reka, domače dvorišče
ali morje. Drugi se odločajo
za to, ker ne marajo pokopa-
lišč, zaradi ekoloških razlogov
ali jim urejanje groba predsta-
vlja obveznost, ki jo zaradi ta-
kšnih ali drugačnih razlogov
težko opravljajo,« še pojasnju-
je sogovornica. Ob tem doda,
da pri pogrebih opaža manjša
odstopanja in različne načine
pri organizaciji raztrosa pepe-
la: »Nekateri želijo pogreb v
naravi, kjer se po pogrebnem
obredu še družijo, spet drugi
se držijo klasičnih pogrebov
na pokopališču.«
Biti pogrebnik je
danes drugače
Danes zahteva poklic po-
grebnika svojevrsten čut za
ljudi. »Moraš biti hkrati dober
poslušalec, psiholog in orga-
Št. 43, 28. oktober 2021
NAŠA TEMA
13
Kakšno naj bi bilo krščansko
slovo od pokojnika?
Krščansko slovo od raj-
nih ter pogrebne slove-
snosti pomenijo vero v
posmrtno življenje in jo
na simboličen način tudi
izražajo. Torej pogreb za
kristjane ni le »izročitev
telesa pokojnega zemlji v
pričakovanju vstajenja od
mrtvih«, ampak pomeni
tudi tolažbo svojcev in kr-
ščanske skupnosti.
»Zato je za krščansko ža-
lovanje zelo primerno, da
se ohranja, kjer je še priso-
tna, ali na novo uvede mo-
litev ob umirajočem in ob
mrtvem človeku. To je pri-
merno tudi, ko rajni ne leži
doma. Zbiranje k molitvi ob
večerih je izraz vere in pod-
pora rajnemu ter svojcem,«
pravijo pri Slovenski škofo-
vski konferenci. Upadanje
števila krščanskih pogrebov
in visok odstotek žarnih po-
kopov, ki Slovenijo uvršča v
sam svetovni vrh, ter nekate-
re nove oblike, kot je raztros
pepela, nas izzivajo, da na
kulturo ›odrivanja‹ smrti na
rob življenja in čimprejšnjo
pozabo rajnih odgovorimo
s ponovno evangelizacijo
smrti, ki na novo ovrednoti
človekovo telo in smrt,« še
dodajajo. Ob tem navajajo,
da je pokop telesa rajnega
za Katoliško cerkev še ve-
dno najprimernejša oblika
slovesa. »Kristjani gledamo
na smrt kot na edinstven in
najbolj oseben način sreča-
nja Boga in človeka že brez
omejitev prostora in časa.
Zato je treba telesa položiti
v zemljo na blagoslovljenem
pokopališču ali drugem sve-
tem kraju,« še poudarjajo
pri Slovenski škofovski kon-
ferenci.
Bolje krsta kot žara
V Sloveniji je večinski
način postal žarni pokop.
Škofje močno spodbujajo
kristjane, naj izberejo pokop
telesa. »Razlogov je več, od
prostorske stiske v mestih,
ekonomskih razlogov do
ideoloških nagibov. Cerkev
sprejema upepelitev, a daje
prednost pokopu telesa. V
primeru žarnega pokopa
mora duhovnik ali drug pa-
storalni sodelavec previdno
Slovenski škofje opo-
zarjajo tudi na vedno bolj
prisotne krste ali žare, ki
omogočajo pokop v po-
sebnih položajih ali izpo-
stavljajo določene vidike
posmrtnega življenja (re-
inkarnacijo, žare, iz kate-
rih lahko vzklije rastlina, in
podobno), kar za kristjane
ni primerno. Zato je treba
imeti za cerkveni pogreb,
kjer je pokop v drugačnih
oblikah od običajnih, do-
voljenje ordinarija. Neka-
tere komercialne oblike
pogreba namreč lahko iz-
ražajo nekrščanske, pan-
teistične, naturalistične
ali novodobne poglede na
človeka, menijo škofje.
preveriti, ali odločitev ni bila
sprejeta iz veri nasprotnih
razlogov – v tem primeru
cerkveni obred ne bi bil smi-
seln. Zaradi spoštovanja do
rajnega spodbujamo, da bi
se kar v največji možni meri
tudi z obredom poslovili od
njegovega telesa še pred upe-
pelitvijo,« še pojasnjujejo in
poudarjajo, da hranjenje pe-
pela rajnih doma za kristjane
ni primerno.
Prav tako navajajo, da za
kristjane ni primeren način
pokopa raztros pepela rajne-
ga. »Želja po raztrosu v mor-
je, v gorah, gozdu ali drugod
v naravi ter pojavljajoče te-
žnje, da pepel rajnega spre-
menijo v spominske pred-
mete ali ga preoblikujejo v
dragulje, so posebej vprašlji-
ve, saj bolj poudarjajo ljube-
zen do narave kot odnos do
Boga in občestva Cerkve.
Upanje na večno življenje
OB ROBU
O pokojnih samo dobro
To je glavno načelo etičnega kodeksa,
ki velja za vse, ki so vpeti v pogrebno in
pokopališko dejavnost. Pravzaprav velja-
jo te besede za vse. Vsaj morale bi veljati.
A ni vedno tako.
Medtem ko na teh straneh opisujemo,
kakšne so smernice pogrebov in kakšne
so želje svojcev ter v katero smer gre mi-
selnost ljudi ob slovesu od svojcev, pa le
ni vse tako, kot mora biti. Roko na srce
– kakšen sprehod po pokopališču pokaže,
da nekateri na pokojne svojce kaj hitro
SIMONA ŠOLINIČ
pozabijo. Morda ne pozabijo nanje, a pozabijo, da ima njihov
svojec grob, ki ga je priporočljivo tudi kdaj urediti.
Že leta in leta spremljam odnos do grobov. Ne do pokojnih.
Včasih sem zgrožena. Ne dvomim, da te dni marsikdo hiti
od pokopališča do pokopališča, na grobove nosi aranžmaje,
menja pesek, čisti grobnice. Vse lepo in prav – če to počne tudi
med letom.
Spominjam se, da smo se včasih smejali ob besedah, da za
1. november velja, da ljudje na pokopališče prihajajo pokazat
nove plašče in pričeske. Pa cvetlični aranžma, ki je vreden več
sto evrov – na tisti dan. Čez nekaj tednov je isti aranžma uma-
zan od dežja, njegovi deli so razsuti po grobu, sveče dogorele z
raztopljeno plastiko in podobno. To je videz nekaterih grobov,
ko 1. november mine.
Kje v takšnem odnosu do grobov je torej plemenit spomin
na mrtve?
Če se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v me-
dicinske raziskovalne namene, je po mnenju Slovenske
škofovske konference primerno, da duhovnik pred izro-
čitvijo opravi obred slovesa od pokojnega, ki je podoben
tistemu pred upepelitvijo.
je s tem močno zatemnjeno.
Če ni določenega kraja poko-
pa, groba, je zelo okrnjena
možnost molitve in spomi-
na, ki izhaja iz obiskovanja
grobov,« je zapisano v tako
imenovanem Pastirskem pi-
smu o krščanskem pogrebu.
V njem je omenjeno tudi,
da velja enako spoštovanje
kot do teles odraslih pokoj-
nih do teles mrtvorojenih in
splavljenih otrok. Zato tudi
zadnje priporočajo krščanski
pogrebni obred.
Foto: Pixabay
Vandalizem in tatvine
zaradi »nagajanja«
Dolgoletni problem skoraj
vseh pokopališč je vandalizem.
Spomnimo samo na primere na
pokopališču na Golovcu, kjer so
občina in policisti takšna deja-
nja vendarle uspeli nekoliko
zajeziti.
Tudi v Velenju se na pokopali-
ščih pojavljajo vandalska dejanja,
predvsem tatvine. »Največkrat gre
za tatvino predmetov z grobov.
Kraje sicer spremljamo oziroma
jih skrbno beležimo, a uspešno
smo jih razrešili žal zelo malo,«
priznavajo v JKP Velenje. Ko so
v podjetju tatvine analizirali,
so ugotovili, da gre za tatvine iz
objestnosti, ki jih je tudi največ.
V takšna kazniva dejanja so vple-
tene večinoma mlajše osebe. V
Velenju opozarjajo, da je za tatvi-
ne z grobov krivo tudi »nagajanje
med sorodniki«. Med drugim gre
tudi kdaj za primere kleptomanije
in za tatvine, za katere so razlog
socialne razmere, torej, nekdo si
ne more privoščiti nakupa žalnih
aranžmajev ali sveč in le-te nato
ukrade s tujih grobov. »Med ukre-
pe, ki jih v namen preprečevanja
tovrstnih dejanj izvajamo, spadata
delna pokritost objekta pokopali-
šča s kamerami, pri čemer smo
zakonsko žal zelo omejeni, in ve-
čja pozornost naših delavcev na
pokopališču. Slednje je zelo težka
naloga, saj je namreč nemogoče
poznati najemnika vsakega gro-
ba in še sorodnike zraven, da bi
vedeli, kaj neka oseba počne na
posameznem grobu. Imamo tudi
varnostno službo, ki opravlja re-
dne obhode predvsem v nočnem
času, pokopališča pa ne smemo
fizično zaklepati, tudi v nočnem
času ne, ker gre za javni prostor,«
še dodajajo pri JKP Velenje. Opo-
zorilne table z izvlečki odloka o
pokopališkem redu so ob vhodih
na obeh pokopališčih, še dodajajo.
nizator. V času epidemije je
delo postalo še težje, saj se
je praktično ustavil ves svet.
Kot specializirano medna-
rodno pogrebno podjetje, ki
opravlja prevoze pokojnikov
po celem svetu, smo še vedno
morali opravljati svoje delo,
kljub temu da nihče ni vedel,
kako to početi v svetovnem
›lock-downu‹, ko so bili mejni
prehodi zaprti, pred virusi pa
se je bilo treba zaščititi. Bilo
je veliko izzivov in strahov, ki
smo jih morali premagati, da
smo lahko tudi v najhujšem
obdobju zadnjega časa nemo-
teno opravljali svoje delo. Se-
veda se miselnost po takšnih
izkušnjah spremeni. Svojci so
nam bili hvaležni, da smo jim
pomagali v njihovih najtežjih
trenutkih in da so lahko svoje
najbližje pokopali tam, kjer so
želeli,« še dodaja Babajićeva.
Kako z umrlimi s covidom?
Nacionalni inštitut za jav-
no zdravje je v zadnjem letu
izdal tudi natančna navo-
dila za ravnanje z umrlimi
zaradi covida-19 ali z njim.
Med drugim so posebna
navodila izdana tudi za po-
grebne službe.
Glede na znana medicin-
ska dejstva obstaja tveganje
za prenos okužbe z umrle-
ga, zato je potrebna posebna
skrb pri ravnanju z njim, če
je ta umrl v obdobju kužno-
sti. Ob premeščanju umrlega
je možen iztis majhne koli-
čine zraka iz pljuč, edemske
tekočine ter vsebine v ustih
ali nosnicah, kar lahko pred-
stavlja tveganje za prenos
okužbe na vse, ki imajo stik
z umrlim.
Tako navodila za pogreb-
ne službe odsvetujejo doda-
tno odpiranje polietilenskih
(sanitarnih) vreč z umrlim.
Tudi zdravnik mrliški pre-
glednik, ki opravlja ponovni
ali kontrolni mrliški pregled
pred kremacijo, mora pri
pregledu obvezno nositi
posebno zaščitno opremo.
»Ko osebje pogrebne službe
prestavlja vrečo z umrlim iz
transportne krste v končno
krsto, mora pri tem upora-
bljati nitrilne rokavice. Tran-
sportno krsto mora po upo-
rabi razkužiti. Odsvetujemo
pranje zaradi potencialnega
ustvarjanja kužnega aero-
sola. Namesto transportne
krste lahko osebje uporabi
krsto za kremacijo, če dostop
do pokojnega to omogoča
in je mogoče takšno krsto
prevažati, ne da se je med
prevozom odprla in poško-
dovala. Svetujemo tudi kre-
macijo umrlega,« je zapisano
v navodilih NIJZ
Umrlega s covidom-19 mora osebje namestiti v dve polietilenski (sanitarni) vreči. V
navodilih NIJZ je jasno zapisano, da je obdukcija umrlega odsvetovana. Prav tako morajo
pokojno osebo iz bolnišnične mrtvašnice pripeljati neposredno v pogrebno službo in ne
na oddelke ali ustanove, kjer izvajajo obdukcije.
Da, tudi kodeks
obstaja
Vsi, ki se ukvarjajo s pokopališko dejavnostjo, morajo
upoštevati posebna navodila in načela, ki so zapisana v
tako imenovanem Etičnem kodeksu pogrebne in poko-
pališke dejavnosti. Ta namreč obstaja tudi v Sloveniji.
Čeprav je ob slovesu od pokojnikov narava dela takšna,
da ni mogoče vsega natančno predpisati z navodili in spro-
ti preverjati, je kodeks za vse osnova dela. Zato je etični
nadzor toliko bolj nujen za vse, ki sodelujejo pri pogrebni
ali pokopališki dejavnosti. Omenjeni kodeks navaja, da
morajo izvajalci pogrebne in pokopališke dejavnosti pri
vseh postopkih spoštovati načelo enakosti vseh ljudi in
zagotoviti na tem področju temeljne človekove pravice ne
glede na raso, narodnost, versko ali politično in socialno
pripadnost, ne glede na družbeni položaj ali kakršnokoli
drugo okoliščino pokojnika. V primerih, ko se želje pri
dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo med verskimi
skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, morajo
spoštovati pokojnikove želje. Če jih ne poznajo, morajo
upoštevali mnenje in želje svojcev pokojnika.
14
KRONIKA
Št. 43, 28. oktober 2021
Katastrofalni podatki
Celjani med vožnjo ne morejo brez
telefoniranja?
Agencija RS za varnost prometa se je letos lotila
prav posebnega nadzora oziroma opazovanja v pro-
metu. V vseh enajstih slovenskih mestnih občinah
so predstavniki agencije – na vpadnicah v mesto –
opazovali, koliko ljudi med vožnjo uporablja mobilni
telefon. Ne samo da naše območje prekaša ostale re-
gije po številu vinjenih voznikov, v Celju so ugotovili
tudi največ voznikov, ki so med vožnjo brskali ali se
pogovarjali po telefonu.
SIMONA ŠOLINIČ
Prvo tovrstno opazovanje
je agencija izvedla konec ja-
nuarja letos in ga ponovila
Med pisanjem SMS-sporočila ali pregledovanjem druž-
benih omrežij je voznik povprečno 5 sekund osredotočen
na telefon in ne na vožnjo. Kaj to pomeni na cesti?
Pri hitrosti 60 km/h prevozi razdaljo več kot 83 metrov.
V naselju pri vožnji s 50 km/h prevozi skoraj 70 metrov.
Na avtocesti pri hitrosti 130 km/h prevozi več kot 180 metrov.
Na hitri cesti pri vožnji 100 km/h prevozi 139 metrov.
Pet sekund osredotočenosti na mobilni telefon in ne na
cesto je enako, kot bi takšno razdaljo voznik prevozil z za-
prtimi očmi. Pri tem lahko spregleda pešce, kolesarje in
ostale voznike ali pomembno prometno signalizacijo. To
privede do nezmožnosti odziva na prometno situacijo in do
prometne nesreče.
konec avgusta. »Najvišji de-
lež voznikov – gre za delež
vseh voznikov v posamezni
občini, ki so v času štetja pri-
peljali mimo točke štetja – ki
so med vožnjo uporabljali
mobilni telefon, je bil tako
januarja kot avgusta ugoto-
vljen na območju Celja,« so
zapisali v agenciji. Takšnih
voznikov, ki so s tem kršili ce-
stnoprometna pravila, je bilo
februarja in avgusta 5 odstot-
kov. Ta odstotek je najvišji v
Sloveniji. Sledi Maribor s 4
odstotki. Če zapis v odstot-
kih morda »zveni«, da to še
ni tako zelo veliko, so ti po-
datki zaskrbljujoči predvsem,
če jih spremenimo v številčni
pregled. Po mobilnem telefo-
nu se je tako v času merjenja
pogovarjalo 250 ljudi. Merje-
nje je trajalo 4 ure. Torej 250
prometnih nesreč bi se lahko
zgodilo zaradi nepazljivosti
oziroma neosredotočenosti
na dogajanje v prometu.
Medtem ko je bila do le-
tos kazen za telefoniranje
med vožnjo 120 evrov, je od
sprejetja novele Zakona o
pravilih cestnega prometa
kazen 250 evrov in 3 kazen-
ske točke.
Niti višje kazni jih
ne izučijo
Prvo štetje uporabe mobil-
nih telefonov pri voznikih
motornih vozil – hkrati so
preverjali tudi, kolikšna je
pripetost voznikov z varno-
stnim pasom – je bilo opra-
vljeno 27. januarja, ko sta v
Sloveniji potekala nacionalna
preventivna akcija za osve-
ščanje o tveganjih uporabe in
poostren nadzor. Drugo štetje
je bilo 26. avgusta. Agencija
je voznike opazovala v dveh
časovno enakih intervalih, v
dveh urah jutranje in v dveh
urah popoldanske prometne
konice. Skrb vzbujajoča je
tudi domneva, da bi bilo ta-
kšnih kršitev še več, namreč
januarja je bilo prometa za-
radi ukrepov za zajezitev epi-
demije nekoliko manj. Drug
zanimiv podatek je, da niti
uveljavitev novele Zakona o
pravilih cestnega prometa,
ki je uvedla strožje kazni za
uporabo mobilnega telefona
med vožnjo, ljudi ni strezni-
la. Avgustovsko meritev so
namreč predstavniki agencije
za promet izvedli 15 dni za to
uveljavitvijo.
Foto: Pixabay
Voznik ima ob uporabi te-
lefona med vožnjo tudi do
50 odstotkov slabši reakcij-
ski čas.
Sojenje »cigaretni«
združbi
Celjsko okrožno sodišče je zače-
lo soditi četverici, ki ji očita sode-
lovanje v mednarodni združbi, ki
je tihotapila večje količine cigaret
iz Rusije in Litve. Trije obtoženi
so krivdo zavrnili, četrti se o tem
pred sodiščem še ni izrekel.
Kot so oktobra lani pojasnjevali
celjski kriminalisti, je šlo za eno ob-
sežnejših preiskav v zadnjih letih.
Vsi štirje obtoženi so z našega obmo-
čja. V preiskavi, ki je trajala več kot
leto, naj bi združba v sodelovanju
z neznanci iz Litve organizirala ti-
hotapstvo cigaret beloruske tobač-
ne znamke iz Ruske federacije na
carinsko območje Evropske unije.
Tobačne izdelke so najpogosteje s
tovornimi ladjami pripeljali do pri-
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi tržna vrednost zaseženih tobačnih izdelkov pri prodaji
na ilegalnem tržišču Velike Britanije znašala približno 6 milijonov evrov. (Foto: PUC)
stanišč v Belgijo in na Nizozemsko,
kjer so tovor naložili na vozila slo-
venskih prevoznikov in ga pripeljali
v Slovenijo. Osumljenci so v Sloveniji
legalno ustanovili tudi štiri podjetja,
organizirali prekladanje tovora, iz-
polnjevali novo tovorno dokumen-
tacijo, s čimer so prikrili dejanski
izvor blaga, ter nato cigarete, skrite
med drug tovor, odpeljali na ciljno
destinacijo v Veliko Britanijo.
Lani so kriminalisti pri enem
od članov združbe zasegli še 5 ton
pralnih sredstev, ki naj bi jih paki-
ral v ponarejeno embalažo znanih
blagovnih znamk in prodajal kot
originalno blago.
Ovadba
zaradi
eksplozije
Konec minulega meseca so celj-
ski policisti zaradi povzročitve
splošne nevarnosti ovadili 64-le-
tnega moškega. S tem so sklenili
svoj del preiskave okoliščin ek-
splozije, ki je odjeknila 8. januarja
letos na avtobusni postaji v Celju.
Spomnimo, da so bile v dogodku
poškodovane tri osebe, prav tako
so bili močno poškodovani pritlič-
ni prostori stavbe. Kriminalisti so
na podlagi preiskave in strokovnih
mnenj ugotovili, da je do eksplozije
in požara prišlo v prostoru, kjer je
nameščena elektroomarica. Vzrok
za nastanek požara in eksplozije
je bilo nenadzorovano uhajanje
zemeljskega plina iz jeklene cevi
z nameščenim elektromagnetnim
ventilom v betonskem jašku med
avtobusno postajo in Mariborsko
cesto. »64-letnik je v podjetju, ki
je pristojno za izvajanje dejavnosti
sistemskega operaterja distribucij-
skega omrežja zemeljskega plina,
pristojen in odgovoren za dosledno
izvajanje periodične sistematične
kontrole distribucijskega omrežja
zemeljskega plina v jašku v nepo-
sredni bližini avtobusne postaje.
Osumljen je kaznivega dejanja pov-
zročitev splošne nevarnosti, saj ni
zagotovil obratovalne zanesljivosti
delovanja distribucijskega omrežja
zemeljskega plina in plinovodnih
naprav, s čimer je bila ogrožena
splošna varnosti ljudi in premože-
nja ter okolja,« so sporočili s celjske
policije. Poleg njega so policisti ova-
dili tudi pravno osebo.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 43, 28. oktober 2021
ZA ZDRAVJE
15
Porast okužb z respiratornim sincicijskim virusom
Otroci premalo
in infekcijski kliniki UKC
Ljubljana. Doslej so na lju-
bljanski pediatrični kliniki
zaradi RSV na intenzivnem
oddelku v tej sezoni obolenj
skupaj zdravili 12 otrok, ki
so potrebovali pomoč respi-
ratorja.
prekuženi?
Cepljenja proti RSV ni. Zdravniki pozivajo k cepljenju otrok proti
gripi. Zaščita pred gripo po cepljenju je pri otrocih od 60- do
70-odstotna, kar naj bi bilo celo nekoliko bolje kot pri odraslih.
Poleg omenjenega virusa v
otroški populaciji krožijo še
drugi respiratorni virusi, med
njimi tudi človeški metapnev-
movirus. Respiratorni virusi
sicer povzročajo pljučnico in
bronhiolitis oziroma sezon-
sko obolenje spodnjih dihal.
Foto: Pixabay
Pediatri v zadnjih tednih opozarjajo na velik porast
števila virusnih okužb dihal pri otrocih, do česar je
letos prišlo prej kot običajno. Posledično veliko otrok
potrebuje bolnišnično zdravljenje, nekateri celo in-
tenzivno nego. Ob tem tudi v skupnosti vrtcev starše
pozivajo, naj bolnih otrok ne vodijo v vrtec, saj lah-
ko okužijo druge otroke. Po razpoložljivih podatkih
je bilo od 4. do 10. oktobra največ ljudi okuženih z
novim koronavirusom, takoj zatem pa je bilo največ
okuženih s tako imenovanim respiratornim sincicij-
skim virusim (RSV). Sezona omenjenih virusov se
po mnenju zdravnikov običajno začne septembra, ko
svoja vrata odprejo šole in vrtci. A letos se je začela
veliko prej. Zakaj?
SIMONA ŠOLINIČ
Tudi na Nacionalnem
inštitutu za javno zdravje
opažajo, da se je širjenje
RSV letos začelo prej kot
običajno. To povezujejo
tudi s tem, da lani ni bilo
ne sezone gripe ne sezone
RSV. Obstaja možnost, da se
majhni otroci niso prekuži-
li z virusnimi povzročitelji,
kot se običajno. Zgodnejši
začetek sezone se pri nas in
drugod v Evropi zdravniki
pripisujejo prav odsotnosti
kroženja in večjemu deležu
neimunih otrok, pojasnjuje-
jo na NIJZ.
Kakšni so znaki?
Znaki okužbe z RSV se
lahko najprej kažejo kot
prehlad in lahko vključujejo
zvišano telesno temperatu-
ro, voden izcedek iz nosu in
druge znake prehlada. Vsi ti
znaki se lahko poslabšajo,
ko se virus razširi v pljuča,
in se kažejo kot suh dražeč
kašelj, kot težko dihanje,
sopenje ali piskajoče in hi-
tro dihanje, modrikavost in
daljši dihalni premori. Kot
pravi predsednik sekcije za
primarno pediatrijo Denis
Baš, je pomembno, da star-
ši otrok, ki kažejo takšne
simptome, ne vozijo v vrtec,
ampak jih zadržijo doma:
»Vem, da je to zahtevno,
težko, ampak še težje je, če
dojenček pristane v bolni-
šnici ali celo na intenzivni
terapiji.«
Porast respiratornih obo-
lenj opažajo tudi v Sku-
pnosti vrtcev Slovenije,
kjer dodajajo, da je zaradi
okužbe otrok odsotnih več
vzgojiteljev, nekaj jih je tudi
v karanteni ali izolaciji zara-
di koronavirusa. Posledično
imajo tudi vrtci kar precej
izzivov, da nadomeščajo
odsotne kadre. V skupnosti
opažajo, da starši v vrtce
kljub opozorilom zdravstve-
ne stroke vozijo tudi bolne
otroke, kar predstavlja ne-
varnost za ostale otroke v
vrtčevski skupini, saj na ta
način prihaja do prenosa
okužb.
Polni oddelki
Preden otrok potrebuje re-
spirator, je običajno zaradi
težav že sprejet v bolnišni-
ci. Otroke, ki zbolijo zaradi
virusnih okužb dihal, si-
cer zdravijo na pediatrični
Virus je zlahka pre-
nosljiv. Širi se s tele-
snim stikom. Klice se
širijo tudi po zraku
pri kašljanju ali kiha-
nju. Poleg tega lahko
ta virus preživi več ur
– na pultu v trgovini
ali na uporabljenem
robčku. Okužba je
možna pogosto tam,
kjer je veliko ljudi,
na primer v vrtcih
ali trgovskih sredi-
ščih. Oseba je lahko
izpostavljena virusu
in ga nevede prenese
na druge.
Respiratorni sincicijski virus je zelo pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih
in otrocih v zgodnjem otroštvu. Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z njim v
prvem letu življenja, do konca drugega leta se okuži skoraj vsak otrok. Nevarnost,
da se razvije težja oblika okužbe je še posebej prisotna pri prezgodaj rojenih otro-
cih, otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako.
Okužbe se v državah z zmernim podnebjem najpogosteje pojavljajo od jeseni
do pomladi.
Kako zmanjšamo nevarnost
okužbe z RSV?
Preden primete otroka, si roke umijte s toplo vodo in z milom.
Če ste prehlajeni ali imate vročino, morate vedeti, da lahko s poljubljanjem dojenčka
okužite z RSV. Dojenčka zato raje samo nežno objemite ali ga pobožajte po glavi.
Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, pazite, da se dojenčku ne približajo.
Pazite, da se ljudje z znaki prehlada ali vročino ne približajo otroku.
Otroka ne jemljite s seboj tja, kjer je veliko ljudi (v vrtce, nakupovalna središča, na
velika družinska srečanja …).
Če imate doma novorojenčka, je priporočljivo, da starejši sorojenec ne obiskuje
vrtca, saj lahko prinese RSV domov.
Do drugega meseca otrokove starosti so odsvetovani obiski.
V bližini otroka ne kadite. Prepovejte kajenje v hiši.
V tvegani skupino za hujši potek bolezni so:
otroci, mlajši od petih let, ki imajo kronične bolezni, na primer astmo
sladkorni bolniki
nevrološki bolniki
nedonošenčki
otroci s prirojenimi srčnimi napakami.
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 43, 28. oktober 2021




Kako se brez tvegane operacije znebiti dvojih
očal in pri tem »prišparati«
Priznam. Na začetku svoje kariere mi kot mladi optometrist-
ki, ki je ravnokar končala šolanje, ni bilo popolnoma jasno,
zakaj bi ljudje na vse pretege želeli imeti zgolj ena očala – in
ne ločeno očal za na blizu in očal za na daleč.
Po odprtju Optike Oftalmos
pred približno šestimi leti pa
se je na nas začelo obračati ve-
dno več ljudi, ki so želeli prav
to. In po temeljitih raziskavah
ter številnih pogovorih z upo-
rabniki dvojih očal sem hitro
ugotovila, da je taka uporaba
zelo nepriljubljena zaradi več
razlogov.
Svojo denarnico morate od-
preti dvakrat (poleg tega mora-
te kupiti tudi dva okvirja in vse
skupaj vzdrževati).
Vedno iščete ena očala po
stanovanju ali hiši (roko na srce,
ni vam treba biti dementen, da
pozabite, kje so vaša očala – do-
gaja se vsem).
Uničite jih v manj kot letu.
Glede na to, da jih večkrat dnev-
no menjate, jemljete iz etuija,
dajete v etui ali celo puščate
na mizi, se hitro razmajejo in
uničijo.
Pogosto jih pozabite vzeti na
dopust, izlet ali v službo (ter si s
tem nakopljete goro skrbi – po
nepotrebnem).
Včasih je bila to edina možnost,
dandanes pa imamo zaradi teh-
nološkega napredka na voljo ele-
gantno rešitev (s katero istočasno
prihranimo kar veliko denarja).
In sicer so to progresivna oča-
la – očala z več žariščnimi toč-
kami. To pomeni, da ima eno
steklo več dioptrij, ki jih lahko
uporabljate za na blizu in daleč,
prav tako z njimi odlično vidite
tudi vse vmesne razdalje.
Progresivna očala so odlična
rešitev za vse, ki ne vidite dobro
na daleč in tudi na blizu, saj vse-
bujejo:
1:	Dioptrijo, primerno za
težave z vidom na blizu. To
pomeni, da lahko brez težav
s temi očali berete knjigo, ča-
sopis ali uporabljate mobilni
telefon.
2:	Dioptrijo za srednjo razda-
ljo. Obstaja sicer dioptrija za na
blizu in daleč, vendar obstaja-
jo tudi predmeti, ki so nekje na
sredini. Lep primer tega je gle-
danje v računalnik, saj je raz-
dalja ravno nekje vmes. Točno
zato lahko progresivna očala
uporabljate tudi za razdalje, ki
jih ne bi mogli videti z očali za
na blizu kot tudi ne z očali za
na daleč.
3:	Dioptrijo za na daleč. Pro-
gresivna očala poskrbijo tudi za
to, da ni treba menjati očal, ko
se odpravite od doma in morate
razločno videti tudi prometno
signalizacijo.
Če imate trenutno dvoje
očal, potem imam nekaj za vas.
In sicer vas vabim na brezplač-
no in neobvezujočo kontrolo
vida v Optiko Oftalmos, pri ka-
teri bomo ugotovili, ali bi bila
progresivna očala primerna za
vas. Pri nas se lahko oglasite
tudi, če že imate več očal.
Če v naši optiki najdemo pri-
merna očala za vas, potem vam
ob morebitnem nakupu podari-
mo 150 evrov popusta.
je nove smernice opremljanja
Sodobno bivanje n
umesti v prostor, zato je takšno po meri prava izbira za mode
po m
p
Zaradi velikega zanimanja
se je za brezplačno svetovanje
treba predhodno naročiti, kar
lahko storite na telefonski šte-
vilki 070 608 507.
Lili Sovinc, vodja
Optike Oftalmos



EMBER 2021
www.nt-rc.si
^2^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^3^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Št. 43, 28. oktober 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Prodajalec (m/ž) (Ložnica
pri Žalcu)
Opis del in nalog: delo v trgovini –
svetovanje in pomoč strankam, pre-
vzem in inventura blaga, priprava
paketov za spletno trgovino, pomoč
v administraciji. Zahtevana znanja
in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj
2 leti, tekoče znanje nemškega jezi-
ka, izkušnje v prodaji kmetijskega
ali tehničnega blaga so prednost.
Zahtevana izobrazba: srednja po-
klicna izobrazba ekonomske ali tr-
govske smeri ali primerljive smeri
s kompetencami za delo v trgovini.
Nudimo: dvoizmenski delovni čas v
trgovini, delovni čas od ponedeljka
do sobote, zaposlitev za nedoločen
čas s preizkusnim obdobjem. Prija-
ve zbiramo do 31. 10. 2021. VI-JA, d.
o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več
informacij na www.trgotur.si.
Tehnolog barvanja (m/ž)
(Prebold)
Od kandidata pričakujemo: naj-
manj IV. stopnjo izobrazbe strojne,
kemijske ali sorodne usmeritve,
osnovno računalniško znanje (MS
Offi ce), poznavanje osnov lakiranja
izdelkov, željo po izobraževanju in
napredovanju, vozniški izpit B-ka-
tegorije, delovno vztrajnost, samo-
iniciativnost, iznajdljivost, natanč-
nost, sposobnost timskega dela,
komunikativnost. Prijave zbiramo
do 20. 11. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81/d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Komercialist-prodajalec
na terenu na področju
avtoreparature (m/ž)
(teren Goriška in
Gorenjska)
Pričakovanja in pogoji: zaželena
srednja strokovna ali srednja splo-
šna izobrazba, prednost bodo imeli
kandidati z dobrim poznavanjem
avtomobilske industrije in materia-
lov za popravilo avtomobilov. Nudi-
mo: Zaposlitev v družinskem, dobro
stoječem podjetju z več kot 30-letno
tradicijo. Zaposlitev za nedoločen
čas s poskusno dobo. Mentorstvo
in specializacijo na področju avto-
reparature. Stimulativno nagraje-
vanje, udeležbo na strokovnih izo-
braževanjih, možnost osebnega in
poklicnega napredovanja, dodatne
ugodnosti iz naslova certifi kata DPP
(Družini prijazno podjetje). Prijave
zbiramo do 5. 11. 2021. Spekter, d.
o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310
Žalec. Več informacij na www.tr-
gotur.si.
Komercialni referent za
tuj trg (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: iskanje no-
vih prodajnih možnosti (kupcev in
dobaviteljev) v tujini, pridobivanje
in spremljanje podatkov o tržnih
razmerah (konkurenca, cenovna
gibanja, potrebe), zbiranje povpra-
ševanj, izdelava ponudb, prodajnih
pogodb, cenikov, trženje izdelkov
delodajalca, skrb za realizacijo na-
ročil kupcev in prodajnega plana,
izdelava poročil o realizaciji plana
prodaje, stroških, nabavni proble-
matiki, cenah ipd., komuniciranje
s kupci in dobavitelji ter njihovo
vrednotenje, opravljanje marketin-
ških del (skrb za ažurnost spletnih
strani, socialnih omrežij itd.). Pri-
jave zbiramo do 29. 10. 2021. Ela-
stomeri, d.o.o., Bežigrajska cesta 4,
3000 Celje. Več informacij na www.
trgotur.si.
Brusilec valjev (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo: za-
želeno vsaj 3 leta delovnih izkušenj
na istem ali podobnem delovnem
mestu, zaključeno poklicno izo-
braževanje smeri brusilec, strugar,
oblikovalec kovin ali podobne re-
levantne smeri, natančnost, stro-
kovnost na svojem področju dela,
komunikativnost, urejenost, na-
tančnost, veselje do timskega dela,
inovativnost, samoiniciativnost,
pripadnost. Kandidatom nudimo:
zaposlitev za določen čas 12 mese-
cev s 3-mesečnim poskusnim ob-
dobjem in z možnostjo podaljšanja
v nedoločen čas, delo v mladem,
dinamičnem, urejenem in spro-
ščenem delovnem okolju, redno in
stimulativno plačilo za opravljeno
delo, možnost osebnega in stro-
kovnega razvoja. Prijave zbiramo
do 29. 10. 2021. Elastomeri, d. o.
o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
(m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustre-
zno vozniško dovoljenje za vožnjo
manjšega ali večjega avtobusa,
komunikativnost, čut za delo z
ljudmi, dosledno upoštevanje CPP
in varne vožnje, pripravljenost na
opravljanje časovno neenakomer-
no razporejenega delovnega časa.
Z ustreznim kandidatom bomo
sklenili pogodbo za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem 3 mesecev.
Prijave zbiramo do 6. 11. 2021. APS,
Avtoprevozništvo in servisi, d. d.,
Koroška cesta 64, 3320 Velenje Več
informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s ko-
vinsko proizvodnjo, pri kateri je
vključen laserski razrez pločevine
z CNC-rezalnikom, varjenje, CNC-
-krivljenje ter ostala ročna dela v
kovinski industriji. Pričakujemo:
izvrševanje nalog in odgovor-
nosti v opisu za delovno mesto
CNC-operater, zagotavljanje ure-
jenosti in čistoče v proizvodnji,
zagotavljanje pravilnega in od-
govornega ravnanja z osnovnimi
sredstvi, drobnim inventarjem ter
ostalim materialom in opremo v
proizvodnji, skrb za varstvo pri
delu in upoštevanje vseh varstve-
nih predpisov. Prijave zbiramo do
5. 11. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri
Velenju 63, 3320 Velenje. Več in-
formacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Glavna dejavnost podjetja je pre-
delava in brizganje plastičnih mas.
Proizvajamo predvsem tehnično vi-
soko zahtevne izdelke velikih serij
na tujem in domačem trgu. Kandi-
datu ponujamo 1-mesečno uvajanje
na delovnem mestu in 2-mesečno
poskusno obdobje, triizmensko
delo za polni delovni čas. Pogod-
bo bomo sklenili za nedoločen čas.
Delo se opravlja 5 dni na teden, ob-
časno ob sobotah, izplačilo morebi-
tnih nadur, fl eksibilnost odobritve
dopustov in možnosti koriščenja.
Prijave zbiramo do 8. 11. 2021. MPT,
d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327
Šmartno ob Paki. Več informacij na
www.trgotur.si.

CNC-operater –
programer (m/ž) (Celje)
Zaposlitev za določen čas tri me-
sece, z možnostjo podaljšanja v
nedoločen čas. Lesoprodukt, d. o.
o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje.
Prijave zbiramo do 5. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Mehatronik – serviser
(m/ž) (Vransko)
Vaše zadolžitve bodo obsegale:
preverjanje tehnične brezhibnosti
gradbenih strojev in opreme, odkri-
vanje in odpravljanje napak, ugota-
vljanje iztrošenosti delov … Viba,
d. o. o., Čeplje 50, 3305 Vransko.
Prijave zbiramo do 21. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Referent v nabavni
službi (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo: izrazito usmerje-
nost v zagotavljanje koristi za delo-
dajalca na področju obvladovanja
nabavnih tokov, nujne izkušnje
s področja panoge proizvodnje
jeklenih izdelkov. Ograje Koče-
var, d. o. o., Tovarniška cesta 11c,
3312 Prebold. Prijave zbiramo do
10. 11. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Vodja mehanske
obdelave (m/ž)
(Šempeter v Savinjski
dolini)
Opis delovnega mesta: vodenje,
organiziranje in razporejanje dela
v mehanski obdelavi, sodelovanje
s centralnim mestom planiranja,
izdelava tedenskih planov … SIP
strojna industrija, d. d., Juhartova 2,
3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave
zbiramo do 21. 11. 2021. Podrobno-
sti na www.mojedelo.com.
Referent (m/ž) (Celje)
Glavne naloge in odgovornosti,
ki jih bo sodelavec/ka opravljal/
la, so usmerjene na naslednja po-
dročja: pisna in ustna poslovno
komuniciranja v slovenskem in tu-
jih jezikih, poznavanja poslovnega
protokola in poslovnega bontona.
Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva uli-
ca 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo
do 1. 11. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Podatkovni znanstvenik
za graf baze (m/ž) (Celje)
Tvoje naloge: design graf baze
(shema), procesi za zbiranje (iz
različnih virov: SQL, sheets …) in
hranjenje podatkov, transformaci-
ja podatkov v namene napredne
analize in strojnega učenja, ana-
liza podatkov (statistične analize,
uporabnikova pot …), vizualizacija
ter predstavitev in interpretacija
rezultatov analiz. Trescon, d. o. o.,
Vodnikova c. 211, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 21. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Pomožni delavec v
gostinstvu (m/ž) (Zreče)
Iščete novo priložnost ali izziv?
Postanite del Uniturjeve ekipe, ki
skrbi za zadovoljstvo in udobje go-
stov na Rogli … Unitur, d. o. o., Ce-
sta na Rogla 15, 3214 Zreče. Prijave
zbiramo do 10. 11. 2021. Podrobno-
sti na www.mojedelo.com.
Izdelovalec inox +
aluminij izdelkov (m/ž)
(Laško)
Zgrabi priložnost! Dobro delaj 5
dni na teden in odlično zasluži – pri-
druži se nam. Inoxvrbovšek, d. o.
o., Spodnja Rečica 81a, 3270 Laško.
Prijave zbiramo do 3. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Razvijalec/razvijalka
programske opreme
(m/ž) (Žalec)
Iščemo izkušene razvijalce/ke
programske opreme. Ključne od-
govornosti: strokovno in samostoj-
no izvajanje razvoja in vzdrževa-
nja programske opreme, izvajanje
razvojnega testiranja programske
kode, dokumentiranje razvoja …
HRC Informacijski inženiring, d. o.
o., Savinjska cesta 19, 3310 Žalec.
Prijave zbiramo do 31. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Arja
vas pri Žalcu)
Iščemo skladiščnike (m/ž) za
delo v novem logističnem centru
v Arji vasi pri Žalcu, z zaključeno
najmanj osnovnošolsko izobrazbo,
s spoštljivim in odgovornim odno-
som ter motiviranostjo za delo. Lidl
Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami
1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo
do 7. 11. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Vzdrževalec energetik
(m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: izvaja
vzdrževanje delovanja energetskih
naprav, kontrolira obratovanje hla-
dilnih sistemov, vzdržuje naprave,
ostala dela. Celjske mesnine, Cesta
v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave
zbiramo do 29. 10. 2021. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Vodja prodaje ključnim
kupcem (KAM) (m/ž)
(Izlake)
Za dolgoročno sodelovanje v naš
tim vabimo sodelavca/-ko, ki bo
kot vodja prodaje ključnim kupcem
(KAM) prvenstveno skrbel/a za: do-
seganje prodajnih ciljev pri ključnih
kupcih oz. v regiji (skrbništvo nad
prodajnimi pogodbami) … ETI elek-
troelement, d. o. o., Obrezija 5, 1411
Izlake. Prijave zbiramo do 3. 11. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delovodja za izvedbo
geotermalnih vrtin (m/ž)
(Žalec)
Vaše zadolžitve bodo obsegale:
vodenje in organiziranje delovnega
procesa na gradbišču, razporejanje
zaposlenih in sestavljanje delov-
nih skupin, spremljanje in nadzor
delavcev glede na kvaliteto del ter
racionalno uporabo materiala …
PE Easy vrtine, Cesta ob železnici
4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do
19. 11. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Komercialist (m/ž)
(Šentjur)
Opis delovnega mesta: razisko-
vanje trga in pridobivanje novih
kupcev za proizvode podjetja,
pospeševanje prodaje proizvodov
podjetja … Meja Šentjur, d. d., Cesta
Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur.
Prijave zbiramo do 19. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Utopni kovač III (m/ž)
(Zreče)
Opis delovnega mesta: zalaganje
kovaške peči in posluževanje kova-
nja, izvajanje del valjanja in obre-
zovanja, pod nadzorom izvajanje
del kovanja na kovaških agregatih
in menjavanje orodij, zalaganje
kovaške peči in posluževanje ko-
vanja, izvajanje del valjanja in ob-
rezovanja. Kadrovska potreba je za
določen čas šestih mesecev z mo-
žnostjo podaljšanja pogodbe o za-
poslitvi. Unior, d. d., Kovaška cesta
10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do
19. 11. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
18
ŠPORT
Št. 43, 28. oktober 2021
Županov sprejem za olimpijce iz celjskih klubov
»Izjemno ponosni smo na vas!«
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je sprejel
udeležence olimpijskih iger v Tokiu, člane celjskih
klubov. Celjske viteze je podelil prisotnim Tini Trste-
njak, Tini Šutej in Ani Velenšek ter odsotnima Klari
Lukan in Luki Janežiču.
DEAN ŠUSTER
Obenem je športnike obči-
na tudi denarno nagradila, pa
tudi oba celjska kluba, atlet-
skega in judoističnega.
Hvaležni za dosežke
Minil je poltretji mesec
od zaključka poletnih olim-
pijskih iger, nato je Šrot
povabil v občinsko dvora-
no olimpijce. Za to je bilo
nekaj objektivnih razlogov,
vsekakor pa, kot pravijo,
bolje pozno kot nikoli. »V
veliko veselje mi je, da vas
lahko pozdravim v stranski
dvorani Narodnega doma,
ki je zgodovinski spomenik
slovenstva v mestu. Bil je
zgrajen pred 125 leti, v času,
ko so bili Slovenci v manj-
šini v primerjavi z nemško
govorečim prebivalstvom
mesta. Od olimpijskih iger
je minilo praktično že tri
mesece, ampak včasih je bo-
lje določeno zadevo opraviti
s časovnim odmikom. Tudi
olimpijske igre so ga imele,
Tokio 2020 je bil Tokio 2021.
Imam priložnost, da vam
povem, kako hvaležni smo
vam. In da smo izjemno po-
nosni na vas. Ponosni smo
na vaše rezultate in prikaza-
no borbenost. In na to, kako
ste predstavljali Slovenijo in
barve celjskih klubov.«
Pomoč Kladivarju in
Sankakuju
Šrot je poudaril, da v Ce-
lju radi rečemo, da živimo
v športnem mestu: »Imamo
zahtevam sodobnega športa
primerno infrastrukturo, kar
je predpogoj za doseganje
dobrih rezultatov. Toda prav
v vaših klubih, atletskem
in judoističnem, še imamo
Na sproščenem obrazu se Tini Trstenjak pozna, da je potrebovala daljše počitnice.
kaj za postoriti. V zadnjem
času se intenzivno dogovar-
jamo z vodstvom Atletskega
društva Kladivar o prenovi
atletske steze, dvorane in
celotnega štadiona, ki je že
malce ›utrujen‹. V pripravi
je večletni projekt. Vsako
leto bomo nekaj naredili in
sledili cilju, da bo štadion
moderen ter primeren za
vadbo in tekmovanja. Dol-
ga leta smo sopotniki tudi
Judo kluba Sankaku. Zaradi
množičnosti ima prostorsko
stisko, v prihajajočem ob-
činskem prostorskem na-
črtu se v bližini stavbe na
Lopati ureja zemljišče, kjer
bo klub lahko imel poletne
tabore in dodatne vadbene
prostore.«
»Ostanite zdravi!«
»Skratka, Slovenija je svo-
jevrsten športni fenomen.
Po svetu se nam čudijo,
kako imamo lahko v tako
mali deželi toliko odličnih
športnikov v tako različnih
športnih panogah. Športni-
ki ste najboljši ambasadorji
naše dežele. Često nas vse
skupaj povežete. Tudi Celje
je resnično enkratno, kar se
tiče športa. Imamo vrhun-
ske športnike in športnice,
odlične klube, pedagoge in
društva. Upam, da boste
vztrajali do olimpijskih iger
v Parizu in da bomo takrat
delili veselje z vami. Pred-
vsem pa – ostanite zdravi!«
je nagovor zaključil Šrot, po-
delil viteze, nato pa športni-
ce, športnika in kluba denar-
no nagradil. Po dva tisočaka
so prejeli Tina Trstenjak ter
oba kluba. Po tisoč evrov so
dobili Ana Velenšek, Tina
Desno od Bojana Šrota je Tina Trstenjak, levo sta Tina Šutej in Ana Velenšek. Na straneh sta Stane Rozman (desno), predsednik AD Kladivar, in Vojko
Arzenšek, podpornik atletskega kluba, ki sta v imenu odsotnih Klare Lukan in Luke Janežiča prejela celjska viteza.
Šutej, Klara Lukan in Luka
Janežič.
Leškijeva preti
Do iger v Parizu so manj
kot tri leta. Medtem ko atle-
tinjama Šutejevi in Lukanovi
ter atletu Luki Janežiču ne
manjka motivov in zdrav-
ja, je pri judoistkah zgodba
malce drugačna. Aktualna
olimpijska podprvakinja
Tina Trstenjak je sprva de-
jala: »Seveda sem vesela, da
smo se le zbrali vsi skupaj.
Vsekakor je lepo videti, da se
je celjski župan spomnil na
nas in nam pripravil sprejem.
Imela sem dolge počitnice. V
Parizu sem bila častna go-
stja na grand slamu, tam so
tekmo izvedli že petdesetič.«
Nato je priznala, kar smo že
namigovali: »O nastopu na
Ana Velenšek	Tina Šutej
olimpijskih igrah v Parizu
težko govorim tudi z vidika
ostre domače konkurence. V
francosko prestolnico se je
treba najprej uvrstiti. Začela
sem vaditi, odločitve o trile-
tnem ciklu pa še nisem spre-
jela.« Tina je Andrejo Leški
sicer letos uspela premagati
v Izraelu.
Šutejeva hrepeni
po novem odličju
Tinina klubska kolegica
Ana Velenšek je morala
zaradi zelo obetavne sestre
Klare Apotekar v najtežjo
kategorijo, kjer se stanje
njenega povsem načetega
kolena seveda ni izboljšalo:
»Nismo vsi osvojili medalj,
a smo se potrudili po svojih
močeh. Glede nadaljevanja
kariere moram priznati, da
sem stopila na zavoro. Imam
lažje treninge. Moram spo-
čiti glavo in celotno telo, da
presodim, kako naprej. Do
novega leta ne bom intenziv-
no trenirala.« Ana tehta med
tremi možnostmi: da ostane
v najtežji kategoriji, kjer so
tekmice od 40 do 50 kilogra-
mov težje od nje, da se vrne
v kategorijo do 78 kilogramov
(v kateri je osvojila olimpij-
ski bron), kar bi terjalo čas za
prilagajanje, ali pa da …
Za Tino Šutej je najbolj-
ša sezona doslej, v Tokiu je
bila peta v skoku s palico,
še prej je postala evropska
podprvakinja v dvorani.
Bila je jedrnata: »To je bil
zaključni dogodek olimpij-
skega leta. Igre so bile uspe-
šne, a so zame že preteklost.
Usmerjena sem proti ciljem
v naslednjem letu in se že
pripravljam. V mesecu mar-
cu bom tekmovala na sve-
tovnem dvoranskem prven-
stvu v Beogradu. Saj veste,
da se odkrito spogledujem
z medaljami. Pričakujem
tudi izboljšanje državnega
rekorda.« Trenerji olimpij-
cev so bili zadržani in so se
opravičili.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 43, 28. oktober 2021
ŠPORT
19
Članica celjskega kluba osvojila srebrno medaljo v Italiji
Borka iz Levca
svetovna podprvakinja
v kikboksu
NA KRATKO
Zapravili lepo priložnost
Madrid: Rokometaši Gorenja so ostali praznih rok tudi
v 2. krogu skupinskega dela evropske lige. Po porazu proti
izjemno močnemu Magdeburgu je sledil še padec v Španiji.
Logroňo La Rioja je bil boljši z 31:26. Velenjčani so dobro
začeli (6:10), nato pa zelo slabo nadaljevali. Nizali so napa-
ke, ki jih pri njih nismo vajeni. Pet golov je dal Aleks Kavčič.
Gorenje bo v 3. krogu 16. novembra gostilo Nexe. Ekipo iz
Našic vodi Branko Tamše.
Članica celjskega Športnega kluba Hyong Larisa
Žagar Slemenšek je v svetovna podprvakinja v kikbo-
ksu. Osemnajstletnica se je prvič predstavila na naj-
večjem svetovnem tekmovanju in se takoj uvrstila v
finale.
DEAN ŠUSTER
Prejšnji teden je bilo v itali-
janskem Jesolu svetovno pr-
venstvo za članice in člane v
kikboksu organizacije Wako.
Medaljo osvojila
proti Hrvatici
Na velikem tekmovanju se
je z najboljšimi tekmovalka-
mi v kikboksu pomerila tudi
18-letna Larisa Žagar Sle-
menšek, ki stanuje v Levcu.
Dokazala je, da jo je klubski
in reprezentančni trener Uroš
Bernard na prvenstvo odlično
pripravil in da se lahko zoper-
stavi starejšim in izkušenej-
šim tekmovalkam svetovnega
kova. Čeprav je zaradi epide-
mije na blazine stopila po
dveh letih, ko ni bilo tekem,
vembra. Dijakinja četrtega
letnika I. gimnazije v Celju
pravi, da je trenerju Urošu
Bernardu zelo hvaležna, da
sta se na vsako borbo prven-
stva posebej pripravila in za
njo naredila natančen načrt:
»Nisem se obremenjevala z
dejstvom, da je to bilo moje
prvo člansko prvenstvo in
da se bom borila proti kako-
vostnim in predvsem precej
izkušenejšim tekmicam. Z
rezultatom sem seveda za-
dovoljna, a se obenem zave-
dam, da bi lahko v finalu v
zadnji rundi lahko storila še
kaj več.« In še to: zmagoval-
ka Kemperjeva je pri 38 letih
zaključila kariero.
Foto: ŠK HYONG
Trener in selektor Uroš Bernard skupaj s svojo zelo uspešno varovanko.
je pokazala zgledno borbe-
nost in svojo odlično formo.
Najprej je premagala Italijan-
ko Francesco Oliverio, nato
Avstrijko Beatrice Ledebur,
v polfinalu je bila boljša od
Hrvatice Ele Znaor, v boju za
zlato kolajno pa je bila od nje
za malenkost boljša Nemka
Stefanie Kemper.
S finalom ne
povsem zadovoljna
Svetovno prvenstvo v ita-
lijanskem Jesolu je bilo pod
zelo strogimi in doslednimi
pravili glede Covid-19 ukre-
pov, a je kljub temu nastopi-
lo več kot 1.500 tekmovalk in
tekmovalcev iz 68 držav. Slo-
venijo je zastopalo 27 posa-
meznikov. Celjska gimnazij-
ka Larisa Žagar Slemenšek
se je domov vrnila z nazivom
svetovne podprvakinje. Jesen
leta 2019, ko se je zaradi epi-
demije tekmovalno obdobje
ustavilo, je zaključila kot
Larisa Žagar Slemenšek v napadalni akciji
evropska mladinska prvaki-
nja v tekvondoju in kikboksu.
Priznava je, da se je tudi med
članicami nadejala dobrega
rezultata. Z doseženim je
seveda zadovoljna, a vendar
meni, da bi lahko v zadnjem
delu finalne tekme še dodala
nekaj moči: »Naslov članske
svetovne podprvakinje je
zame potrdilo, da se s trener-
jem in ostalo ekipo, s katero
treniram, premikamo v pravo
smer.«
Še dve medalji
letos?
Komaj polnoletna Larisa
pravi, da ji je dosežek ne-
dvomno tudi motivacija za
novembrska evropska mla-
dinska prvenstva, v kikbo-
ksu v črnogorski Budvi od 5.
novembra in v tekvondoju v
španski La Nuciji od 23. no-
Igra v ozadju, bistvena je zmaga
Kidričevo: Nogometaši Celja so se po zmagi nad Alumini-
jem na lestvici povzpeli na šesto mesto in se malce oddaljili od
Tabora, Domžal, Aluminija in Kalcerja. Edini gol je v Kidriče-
vem dosegel Ivan Božić po dolgi podaji Žana Zaletela v zaledje
domače obrambe. Trener Simon Sešlar je zanikal domneve,
da se je njegovo moštvo namerno umaknilo v obrambo po
odmoru. Včeraj je njegovo moštvo odigralo tekmo četrtfinala
slovenskega pokala v Domžalah proti Kalcerju, ob koncu te-
dna pa bo gostilo Muro. Na vrhu lestvice je Koper, a ima zdaj
le še točko več od Olimpije in tri od Maribora.
Lokalni derbi Laščanom, Šentjur oškodovan
Laško: Lokalni košarkarski derbi je bil v Treh lilijah.
Zlatorog je v 4. krogu 1. slovenske lige premagal Hopse z
81:78. Laščani so prvič zmagali, zdaj so na dnu lestvice še
edini brez zmage Šentjurčani. Ti so krivično ostali brez
zmage v dvoboju proti Heliosu. Sodniki so sprva popol-
noma napačno ocenili akcijo gostov in dosodili osebno
napako domačemu košarkarju, nato pa je manjši protest
sodnik Špendl takoj kaznoval s tehnično napako in Dom-
žalčani so po seriji prostih metov zaostanek spremenili v
vodstvo. Zadnja tekma 4. kroga bo v torek v Podčetrtku,
Terme Olimia bodo gostile Krko. Podčetrtčani in Novome-
ščani so še edini brez poraza.
Mozirjani brez praske
Celje: Končan je jesenski del ligaškega tekmovanja v Med-
občinski nogometni zvezi Celje. Na vrhu lestvice je člansko
moštvo Nogometnega društva Mozirje, ki je zbralo vseh 21
možnih točk. Na drugem in tretjem mestu sta Mons Claudius
iz Rogatca in Žalec s po 14 točkami. Sledijo Šentjur, Laško in
Šoštanj, na repu razpredelnice sta Vojnik in Ljubno. Na vrhu
lestvice strelcev sta člana Mozirja David Bezovnik in Timotej
Acman s po šestimi goli. Tekmovanje se bo s tekmami 8. kroga
nadaljevalo v začetku meseca aprila.
Državni rekord Lukanove
Ljubljana: Na ljubljanskem maratonu je članica celjskega
Kladivarja Klara Lukan izboljšala slovenski rekord v cestnem
teku na deset kilometrov. 21-letna Lukanova je bila za 51
sekund hitrejša od svojega prejšnjega državnega rekorda, ki
ga je dosegla pred dvema letoma.
Ostale pod stopničkami
Kemer: Slovenska ženska reprezentanca v odbojki sede, ki
jo kot kapetanka vodi Celjanka Lena Gabršček, je na evrop-
skem prvenstvu v Turčiji v četrtfinalu s 3:1 premagala Ukra-
jino. Naslednji dve tekmi je izgubila in pristala na četrtem
mestu.
Južne sosede boljše
Karlovac: Slovenska ženska futsalska reprezentanca je na
drugi tekmi kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo
izgubila proti Hrvaški z 2:1 in dokončno zapravila možnosti
za preboj na Euro. V naši izbrani vrsti so bile štiri igralke
celjskega kluba, Anja Ložar, Ines Ermenc, Sergeja Kos in Kle-
mentina Mavhar.
Napredujejo najboljši trije
Rogaška Slatina: V 7. krogu 1. slovenske futsal lige je Do-
bovec s 7:1 odpravil Mlinše. To je bila »generalka« pred spek-
takularnim turnirjem lige prvakov, ki se je v Podčetrtku začel
včeraj. Tam so še evropski prvak Sporting, francoski Asnieres
z Ricardinhom in kazahstanski Atyrau.
Prvi, a neboleč poraz
Montana: Košarkarice Cinkarne Celje so doživele prvi
poraz v novi sezoni, ki pa je bil tudi pričakovan. Toda v 4.
krogu Jadranske lige so se v Bolgariji odlično upirale favori-
zirani Montani. Zelo izenačena tekma se je končala z zmago
domačink s 77:74. S 25 točkami je bila najbolj učinkovita
košarkarica derbija skupine B Američanka v celjskem dresu
Katrina Pardee. Uspešna je bila pri vseh petih poskusih za
tri točke. Lea Debeljak je za Cinkarno dodala 14 točk, Mojca
Jelenc pa 12, toda v zadnji minuti je izpod obroča zapravila
možnost za vodstvo. Poznala se je odsotnost poškodovane
Lee Bartelme, zato je morala v vlogi dirigentke Blaža Čeh
igrati kar 38 minut. (DŠ)
Š2t. 403, 2
MALI OGLAXSIX/XINXFORMACIJE
Št. 43, 28. oktober 21021

V podjetju iščemo
Strokovnega sodelavca
na področju tehničnega varstva
Opis delovnega mesta: Strokovni delavec bo na področju Varnosti
in zdravja pri delu ter Požarne varnosti opravljal strokovne naloge,
skladno z ZVZD-1, med katere sodijo:
1.	izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja,
2.	izvedba usposabljanj VZD in VPP,
3.	izvedba preiskav delovnega okolja (mikroklima, osvetlitev, hrup,
kemijske škodljivosti …),
4.	izvajanje kontrolnih pregledov pri zagotavljanju varnega
delovnega okolja in varnega dela,
5.	izdelava navodil za varno delo,
6.	pregledi delovne opreme …
Delo se izvaja v pisarni in terenu, z uporabo službenega vozila.
Od vas pričakujemo:
-	najmanj izobrazbo ravni 6/2 po KLAISUS-SRV z naravoslovno-
tehničnega področja (elektro, strojnik, varnostni inženir …),
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
-	opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu,
-	t.opravljen strokovni izpit iz p ožarne varnosti, R CMY
-	izpit za B-kategorijo,
-	samostojnost pri delu.
Nudimo vam:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim
obdobjem,
-	redno izpopolnjevanje in izobraževanje,
-	možnost napredovanja.
Vabimo vas, da vlogo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljete na naslov barbara.pocivavsek@kova.si
STANOVANJE
STE INVALID IN POTREBUJETE
OSEBNO ASISTENCO?
POMAGALI VAM BOMO:
PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE,
POISKATI OSEBNE ASISTENTE,
ZAPOSLITI ASISTENTE
IN IZVAJATI ASISTENCO
info3rrr@gmail.com
031-833-800
ODDAM
V CELJU oddam enosobno opremljeno stano-
vanje. Telefon 031 687-043.	962
STROJI


PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
DVOhBaRstAeZ, DpNreI dplnuegsnPostajvoe, ci,n 1 32-kciolol,gpraromdsakme
pu rane za pitanje prod7a0m o19p-6ri8p6e.lj9em49o
,	,	,,
tajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
CESIONAR

Telefon 031 461-798, 041 763-8
RAŠIČE, domače vzreje, različnih tež in DEBELE ali suhe krave in telice za z
izločene svinje za zakol ali nadaljnjo pim. Plačilo takoj + davek. Tele
rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva 653-286.
kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061.

041 914-286.	818
mesecev,
KRAEVUOR,. čTbe, lze
telico lis/
951-092.
TELIČKO sim
Telefon (
ZAJČKA, sa
nemška o
Telefon 0
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
s,upm.aotaoj ave.eeon
040 647-223.	p
PRODAM
KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30
kW, novo, nerabljeno, prodam za 900
EUR. Telefon 030 778-724. p
ODDAM
POSTELJO, enojno, z jogijem in dnom, dobro
ohranjeno, oddam. Telefon (03) 573-
5162.
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
stjo, prodamo. Brezplačna dostava na
dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02)
582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg, prodam.
Telefon 041 836-398.	952

u-
41
p


belo in rdeče, cena 1,2
dam. Okolica Šentjurja,
O fran.kinjo ali merlot, gr
liter,
070
vinpo
031
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne
in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55,
Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800,
051 379-031.	p
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in iz-
ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo,
prodam. Možna dostava. Andrejeva kme-
tija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 908
DOMAČE očiščene piščance, težke od 2,5 do
3 kg, prodam. Cena 4,5 EUR/kg. Telefon
041 500-394.	939
PRAŠIČA, težkega približno 140 kg, krmljene-
ga z domačo hrano, prodam. Telefon 031
497-410.	946
TELICI simentalki, breji, pregledani, pašni,
prodam. Možna tudi menjava. Telefon
031 467-862.	951
TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam.
Cena po dogovoru. Telefon 041 652-409.
956
PRAŠIČE in kunce za zakol prodam. Telefon
031 384-429.	957
BIKCA simentalca, starega 20 dni, prodam.
Telefon 070 267-032.	959




odno prodam. Tele
BIKCA simentalca, težkega 160 kg in telico
limuzin, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon
041 324-256.	958
TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam.
Cena po dogovoru. Telefon 041 958-884.
961
BREJE, pašne telice, teličke in bikce prodam
ali menjam za kravo, telico, bika za zakol.
Telefon 031 533-745.	p
www.reporter.si
KORUPCIJA V VOJSKI
Rezervni deli za vozila SV
naj bi romali v zasebne roke
JANŠEVO PODEŽELJE
Najslabše precepljene slovenske občine so v Slovenskih goricah
ROBERT ŠUMI
Del javnosti si želi, da bi kdaj koga »pribili na križ«
NOVE STRANKE
Bosta Zorčič in Prebilič šla v koalicijo s četverčkom KUL?



TELIČKO simentalko, težko približno 190 kg,
prodam. Telefon 030 693-866. p
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in bikca
simentalca, starega 10 dni, prodam. Te-
lefon 070 250-441.	936
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
040 647-223.	p
Št. 43, 28. oktober 2021
MALI OGLASI / INFORMACI42
21
Bolečina je velika in skeli,
solza dan za dnem po licu polzi,
ker srce se te videti želi,
Tebe pa od nikoder ni.
ZAHVALA
Ob smrti dragega
moža, očeta, nonota,
brata in tasta
EMILA LEBANA
iz Vojnika
(9. 5. 1928 – 13. 10. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem, znancem, gospodu Pergerju za opravljen obred
in zakoncema Oset za odpete melodije.
Vsem lepa in srčna hvala, da ste ga skupaj z nami
pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno
pogrešali.
p
DEBELE ali suhe krave in telice za zakol ku-
pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041
653-286.	p
KOŠNJA trave, strmin, prevozi in odvozi.
Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega
odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680.
953m
Smrti
Bilo lepo je – prelepo,
skalilo srečo je slovo,
slovo za nas najhujše zlo,
spoznali smo, da vaju več ne bo!
in dragega očeta, dedka in tasta
JOŽEFA
GRADIČA
(15. 3. 1940 – 15. 10. 2021)
iz Gorice pri Slivnici
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
drage mame, babice in tašče
ANE
GRADIČ
(25. 7. 1938 – 23. 9. 2021)
Ne jočite ob mojem grobu,
nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem,
diamantni lesk na snegu,
sončni žarek na zelenem klasu,
rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih,
tavila kZiakljruožbijlojepnoe npebesum. i. »V
irZi vlejuzdbae szeemn,s kneis eums pbelašgnai clueč,
arni BHrIeŠOndnai.vlSonkkoalcčaiij.di bŽealesco LPožonšiclaj
da bNoe jdorčiutegd io bp rmTstloajfenm d(g0ar3lo,) bN5u4a,8j1 u8
lpjrnodibasemm. Tetluekfokanj .(03) 548i-18
PRODAM
VINO iz neškropljenega grozdja prodam.
Cena 0,70 EUR/liter. Telefon 041 720-
499.	p
OSTALO
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva na paleti dolžine
25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam.
Telefon 031 625-479.	p
Celje
Umrli so: Marija KRIŽMAN
iz Celja, 93 let, Janez BROM-
ŠE iz Celja, 71 let, Janez CA-
FUTA iz Celja, 88 let, Branko
JAZBINŠEK iz Celja, 72 let,
Jožefa VRBOVŠEK iz Laške-
ga, 72 let, Karolina BOŽIČ iz
Velenja, 81 let, Jurij KOSTRIC
iz Šoštanja, 86 let, Vincencij
MIKLAVŽINA iz Velenja, 92
let, Franc DRUKS iz Šoštanja,
71 let.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem, tovarišem in znancem, ki ste ju v tako velikem
številu pospremili na njuni zadnji poti.
Hvala vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano
cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč.
Žalujoči: vsi njuni
lica.« Majo je kasnZejAe Hv VsvAoLjoAspremljevalno sku
n Idnioxtuzadimpikosavnajebiklr.m»nBe ihl rjaen eden tistih avtorjev, ki je v v
avmOz.obTerlsnemfiokrnt 0iin4d1 rda9o9g9eb-g9e1ar0 m.p, orižjaap,teolčje. tVag,e dseedlakas.,ebmratda ains teamstas s
coe pordotli iičzpnaidhangj,ulajasgboed,,nliekpaovin ponovno obudila te legend
mimnlruaeii. ,noTngke lleneeekdfraoaans,e je0pnrm4loee1dtga9pam8nr1.ean-0Cpza7er6anjib.ajč.oap2OHoln4jš4dakio0,rh- TadtsailobAtvaoekdnoos tvkusidhi isamkvutnoporagjjeevop.h«orsalnuj
aIdaCmO.v.ePTTčaerlnjieiafhoknnaga 0Kls3Oat1wsa2baj7saeJa6nnk-0ij,iS8uh6n.aon2Tdl4oa4rkvis3eEh, MpRoŠaEdjNooTŠVbsIDpe KrpperimeGsAlrmjoabieslnkseoump,sionnodavoePln
ogi glasbeniki, posneiztaDjeebrbaiHliašo,vletsntiku1d9i8u5, L12e7nmd² setarnoo
videospot je p(o26s.k1r.b1e9l4a5p–9ro. 1dp0uo.vkr2šc0ini2je1s, )kobanoevkljeinpoa, zteemllejivš
eljak.	m², velik vrt, primerno tudi z
se iskreno zahvaljujemo vseFmotvsoeoč:jroModdraunržiikknoo,mšDt.,esnlobersegeledotsokOemicz,
prijateljem in znancem za izre2č0e1n4-e61l-e10p0e-8, ,sprodabmu zdan 1e2
besede in sožEaUlRj.aT.elefon 041 560-539.
Najlepša hvala vsem za vso cvetje, podarjene sveče, svete
maše in druge darove.
Vsemm lepa in sorčna hvala, daeste gra suupN OVoposN-
mili na njegovi zadnji poti in ohranili v lepem spominu.
ePseettrloemt peLvosvkšeinŽkaaolrmuiejorječei,: vsi njegovi ODDAM p
Laško
Umrl je: Karl KUNŠEK iz
Lahovega Grabna, 80 let.
Žalec
Umrla sta: Karolina JAGA-
RINEC iz Vrbja, 83 let, Alenka
ARH iz Pernovega, 61 let.
Mozirje
Umrli so: Pavla KUM-
PREJ iz Tera, 88 let, Marija
KRAJNC iz Bočne, 80 let, Sta-
nislav TIRŠEK iz Poljan, 84
let, Ivan KOLENC iz Homca,
80 let, Erna Marija KOLENC
z Ljubnega ob Savinji, 83 let,
Jurij ZAGOŽEN iz Vologa, 56
let.
Velenje
Umrla sta: Jozefa GRADI-
ŠNIK iz Velenja, 92 let, Ma-
rija JAMNIKAR iz Šoštanja,
90 let.
jnih albumov. Oktobra	vaalisip, rpoodpaomln.omTeale ofobnno0vl4j1eno6
a poam. ee on
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste barve, pred nesnostjo, kletke za
kokoši, prodamo, pripeljemo na dom.
Telefon 070 545-481.	p
LITOŽELEZNO peč Viadrus, z vsemi priključki,
bider za odvzem silaže in masažni stol
prodam. Telefon 031 298-123.	948
MOTOR Yamaha čoper virago 250 ccm, 15
KW in štedilnik Alfa plan, 70 cm, desni
prodam. Telefon 041 710-193.	898
SUHA mešana metrska drva, možna razrez
in prevoz, prodam. Telefon 041 980-188.
L 67+75
Z
MOŠKI, star 56 let, s svojo hišo, išče partner-
ko, staro od 50 do 55 let. Telefon 041
660-004.	p
UPOKOJENI vdovec želim spoznati žensko iz
okolice Laškega ali Rimskih Toplic. Živim
v hiši, imam avto in vozniško dovoljenje.
Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod
šifro UPOKOJENEC.	950
KULTURA BIVANJA
SVETUJEMO
5 NAPAK PRI OPREMLJANJU DNEVNE SOBE
ZELENA OAZA
DOMAČA DŽUNGLA
KULT
ARHITEKTI POČIVAŠEK PETRANOVIČ
TREND
STARI DOBRI BETON V NOVI IZVEDBI
TRADICIJA
OŽIVITEV MOJSTRSTVA
DEKORATIVNEGA JEDKANJA STEKLA
eeučtzearlni TiomoCVgeilnankosjvebične, eknu ospti-mrda. oLne-k- e obveščamo, da
ieinnn mt–oaldTrenikl niliamstha kpfikoolm.memobhmna. PKuepriom S DVOv SCOeBljNuO(,Ndoevlan ov aosp)reomddljaemnoaslita
mfoonst0pa3lro1ipk5m6o2ev-t8eij0sdk9ou. jmeehzagnoizdacbijoop. N Telefon (03) 577-7094, po
annjeu,vpzrhavoRdpanuden iEozvvrCoeepzlej.e in Novi tednik
lrai sobnejneegoinvetmudui sntevalrajas-- č OPRmE²M, LvJpErNitOličsjtua,nzoavadnvjee ozs ebbailkaol
(slovPeRnOskDeAzMgodovgine. se družino in sobo z lastnim vho
porniškega anarhizmauliceno osebo, oddam. Telefon 0
Mm, dmeirnseemti phredleltu Cperljea jušgnojdeno-	737.
taomleo tdjoab,ro ovzsdaržmevoansovdarujažinsjkao LAHKO TUDI PO
.mCeonanpsotrdaocgoijvonrua. TKeleofonng(r0e3-) NSKI POŠTI
p-5s4kt2r4eg,gu0a31v5 n8L5on-j8gau8o9bn.mlajsaelntoniv2e3dg7oa3 lasi@nt-rc.si
nkzisemmtvlojaibšjčeelkemtot,madr2vna0arn0leic0oai lvilino jkgAiahocmsijpsi op-v- oročate po
kaimm oubjeikntomd, onadleapni laoškancjijiihv ti na Dunaju in na ve
bKaemragmuu, eblirinžainaLdgoorvadšduianinnaaTesšrmpnjrDieho-- 0toidnrua CDaunnkaajurj eivnegnaa dvoe
m, eneedrgentsaksa tiozkpazinvicHamvje aizljdahe nlzaainhar, azumVevfialmnjeu. nastopajo Pe
nams.kTiehlefmone0s3t1ih849-s75P0a. n24k7r0 všin Pankrti Big Foot M
nskiUh rmedenstišihtv–o sNPoavnekgra- tednik,a in Radi,a Celje
ZELO lep štedilnik Alfa plan 70, desni, kot
nov, prodam za 300 EUR. Podarim osem
prepelic s kletko. Telefon 041 596-149. p
Poroke
Laško
Poročila sta se: Barbara
TIHOLE in Gregor RAZBOR-
ŠEK, oba iz Jurkloštra.
Velenje
Poročili so se: Tamara RAM-
PRE in David MORI, oba iz Ve-
lenja, Damjan ANTONIĆ in Po-
lona BELAVIĆ, oba iz Avstrije.
Žalec
Poročili so se: Andreja
KOTNIK in Tomi GOROPEV-
ŠEK, oba iz Tabora, Lea MI-
LOSAVLJEVIĆ iz Središča ob
Dravi in Rok PODKORITNIK
iz Velenja.
100
strani za samo
3,80 EUR
SLOG
NEBEŠKA MODRINA
INOVATIVNO
SLOVENSKI
OBLIKOVALSKI POGRINJEK
Revija Naš dom že na
prodajnih mestih in na Trafika24.si






22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 43, 28. oktober 2021
Kino
CINEPLEXX
Spored od 28. 10. do 3. 11.
Dune: Peščeni planet – pustolo-
vski, drama, fantazijski
četrtek: 14.10, 17.10, 18.00, 20.10
petek in nedelja: 14.00, 17.00,
18.00, 20.00
sobota: 14.10, 17.10, 20.10, 21.00
ponedeljek, torek, sreda: 17.00,
18.00, 20.00
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek, nedelja: 14.10,
16.10
sobota: 14.20, 16.20
ponedeljek, torek, sreda: 15.30
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek, nedelja: 13.30,
15.40
sobota: 14.30, 17.20
ponedeljek, torek, sreda: 15.45
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler
četrtek, petek, nedelja: 16.20,
19.30, 20.40
sobota: 13.30, 16.40, 20.30
ponedeljek, torek, sreda: 16.20,
19.30, 20.40
Noč čarovnic – grozljivka, triler
četrtek, petek, nedelja, ponede-
ljek, torek, sreda: 21:00
sobota: 19.30, 21.40
Pri Addamsovih 2 – animirani,
komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja:
13.50, 14.50, 15.50, 16.50, 17.50
ponedeljek, torek, sreda: 15.50,
16.50, 17.50
Sinoči v Sohu – triler
četrtek, petek, nedelja, ponede-
ljek, torek, sreda: 18.20, 20.20
sobota: 18.20, 20.40
Spirala bolečine: Nova zapušči-
na igre Žaga – grozljivka
četrtek, petek, nedelja, ponede-
ljek, torek, sreda: 18.30, 20.30
sobota: 18.30, 20.00, 22.00
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, nedelja: 14.50,
16.40
sobota: 13.40, 15.30, 16.40
ponedeljek: 15.10, 16.30
torek, sreda: 16.30
Toma – biografski fi lm
četrtek: 14.40, 17.30, 20.00
petek: 14.40, 17.30, 19.50
sobota: 15.10, 18.00, 19.50
nedelja: 14.40, 17.30, 19.50
ponedeljek, torek, sreda: 15.40,
17.30, 19.50
Venom 2 – akcijski, fantazijski
četrtek, petek, nedelja:14.20,
18.50, 20.50
sobota, ponedeljek, torek. sreda:
18.50, 20.50




ČETRTEK
19.00 Respect – biografska glas-
bena drama
PETEK in NEDELJA
18.00 Tri nadstropja – drama
20.00 Mož, ki je prodal svojo
kožo – drama
SOBOTA
18.00 Mož, ki je prodal svojo
kožo – drama
20.00 Tri nadstropja – drama
SREDA
19.00 Toma – biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Venom 2 – akcijski, fanta-
zijski
SOBOTA
17.00 Nelly Rapp: Agentka za
pošasti – družinska komična
pustolovščina
20.00 Spirala bolečine: Nova
zapuščina igre Žaga – grozljivka
NEDELJA
16.00 Pri Addamsovih 2 – ani-
mirani, komedija, sinh.
Počitniški kino:
ČETRTEK
17.00 Tačke na patrulji – animi-
rana pustolovska komedija, sinh.
PETEK
17.00 Divja Slovenija – doku-
mentarni
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 28. 10.
17.00 Galerija Velenje
Zgodba hiše kultnega
betona
javno vodstvo po razstavi,
vodila bo Milena Koren
Božiček; vstop prost
19.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec
Brezčasni krog
predstavitev knjige
Matjaža Lesjaka
20.30 Max klub jazz festival
Zvezdana Novakovič
Zven & Roya Saxophone
quartet in Nino Murekšić
koncert Max klub jazz
festivala
SOBOTA, 30.10.
20.00 Dom krajanov Grobelno
XI. MAK (mednarodni
kantavtorski festival)
nastopajo: Chris Eckman,
ZDA, Janja Beltran, SLO,
Nina Romić & Jelena
Galić, HR, Samuel Blues,
SLO, Blaž Mencinger, SLO
in Reneja Sara Centrih,
SLO
TOREK, 2. 11.
19.30 Glasbena šola Velenje
Godalni sekstet Artes
Liberales in Nuška
Drašček
koncert za abonma
Klasika in izven; ob 19.00
predkoncertni klepet,
pogovor z umetniki bo
vodila Urška Šramel
Vučina
SREDA, 3. 11.
18.00 Dom kulture Velenje
Muzikal Vesna
muzikal OŠ Mihe Pintarja
Toleda in Festivala Velenje
Ostale prireditve
ČETRTEK, 28. 10.
8.00 do 15.00 Štorkljina hiša
Slovenske Konjice
Jesenske ustvarjalne
počitnice
delavnice so primerne
za otroke do 10. leta
starosti; prijave: e-mail:
dpmkonjice@gmail.com;
tudi v petek ob istem času
10.00 do 12.00 MC Šmartno ob
Paki – dvorana Marof
Otroški počitniški živžav
ustvarjalne delavnice,
razburljiv Martinov dan,
strašljiv kino; tudi v petek
ob istem času
10.00 do 16.00 Tehnopark Celje
Halloween VR v sklopu
Tedna strašne znanosti
vsako polno uro od četrtka
do nedelje v sklopu ogleda
Tehnoparka Celje
10.30 do 12.00 Galerija Velenje
Barve in vzorci Afrike
jesenska počitniška mini
delavnica, prijave: info@
galerijavelenje.si
10.30 do 12.30 Tehnopark Celje
Strašna ustvarjalna
delavnica v sklopu Tedna
strašne znanosti
od četrtka do nedelje ob
istem času v sklopu ogleda
Tehnoparka
10.30 in 15.00 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike v
sklopu tedna strašne
znanosti
prijave na spletni strani
Tehnoparka
12.15 in 16.00 Tehnopark Celje
Hokus pokus ples v
planetariju v sklopu
Tedna strašne znanosti
od četrtka do nedelje ob
istem času v sklopu ogleda
Tehnoparka Celje
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori za dušo
voditelj: Drago Tacol
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
z vami bo Marjetka
Blatnik
PETEK, 29. 10.
10.00 in 14.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba
prvošolke Ane v sklopu
Tedna strašne znanosti
prijave na spletni strani
Tehnoparka; tudi soboto in
nedeljo ob istem času
13.00 Fontana piv Žalec
Uradno srečanje ob
zaključku 6. sezone
fontane piv
podarili bodo vrček, ki
bo imel neomejen čip za
degustacijo piva na fontani
17.00 Zbirno mesto: Športni park
Šmarje pri Jelšah
Sprehod v Šmarju pri
Jelšah: Pravljično Šmarje
prijave na spletni strani
KD Legende: www.
dlegende.com
19.30 Vaška krčma Loče
Noč čarovnic
SOBOTA, 30. 10.
8.00 do 12.00 Preddverje Mestne
knjižnice Velenje
Vsi kupujemo, vsi
prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike v
sklopu tedna strašne
znanosti
prijave na spletni strani
Tehnoparka
10.00 do 15.00 Tehnopark Celje,
ploščad
Vafl v sklopu Tedna
strašne znanosti
v nedeljo od 10.00 do 13.00
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
10.30 do 12.30 Tehnopark Celje,
ploščad
Buu! čna znanost
znanstveni šov, tudi v
nedeljo ob istem času
11.00 Zbirno mesto: TIC Stari
grad Celje
Jesenska vodenja na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob
istem času; vodenja so
brezplačna
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja po
starem mestnem jedru z
lokalnim vodnikom
vodenje je brezplačno
17.00 Šaleški grad
Na Šaleškem gradu
straššiii
srhljiva dogodivščina za
otroke
22.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Spontanka: Um&Kuna,
Skova
Freestyle Show
NEDELJA, 31. 10.
10.00 Lovski dom v Skornem
16. spominsko srečanje v
počastitev spomina žrtev
Skornega v 2. sv. vojni
10.00 do 13.00 Celjski mladinski
center
Čarovniške vragolije
vstop prost
11.00 Prireditveni prostor
pri grobovih 100
frankolovskih žrtev na
Stranicah
Žalna slovesnost ob
dnevu spomina na mrtve
16.00 Parkirišče pred knjižnico
Štore
Noč čarovnic
čarovniška otroška zabava
PONEDELJEK, 1. 11.
8.00 Centralni spomenik žrtvam
NOB v Šmartnem ob Paki
Komemoracija ob dnevu
spomina na mrtve
TOREK, 2. 11.
10.00 Mladinski center
Dravinjske doline
Uporaba računalnika in
pametnega telefona za
starejše
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
16.30 Celjski mladinski center
Spoznam svoj sij
interaktivna otroška
predstava, namenjena
otrokom med 6. in 12.
letom ter njihovim staršem
19.19 Knjižnica Velenje,
preddverje
Kako se je domačijam v
Šaleku reklo po domače:
Melanšek, Golin
fi lmska projekcija članov
Turističnega društva Šalek
SREDA, 3. 11.
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica holograma:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9.
razreda; prijave na spletni
strani Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
namenjena otrokom
starejšim od treh let, z
vami bo Vesna Gaber
Podhovnik
18.00 Ekomuzej hmeljarstva in
pivovarstva Žalec
Afganistan – 10 let
pozneje
predavanje Andreja
Strahovnika o izkušnjah
zdravnika kirurga na
misiji v Afganistanu in
pogled 10 let kasneje
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, do junija
2022, Zloščeno do visokega si-
jaja – Kositrno posodje iz zbirk
Pokrajinskega muzeja Celje, do
oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Od groba do groba –
načini pokopa skozi čas, do 31.
12., Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbirki
Pokrajinskega muzeja Celje, do
februarja 2022
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje:
Hermanov bonton; do konca leta
2022, Služimo narodu: spomini
slovenskih vojakov Jugoslovan-
ske ljudske armade; do 31. 10 ter
spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 28. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 29. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 30. oktober
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 31. oktober
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
1. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 2. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 3. november
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 43, 28. oktober 2021
NAPOVEDNIK
23
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednarodna
skupinska razstava Onkraj meja,
ki jo je Center sodobnih umetno-
sti Celje pripravil v sodelovanju
s Koroško galerijo likovnih ume-
tnosti, Slovenj Gradec; do 5. 12.
Galerija Kvartirna hiša Celje:
razstava Zakaj imaš tako velike
oči? skupine Divji v srcu; do 31.
10.
Šola za hortikulturo in vizu-
alne umetnosti Celje: razstava
Poletje – 3, dela III. celoletne li-
kovne kolonije Štirje letni časi,
do 31. 10., in fotografska razstava
prve generacije fotografskih teh-
nikov; do konca leta
Muzej Laško: razstava Pivo v
kozarcu; do 31. 10.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava likovnih del Zgodbe o
lesu/Svetline in temine lesorezov
grafika Janka Orača, do 10. 11.
Kulturni center Šmarje: razsta-
va Moj košček raja amaterske sli-
karke Cvetke Berginc; od 31. 10.
Grad Podsreda: razstava članov
Društva steklarjev Slovenije, do
31. 10.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava Velenjski grad: Trideset
let brzostrelke MGV; do 31. 10.,
razstava Foto Pajk: Pogled za
objektiv fotografskega mojstra
Volbenka Pajka; do 30. 11.
Atrij Velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov avtorja Staneta
Špegla; do 30. 11.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kultu-
re; razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra
Galerija na prostem: Pešpot med
pošto in Kardeljevim trgom Ve-
lenje: razstava Podoba kulturne
zgradbe skozi čas; do 31. 10
Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalci mest, fotograf-
ska razstava fotografij Velenjske-
ga gradu; do 31. 10.
Osrednje razstavišče Mestne
knjižnice Velenje: Naslikaj mi
zgodbo: foto natečaj, avtorica
razstave je Stanka Ledinek; do
31. 10.
Otroški oddelek Mestne knji-
žnice Velenje: Pika Nogavička



ima rdeča lička, razstava likovnih
del otrok Vrtca Velenje; do 31. 10.
Sončna stena Mestne knjižnice
Velenje: Duša, duh, um telo: celo
naše bitje – naš dom, avtorice
Kate Laštro, do 31. 10.
Domoznansko razstavišče Me-
stne knjižnice Velenje: Pregle-
dna razstava izbora publikacij in
plakatov Galerije Velenje 1971–
2021; do 30. 10.
Razstavišče Mladinska soba
Mestne knjižnice Velenje: raz-
stava dijakov Gimnazije Velenje
– likovna smer; do 31. 10.
Medgen borza Rečica ob Savi-
nji: razstava 5. Lenartova pre-
pletanja Deseti brat Kulturnega
društva likovnih ustvarjalcev
Gal; do 5. 11.
Galerija Mozirje: razstava Ume-
tniki za Karitas, likovna dela so
nastala na Sinjem Vrhu nad Ajdo-
vščino na 26. mednarodni likovni
koloniji; do 15. 11.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Kulturnozgodovinska raz-
stava, Od gotike do historicizma
po korakih (prilagojeno za osebe
z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Ce-
lje: Živeti v Celju, Brlog igrač,
Zobozdravstvena zbirka (trenu-
tno zaprta), Fotoatelje in galerija
Pelikan, Spominska soba »Stari
Pisker«
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur:
Vojna za samostojno Slovenijo
– 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-
te na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnolo-
ška zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni stadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela
Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predsta-
vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko
dolino v procesih osamosvajanja
RS
Poslovni center Megatel Vele-
nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz
preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razsta-
va iz zbirke prvih beril zbiratelja
in kulturnika Marjana Marinška
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. urednice: Tatjana Cvirn
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 43, 28. oktober 2021
Celje brez … »fotošopa«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Počitnice so zakon.
Št. 43/ Leto 76 / Celje, 28. oktober 2021


Recepti iz arhiva za današnjo rabo
str. 32
Foto: SHERPA
Modna oblikovalka
Lara Bernot str. 28-29
Z Janjo Sivec o
dediščini in Legendah
Naenkrat ni več čutila
nog str. 34-35
26
INTERVJU
Št. 43, 28. oktober 2021
Slepota in slabovidnost sta tudi del naših življenj
»Naši prsti so naše oči«
»Položaj slepih in slabovidnih v Sloveniji se v zadnjem letu še vedno ni bistveno
spremenil na boljše, a so na naša življenja vplivali ukrepi za zajezitev virusa,«
pravi Sanja Kos, predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje.
V pogovoru opozori tudi na stvari, na katere večina ljudi v zadnjem letu in pol, ko
se soočamo z različnimi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, niti pomislila
ni, vendar so za slepe in slabovidne izjemnega pomena.
»Semafor za slepe in slabovidne ni le znak, ali je zelena luč in ali
lahko gremo čez prehod za pešce, je tudi znak, po katerem se
orientiramo, da je tam prehod za pešce in da je prehod ceste varen.
Če ne piska, torej ne slišimo in ne vemo, kje sta semafor in prehod.«
SIMONA ŠOLINIČ
»V obdobju, ko je za nekaj časa prenehal
delovati javni prevoz, smo slepi in slabovidni
imeli ogromne težave. Avtomobilov ne more-
mo voziti, taksiji so za marsikoga predragi, še
posebej če je kot slep ali slaboviden človek
moral opraviti daljšo pot. Lahko hodimo po
tistih poteh, ki jih poznamo. Če je bilo takrat
treba nekaj opraviti v oddaljenem kraju, do
katerega poti nismo poznali ali tam še nismo
bili, tja seveda nismo mogli. To je bila zelo
velika ovira v mobilnosti med epidemijo. Ve-
liko se je govorilo tudi o medsebojni razdalji.
Lahko, da poznamo pot do kakšne manjše
pošte ali banke, a ko so bile vrste zunaj, je
bilo težje, ker nismo vedeli, ali že lahko vsto-
pimo ali ne.«
Epidemija je omejila stike med ljudmi. Se
je to tudi poznalo?
Ljudje so se osamili. Sploh tisti, ki dobro
ne poznajo sodobne tehnologije, in starejši,
ki je niso vajeni. Težave so bile tudi, ker med
vrhunci epidemije ni bilo obiskov, ljudje so
se v času, ko je veljala »karantena« za vse,
oddaljili. Slepi in slabovidni smo imeli kar
veliko težav še s spremstvi v primeru testiranj
za okužbo z novim koornavirusom. Rečeno je
bilo, da osebo s simptomi na testiranje lahko
spremlja samo preboleli ali cepljeni, vendar
vemo, da na začetku sploh še ni bilo ceplje-
nih. Slep človek se na testirno mesto ni mogel
odpeljati sam, tudi z javnim prevozom ne. Na
NIJZ so nam sicer dejali, da bi lahko to ure-
dili z reševalnim prevozom, a le, če bi osebni
zdravnik presodil, da je slep ali slaboviden do
tega upravičen. Da, res je bilo kar veliko težav
in dodatnih ovir za nas.
Ves čas epidemije govorimo o zaščiti ran-
ljivih skupine. Nihče do zdaj še ni pomislil,
da so zaščitne maske zelo velika ovira tudi
za gluhe, ki berejo z ustnic.
Res je. Tudi za gluhe je težko. In to so
velike stiske. Nihče ni pomislil na to. Ne-
nazadnje, tudi mi ne, dokler se v praksi ni
izkazalo, kakšne dodatne ovire so nastale
zaradi sicer preprostih ukrepov, ki so bili za
odločevalce glede na situacijo popolnoma
primerni. Vedeti je treba, da smo slepi tudi
bolj ogroženi za okužbe. Mi namreč ogro-
mno stvari pretipamo. Za nas so naši prsti
naše oči. Vemo pa, da se virus lahko širi tudi
po površini …
… kako je možno, da smo kot družba
pozabili na tako pomembne stvari?
Ukrepi so bili sprejeti, ker so bili nujni,
a nihče ni pomislil, da bodo za koga resna
ovira. Velikokrat ne moremo zameriti od-
ločevalcem, mi pa smo tisti, ki moramo
obveščati in izpostavljati težave, s kateri-
v
Sanja Kos
ma vključevanju
društvo.
je slepa od rojstva. Je diploman
ka sociologije in interdiscipli
narnega družboslovja. Slepota
je nikoli ni ustavila pri uresni-
čevanju ciljev, tudi zato kot
predsednica Medobčinskega
društva slepih in slabovidnih
Celje želi o tem osvestiti
predvsem mlade. V prostem
času se ukvarja z namiznim
tenisom za slepe, v katerem
dosega neverjetne rezulta-
te. Doma ima krepko več
kot 45 medalj, nagrad in
priznanj za zmage
v tej športni
aktivno-
sti.
mi se srečujemo. NIJZ nam je bil ves ta čas
pripravljen pomagati pri iskanju dodatnih in-
formacij. Tudi ko je nastala težava s konkre-
tnimi primeri, smo se obrnili na NIJZ, kjer so
se trudili posredovati informacije, s katerimi
bi uporabnikom olajšali situacije.
Nekaj časa je bilo šolanje za vse na da-
ljavo. Slepi in slabovidni dobro poznajo
sodobno tehnologijo, kako je bilo takrat?
Je bila šola na daljavo zanje velik stres?
Vse to je zahtevalo tudi več pomoči staršev.
Res je, da slepi in slabovidni uporabljamo so-
dobno tehnologijo, a so se v tistem času poja-
vile težave pri branju določenih učnih gradiv,
kljub temu da so za šolarje dostopna v tako
imenovanih e-učilnicah in na digitalnih plat-
formah. To so gradiva, ki so optično prebrana
in skenirana, toda v obliki ali slikah, ki jih slepa
oseba ne more prebrati. Ali pa so gradiva raz-
vrščena v več poglavij in spet niso v ustrezni
obliki, ki bi jo slepi lahko prebral, ampak so
narejena z modernimi spletnimi orodji. Gre
za ogromen stres za otroke in starše. Poleg
tega potrebujejo slepi otroci za določene pra-
vilne predstave skupaj z ostalim učnim mate-
rialom tudi didaktični material, njim
prilagojen, ki je lahko precej drag
in družine nimajo dostopa do
njega. Seveda so se tudi
naše družine s slepimi
in slabovidnimi člani
soočale z obremenje-
nostjo zaradi usklaje-
vanja dela od doma
in šole na daljavo.
Ne smemo pozabi-
ti še na družine s
slepimi in slabovi-
dnimi starši. Tudi
ti so se soočali s
podobnimi teža-
vami, zlasti glede
dostopnosti gra-
diva za učence.
Nedostopnost
jim je lahko ote-
žila pomoč otro-
kom pri učenju.
Kako takšne stvari, ko se pojavijo v pra-
ksi, sploh rešiti?
V teh primerih poskušamo slepim in slabovi-
dnim pomagati na več načinov. V Zvezi slepih
in slabovidnih Slovenije obstaja program mreže
spremljevalcev, možna je osebna asistenca. Na
voljo smo tudi lokalna društva slepih in sla-
bovidnih, kjer poskušamo veliko pomagati s
predstavitvijo pripomočkov, ki jih lahko slepi
in slabovidni uporabljajo, ter s svetovanjem na
različnih področjih. Pripravljamo delavnice o
osveščanju otrok in učiteljev o tem, kaj sta sle-
pota in slabovidnost ter kaj je pri tem pomemb-
no. Ogromno naredi tudi Center za izobraže-
vanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za
slepe in slabovidne Iris iz Ljubljane, kjer imajo
otroci v procesu šolanja tifl opedagoško pomoč.
V centru storijo zelo veliko na področju nudenja
nasvetov učiteljem, kako naj prilagodijo gradi-
vo slepim in slabovidnim otrokom. Verjamem,
da so v tem obdobju namenili velik poudarek
takšnemu izobraževanju.
Se starši slepih in slabovidnih otrok
znajdejo? Ali pravočasno poiščejo pomoč
v društvu?
Morda bom nekoliko subjektivna pri tem
odgovoru. Sodobna tehnologija hitro napre-
duje, otroci in mladi so samostojnejši, saj
tehnologija omogoča več možnosti. Še
vedno menim, da imamo slepi in
»Za vse, ki smo slepi od rojstva, bi morala biti križišča še
bolje opremljena, ker si jih še težje predstavljamo kot
nekdo, ki jih je kdaj v življenju že videl.«
slabovidni drugačne po-
trebe. Otroci in mladi so
danes bolj integrirani v
družbo, izobražujejo se
v rednih šolah in se po-
sledično manj vključujejo
v dejavnosti ostalih slepih
in slabovidnih. Društvo
tako za marsikaterega sle-
pega ali slabovidnega niti
ne ve, čeprav je z našega
območja, a ne čuti potrebe
po dodatni pomoči oziro-
A ni ta integracija v družbo pomembna z
vidika odpravljanja razlik?
Je. In prav je tako, da se vključujemo v
družbo, ne da smo v internatih ali zavodih.
Ampak slepi smo, to dejstvo ostaja in se ga
ne da spremeniti. In na tej točki je prav, da
se ljudje družimo, izmenjujemo izkušnje in
iščemo rešitve za ovire, s katerimi se sreču-
jemo. Idealen kraj, kjer lahko te stvari skupaj
rešujemo, je društvo. To je moja vizija, da bi
povezala čim več slepih in slabovidnih, tudi
mladih in otrok, ter jih vključila v naše de-
javnosti, da bodo spoznali in vedeli, kje jim
lahko svetujemo, pomagamo in kje se lahko
družijo in izmenjujejo izkušnje.
Vodenje Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Celje ste prevzeli v času, ki
je pokazal na še večjo ranljivost slepih in
slabovidnih …
Da. Društvo lahko zelo veliko pomaga, a
končni uporabnik oziroma posameznik je ti-
sti, ki se odloči, kako bo sodeloval z nami in
kakšne storitve bo uporabljal. Opažamo, da
se je potreba po pomoči v tem času povečala,
predvsem potreba po stikih.
Omenili ste osebno asistenco. Je to podro-
čje pri slepih in slabovidnih zdaj končno
urejeno?
Pravica do osebne asistence je marsiko-
mu olajšala vsakdanje življenje, vendar so
v zakonu in pravilniku pomanjkljivosti, ki
so za marsikoga lahko odločilnega pomena.
Na primer lestvica za ocenjevanje potrebe do
osebne asistence zajema pomoč, ki jo potre-
bujejo zlasti invalidi na vozičku, manj je za-
jetih področij, kjer slepi potrebujemo pomoč.
Pred kratkim se je v javnosti opozarjalo na
nepravičnost prispevka, ki ga morajo slepi
na uro plačati v primeru komunikacijskega
dodatka, saj morajo v tem primeru prav tako
plačati polovico svojega dodatka za pomoč in
postrežbo. V tem primeru to znaša 5 evrov na
uro. Polovico dodatka za pomoč in postrežbo
odštejejo tudi invalidi, ki imajo osebno asi-
stenco 24 ur na dan.
Po ocenah Zveze slepih in slabovidnih
ima v Sloveniji večjo okvaro vida od 30 tisoč
do 40 tisoč ljudi, hudo okvaro do 10 tisoč
ljudi. To ni malo. Na račun česa se povečuje
število slepih in slabovidnih?
Statistično je to težko opredeliti. Res je,
da so uporabniki našega društva različne
starosti in prihajajo iz različnih krajev.
Do okvare vida pride iz različnih razlo-
gov. Danes pogosto vpliva na izgubo
vida sladkorna bolezen. Pogosto se
zgodi, da gre za več zdravstvenih
težav, ki so povezane in posledica
je slepota.
Vaše društvo je zelo vpeto v
lokalno okolje. Opozarja na
različne stvari, ki jih je tre-
ba še izboljšati. Občine se
rade pohvalijo, da so »po
meri invalidov«. So res?
Na tem področju
poskušamo biti res
glasni, saj tako opo-
zorimo na vse tisto,
kar manjka na na-
šem območju in kar
predstavlja ovire za
populacijo slepih in
slabovidnih. Pri
Št. 43, 28. oktober 2021
INTERVJU
27
spremembah na bolje se premikamo počasi.
Lahko potrdim, da se je veliko stvari spre-
menilo na bolje v občini Žalec, ki je na tem
področju zelo dejavna. Želeli pa bi, da bi na-
šim potrebam še bolj prisluhnile tudi druge
občine, med drugim tudi Celje. Mesto je sicer
dobro za slepe, a določene pomanjkljivosti
ostajajo.
Predstavljajva si, da sva na sprehodu v
mestu. Na kakšne ovire naletite?
Na težavo z zvočnimi semaforji. Ti so
postavljeni na ožji cesti in ne povsod tam,
kjer so dvopasovnice, ki so bolj nevarne.
Ponekod so zvočni semaforji preveč tihi.
To pomeni, da ne slišimo dobro zvoka, če
je več prometa. Nekateri slepi in slabovidni
opozarjajo, da so ponekod zvočni semaforji
samo na eni strani križišč. Težava je tudi, če
semafor piska samo ob zeleni luči, ne pa tudi
ob rdeči. Kajti semafor za slepe in slabovi-
dne ni le znak, ali je zelena luč in ali lahko
gremo čez prehod za pešce, je tudi znak, po
katerem se orientiramo, da je tam prehod
za pešce in da je prehod ceste varen. Če ne
»Če sem na neki poti, ki jo poznam, in me primete za roko, dvakrat
obrnete in vodite tri metre stran, ne bom več vedela, kje sem.
Lahko se izgubim!«
piska, torej ne slišimo in ne vemo, kje sta
semafor in prehod.
Zaradi dela pri zvezi slepih in slabovi-
dnih ste veliko v Ljubljani. Kako je tam v
primerjavi s kraji na našem območju?
Ljubljana je lahko zgled ostalim mestom, to
lahko rečem, še posebej glede zvočnih sema-
forjev in načinov njihovih zvokov. Še vedno
pa so povsod stvari, ki bi se jih dalo izboljšati.
Ali se videči sploh zavedamo, v kakšnem
položaju ste slepi in slabovidni?
Situacija je boljša kot pred leti. Še vedno
besedo »invalid« ljudje v mislih najprej po-
vežejo z invalidskim vozičkom, torej da člo-
vek ne more hoditi. Posledično pomislijo na
klančino, ki je ovira za osebo na invalidskem
vozičku. Še vedno je predvsem to v miselno-
sti ljudi, kadar govorimo o invalidih. Ampak
ne, invalidi smo tudi slepi, slabovidni, gluhi,
gluhoslepi …
Vi ste slepi od rojstva?
Da. Zato so mi določene predstave o tem,
kar je v okolju, in o tem, kakšna je infrastruk-
tura, še toliko težje. Torej za vse, ki smo sle-
pi od rojstva, bi morala biti križišča še bolje
opremljena, ker si jih še težje predstavljamo
kot nekdo, ki jih je kdaj v življenju že videl.
Ko se človek sooči z nenadno oslepitvijo,
kaj je zanj najtežje?
Zelo malo je takšnih primerov, da bi bila
oslepitev nenadna. Bolj gre za postopno iz-
gubo vida. A v obeh primerih je lahko šok
zelo velik. Ljudje pridejo po pomoč v društvo
marsikdaj, ko do neke mere svojo slepoto že
sprejmejo. Največja stiska, s katero se soočijo,
»Ljudje marsikdaj ne vedo,
kako bi pristopili do nas, da
bi bilo najboljše. Bojijo se
napak, ampak nič ni narobe,
če kdo pride do slepega, se ga
dotakne za ramo in ga vpraša,
ali želi pomoč in kako lahko
pomaga.«
je odvisnost od drugih. Prej so lahko sedli
v vozilo in se odpeljali, zdaj tega ne morejo
več. Poznam primer gospe, ki se je težko spri-
jaznila s tem, da ne vidi več svojega otroka
in njegovega razvoja ali napredovanja. Bela
palica slepim olajša mobilnost, hkrati je treba
ljudi osveščati, da ko me vidijo z belo pali-
co, vedo, da sem slepa in da težko zaznavam
ovire. Ravno belo palico je slepim najtežje
sprejeti, kajti če je ne sprejmejo, je ta strah
pred okoljem še večji, enako je večja težava
tudi z mobilnostjo.
Je ljudi strah srečati slepega človeka? Ste
kdaj dobili takšen občutek v življenju?
Ne bi rekla, da je to strah, bolj morda, da so
ljudje v zadregi. Vedno pravim, da se ljudje
bojimo tega, česar ne poznamo, in pri slepoti
je enako. Ljudje marsikdaj ne vedo, kako bi
pristopili k nam, da bi bilo najboljše. Bojijo se
napak, ampak nič ni narobe, če kdo pride do
slepega, se ga dotakne za ramo in ga vpraša,
ali želi pomoč in kako lahko pomaga. Če na
primer slepemu kdo reče dober dan in če ga
slep človek po glasu ne pozna, ne ve, kdo ga
je pozdravil. Ne ve točno, ali je bil pozdrav
namenjen njemu. Nič ni narobe, če kdo sle-
pemu ponudi pomoč. S tem naredi veliko.
Ko sva se srečali, sem se dotaknila vaše
nadlahtnice, ne ramena. Priznam, da sem
razmišljala, ali sem storila prav. Bi se mo-
rali otroci o ravnanju in odnosu do slepih
in slabovidnih več učiti tudi v šolah?
Da. Pri odraslih težje spremenimo stereo-
tipe, osveščati otroke pa je največ, kar lahko
naredimo. Že v šolah. Tudi v društvu smo na
tem področju zelo dejavni, v zadnjem letu
nas je pri tem nekoliko ustavila epidemija.
Društvo je namreč v celjskih vrtcih imelo
delavnice za otroke. Šlo je za osveščanje o
slepoti in slabovidnosti in bilo je super. Tudi
če so si otroci zapomnili samo polovico, je
to veliko.
Kakšne napake ljudje počnemo najpogo-
steje ob srečanju s slepim?
Teh napak ne jemljem tako zelo osebno.
Zmoti me, če koga opozorim, da počne nekaj
narobe, ampak trmasto ne želi delati drugače
oziroma napake odpraviti. Zgodi se kdaj, da
me kdo prime za roke, me nekam potisne in
reče: »Gospa, vam bom pomagala, kar pridite
sem.« Pri tem me potiska v neko smer, če-
prav v tistem času niti ne utegnem povedati,
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje (MDSS Celje) je eno od devetih med-
občinskih društev slepih in slabovidnih po Sloveniji, ki združuje približno petsto oseb
z različnimi okvarami vida iz vseh občin naše regije. Društvo svojim članom ponuja
številne programe s področja podpore in pomoči ter izobraževanja. Je ključen člen tudi
pri urejanju osebne asistence ter prevozov slepih in slabovidnih.
kam moram. Veste, če sem na neki poti, ki
jo poznam, in me primete za roko, dvakrat
obrnete in vodite tri metre stran, ne bom več
vedela, kje sem. Lahko se izgubim! Morda
se smešno sliši, ampak to je resnično. Vem,
da ljudje želijo dobro, in prav je tako, ampak
včasih vse … ne izpade dobro. Osebno sicer
teh stvari nikakor ne jemljem za slabo. A opa-
žam, da so ljudje zelo nepozorni …
… v prometu?
Da. V mestu, na ulicah, na pločnikih. Med
gibanjem uporabljajo slušalke, telefone, da
sploh ne govorim o skirojih. Včasih je kata-
strofa, kako se nekateri obnašajo v prometu.
Tudi kolesarjev je v zadnjem času več. Ljudje
znajo biti tudi nesramni. Ravno te dni sem
hodila po pločniku in sva med hojo trčila z
mimoidočim gospodom. V rokah sem imela
belo palico. Gospod je dejal: »Človek še na
pločniku nima miru.« Ne vem, morda bele
palice ni opazil ali pa mu ni nič pomenila.
Težko je v takšnih situacijah oceniti človeka
in se odzvati, včasih moraš enostavno dolo-
čene stvari sprejeti in biti tiho. Po drugi strani
pa spet – povedati na glas, da nekaj ni prav.
Vam je bilo zaradi slepote kdaj v življenju
težko?
Ne. Ker sem slepa od rojstva in sem to spre-
jela. Morda se je kdaj v kakšnih specifi čnih
trenutkih zgodilo, da mi je bilo hudo, ker sem
vedela, da se kakšen dogodek morda ne bi
zgodil, če bi videla. Nikoli pa me takšni tre-
nutki niso spravili v duševno stisko.
Pred leti sva se že pogovarjali o slepoti
in slabovidnosti. Ali se spominjate, kaj je
bil vaš odgovor na vprašanje, kaj je vaša
najbolj skrita želja?
Uh, zdaj ste me dobili. Ali je bila želja po-
vezana z avtomobili?
Drži. Da bi vozili avto.
Res je. Rada bi ga vozila. Veliko sem o tem
razmišljala. Ampak zdaj vem, da bi me bilo
strah, četudi bi imela to možnost. Na cesti
vedno odloča človeški dejavnik ne glede na
tehnologijo …
15. oktober je mednarodni dan bele palice, ki je simbol neodvisnega življenja slepih
in slabovidnih.
… bova počakali, verjetno bo takšna teh-
nologija na voljo že čez nekaj let.
Morda. Stvari se hitro razvijajo. Če bi kdaj
bila ta priložnost, bo to velik plus za slepe in
slabovidne, ki bodo premagali strah pred tem.
Je še kakšna želja, ki izstopa?
Morda ta, da bi živela na območju, kjer bi
se lahko sama gibala. Da bi lahko kjerkoli se-
dla na avtobus in se brezskrbno odpeljala k
prijateljici na kavico. Ali da bi bila brez skrbi
o tem, kako v kratkem času premagati daljšo
razdaljo.
Če iz vsega povedanega potegnete glavno
sporočilo ljudem, kaj bi to bilo?
Vsem tistim, ki smo »na isti ladji«, želim, da
čim bolj sprejmejo svet, v katerem živijo. Ker
bo tako lažje. Da pravočasno poiščejo pomoč
v svojem okolju, v društvih. Vedno bodo našli
nekaj zase. Ljudje pravimo, da je samota naj-
težja, toda z znanjem, izkušnjami, s pogovori
in predvsem skupaj lahko slepi in slabovidni
lažje premagujemo ovire. Vsem ostalim, ki vi-
dijo, sporočam, naj jih ne bo strah srečati se
s slepim človekom. Društva smo dejavna na
področju osveščanja, pripravljamo tudi izku-
stvene delavnice, kjer ljudje s posebnimi očali
preverijo, kako je biti slep. Naj jih ne bo strah
to poskusiti, ker je zaradi takšnih izkušenj,
ki osveščajo, posledično lažje tudi nam. Mor-
da bosta simulacija slepote ali preizkus hoje
z belo palico stresna. Vedite, vi boste lahko
očala odstranili in spet videli. Mi še vedno ne.
Bo pa ta izkušnja pripomogla k temu, da bodo
ljudje slepoto lažje razumeli. Imam še sporo-
čilo za starše otrok. Včasih gredo mimo slepih
in otrok, ko vidi slepega, vpraša svojo starše:
»Zakaj ima palico? Zakaj ne vidi?« Nekateri
starši si vzamejo čas, se ustavijo in otroku ra-
zložijo. Nekateri rečejo samo: »Gremo naprej.«
Ne počnite tega, večina slepih ne bo jezna, če
bodo komu obrazložili situacijo. Tudi za otroke
je lažje, da vedo, da se o tem učijo. Kajti veliko
slepih je v rednih šolah in tam se bodo srečali
z njimi. Takrat bo lažje enim in drugim.
Foto: Andraž Purg – GrupA
28
PORTRET
Št. 43, 28. oktober 2021
Modna oblikovalka Lara Bernot o svoji poklicni poti, o ženski moči in hvaležnosti življenju
Njen slog oblačenja je odraz
močnega karakterja
»Moja oblačila
so namenjena
samostojnim
ženskam, ki
se ne bojijo
biti drugačne,
ženskam, ki vedo,
da je prava lepota
znotraj njih.«
»Če poslušaš sebe, že od nekdaj slediš svoji domi-
šljiji, potem lahko pri tridesetih letih rečeš, da živiš
tako, kot si nekoč sanjaril. Rada hodim v službo in
vsak dan, ko stopim v ta prostor, sem hvaležna, da
imam vse to. Vem, da ni nič več samoumevno,« so
navdihujoče besede 30-letne modne oblikovalke Lare
Bernot iz Kamnika. Pravi tudi, da s svojimi oblačili
želi vnesti pozitivne vibracije med ženske, da bi se
cenile ter se podpirale na poklicnih poteh.
BARBARA GRADIČ OSET
Vstop v atelje modne obli-
kovalke Lare Bernot je za
ljudi, ki ljubimo lepo opre-
mljene prostore, kot vstop
v veliko umetniško galerijo.
Prostor, kjer se združijo ume-
tnine (oblačila) s prostorom
in z dopolnjenimi dodatki,
je tisto več, ko se oči in duša
spočijejo. Velik podstrešni
prostor v starem delu Kamni-
ka je dobro leto dni delovna
pisarna mlade Lare Bernot,
ki sledi svojim občutkom,
posluša sebe in stvari, kot sta
posel in družina, se obračajo
v njeno smer.
»Ko sem rodila prvega
otroka, se je marsikaj spre-
menilo. Prizemljilo me je,
postala sem odgovorna ose-
ba, nisem več skrbela samo
zase, temveč še za nekoga.
Posel in vse ostalo sem vzela
precej bolj resno. Naenkrat
se je moja osredotočenost z
zabave preusmerila na druži-
no in posel,« je opisala svoje
začetke modne oblikovalke
pred sedmimi leti.
Lara Bernot je študirala
na Fakulteti za dizajn, a če-
tudi je naredila fakulteto, je
po študiju ugotovila, da zna
veliko premalo, da bi odprla
kakršenkoli posel. »Čisto na
začetku je res težko. Nikogar
nisem poznala, nisem imela
finančnega zaledja. Začela
sem iz nič. Po študiju sem
pristala na resničnih tleh in
ugotovila, da nič ne znam.
Le kako naj začnem? Pri štu-
diju nismo govorili o besedi
marketing. Pojma nisem ime-
la, kako se naj prodajam in
oglašujem. Res delam dobre
stvari, ampak zakaj jih nihče
ne opazi? Da, sama bom mo-
rala stopiti v akcijo.«
Samoizobraževanje
po študiju
V času študija je dobila
premalo znanj o osnovah
šivanja. Vedela je, da če želi
biti oblikovalka, bo morala
šivanje osvojiti sama. »Vse,
kar znam, nekaj šteje. In če
znam šivati, tudi kasneje laž-
je delam. Že ko sem skicirala,
je bilo dobro, da sem imela
v glavi, kako bom kasneje to
lahko zašila. Srkala sem vsa
mogoča znanja in profesori-
ce so hodile k meni na dom
ter mi pomagale pri učenju.
Ljudje so pripravljeni deliti
znanje, če le kdo izrazi željo
po še več.«
»Zadnje čase se počutim tako, da nosim
pisana oblačila, mogoče bo že jutri dan za
elegantno črno. Tudi ko grem na morje, s
sabo nesem veliko oblačil in moj partner
se vedno ne strinja s tem. A enostavno ne
vem, kako se bom kakšen dan počutila, ker
kombiniram počutje z obleko.«
Veliko ji je pomagalo, da
je redno obiskovala Zagreb.
Na začetku kariere je imela
obsežen intervju za hrvaško
modno revijo. Kmalu so jo
opazili tudi slovenski novi-
narji in počasi je dobila po-
zornost medijskega sveta in
– še pomembneje – modnih
navdušenk. »Najdlje in naj-
več dosežeta dobra pohvala
in dobra izkušnja uporab-
nika. Veliko strank dobim s
pomočjo družbenih omrežij,
a še več je tistih, ki pridejo k
meni zaradi dobre izkušnje
prijateljice. Meni je to naj-
ljubše. Ko ljudje pocukajo ne-
koga za rokav in ga vprašajo,
kje je dobil neko oblačilo.«
Lara govori hitro, navdihu-
joče, polna elana ne prisega
na povprečnost, dolgočasje
in konzervativnost. »Sem
zagovornica ženske moči, da
ženske pokažemo svoj polet
in moč, da smo spodobne in
moramo pokazati svoj jaz ter
svoje sposobnosti. Ne sme
nas biti sram tega, kar smo.
Vsak ima v sebi iskrico, ki jo
ima samo on. Oblačilo je res
samo pika na i, a najlepše,
kar opazim pri svojem delu,
je, da moj izdelek nekoga
opogumi, ga naredi samo-
zavestnejšega. Veseli me, ko
moje stranke žarijo v mojem
delu.«
Ženska moč
Njena mišljenje o enako-
pravnosti spolov je kljub
življenju v 21. stoletju še
vedno za koga zastrašujoča.
»Ljudje se ustrašijo te moči,
vneme, mojega razmišljanja
o enakopravnosti spolov v
hiši in izven nje. Sama lah-
ko opravljam tipična moška
dela, a kljub vsemu je včasih
za nekoga zelo čudno, če moj
mož pospravi hišo in če grem
sama na pijačo. To me malce
razjezi. V sebi čutim poslan-
stvo, da dam ženskam zagon,
da si upajo več. Vesela sem,
da sem mati treh otrok, a ni-
sem samo mati. Oblikovanje
je moj četrti otrok in mi daje
elan in potrditev, da lahko
poskrbim za svoje otroke.
Št. 43, 28. oktober 2021
PORTRET
29
Da jim dam pravi zgled, da
bodo znali sami zaslužiti svoj
kruh.«
»Korona« in
porodniška
Larin tretji otrok je star 15
mesecev in hvaležno lahko
doda, da je bila njena tretja
porodniška tudi zaradi koro-
nazaprtja najbolj normalna.
V teh letih je v svojem podje-
tju že zgradila manjšo ekipo,
ki ji pomaga pri delu. Poleg
šivilje je v ekipi še njen brat,
ki skrbi za računovodstvo.
»Želela sem eno normalno
porodniško, da bi lahko čim
več časa preživela z dojenči-
co in otrokoma. In se je zgo-
dila. To leto je bilo najlepše.
Ob sebi sem imela vse, kar
imam najraje. Zaradi celotne-
ga zaprtja so se umirile tudi
stranke in je bilo manj dela.
A na srečo dovolj, da ni bilo
treba kogarkoli odpuščati ali
zapirati butika.«
Njene stranke so večinoma
zrele ženske, največ jih je sta-
rih od 45 do 55 let. Takšne, ki
so že izoblikovale svoj slog in
svojo zgodbo. »Z nekaterimi
se že tako dobro poznam, da
jim skoraj ni treba razlagati,
kaj si želijo. Nekatere pridejo
vsak mesec po nov kos obla-
čila, druge nekajkrat na leto.
Med nami se je stkal poseben
prijateljski odnos, to so lju-
dje, ki mi zaupajo. Rada sem
odprta. Stranke začutim. To
imam v sebi, takoj ko stran-
ka stopi v ta prostor, začutim,
kako ji svetovati. To mi je
všeč. Deset žensk ima lahko
enako obleko, a vsaka jo bo
nosila po svoje.«
Nekaj je v njej in na
njenih oblačil
Nekaj je na oblačilih, kar
pade v oči. Podobno kot od-
»Luštno je, da
si vedno znova
postavljam izzive.
Vedno si naredim
tako, da mi ni
dolgčas.«
rašča Lara, odraščajo tudi
njena oblačila. »Vedno sem
težila k temu, da so bila
moja oblačila udobna, upo-
rabna in nosljiva. Imam tri
otroke in vedno se oblečem
tako, da se v oblačilih dobro
počutim. Rečem si, če deluje
na meni in ob treh otrocih,
potem je res udobno. Mislim,
da tudi slovesna oblačila ne
smejo biti tesna, ker zagoto-
vo takrat nisem sproščena in
nasmejana.«
Lara se zaveda minljivosti
življenja in zato zanjo bese-
dna zveza »ne čakaj na jutri«
ne velja.
»Ženskam želim dati obču-
tek, da živimo za danes in da
je vsak dan poseben. Zato se
tudi vsak dan oblečem tako,
kot se počutim. Vsak dan je
dan za posebno oblačilo. Če
se zjutraj lepo oblečem in
uredim, potem se dan bolje
začne. Koliko žensk v oma-
ri hrani oblačila za posebne
priložnosti, ki potem poča-
kajo tam za vedno? Oblačila
so zame tiste malenkosti, ki
so zelo pomembne. Ker na
koncu malenkosti niso tako
majhne, saj nam oblikujejo
celotno življenje.«
Zadnja leta Larinih del ni
bilo mogoče videti na mo-
dnih pistah. »Enkrat je modni
dogodek odpadel, nato sem
rodila in sem vabilo presta-
vila na drugič. Z leti sem se
naučila modrosti in se znam
ustaviti. Vem, da to kar mi je
namenjeno, bo že prišlo. Vča-
sih sem vzela vsa naročila in
vsa povabila, a me je potem
požrlo. Otroci so me naučili,
da znam počakati. Zaradi njih
se bom učinkovita in manj
kot imam časa, bolj pravilno
ga znam razporediti.«
Sledila je svojim
sanjam
Pravijo, da če vemo, kaj si
želimo, potem to dobimo. A
najtežje je iskreno slediti svo-
jim sanjam. Lara je vedela,
da bo enkrat modna obliko-
valka. »Vedela sem, da sem
vizualno bitje. Rada sem
risala skicirke in ustvarjala.
Velika zahvala gre mojima
staršema, ker mi nikoli nista
rekla, da je biti modna obli-
kovalka zelo težko. Vedno sta
me podpirala. Družba mi je
kasneje govorila, da bo tež-
ko, da v tem poslu ni denarja.
Jaz naivnica nisem vedela,
kaj odgovoriti. Od 15. do 21.
leta sem delala v strežbi in
zraven študirala, da bi enkrat
postala oblikovalka. Zdaj mi
prijatelji rečejo: »Bravo, Lara,
ker si pred 15 leti točno vede-
la, kaj želiš imeti in zdaj to
imaš.« Da si zvest sebi. To se
vedno obrestuje. Sledila sem
svojim sanjam.«
Zdaj hvaležno hodi v
službo. Še posebej v nove
prostore. Svoj posel je za-
čela v prostoru, velikem 20
kvadratnih metrov, in se ka-
sneje še dvakrat preselila. V
novem prostoru je približno
leto. Ker je velik, je mogoče
slediti celotnemu razvoju iz-
delka. Od osnutka, zasnove
in izdelave. »Moje stranke
cenijo ročno delo in ni jim
treba razlagati, da je moja
cena drugačna kot v nizkoce-
novnih trgovinah. Vsi vemo,
na kakšen način deluje hi-
tra modna industrija. Sama
delam počasno modo in ne
sledimi modnim zapove-
dim. Sem zagovornica tega,
da lahko obleko nosim več
let. Še vedno imam oblačila
izpred desetih let. Na koncu
sem ugotovila, da ne potre-
bujem sto kosov, da je treba
le nekaj dobrih in s tem na-
redim več za družbo.«
Lara Bernot ne samo govo-
ri, temveč tako tudi živi. Nosi
unikaten slovenski nakit, slo-
venske torbe, ročne čevlje.
Pravi, da je to njen prispevek
k slovenski obrti. Seveda tudi
njeni trije otroci nosijo njene
izdelke.
Foto: Andraž Purg – GrupA
30
PORTRET
Št. 43, 28. oktober 2021
Osredotoča se na osebno
dojemanje in doživljanje
dediščine. »Tako lahko kot
družba postanemo odgovorni za
dediščino. Ni prav, da skrb zanjo
prepuščamo le ustanovam in
strokovnjakom.«
Z Janjo Sivec o interpretaciji dediščine in o sprehodih z Legendami
Zgodbe odkriva na vsakem koraku
Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na
to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se ob-
metavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv.
Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese
etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna raz-
lične naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo
ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s so-
mišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo
le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah
dreves in celo na dnu globeli.
TINA STRMČNIK
»Glede na to, da je Šmarje majhen
kraj, ima izjemno veliko zanimivih
zgodb, ki so uporabne za predstavi-
tev dediščine,« je pojasnila sogovor-
nica, predsednica Društva za razvoj
interpretacije dediščine, turizma in
umetnosti Legende. Z ostalimi člani
društva že nekaj let snuje posebna
vodenja, kjer obiskovalcem najra-
zličnejše točke naravne ali kulturne
dediščine med drugim predstavijo
s pomočjo ljudskih povedk. Kaj so
»Povedke v smislu
predstavite naravne
ali kulturne dediščin
so nekaj novega v
našem prostoru.
Čeprav pripovedništvo
človeštvo spremlja že
vrsto let.«
povedke? Medtem ko v pravljicah
prostor in čas nista opredeljena ter
bi se lahko dogajale kjerkoli in ka-
darkoli, so povedke ena od zvrsti
ljudskega slovstva, ki je vezana na
točno določen čas, na natančno do-
ločen prostor ali na točno določeno
osebo. Povedke iz šmarskega konca
se na primer navezujejo na razboj-
nika Guzeja, na graščaka z Jelšin-
grada, na obdobje turških vpadov
ali na čas kuge …
V Šmarju po besedah sogovor-
nice še posebej veliko povedk go-
vori o vodi in izginotjih. Govorijo
o tem, kako se je odprla zemlja in
je nekdo izginil. Tudi jelše, ki so
del krajevnega imena, rastejo na
vodnatih, močvirnatih tleh. Pre-
den so v kraju v 60., 70. in 80. letih
izvedli ukrepe melioracije, je bilo
območje zelo močvirnato, ljudje
so si dogajanje v naravi razlagali
na svoj način. »Ko o značilnostih
kraja govorimo danes, lahko izha-
jamo iz znanstvenih dognanj. Ker
smo ljudje vajeni pripovedništva,
branja knjig, zgradbe zgodb, so
povedke čudovit način interpre-
tacije. Zelo močno namreč prite-
gnejo poslušalca,« je poudarila
sogovornica. Namesto da bi bili
v ospredju letnice, umetnostni
slogi in različni drugi podatki, se
povedke osredotočajo na ljudi, na
njihove odnose, čustva.
In kaj, če je vse res?
Tisti, ki se odpravijo na sprehod
z Legendami, ne bodo slišali le
zgodb iz zakladnice ljudskega slo-
vstva, ampak tudi kakšno resnično
zgodbo. Snov za eno od njih so člani
društva našli v prispevku v časopisu
Kmetijske in rokodelske novice, ki
ga je nekoč urejal Janez Bleiweis.
Časopis je poročal, da so roparji oro-
»Čar ljudskega slovstva je v
tem, da vsak pripovedovalec
zgodbo premesi po svoje, ji
doda kaj svojega. Podobno kot
velja za čenče, govorice.«
»Ko govorim o dediščini, ljudi
spodbujam k razmišljanju, kako
se je svet spremenil, kaj je iz tega
nastalo, kakšne posledice ima to
zanje, tukaj in zdaj. Da se lahko
na primer izražajo v slovenskem
jeziku, obiskujejo šole, pijejo
vodo iz pipe in podobno. Tako
ostane dediščina pomembna
za nas.«
pali pisarno davkarjev, ki so imeli
svoje prostore na dvorcu Jelšingrad.
Na gradu sta takrat živela le sluga
in služkinja. Janja Sivec, ki se vživi
v vlogo služkinje, zgodbo pove v
šentviškem narečju, saj prihaja iz
omenjenega kraja. »Ko pripovedu-
jem to zgodbo, sledim dejstvom.
Z menjavo zornega kota pa ji dam
svoj pečat.«
Če boste zgodovino Šmarja pri
Jelšah odkrivali v družbi Legend,
boste med drugim več izvedeli o
ostalinah rimske ceste in bogate
rimske vile, a tudi o grofi ci, ki naj
bi tam stražila zaklad. »Ko so ljudje
odkrili kaj neznanega, so se spleta-
le različne interpretacije, kaj bi to
lahko bilo. Dolgo se je govorilo o
dragocenostih. Vsak pripovedova-
lec je zgodbo premesil po svoje, ji
dodal nekaj svojega, zgodba je nato
potovala iz roda v rod.«
Med ljudmi so včasih domišljijo
burile tudi jame, globeli. Medtem ko
je danes povsem jasno, da je Gruska
jama pri Kozjem najverjetneje na-
stala z udorom jamskega
stropa, so si ljudje ta
naravni pojav vča-
sih razlagali čisto
po svoje. »Kot
da imamo
kozjansko
Sodomo in
Gomoro,«
je dejala
sogovor-
nica.
Od gradov do coprnic
Člani društva Legende zgodbe čr-
pajo iz najrazličnejših virov. Po be-
sedah Janje Sivec jim
je v veliko pomoč, da
obiskovalce vodijo
po območju, ki ga
je raziskoval zgo-
dovinar Janko
Orožen. Slednji
je v eni svojih
knjig opisal
gradove na
našem obmo-
čju. Njegovo
delo je bogat
vir zanimi-
vih zgodb, ki
so se spletale
v bližini dvor-
cev in gradov.
Na Kozjanskem
je močno priso-
tna tudi kultura
coprnic, ki za-
nimajo redno
profeso-
rico za folkloristiko in primerjalno
mitologijo na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani Mirjam Men-
cej, Janjino nekdanjo pro-
fesorico. Ljudsko
slovstvo na
Slovenskem
raziskujejo
še številni
drugi razi-
skovalci.
Interpre-
tacija po-
meni, da
naravno in
kulturno de-
diščino ljudem
predstavimo na
dostopen, zanimiv
in pomenljiv način,
pravi Janja Sivec.
Pri tem je treba po nje-
nem prepričanju povleči
vzporednice s tem, kakšno
povezavo ima neka stvar iz
preteklosti z današnjim člo-
vekom.
Št. 43, 28. oktober 2021
PORTRET
31
Če razumemo
preteklost, lažje
razumemo, kako se
danes obnašamo
kot družba, poudarja
sogovornica. Med
drugim je vključena
v mednarodno
organizacijo za
interpretacijo
dediščine Interpret
Europe, kjer kot
trenerka izvaja
izobraževanja za
vodnike, pisce in
gostitelje. »Gre
za vseživljenjsko
učenje, za
nadgradnjo
določenih znanj,« je
pojasnila.
Pripovedovanja zgodb v prostoru ali sprehodov z Legendami se lah-
ko udeležijo tako odrasli kot otroci. Včasih se takšnega raziskovanja
udeležijo šolske skupine, spet drugič posamezniki, pari ali družine.
Določeni sprehodi, kjer je osnova pripovedništvo, so brezplačni. Člani-
ca društva Tea Peperko je zanje na primer pridobila podporo Slovenske
turistične organizacije, medtem ko je sprehod z naslovom Jelšingradu
z ljubeznijo na primer podprla občina.
Zanimivo je, da povedke sicer ve-
likokrat ponudijo le kakšno iztočni-
co, ne pa tudi konca zgodbe. Janja
kot pripovedovalka ne želi posegati
v pripoved, hkrati se zaveda, da sta
kakšen »okrasek« in dramaturški lok
potrebna že zaradi navade, kako smo
ljudje pripravljeni sprejemati pripove-
di. Koliko se sme odvzemati in koliko
dodajati, je odvisno predvsem od etič-
nega kodeksa pripovedovalca. Tisti,
ki povedke in resnične zgodbe upo-
rablja, mora ves čas razmišljati o tem,
kaj bi v resnici lahko bilo, slediti mora
okostju zgodbe. Toliko težje je, kadar
»Povedke nam ponudijo iztočnico, a hkrati ne cele
zgodbe. Včasih se končajo tako, kot bi odrezal
Marsikdaj ljudi zanima, kakšen je konec. Velikokrat
ga ni, saj to ni pravljica ali roman.«
pozna le drobec brez predzgodbe, ta-
krat zaigra na čustva, na odnose med
glavnimi junaki in podobno.
Vsak je lahko zgodba
O tem, da so zgodbe še posebej
pomembne, se v zadnjem času
govori marsikje – na področju
oglaševanja, prodaje, turizma. Že
vsak manjši ponudnik, na primer
pridelovalec domače hrane, naj bi
izpostavil svoje posebnosti. Kako na
to gleda etnologinja, ki se z zgodba-
mi ukvarja vsak dan? Zdi se ji, da
je beseda zgodbarjenje v zadnjem
času zelo priljubljena in pogosta.
Čeprav ljudem v resnici nihče ne
pove, kako priti do zgodbe. Zato
velikokrat ponavljajo tiste, ki so že
znane. »Na Celjskem so velikokrat
obujene legende Celjskih grofov,
Friderik in Veronika sta že kar malo
»prežvečena«. Večinoma se opiramo
le na znane zgodbe. Martin Krpan
na primer izvira že iz kakšnih pe-
tih občin,« se nasmeji. A dodaja, da
lahko vsak postane zgodba. Za to
so potrebne posebne tehnike. Tudi
delavnice interpretacije dediščine
temu namenjajo veliko poudarka.
V iskanju pristnega
Kot samozaposlena v kulturi se je
doslej lotila najrazličnejših dejavno-
sti. Med drugim je sodelovala pri
projektu, katerega cilj je bil gospo-
darjem petdesetih slovenskih kmetij
pomagati poiskati edinstvenost nji-
hove zgodbe. Poslali so jo k osmim
čebelarjem in kar groza jo je bilo,
ali bo pri vseh znotraj iste panoge
odkrila kaj novega. Presenečena je
bila, da je pri vsakem pridelovalcu
medenih izdelkov našla nekaj po-
sebnega. »Drugo vprašanje je, ali je
vsaka takšna posebnost pristna ali je
res lastna samo enemu. Danes smo
pod vplivom Evropske unije, nekoč
smo bili pod vplivom Beograda ali
Dunaja. Določena kulinarika je bila
značilna za vso Avstro-Ogrsko. Lec-
tova srca ali kakšen soroden izdelek
najdemo v številnih državah. Nekaj
čisto pristnega je težko najti.«
Dodala je, da še Bohinjci omenja-
jo, da nimajo povsem pristnega sira,
saj so se njegove pridelave učili pri
švicarskih učiteljih. Je pa njihov sir
edinstven, saj je njegova kakovost
odvisna od tega, kakšno hrano in ka-
kšno vodo uživajo tamkajšnje živali.
Sogovornica ob tem vidi, da so ljudje
velikokrat težko zvesti sami sebi, zdi
se jim, da njihove zgodbe niso dovolj.
Dediščina ni le stvar
muzejev
Opaža, da so precejšnji mojstri is-
kanja zgodb oglaševalci. Pridelovalci
čokolade že dolgo ne prodajajo svo-
jih tablic, ampak občutke, ki naj bi
jih zbujale. Poskušajo nas prepričati,
da se bomo ob uživanju njihovega
koščka čokolade počutili tako, kot bi
bili v Švicarskih Alpah. Tudi pivovarji
ne prodajajo steklenic piva, ampak
druženje, občutek pripadnosti, za-
bavo … Kot opozarja, je propagiranje
zgodb dvorezen meč, saj se s tem kar
naenkrat ukvarjamo vsi, zaradi tega
pa je vprašljiva kakovost zgodb. »Pri
oglaševanju se čuti iskrenost. Če pro-
dajaš tradicijo, a ti v resnici zanjo ni
mar, to ljudje opazijo. Če z zgodbami
interpretiramo dediščino, ni prostora
za izmišljevanje, za pripovedovanje
pravljic,« je poudarila.
Ko med točkami naravne ali kultur-
ne dediščine vodi obiskovalce, jih ne
Društvo Legende je veliko predavanj in
delavnic organiziralo v sodelovanju z
Muzejem baroka. Tako se je na primer
razvila ideja za kulturni dan za tretje
triletje osnovne šole z naslovom Smrdiš
kot kuga. Kulturni dan prepleta znanja
iz biologije, sociologije, umetnostne
zgodovine in zgodovine.
Kalvarija je v zadnjem
času postala predvsem
priljubljena točka za
sprehod, še vedno pa je
del identitete Šmarja pri
Jelšah, poudarja sogo-
vornica. Daleč do tega,
da bi bila pomembna le
za verne ljudi.
želi bombardirati z letnicami, infor-
macijami in s strokovnimi podatki.
Po njenih izkušnjah se to ne obnese
najbolje. Ljudje preobilja informacij
ne morejo sprejeti. Zato se osredotoča
na osebno dojemanje in doživljanje
dediščine. To je po njenem prepriča-
nju tudi edina prava pot, da bomo kot
družba postali odgovorni za dedišči-
no. »Ni prav, da skrb zanjo prepušča-
mo le ustanovam in strokovnjakom.
Zaradi tega se nam dogaja, da v raz-
lične muzejske hiše vodijo večinoma
šolarje, medtem ko družba do njih ne
čuti ničesar.«
Foto: SHERPA
»Z besedo zgodbarjenje imam nekaj težav, saj me
blazno spominja na gobarjenje. To je v zadnjem
času zelo priljubljena in pogosta beseda. Čeprav
ljudem v resnici nihče ne pove, kako priti do
zgodbe.«
32
ZGODOVINA IN KULINARIKA
Št. 43, 28. oktober 2021
Knjiga ima 18
posodobljenih receptov
in zgodovinski pogled
v preteklost Hotela
Triglav.

Predstavitev zgodovinsko-kuharske knjige
Recepti iz arhiva za današnjo rabo
Da je lahko gradivo iz zgodovinskega arhiva uporab-
no in zelo zanimivo tudi v teh časih, je dokaz knjiga z
naslovom receptiizarhiva: stoletni kuharski zapiski za
sodobno rabo. Pred dnevi so jo ustvarjalci predstavili v
Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, ki je ustvar-
jalno sodelovala pri posodabljanju sto let starih receptov
iz kuhinje nekdanjega Hotela Triglav v Sevnici. Nastala
je knjiga, ki je več kot zgodovinska ali kuharska. Nena-
vadna kombinacija obojega je lahko zanimiva tako za
kuharske začetnike kot za prave mojstre, ki lahko najde-
jo nove ustvarjalne navdihe v receptih naših prednikov.
TATJANA CVIRN
V Zgodovinskem arhivu Ce-
lje hranijo v Zbirki rokopisov
tudi zvezek, ki se imenuje
Kuhinjska knjiga za Hotel Tri-
glav. Gre za zbirko zapiskov
za kuhinjo nekdanjega Hotela
Triglav v Sevnici. V njej je 200
receptov različnih jedi. V arhi-
vu domnevajo, da gre za prepis
receptov iz leta 1925, za dopol-
nitev starejše kuharske knjige
in sprotno dodajanje receptov.
»Nekdo, najbrž Feliks Jamnik
– ime je napisano nečitljivo – je
začel takrat prepisovati recep-
te, ki jih je verjetno napisala
Nežka Arh. Ona je bila upra-
viteljica hotela v 20. letih prej-
šnjega stoletja,« pravi direktor
arhiva in urednik knjige dr. Bo-
rut Batagelj. Drugačne pisave
in dodajanje vsebin kažejo, da
je zvezek imel dolgotrajno vlo-
go in da se je njegova vsebina
širila.
A pot do vseh dejstev v
zvezi z omenjeno kuhinjsko
hotelsko knjigo receptov ni
bila povsem enostavna. Na
uvodni strani zvezka je žig
Rajhenburga, današnje Bre-
stanice, na osnovi česar so
zgodovinarji sklepali, da je
tam deloval omenjeni hotel.
Raziskovanje je šele pripelja-
lo do ugotovitve, da je Hotel
Triglav deloval v Sevnici.
Kako je zvezek prišel
v celjski arhiv?
Batagelj pojasnjuje, da je
arhiv zvezek pred leti odku-
pil od antikvariata Antika v
Celju. Ta je rokopis dobil od
učiteljice, ki je bila skrbnica
družine znanega geologa Ja-
neza Rihteršiča, ki se je z dru-
žino priselil v Celje. Knjižico
je družina dobila od tete Než-
ke Arh in Rihteršičeva žena je
recepte s pridom uporabljala
v svoji kuhinji. »Zanimivo je,
da so profesionalne kuharske
zapiske uporabljali v zaseb-
ne namene v stanovanju na
celjskem Otoku,« omenja
zanimivost urednik knjige
posodobljenih kuharskih
receptov, ki je ob razglasitvi
Slovenije za evropsko gastro-
nomsko regijo 2021 dobil
navdih za njeno izdajo. Tudi
Zvezek, velik 14x22 cm, vsebuje 175 oštevilčenih in 44 neoštevilčenih kuharskih receptov ter zapise o zdravilnih
rastlinah in domačih zdravilih.
sicer je kuhanje v zadnjih le-
tih preplavilo medije, vedno
bolj priljubljeni so kuharski
šovi, sodelujoči v njih posta-
jajo novodobni zvezdniki.
Zato so po njegovem mnenju
recepti iz arhiva lahko odlič-
no izhodišče, da postanejo
vir novih gurmanskih zgodb.
Brez dobrih
partnerjev ne gre
Za izvedbo zamisli o izdaji
knjige na osnovi starih zapi-
skov Hotela Triglav je našel
partnerje v Mestnem muze-
ju Krško in Srednji šoli za
gostinstvo in turizem Celje.
»Vsak je opravil svoj del nalo-
ge,« je zadovoljen Batagelj, ki
ob tem ugotavlja, da so se ob
tem porodile že nove zamisli
za raziskovanje.
Dr. Helena Rožman, vod-
ja Mestnega muzeja Krško,
je priporočila sodelovanje s
publicistom Oskarjem Zora-
nom Zeličem, ki je napisal
besedilo o Hotelu Triglav od
nastanka do njegovega konca
leta 1945.
Za del z recepti je poskrbe-
la gostinska šola, saj je rav-
natelj Iztok Leskovar prepo-
znal odlično idejo. Mentorji
za pouk kuhanja – Cecilija
Božnik, Boštjan Bezgovšek
in Luka Knez Lazar – so raz-
vozlali številne probleme ter
izbor 18 receptov prevedli v
obliko za sodobno rabo. Z di-
jaki so postopke priprave jedi
tudi preizkusili. Stari recepti
bi namreč v sedanjih časih za
marsikoga predstavljali nere-
šljiv izziv v domači kuhinji, v
marsikaterem delu bi bili celo
nerazumljivi.
Aleš Brod iz gostinske
šole, ki je bil nekakšen ve-
zni člen med sodelujočimi,
je pojasnil, da so pri vsakem
receptu zapisali v komentar,
kaj so spremenili in zakaj.
Ponekod zaradi sestavin, ki
danes veljajo za manj zdrave
ali jih sploh ne uporabljamo
več, ponekod zaradi pravil
sodobnega načina priprave
hrane.
Nabor jedi je raznolik, od
juh in glavnih jedi do sladic.
Dodano vrednost receptom
dajejo komentarji, ki so po-
membni za razumevanje
posebnosti, in tudi razlik pri
pripravi jedi nekoč in danes.
Za tiste, ki bi se želeli spopa-
dati z recepti v izvirni obliki,
so poskrbeli za digitalizacijo
in recepti so dostopni s po-
močjo spletne povezave ob
zaključku knjige.
Prodajna uspešnica?
Da je bila predstavitev jedi
iz knjige čim bolj nazorna,
so poskrbeli dijaki gostinske
šole z mentorji, ki so pripra-
vili pokušino v tako imenova-
ni »finger food« izvedbi. Tudi
sicer šola po svoje promovira
recepte iz knjige, saj so dija-
ki po njih skuhali malice in
tako se dediščina prenaša po
različnih kanalih do ljudi.
Možnosti, ki jih nudi arhiv,
je po Batageljevem mnenju
še ogromno. »Hranimo 8,5
kilometra gradiva, ki skriva
številne zanimivosti. A za
sodobno rabo potrebujemo
določene procese, na primer
že to, da nekdo zna prebrati
srednjeveške listine, do tega,
da zna v praksi pripraviti jedi,
kot je bilo v tem primeru.«
Zdi se, da bo knjiga prava
prodajna uspešnica, saj je
prepričala že mnoge, da so
jo naročili v spletni trgovini
arhiva, tako da ne bo težko
prodati 400 izvodov, kolikor
znaša naklada.
Foto: SHERPA
Ekipa, ki je zaslužna za izid knjige receptiizarhiva: stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo. Z leve: Iztok Leskovar,
Aleš Brod, Borut Batagelj, Alenka Rožman in Oskar Zoran Zelič.
Št. 43, 28. oktober 2021
PRIVLAČNOST IGRE
33
Luka v seriji Sekirca v med i
enega od dvojčkov Hribar. N
gova družina čez noč zadene
liko denarja v igri na srečo,
v njihova življenja prinese vr
zapletov. (Foto: Ksaver Šink
Akademski igralec Luka Bokšan iz Štor v humoristični seriji Sekirca v med
Od nesojenega biologa do igralca
Luko Bokšana na malih televizijskih zaslonih trenutno spremljamo v
nadaljevanki Sekirca v med. Vlogo je dobil po dveh krogih avdicije, na
katero so ga povabili ustvarjalci serije. Mlad akademski igralec, ki prihaja
iz Štor in zadnja leta živi v Ljubljani, je sicer nesojeni biolog. Kot pravi,
ga je kot najstnika zanimalo veliko različnih področij, med njimi tudi
biologija. A tik pred diplomo si je premislil. Opravil je sprejemni izpit
na akademiji in se podal v igralske vode. Lansko sezono, kolikor
je je zaradi vseh ukrepov za preprečevanje virusa bilo, je bil član
celjskega gledališča, medtem ko je letos del te priljubljene hu-
moristične serije.
ŠPELA OŽIR
»Urnik snemanja je bil naporen,
serijo smo snemali pet dni na teden
od šestih zjutraj do šestih zvečer.
Včasih smo morali biti na setu cel
dan in posneti dvajset sekvenc ter
takšen ritem zdržati nekaj dni zapo-
red. S soigralci smo se kljub temu na
snemanjih precej zabavali, veliko je
bilo smeha in smešnih pripetljajev.
Ker smo skupaj preživeli res veliko
časa, smo z nekaterimi spletli prava
prijateljstva,« je povedal Luka Bo-
kšan in dodal, da posebne treme,
kljub temu da gre za njegovo prvo
večjo televizijsko vlogo, ni imel.
»Verjetno zaradi zavedanja, da stvar
ne gre v živo. Če v prvo ne uspe,
lahko prizor ponoviš še enkrat in še
enkrat. Na začetku sem potreboval
nekaj časa, da sem se navadil na nov
načina dela, in še malo več, da sem
se zares sprostil pred kamero.«
jam bolj poredko. Sem
pa v zadnjih dveh letih
malo več časa preživel tu
zaradi vaj in predstav v
celjskem gledališču.
Po gimnaziji ste se
vpisali na študij biolo-
gije. Kako in zakaj vas
je zaneslo ravno tja?
Na biologijo sem se vpi-
sal, ker na koncu gimnazije
nisem zares vedel, kaj bi v
življenju počel, zanima-
lo me je veliko stvari,
med drugim tudi slo-
venščina, književnost,
likovna umetnost, zgo-
dovina, psihologija, ge-
ografija ter seveda nara-
va in predvsem živali,
nad katerimi sem se
navduševal že od
vedno znova vleklo nazaj v gledališče,
sem se naposled le odločil, da bom šel
poskusit srečo na sprejemne izpite na
AGRFT. Čeprav sem bil vsakič dobro
pripravljen, sem jih opravil šele tretjič.
Predvsem so velik psihološki in zrelo-
stni preizkus, veliko je odvisno od sre-
če in naključja. Kljub stresu, ki je
seveda prisoten, sem na njih
vedno užival in bi jih opra-
vljal še enkrat, če bi bilo
treba.
Trenutno ste na dru-
gi stopnji študija ma-
gistrskega programa
dramske igre. Je študij
zasnovan tako, kot ste
pričakovali?
Pričakovanja se le red-
ko uresničijo. Po eni strani
sem bil pomirjen, ker štu-
dij le ni bil tako naporen,
kot se je govorilo, po drugi
strani sem si želel večje iz-
zive, več novega znanja in
intenzivnejšega ukvarja-
nja mentorjev s študenti.
Študij me je »opremil« z
dovolj širine in samostoj-
Mladi akademski igralec Luka
Bokšan, ki ga lahko letošnjo
jesen spremljamo v humori
stični nadaljevanki Sekirca v
med, prihaja iz Štor, medtem
ko zadnja leta živi v Ljubljani.
(Foto: Ana Gregorič)
»Čutil sem potrebo po kreativnem izražanju
in ker me je vedno znova vleklo nazaj v
gledališče, sem se naposled le odločil,
da bom šel poskusit srečo na
sprejemne izpite na AGRFT.«
smo načrtovali, ugasnile so tudi ne-
katere predstave, ki sem jih igral
v drugih gledališčih, na primer V
imenu matere in Gospa z morja v
SNG Drama Ljubljana. Mislim, da
me je občinstvo v Celju lepo spreje-
lo, res je bilo veliko znanih obrazov
v občinstvu in nekateri, ki me spre-
mljajo že od začetkov, so me lahko
po dolgem času spet videli na odru,
kar mi je veliko pomenilo.
Trenutno ste »na svobodi«. Kot
sva že omenila, sodelujete v tele-
vizijski seriji. Lahko sploh primer-
jate gledališko in televizijsko igro?
Katera vam je ljubša?
Zame je igra ena sama, ne glede
na to, ali igram na odru v gledali-
šču ali pred kamero. Seveda jo je
treba prilagoditi tehničnim lastno-
stim posameznega medija, vendar
bistvo ostaja isto – čim bolj se vži-
veti v dano situacijo in ponotranjiti
svoj lik. Težko bi rekel, da mi je eno
ljubše kot drugo. Prednost kamere
je, da lahko ujame zelo subtilne iz-
raze in intimne trenutke v igri, ki
gledalcu v gledališču niso vedno
opazni, ter seveda njena možnost
»Čeprav je bil študij biologije
zelo zanimiv in sem dobil
veliko uporabnega znanja,
sem sčasoma ugotovil, da me
znanstveni poklic ne bo zares
osrečeval.«
Otroštvo ste preživeli v Štorah.
Ste se že takrat spogledovali z gle-
dališčem?
Da, že kot otrok sem rad nastopal
in se vključeval v dramske krožke
v vrtcu in osnovni šoli. Na Gimna-
ziji Celje – Center sem sodeloval v
dramski skupini pod mentorstvom
profesorice Bergit Vrečko, kasneje
še v okviru gledališča Hiše kulture
Celje, kjer smo ustvarjali predstave
z Luko Marcenom, ki je bil nato tudi
moj sošolec na akademiji, danes je
eden vidnejših režiserjev mlajše ge-
neracije. Na to obdobje me vežejo
lepi spomini, takrat sem spoznal lju-
di, ki so pomembno vplivali name,
in prijatelje, s katerimi se družim
še danes. Večina jih je sicer odšla
malega. Po
spletu naključij
sem pristal na bio-
logiji, kjer sem končal
tri letnike, do diplome mi
je manjkal le še en izpit.
Kako vas je nato pot zanesla
na igralsko akademijo? Je bila
odločitev za preusmeritev
težka? Kolikor mi je znano,
tudi sprejemni izpiti niso
mačji kašelj. Kako se vam je
uspelo spopasti z njimi?
Čeprav je bil študij biologi-
je zelo zanimiv in sem dobil
veliko uporabnega znanja,
sem sčasoma ugotovil, da me
znanstveni poklic ne bo zares
osrečeval. Čutil sem potrebo po
iz Celja, zato v mesto danes priha- kreativnem izražanju in ker me je
nosti,
da se
lahko
zdaj
znajdem
v različnih
ustvarjalnih
procesih in se
pri delu zane-
sem sam nase.
Leto dni ste bili
zaposleni v doma-
čem Gledališču Celje.
Verjetno ste za prilo-
žnost zelo hvaležni. Kot
član gledališkega ansam-
bla ste zagotovo dobili veli-
ko izkušenj. Kako gledate na
to leto?
Od januarja 2020 do sep-
tembra letos sem bil član an-
sambla celjskega gledališča,
kar je bila dobra priložnost
za spoznavanje novih sode-
lavcev in ohranjanje igralske
kondicije po akademiji. Žal se
je ravno v tem času zgodila epidemija,
tako da na koncu nismo igrali toliko, kot
ponavljanja in kasnejšega montira-
nja različnih kadrov. Na odru dru-
gega poskusa ni, tam stojiš pred
občinstvom v živo in moraš vlogo
odigrati v enem samem zamahu
brez prekinitev. Ravno ta živost in
neponovljivost gledališke predsta-
ve imata poseben čar.
Kakšne načrte imate za letošnjo
sezono? Kje vas bomo lahko še
spremljali?
V letošnji sezoni bo moj glavni
projekt magistrska predstava, ki jo
načrtujem še z nekaterimi drugimi
igralskimi kolegi svoje generacije.
Poleg tega bom konec leta nastopil
v lutkovni predstavi Hrestač v Mini
teatru v Ljubljani, spomladi še v
gibalnem performansu Sanje Ne-
šković Peršin v produkciji Plesnega
teatra Ljubljana in Anton Podbevšek
teatra Novo mesto. Na program TV
Slovenija letos prihaja igrano-doku-
mentarni film o Juretu Zdovcu, v
katerem igram mladega košarkarja,
ki se leta 1991, v času slovenske osa-
mosvojitvene vojne, vrača domov z
evropskega prvenstva v Rimu.
34
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Št. 43, 28. oktober 2021
Do svoje sobe, ki
je povsem na vrhu,
pride s pomočjo
ploščadi, medtem ko
so stopnice, ki vodijo
v osrednji bivanjski
del hiše, prestrme za
tovrsten pripomo-
ček. V teh dneh zato
nestrpno pričakuje
zunanje dvigalo, s
pomočjo katerega bo
lahko sama po več
kot pol leta zapustila
hišo.
Vsak evro je več
kot dobrodošel
tudi zaradi
nujno potrebnih
infrastrukturnih
prilagoditev
Štarklove hiše,
ki je zgrajena v
več nadstropjih
z veliko ozkimi
stopnicami.

Bolezen jo je v manj kot dnevu priklenila na invalidski voziček
»Potipala sem noge in
jih nisem več čutila«
Osemnajstletni Jerneji iz Galicije lahko
pomagate tudi vi. Škofijska karitas Celje je
v ta namen odprla transakcijski račun, ki bo
odprt do konca leta (namen: pomoč Jerneji,
sklic: 29358, TRR: SI56 0400 1004 6530 307).
Prav tako lahko pošljete SMS s ključnima
besedama SOLIDAREN in SOLIDAREN5
na številko 1919. V prvem primeru boste
prispevali en evro in v drugem pet evrov.
Kako hitro se lahko človeku življenje obrne na glavo,
je lani decembra spoznala Jerneja Štarkel iz Galicije. Le
štirinajst dni po tem, ko je dopolnila osemnajst let, je po
telesu začutila neznosne bolečine, ki so se stopnjevale
do te mere, da ni mogla niti več sama hoditi. V pribli-
žno dnevu je postala hroma od trebuha navzdol. Po več
mesecih bivanja v ljubljanski bolnišnici in po mesecu
v Soči se ji je stanje toliko izboljšalo, da se je lahko na
invalidskem vozičku vrnila domov. Zdravniki pravijo,
da ni veliko upanja, da bo še hodila, a njena družina se
ne želi kar tako predati. Stroške fizioterapije mora kriti
sama, kje so še vsi drugi izdatki, povezani z zdravlje-
njem in s prilagoditvijo družinske hiše. Jerneja je zato
hvaležna za vsako pomoč, s katero bo njeno življenje
vsaj za odtenek bolj podobno tistemu, ki ga je bila vaje-
na pred izbruhom te zahrbtne redke nevrološke bolezni,
ki jo medicina imenuje tranzverzni mielitis.
ŠPELA OŽIR
Jerneja je bila še lani no-
vembra tipična najstnica,
katere največja skrb je bilo
poleg obveznosti, ki jih je
imela kot dijakinja zdra-
vstvene šole, to, kako bo
preživljala prosti čas s prija-
teljicami. Veliko je tekla, ho-
dila v hribe, rada je plesala in
pela. Le nekaj dni po osem-
najstem rojstnem dnevu so
se pojavile težave. Najprej je
začutila boleče oko, nato gla-
vo, pojavili so se mravljinci v
roki, nastopile so še bolečine
v nogi, trebuhu in hrbtu …
Bližnji so najprej težave pri-
pisovali preobremenjenosti v
šoli, a ko so se te stopnjevale
do te mere, da so bile bole-
čine neznosne, so spoznali,
da mora biti nekaj veliko bolj
resnega. »Mama me je zve-
čer odpeljala do dežurnega
zdravnika v Žalcu, kjer so mi
naročili, da moram najprej
opraviti testiranje na ›koro-
no‹ in naj se vrnem zjutraj.
Zaradi hudih bolečin, kljub
temu da sem po nasvetu
zdravnika vzela močna proti-
bolečinska zdravila, vso noč
nisem zatisnila očesa. Ker je
bilo tako hudo, nisem mogla
čakati do jutra, temveč sva se
z mamo v žalski zdravstve-
ni dom vrnili že ob 5. uri,
od tam so naju napotili na
celjsko urgenco,« se te noči
drugega decembra lani spo-
minja osemnajstletnica, ki je
bila zaradi vnetja hrbtenjače
in možganov takrat že tako
šibka, da skoraj ni mogla več
hoditi sama. Z mamo sta z
veliko truda le uspeli neka-
ko priti do urgence, kjer je
zdravstveno osebje Jernejo
odpeljalo v nevrološko am-
bulanto, od koder je ni bilo
tri ure. Toliko časa je njena
mama brez kakršnihkoli
pravih informacij, kako je s
hčerko, sedela pred vrati in
čakala. Ko so se vrata le od-
prla in sta se videli, so bile
prve Jernejine besede: »Kaj,
če ne bom nikoli več mogla
hoditi?«
Najprej več
različnih diagnoz
Jerneja je v manj kot dne-
vu zaradi vnetja hrbtenjače
Svet se ni obrnil na glavo le
Jerneji, temveč tudi njeni
mami, a kot pravita, sta skupaj
močnejši. Predvsem sta se
naučili gledati na življenje
drugače. Osrečujejo ju že
malenkosti, na katere nekoč
nista niti pomislili.
in možganov postala hroma.
Najprej je bila hospitalizirana
v celjski bolnišnici, od koder
so jo na željo staršev presta-
vili na nevrološki oddelek lju-
bljanskega kliničnega centra.
»Prejemala sem tako močna
zdravila, da sem imela dvoj-
ni vid, a ni mi preostalo dru-
gega. Le na ta način je bilo
nekaj upanja, da bi zaustavili
vnetje, da se ni razširilo do di-
hal, zaradi česar bi me morali
priključiti na respirator,« pri-
poveduje osemnajstletnica,
ki je imela to srečo v nesreči,
da se je širjenje vnetja čude-
»Prvi znak, da je
z mano res nekaj
hudo narobe, je bil,
ko sem potipala
noge in jih nisem
čutila.«
žno ustavilo. Sledili so dolgi
meseci zdravljenja v bolni-
šnici. Ker gre za zelo redko
bolezen, so ji zdravniki v tem
času postavili več različnih
diagnoz, ki so jih nato ovrgli.
Zadnja je neopredeljeni av-
toimuni tranzverzni mielitis,
ki ga povzroča vnetje obeh
strani hrbtenjače. Natančen
vzrok ni znan, a je lahko po-
vezan z virusno, bakterijsko
okužbo ali z motnjo imun-
skega sistema. V Jernejinem
primeru bi lahko bilo vzrok
cepljenje v otroštvu ali pov-
sem kaj drugega, ker vzrok
še vedno ni znan.
Fizioterapija ji ne
pripada
Ko se ji je zdravstveno
stanje toliko stabiliziralo, je
napočil čas za fizioterapije.
»Zaradi več mesecev ležanja
sem bila tako šibka, da nisem
mogla niti sedeti brez opore.
Št. 43, 28. oktober 2021
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
35
Jerneja je bila še lani novembra tipična najstnica, katere največja skrb je bilo poleg obveznosti, ki ji je imela kot
dijakinja zdravstvene šole, to, kako bo preživljala prosti čas s svojimi prijateljicami.
Družbo
ji dela
tudi njen
mačkon.
Do zdaj se mi je uspelo toliko
okrepiti, da lahko samostojno
sedim, a če se nagnem, pa-
dem. Ker so v Soči presodili,
da je moje stanje tako hudo,
da je zelo malo možnosti, da
bi shodila, mi fizioterapije ne
»Najprej sem rekla, da se bom zaprla v
sobo, iz katere me ne bo nikoli več ven,
a sem počasi spoznala, da se tudi s tem
lahko živi.«
Najprej sorodniki in sosedje,
nato še krajevna skupnost,
društva in sokrajani na čelu
z direktorico podjetja Petre
Ane Mari Petre Aubreht, ki
je na parkirišču tamkajšnje
osnovne šole organizirala do-
brodelni koncert. Vsak evro
je namreč več kot dobrodošel
tudi zaradi nujno potrebnih
infrastrukturnih prilagoditev
Štarklove hiše, ki je zgrajena
v več nadstropjih z veliko oz-
kimi stopnicami. Jerneja do
svoje sobe, ki je povsem na
vrhu, pride s pomočjo plo-
ščadi, medtem ko so stopnice,
ki vodijo v osrednji bivanjski
del hiše, prestrme za tovrsten
pripomoček. V teh dneh zato
nestrpno pričakuje zunanje
dvigalo, s pomočjo katerega
bo lahko sama po več kot pol
leta zapustila hišo. Prav tako
so že vložili vlogo za gradbeno
dovoljenje za prizidek k hiši,
kjer bo prostor in pohištvo
zasnovano prijaznejše Jerneji,
zato bo lahko, kadarkoli si bo
zaželela, odšla na svež zrak.
»Imam zelo hude nevropatske
»Prejemam biološka zdravila, ki
pomagajo, da se vnetje zdravi. Do zdaj
je šlo iz možganov in prsnega dela,
medtem ko je v ledvenem delu še vedno
prisotno.«
bolečine pod prsmi, v roku in
hrbtu. Tudi če jemljem zelo
močna protibolečniska zdra-
vila, ne pomaga. Vsaj nekoli-
ko bolje se počutim zunaj na
prostem, zato se dvigala že
zelo veselim.«
Foto: SHERPA
krije več obvezno zdravstve-
no zavarovanje.« Štarklovi ne
želijo vreči puške v koruzo,
zato so jih Jerneji organizi-
rali na lastne stroške. Zanje
morajo mesečno nameniti
približno petsto evrov, kje
so še ostale terapije in aku-
punkutre, za katere upa, da
ji bodo pomagale ublažiti ne-
znosne bolečine, ki jim niso
kos protibolečinska zdravila,
ki jih predpišejo zdravniki.
Na pomoč sta ji priskočila
Krajevna organizacija Rde-
čega križa Galicija in Anin
zavod, s pomočjo katerega
je prišla do asistentk. Z nji-
ma je Jernejino življenje po-
stalo vsaj za odtenek lažje
in vedrejše. Poleg tega, da
ji pomagata pri vsakodnev-
nostih opravilih, se smejijo,
klepetajo, brskajo po telefonu
in se odpravijo na sprehod.
Dobrodošla pomoč sta ji pri
nadaljevanju šolanja, ki ga
Jerneja opravlja od doma, za
kar je celjski zdravstveni šoli
zelo hvaležna. »Vložiti mo-
ram kar nekaj truda, ker sem
zaradi bolezni začela veliko
pozabljati, a na srečo vnetje
ni vplivalo na moje mentalno
zdravje.«
Z dvigalom bo lažje
Ko se je v domačem kraju
razvedelo, kaj se dogaja, so
takoj priskočili na pomoč.
V njeno življenje sta vsaj
nekaj vedrine prinesli osebni
spremljevalki. Poleg tega, da ji
pomagata pri vsakodnevnostih
opravilih, se smejijo, klepetajo,
brskajo po telefonu in se
odpravijo na sprehod.

36
PROIZVODNO-TURISTIČNI CENTER
Št. 43, 28. oktober 2021
Zaradi sile narave so
Ježovnikovi imeli veliko
neprespanih noči. A kot pravijo,
Člani družine so dobre prakse videli
v tujini in jih, prilagojene svoji
ponudbi, prenesli pod Olimsko goro.
2,5-milijonska naložba prinaša nova delovna mesta
Podjetniška ideja, močnejša
od sile zalednih voda
Družina Ježovnik iz Olimja je namenu predala
proizvodno-turistični center (PTC). Obiskovalci si
lahko odslej na enem mestu ogledajo, kako nastajajo
izdelki, značilni za domačijo Jelenov greben. Posku-
sijo lahko marsikatero dobroto in izdelke kupijo za
domov. Sodoben center je nastal zaradi želje, da bi
razbremenili domačijo, znano po jelenih, ki jo letno
obišče približno 140 tisoč obiskovalcev. Vse ni šlo
povsem gladko. Ko je bila stavba že pod streho, so
jo obilne padavine na enem delu poškodovale. Od-
pravljanje posledic je terjalo veliko truda in denarja.
TINA STRMČNIK
Obiskovalci si lahko v novem
centru ogledajo proizvodnjo
destilatov, peko piškotov, pri-
pravo čajev in konzerviranih
izdelkov, kot so marmelade in
džemi. Ježovnikovi so v center
umestili sušilnico jelenovih
salam, saj so prav te eden od
izdelkov, po katerem so zelo
znani. Še ena dejavnost, ki so
jo v ponudbo dodali v zadnjem
času, je izdelava sadnih sokov.
Gre za povsem naravne doma-
če sokove brez dodatkov. Na
ogled so še lesni, laserski in ke-
ramični studio ter kotiček, kjer
vse izdelke lično zapakirajo.
Gostje lahko vse prehrambe-
ne izdelke poskusijo v degusta-
cijski sobi, v trgovinici lahko
izberejo še kakšen izdelek za
domov. V novem PTC je delo
dobilo 12 ljudi. Glede na zani-
manje obiskovalcev bo ekipo
kmalu treba še razširiti. Tako
je dejal Borut Ježovnik, ki je
z ženo Asunto znano gostišče
Jelenov greben ustanovil leta
1990. Pri vodenju vedno bolj
razvejane turistične dejavnosti
jima pomagajo tudi hčere Ka-
rolina, Lara in Rebeka.
Utrinek iz keramičnega studia
Ježovnikovi so idejo, da bi
domačinom in turistom omo-
gočili ogled proizvodnje in da
bi vse izdelke z Jelenovega
grebena predstavili na enem
mestu, dobili med ogledom
dobrih praks na tujem. »V
italijanskem mestu Livignio
smo že pred desetletjem vi-
deli mlekarno, urejeno na
takšen način. Pred leti smo
si ogledali čokoladnico Zot-
ter v Avstriji, v bližini sta tudi
kisarna in proizvodnja žga-
njekuhe Gölles. Ker je naša
ponudba zelo pestra, smo se
z družino odločili, da bomo
nekaj podobnega poskusili
tudi pri nas.«
Ko udari sila vode
Naložba je vredna 2,5 mi-
lijona evrov. Od tega so Je-
žovnikovi približno 400
tisoč evrov morali na-
meniti za popravilo
novogradnje. Ko
je bila ta pripra-
vljena, da bi va-
njo postavili vso
potrebno opre-
mo, je narava
pokazala svoje
zobe in jo poško-
dovala. »Zaradi
obsežnih padavin,
ki so napolnile Olimsko goro,
ter zaradi težav s hidravliko
se je stavba, ki smo jo želeli
namenu predati že leta 2019,
dvignila v zrak. Narava nam
je dobesedno »zlomila« no-
vogradnjo. Potrebni so bili
številni zapleteni posegi, da
smo jo spet postavili na trdne
temelje,« je pojasnil sogovor-
nik.
Slovenski podjetniški sklad
je za naložbo prispeval 650
tisoč evrov. Ježovnik je hva-
ležen, da je ta ustanova za
leto podaljšala rok za črpa-
nje sredstev. »Najprej smo se
želeli prepričali, da bo center
ob novih nalivih miroval. Lani
septembra je naše kraje spet
zajelo deževno obdobje. Ta-
krat smo skrbno spremljali,
kaj se dogaja s stavbo. Šele
nato smo vložili prošnjo za
črpanje denarja in dokončali
vse potrebno.«
Gradili bodo butičen
hotel
Družina, ki občutno vpli-
va na turistični razvoj Pod-
četrtka, z odprtjem PTC še
Od leve: vodja proizvodno-
-turističnega centra Sonja
Kranjčec, lastnika Jelenove-
ga grebena Borut in Asunta
Ježovnik, hči Karolina s par-
tnerjem Žanom in hči Rebeka
s partnerjem Sandijem. Naj-
mlajša sestra Lara se odprtja
ni udeležila, saj je na študijski
ni rekla zadnje besede. V
drugi polovici prihodnjega
leta načrtuje gradnjo novega
butičnega hotela s štirimi ali
petimi zvezdicami. Slednji
bo nastanitev omogočal 72
gostom. Naložba je ocenjena
na šest do sedem milijonov
evrov. »Skrbno spremljamo
razmere doma in po svetu,
saj so časi zelo negotovi. A
če bo vse po sreči, bomo ob
koncu leta 2023 govorili o
novem odprtju,« je pojasnil
Ježovnik.
Foto: Amadeja Knez
Od časov, ko so Ježovnikovi prostore za degustacijo šampinjonov na raz-
lične načine ali narezkov uredili v garaži in kleti, se je veliko spremenilo.
Pestra paleta izdelkov, ki sooblikujejo ponudbo Jelenovega grebena.
Kjer nastajajo destilati
Št. 43, 28. oktober 2021
DOLINA V ENOTNI PONUDBI
37
Tokratna posebnost BusTure po Spodnji Savinjski dolini je bil rdeč
starodobni ameriški panoramski avtobus. Žalčani so si ga za prve tri
predstavitvene ture izposodili od primorskih prijateljev iz Marezig.


Tura ne bi bila namenjena zgolj turistom, temveč tudi domačinom, kot so
na primer učenci, ki se učijo o lokalni geografiji, oskrbovanci v domovih
za starejše in druge skupine Spodnjesavinjčanov. Če bi se za povezovanje
odločile vse občine, bi lahko tovrstni izleti zaživeli leta 2023.

Tudi vožnja s panoramskim avtobusom je svojstveno doživetje.
Turizem ne pozna občinskih meja
Po Spodnji Savinjski dolini
z ameriškim avtobusom
Kljub temu da vreme v soboto zaradi dežja in gostih
sivih oblakov ni bilo najbolj prijetno, to udeležence
ni niti najmanj motilo pri raziskovanju Spodnje Sa-
vinjske doline s pomočjo panoramskega ameriškega
avtobusa. Šlo je za eno od treh predstavitvenih Bu-
sTur, s katerimi želi Zavod za kulturo šport in turizem
Žalec dolino povezati v enovito turistično destinacijo.
Vsaka od šestih občin doline ima namreč znamenite
turistične točke, ki jih želi še bolj približati domačim
in tujim turistom. »Zanje so zanimive naravne da-
nosti, zgodovina in kulinarika in ne občinske meje,
zato smo prepričani, da lahko le s skupnimi močni
in tesnim sodelovanjem naredimo našo dolino še bolj
prepoznavno,« je bil jasen direktor žalskega zavoda
mag. Boštjan Štrajhar.
ŠPELA OŽIR
Zavod je s tem namenom
oblikoval tri izlete po dolini,
ki združujejo znamenitosti
in gostinske ponudnike iz
različnih občin. Tokratna
posebnost je bil zagotovo
rdeč starodobni ameriški
panoramski avtobus. Žalča-
ni so si ga za prve tri pred-
»Česa nima
Spodnja
Savinjska dolina
v primerjavi z
Bledom, Bohinjem
in Kranjsko
Goro? Nima zgolj
stereotipa, da je
lepa in da se gre
vanjo na izlet,« je
povedal direktor
Boštjan Štrajhar.
stavitvene ture izposodili
od primorskih prijateljev iz
Marezig. Ko bo ideja žalske-
ga zavoda zares zaživela, si
želijo, da bi po savinjskem
podeželju namesto rdečega
požrešnega lepotca, ki mi-
mogrede pokuri 30 litrov
goriva na sto kilometrov,
vozil kakšen varčnejši oko-
lju prijaznejši sodobni pri-
jatelj. »Ideja se je rodila iz
nuje povezovanja savinjskih
turističnih lokacij v enovito
destinacijo. Skupaj lahko
obiskovalcu ponudimo, da
je v Spodnji Savinjski dolini
več kot zgolj en dan in da
postane turist. To lahko le s
skupnimi močmi, ker vsaka
občina ima svoje prednosti
in zanimive točke. Turista
namreč ne zanimajo meje,«
je povedal direktor Boštjan
Štrajhar, ki je v soboto s
preostalimi udeleženci iz-
leta obiskal zgolj nekatere
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije, kjer se je začel sobotni izlet
po Spodnji Savinjski dolini, je vrata
odprl leta 2009. Nahaja se v prostorih
nekdanje sušilnice.
Vse poti vodijo
k fontani piva v
Žalec, kjer se je ob
degustaciji piva
in dobrot kmetije
Podpečan končala
sobotna tura.
točke, saj si v enem dnevu
preprosto ni mogoče v miru
pogledati vseh znamenitosti
v vseh šestih občinah.
Od hmeljarjev do
malteških vitezov
Sobotna študijska tura se
je na primer začela v Eko-
muzeju hmeljarstva in pi-
vovarstva Slovenije v Žalcu,
zibelki slovenskega hmeljar-
stva, in se od tam nadaljeva-
la proti polzelskemu gradu
Komenda, še enemu biseru
in pričevalcu življenja nekoč
v tem del doline. Tako kot
preostali dve, ki mimogrede
vključujeta še žovneški grad,
preboldske potice, ribnik
Preserje in kosilo pri Grofu
ali Hiši Lisjak, se je končala
na ploščadi pri fontani piva
v središču Žalca. »Za začetek
smo se odločili pripraviti tri
študijske ture, v sklopu kate-
rih smo obiskali vse te točke.
Potem bomo videli odziv lju-
di in trga,« je še dodal direk-
tor, ki je vesel, da so odzivi
lokalnih skupnosti dobri.
BusTuro je namreč podprlo
VsZ aoot rokena jb olj zanimiva
Žtočka narg radu Ko menda naj
Polzeli sopostanki nekd anjega
obrambnega stolpa,ak i soza-
ščiteni in prikazani na zanimiv
način, s prozornimi tlemi.
vseh šest spodnjesavinjskih
občin.
Skupaj
prepoznavnejši
In zakaj je povezovanje
tako pomembno? Le na ta
način lahko Spodnja Savinj-
ska dolina postane vodilna
turistična destinacija, upra-
vičena do dodatnih fi nanč-
nih sredstev. »Vodilna desti-
nacija je lahko namreč zgolj
tista, ki ima na svojem ob-
močju določeno število pre-
nočitev na leto. Žalec tega ne
bo dosegel, Braslovče, Pol-
zela ali kateregakoli druga
občina v dolini tudi ne. Če
se vseh šest združi, to lahko
dosežemo, s čimer zadosti-
mo pogojem za kandidiranje
za nepovratna sredstva za
promocijo.«
Foto: Andraž Purg – GrupA

Najnovejša
pridobitev
gradu
Komenda
je vitez
hospitaler,
oblečen in
oborožen
kot v
začetku 13.
stoletja.
Vitez, ki
obiskovalce
pozdravlja
v osrednji
avli, je v
popolni
bojni opravi.
38
REPORTAŽA
Št. 43, 28. oktober 2021
Denis Kragolnik
Biljard klub Celje ima igralnico v središču Celja.
Ustanovitelj Biljard kluba Celje Denis Kragolnik drugi najboljši v državi
Ni gostilniška igra, biljard je šport
Denis Kragolnik je že kot otrok odlično igral biljard. (Foto: arhiv Novega
tednika)
To v zahodnih državah že dolgo časa vedo in biljard
– predvsem v eni od svojih različic – je zelo priljubljen
med televizijskimi gledalci na športnih postajah. Bi-
ljard klub Celje je še nedavno deloval na Mariborski
cesti, potem je ugasnil. Lani je klub z enakim imenom
ustanovil Denis Kragolnik, ki ima dvorano s štirimi
igralnimi mizami v Savinovi ulici v središču Celja.
Denis Kragolnik (levo) je slovenski podprvak za leto 2021. (Foto: BZS)
DEAN ŠUSTER
Pri dvajsetih letih se je od-
pravil v tujino in varčeval, s pri-
hranki je lani septembra začel
urejati igralnico v prostoru, ki
ga je najel. Oktobra je sledilo
zaprtje države … Kragolnik je
poudaril, da mu na srečo ni
bilo treba plačevati najemni-
ne. Letos je maja sledilo od-
prtje prostora in klub je začel
delovati.
Drugi najboljši v
državi
Osmega oktobra je Biljard
klub Celje gostil državno pr-
venstvo za invalide. V zelo
urejeni igralnici je zmagal
Ljubljančan Matej Brajkovič
pred Davidom Slačkom, Simo-
nom Gračnarjem in Rokom
Bratovžem. Naslednji dan je
Denis Kragolnik zmagal na
prvenstvu vzhodne Slovenije
najboljše tri igralce pošlje na
evropsko prvenstvo in jim tudi
delno finančno pomaga. »Naša
največja naloga je, da promovi-
ramo biljard kot šport, da mu
izboljšamo ugled, da ne bo
več slovel kot gostilniški šport,
ampak kot eden od članov v
družini športov,« pravi Kragol-
nik. Član kluba lahko postane
vsakdo, ki rad igra biljard. Vsa-
komur z veseljem pomagajo in
svetujejo v smeri napredovanja
v igri. Trenutno imajo 294 čla-
nov, tekmovalcev je trideset. Ti
igrajo biljard po mednarodnih
pravilih. Vsem znana igra je
osmica, v kateri ima vsak igra-
lec svojo skupino krogel (polne
ali prazne). Zmaga igralec, ki
prvi potopi vse svoje krogle in
še črno. Poznamo še devetko,
desetko in igro 14+1.
Foto: EU
Celjan Nenad Stojaković, nekdanji atlet in vrhunski rokometaš, ima že
dlje težave s hrbtenico in se je na vozičku udeležil državnega prvenstva
v biljardu. Oba finalista sta bila v njegovi predtekmovalni skupini, zato
tokrat še ni imel pravih možnosti za preboj v polfinale, toda skupno si je
delil peto do šesto mesto.
Protikadilski zakon je iz biljardnic naredil prostore, ki
so primerni tudi za odraščajoče. Otroku pri desetih, dva-
najstih letih je zelo pomembno, če ga nekoliko starejši
opazijo, priznajo, se mu posvetijo kot soigralci, mentorji
in trenerji. Poleg tega je ta šport varen: pri njem ne more
priti do poškodb in prevelike utrujenosti. Omogoča izpo-
polnjevanje v veščini, a tudi tešenje potrebe po tekmovanju.
v Mariboru in je nadaljeval
priprave na državno prven-
stvo. V soboto je v prostorih
Biljardne hiše Ljubljana osvo-
jil naslov državnega podprva-
ka. Kar 32 tekmovalcev se je
pomerilo v disciplini medna-
rodne osmice, Kragolnik se
je v finale uvrstil z zmagama
proti Mitji Gradišniku (7:1) in
Maksu Benku (7:1), napet boj
za prvo mesto je s 7:5 izgubil
proti Matjažu Erčulju. Kragol-
nik je državni prvak med člani
postal pri sedemnajstih letih.
Tedaj, leta 2013, je bil 17. na
članskem evropskem prven-
stvu. Najboljši med mladinci v
Sloveniji je bil dvakrat (2009,
2013), svoj največji uspeh je
dosegel leta 2012, ko je bil peti
na mladinskem EP.
Članstvo v klubu
narašča
Biljard klub Celje je včlanjen
v Biljardno zvezo Slovenije.
Člani kluba imajo pravico igrati
v 1., 2. in 3. ligi in na državnem
prvenstvu. Zveza vsako leto
Finalista državnega prvenstva za invalide v biljardu sta bila David Slaček iz Maribora (levo) in Matej Brajkovič iz
Ljubljane, ki je bil kar enajstkrat tretji na evropskih prvenstvih. Naslednje evropsko prvenstvo za invalide se bo
v soboto začelo v Turčiji, udeležila se ga bosta oba.
Št. 43, 28. oktober 2021
TELEVIZIJSKI ŠOV
39
V Exatlonu na Planet TV dva Celjana in Šentjurčanka
Med najbolj trdoživimi tudi
»naši« tekmovalci
Letošnjo jesen ob večerih zavzeto stiskamo pesti za
Slovence, ki se v Dominikanski republiki na takšnih
ali drugačnih bolj ali manj brutalnih poligonih meri-
jo v hitrosti, spretnosti in natančnosti. Med bolj trdo-
živimi tekmovalci so trije iz naših krajev. Med fanti
zagotovo izstopa mlad Celjan Alen Lamper, medtem
ko v ženski konkurenci blestita Celjanka Pina Umek
in Šentjurčanka Marjanca Polutnik. Vsi trije glede na
do zdaj prikazano zagotovo sodijo med najbolj spre-
tne in hitre tekmovalce tega športno-adrenalinskega
televizijskega šova.
ŠPELA OŽIR
Exatlon je resničnostna
tekmovalna oddaja, v kateri
se dve ekipi telesno izjemno
dobro pripravljenih tekmo-
valcev pomerita med seboj.
Preizkušajo se na zapletenih
poligonih z bazeni, ovirami,
s tobogani, predori in z mre-
žami, pod katerimi je treba
plezati po pesku in blatu. Pri
tem se odlično znajde enain-
dvajsetletni Alen Lamper, ki
ste ga bralci Novega tednika
lahko spoznali že leta 2019, ko
se je v okviru naše akcije pote-
goval za naziv naj maturanta.
Bolj kot njegova prikupnost
mu v tokratni adrenalinski
preizkušnji pride prav njegova
dobra telesna pripravljenost,
česar mu kot uspešnemu atle-
tu ne manjka. Kljub temu da
v primerjavi z nekaterimi pre-
ostalimi moškimi konkurenti
izgleda veliko bolj neizkušen
in drobcen, na poligonih kot
za šalo niza zmago za zmago.
Enaindvajsetletnik je državni
prvak v teku na tri tisoč me-
trov z zaprekami v mlajši član-
Med ženskami izstopa
nekdanja umetnostna
drsalka Pina Umek, ki je
umetnostno drsanje trenirala
petnajst let in se udeležila
tudi mladinskega svetovnega
prvenstva v drsanju.
ski kategoriji, ukvarja se še s
kolesarjenjem in plavanjem.
Je tudi tabornik in planinec,
ki je nekoč sodeloval v oddaji
Preživetje v divjini. Kot je po-
vedal pred začetkom oddaje,
je precej adrenalinski človek.
Vsak začetek novega leta pro-
slavi tudi tako, da se kopa v
mrzli Savinji pri Špici.
Playboyevo dekle,
ki obvlada
Zagotovo med najbolj
samozavestne in trdožive
tekmovalke sodi petindvaj-
setletna Marjanca Polu-
tnik iz Šentjurja, ki se je po
poškodbi uspešno vrnila v
tekmovanje in še v isti od-
daji šokirala sotekmovalce
in gledalce, ko je kot stati-
stično najboljša tekmovalka
tistega tedna za drugega dvo-
bojevalca na izločitvenem
boju izbrala Denisa Porčiča
– Chorchypa, ki je izgubil in
moral zapustiti šov. Šentjur-
čanka, ki je nekoč trenirala
tenis in kikboks, se sicer
ukvarja z osebnim trener-
stvom. Ob tem se posveča
tudi manekenstvu. Pred leti
je pozirala za slovensko iz-
dajo revije Playboy. Za rav-
novesje telesa in duha redno
skrbi z meditacijo.
Med ženskami izstopa še
Celjanka Pina Umek, ki je
umetnostno drsanje trenira-
la petnajst let in se udeležila
tudi mladinskega svetovnega
prvenstva v drsanju. Šest-
indvajsetletno profesorico
športne vzgoje zdaj bolj nav-
dušujejo adrenalinski športi.
Je članica vodilne akrobatske
skupine na svetu Dunking
Devils in zanjo ni ovir ne na
tleh ne v zraku. Celjanka v
prostem času rada deska na
vodi, rada tudi ustvarja in
riše.
Foto: arhiv Planet TV
Med najbolj samozavestne in trdožive tekmovalke sodi petindvajsetletna Mar-
janca Polutnik iz Šentjurja, ki se je po poškodbi uspešno vrnila v tekmovanje.
Šestindvajsetletno profesorico športne vzgoje Pino Umek navdušujejo
adrenalinski športi.
Celjski atlet Alen Lamper je
zagrizen tekmovalec, ki bi naredil
vse, da bi njegova ekipa zmagala.

Exatlon je resničnostna tekmovalna oddaja, v kateri se dve ekipi telesno
izjemno dobro pripravljenih tekmovalcev pomerita med seboj.
Alenu
Lamperju bolj
kot prikupnost
v tokratni
adrenalinski
preizkušnji
pride prav
dobra telesna
pripravljenost,
ki mu je kot
uspešnemu
atletu ne
manjka.
Preizkušajo se
na zapletenih
poligonih z ba-
zeni, ovirami,
s tobogani,
predori in z
mrežami, pod
katerimi je
treba plezati
po pesku in
blatu.
40
KAKOVOST PROSTORA
Št. 43, 28. oktober 2021
Dijakinje umetniške smeri Gimnazije Celje – Center, ki so sodelovale na delavnicah, so ob koncu pripravile svojevrstno razstavo, s katero želijo opozoriti na problem vsesplošnega prekomernega oglaševanja.
Enajsta šola pod mostom in Mesto brez reklam
Kakšen je učinek oglaševalske
gneče?
Celjski zavod Metro SR je pod pokroviteljstvom
ministrstva za okolje tudi letos v oktobru, mesecu
prostora, pripravil delavnice za dijakinje umetniške
smeri Gimnazije Celje – Center. Delavnice, imenova-
ne Enajsta šola pod mostom, postajajo prepoznaven
način neformalnega izobraževanja mladih o pomenu
prostora kot skupne vrednote in se vsako leto doti-
kajo izbrane aktualne tematike. Letos so se mladi
ukvarjali z različnimi oglasi v vsakdanjem življenju
in ugotavljali, da pretirano oglaševanje vpliva na traj-
nostni prostorski razvoj.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Letošnji mesec prostora
nosi slogan Prostor. Esteti-
ka. Kakovost. »V ospredju
razprav je vprašanje, katere
kriterije naj upoštevamo pri
načrtovanju in usmerjanju ra-
zvoja v prostoru in naseljih
tako, da bomo hkrati sledili
družbenim, javnim intere-
som prostorskega razvoja,
upoštevali individualne po-
trebe po prostorskih pogojih
bivanja, prostorsko-okoljske
možnosti in naravne omeji-
tve. Kakovost bivanja je na-
mreč vrednota, ki se z razvo-
jem družbe spreminja in jo
ljudje kot posamezniki doži-
vljamo zelo različno, vseka-
kor je zelo močno povezana
Največ reklamnih letakov prejmemo na dom, je pokazala mini dijaška raziskava.
s kakovostjo in z estetiko
prostora, v katerem živimo,«
so letošnjo temo v zapisu po-
spremili na ministrstvu.
Kakovost prostora se je
v zadnjem času prav zara-
di pretiranega oglaševanja
močno zmanjšala, je dejal
Gorazd Furman Oman iz za-
voda Metro SR. To je tudi ena
od ugotovitev, do katerih so
prišle tudi dijakinje v okviru
delavnic, ki so jih poimeno-
vali Mesto brez reklam. Kot
je povedala Mojca Furman
Oman, ki je omenjene de-
lavnice vodila, so se v njih
posvetili tudi težavi vizual-
nega onesnaževanja, ki ga v
prostoru povzroča pretirano
Letošnja ekipa Enajste šole pod mostom
oglaševanje: »Zaznali smo
tudi druge vidike pretirane-
ga oglaševanja, ki vplivajo na
trajnostni prostorski razvoj.«
Plakati že kazijo
podobo mesta
Kot so na zaključni predsta-
vitvi ugotovitev svojevrstne
šole povedale dijakinje, so v
prvem delu delavnic anali-
zirale oglaševanje v javnem
prostoru mesta Celje in nje-
gove okolice. Nastala je foto-
grafska zbirka primerov slabe
prakse oglaševanja v mestu,
iz katere je razvidno, da je
oglaševalska gneča res priso-
tna, kar pomeni, da količina
oglasnih plakatov že presega
mejo, zaradi katere postajajo
plakati že moteči. »Poleg tega
so dijakinje evidentirale več
mest nedovoljenega oglaše-
vanja, več mest neustreznega
oglaševanja, tudi oglaševanja
neprimernih vsebin glede na
mesto plakatiranja. Eviden-
tirale so primere slabo obli-
kovanih plakatov in primere
starih, uničenih plakatov, ki
kazijo mestno podobo,« je po-
jasnila Mojca Furman Oman.
Kot problematično so dija-
kinje navedle tudi pretirano
plakatiranje izložbenih oken
v pritličjih mestnih lokalov.
»Vsota vseh plakatov v mestu
je postala že tako moteča, da
vpliva na vizualno podobo
mesta in tudi na izrazite ve-
dute mesta, ki jih zakrivajo
plakati,« se glasi ena njihovih
ugotovitev.
Kot pojasnjuje vodja de-
lavnic, želijo z mladimi opo-
zoriti na težavo oglaševalske
gneče, ki se je premalo zave-
damo, čeprav pretirano ali
neprimerno postavljeno ogla-
ševanje vpliva na širši prostor
okrog nas. »Gre za vizualno
onesnaženje, s katerim se
premalo ukvarjamo, nena-
zadnje je tudi zakonodaja na
tem področju slabo urejena.
Tako se v Celju (a tudi širše)
srečujemo z mnogimi prime-
ri slabe prakse oglaševanja
v (javnem) prostoru. Želeli
smo dobiti odziv, koliko se
mladi zavedajo te težave in
v kolikšni meri so njihove
nakupovalne navade sploh
odvisne od te vrste ›fizičnega‹
oglaševanja.«
Veliko letakov,
malo učinka
Dijakinje so se posvetile
tudi manj vidnemu vplivu
oglaševanja na okolje in pro-
stor, papirnatim letakom in re-
klamam. Mesec dni so zbirale
»S projektom želimo poudariti pomen trajnostnega (pro-
storskega) razvoja, pomen prostora kot omejene dobrine, po-
men izjemnega vpliva navad potrošnika na okolje in prostor.
Želimo krepiti zavedanje, da lahko postavitev oglasnih pano-
jev v javnem prostoru povzroči tudi negativen vpliv na širši
javni prostor. Z delavnicami krepimo aktivno državljanstvo
in spodbujamo mlade, bodoče uporabnike prostora (morda
tudi njegove načrtovalce, ključne odločevalce), da se zavedajo
pomena trajnostnega prostorskega razvoja,« pravi Mojca Fur-
man Oman in dodaja, da delavnice Enajste šole pod mostom
predstavljajo inovativen pristop k izobraževanju mladine in
vsako leto nagovarjajo drugo aktualno tematiko. Leta 2017
so bile nagrajene tudi z nacionalno nagrado zlata kocka.
reklamne tiskovine. Ob tem so
štele, za koliko nakupov se na
podlagi prejetih letakov nek-
do iz gospodinjstva odloči.
Ugotovile so, da največ, 83
odstotkov reklamnih letakov
prejmemo na domače naslo-
ve. Preračunale so, da tisoč
dijakov dobi dnevno 400 le-
takov, na podlagi katerih se
le devetnajst dijakov odloči
tudi za nakup.
Kot so ugotovile, je vpliv
letakov na odločitev za na-
kup majhen, hkrati tovrstne
tiskovine precej obremenjuje-
jo okolje, ker je treba letake
pogosto tiskati, saj so akcije
kratkotrajne.
Na ta problem so dijakinje
umetnostne gimnazije od-
govorile z inovativnimi pre-
dlogi, ko so odslužene letake
ponovno uporabile. Tokrat v
umetniške namene. »Izdelale
smo humanoidne skulpture iz
žic, ki smo jih polepile z rekla-
mnimi letaki. S tem smo želele
opozoriti, da je človek tisti, ki
povzroča potrebo po oglaševa-
nju, in hkrati tisti, ki z zadovo-
ljevanjem te potrebe negativno
vpliva na ves svet okrog sebe,«
sta povedali dijakinji Lara Vo-
zlič in Emili Jenko.
Figure so razstavljene na
stopnišču gimnazije, kjer
bodo na problem prekomer-
nega oglaševanja in s tem
povezanega potrošništva
opozarjale tudi druge dijake.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 43, 28. oktober 2021
PODLISTEK
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Gradnja Južne železnice
(8)
Železniški predor Huda luknja. Predor v Mislinji je na obeh vhodih obzidan s klesanim kamenjem. Ima obliko podkve, kar mu zagotavlja veliko trdnost.
Stene v notranjosti predora so obdane s klesanim kamenjem in z opeko. Še posebej lepo oblikovani so sklepniki obeh vhodnih portalov v predor. Zgra-
jen je bil v času gradnje železniške proge Celje–Wolfsberg okrog leta 1899. Za železniški promet je bil v uporabi do leta 1968, ko so ukinili železniško
progo Dravograd–Velenje. Od takrat predor sameva, v zadnjih letih ga vedno pogosteje uporabljajo kolesarji, ki potujejo bodisi proti Velenju bodisi proti
Dravogradu. (http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/bahntunnel_huda_luknja) (Vir: Zbirka razglednic Osrednje knjižnice Celje)
Razcvet celjske
regije
Za razvoj industrije v Celju
in regiji so bila ključna tudi
nadaljnja izpopolnjevanja že-
lezniškega omrežja. Leta 1856
je Mihael Vošnjak, takrat še
mlad tehnik pri Južni železni-
ci, predlagal gradnjo proge Ce-
lje–Velenje–Dravograd. Renta-
bilnost proge je utemeljeval z
že znanimi zalogami lignita v
Velenju, z obširnimi gozdovi
zahodnega Pohorja, razvitim
kmetijstvom in obrtjo. Velik
pomen je pripisoval tudi pre-
mogovnikom in kamnolo-
mom v okolici Žalca, kjer je
bila zelo razvita tudi keramič-
na industrija. Proga do Velenja
je bila odprta leta 1891 in do
Dravograda leta 1899. Kmalu
se je izkazala za zelo uporab-
no. Celjska cinkarna je bila
namreč poleg železnice glavni
Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.
odjemalec velenjskega ligni-
ta. Po njej so poleg premoga
za potrebe rudnika potovali
tudi les in druga oprema ter
artikli za oskrbo lokalnega
prebivalstva. Industrijsko se
je razcvetel tudi Šoštanj, kjer
se je med drugim razvila naj-
večja tovarna usnja v državi.
Železnica je blagodejno
vplivala tudi na drugi del celj-
ske regije. V laškem premo-
govniku je v tem obdobju iz-
kop premoga močno narasel,
pivovarna je postala sodobno
industrijsko podjetje, razmah-
nile so se usnjarska, tkalska
in barvarska obrt. Med gra-
dnjo železnice so pri odkopu
terena naleteli na vrelce tople
vode in kmalu zatem je bilo
rojeno zdravilišče. Železnica
je dala dodaten impulz tudi
zdravilišču Rimske Toplice, ki
ga je sredi gradbenega vrveža
leta 1847 obiskal cesar Ferdi-
nand osebno s cesarico Marijo
Ano. Nekoliko bolj so se mo-
rali petičneži potruditi, da so s
kočijami prispeli do mondene
Rogaške Slatine, toda tamkaj-
šnja zdravilna mineralna voda
je verjetno odgnala sleherno
utrujenost. Leta 1903 so z do-
graditvijo lokalne železnice
Grobelno–Rogatec odpravili
tudi to težavo.
Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič
Pokrajinski muzej Celje
ALBUM S CELJSKEGA – OB DNEVU REFORMACIJE
Ob snemanju filma Heretik in
nadaljevanke Primož Trubar v
Celju aprila 1986*
Spomini
Osrednje snemalno prizori-
šče je bilo pri celjskem Vodnem
stolpu in naj bi predstavljalo
vhod v Ljubljano v 16. stoletju.
K sodelovanju smo bili pova-
bljeni različni pevski zbori in
društva z območja Celja, med
drugim tudi dramska sekcija
KUD Franceta Prešerna, kate-
re članica sem bila. Sodelujoči
statisti smo se morali zbrati
najkasneje do tretje ure zjutraj
v bližnjem Celjskem domu,
kjer so nas pred odhodom na
prizorišče primerno oblekli in
maskirali. Najbolj mi je ostal v
spominu mogočni Primož Tru-
bar, ki ga odigral gledališki in
*Film in nadaljevanka sta bila posneta ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja,
verskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in slovstva.
filmski igralec Polde Bibič. In
vzklik vivat, ki smo ga morali
kričati do onemoglosti.
Prispevala: Mira
Murn Rožanc
Rubriko pripravlja: Domo-
znanski oddelek Osrednje
knjižnice Celje; info: srecko.
macek@knjiznica-celje.si; me-
dijski pokrovitelj: Novi tednik;
vir: www.kamra.si, Album Slo-
venije – osebni spomini 20. st.
Člani dramske sekcije KUD Franceta Prešerna iz Vojnika, od leve sedijo: Marica Volasko, Magda Golobič, Slavica
Lipovšek in Mira Murn Rožanc; stojijo: Branko Robič, Darko Jakopič, Štefan Mauh in Franci Korošec.
42
BRALCI POROČEVALCI
Št. 43, 28. oktober 2021
Bazar društev
Občinski bazar je odlična priložnost, da društva predsta-
vijo svoje delovanje in življenje. Marsikdo niti ne pozna, kaj
posamezna društva počnemo. Zato je takšna promocija, kot
je vsakoletni bazar društev, najboljša predstavitev vsakega
društva.
Na mestni avanturi
»Zdaj pohitite do stavbe, v kateri lahko prenočite in poskusite tortico Velenje,« se je
izpisalo na zaslonu pametnega telefona dijakinje Sare, ene od udeleženk mini mestne
pustolovščine. V Šoli za storitvene dejavnosti ŠC Velenje smo namreč z učno uro na te-
renu z dijaki obeležili evropski dan jezikov, ki ga na pobudo Sveta Evrope praznujemo
26. septembra, in svetovni dan turizma, ki ga na pobudo Svetovne turistične organizacije
praznujemo 27. septembra.
Letošnja tema svetovnega
dneva turizma (Turizem za
vključujočo rast) nagovarja
k sodelovanju v lokalni sku-
pnosti pri ponovnem zagonu
in rasti turistične dejavnosti.
Dijaki 1. letnika programa
Gastronomija in turizem so
izdelali plakate na temo leto-
šnjega dneva turizma in jih
razstavili v avli šole. Z dija-
ki 4. letnika smo opredelili
ključne udeležence na po-
dročju turizma v Velenju in
izdelali načrt mestne avantu-
re, katere namen je, da dijaki
spoznajo različne organiza-
cije iz javnega ter zasebnega
sektorja in civilne družbe, ki
sooblikujejo turistično po-
nudbo in sodelujejo pri pri-
pravi dogodkov. Od šolskega
centra mimo zdravstvenega
doma, doma kulture, občin-
ske zgradbe, upravne enote
in Hotela Paka do Rdeče dvo-
rane in Vile Bianca so skupi-
ne dijakov vodili pomenljivi
Športni park na Lipi je pri-
meren kraj za tovrstne dogod-
ke. Lep sončen dan ob koncu
septembra je tudi na svoj način
obdaril organizatorje in aktiv-
na društva v vsej svoji lepoti.
Tudi letos smo se člani Strel-
skega društva Kovinar Štore
predstavili kot običajno in pri-
kazali nekaj svojega orožja.
Predstavili smo se tudi člani
veteranske in častniške organi-
zacije, ki bomo prihodnje leto
praznovali dvajseto obletnico
zelo uspešnega delovanja. Le-
tos so bazar društev obiskali
tudi pripadniki Slovenske voj-
ske in tudi to nekaj šteje.
Najbolj hvaležni obisko-
valci so naši otroci in seveda
naši krajani. Člani društev, ki
smo vsako leto redno prisotni
na bazarju, smo resnično in
iz srca hvaležni naši občini,
da nam tako lepo organizira
možnost naše predstavitve in
delovanja.
SREČKO KRIŽANEC,
predsednik častniške in
veteranske organizacije Štore
namigi, na kontrolnih točkah
pa so s pomočjo QR-kod od-
govarjali na vprašanja v an-
gleškem jeziku. Pred Rdečo
dvorano so dijaki s pomočjo
kolebnice uprizorili tudi malo
drugačen skok čez kožo. Ob
koncu dejavnosti je Sara
Germ povzela vtise: »Člani
ekipe smo dobro sodelovali
in se tudi zabavali.«
MARKO GAMS,
Šola za storitvene dejavnosti
Šolski center Velenje
Pevski zbor nam je približal
zvezde
Težko smo ga pričakovali in končno dočakali – koncert Mešanega mladinskega pev-
skega zbora I. gimnazije v Celju. V sredo, 29. septembra, so naše pevke in pevci pod
vodstvom profesorja Tomaža Marčiča izvedli prvi samostojni koncert v živo po skoraj
dveh letih. Čeprav se je zbor zaradi znanih razlogov predstavil v nekoliko okrnjeni
zasedbi, na odru je bilo malo več kot 50 pevcev, pri čemer tudi dvorana prvič ni pokala
po šivih, se je z doživetim in s predanim petjem skrbno izbranega repertoarja v dvorani
ustvarilo neverjetno čustveno, skorajda intimno vzdušje.
Kot nam je zaupala pro-
fesorica Duška Veronek,
nekdanja zborovska pevka,
je bil zanjo »koncert preplet
nostalgičnih spominov na
gimnazijski zbor 70. let s
kultnim zborovodjem Ciri-
lom Vertačnikom – Cicem
ter čustvenega doživljanja
odličnega petja, energije in
radosti polnih sedanjih gim-
nazijcev«.
Per aspera ad astra je bil
koncertni poklon zboro-
vskim zvezdam. V prvem
delu smo v spomin na Cirila
Vertačnika (1935–2021), zelo
priljubljenega celjskega zbo-
rovodjo in v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja tudi
zelo uspešnega zborovodjo
gimnazijskega mešanega
zbora, prisluhnili pesmim,
ki so vsaka po svoje poveza-
ne z njegovim ustvarjalnim
in poustvarjalnim delom. Kot
se Cirila Vertačnika njegovi
številni pevci spominjajo
kot človeka izjemne topline
in muzikalnosti, tako so to-
plo in muzikalno izzvenele
izvedba njegove skladbe
Šumijo gozdovi domači,
njegova priredba Yesterday
in njemu ljubi pesmi Rasti,
rasti rožmarin ter Glejte, že
sonce zahaja. Skladbi Šumi-
jo gozdovi domači in Glejte,
že sonce zahaja sta ob spre-
mljavi harmonike v dvorani
pričarali posebno vzdušje, ki
je marsikoga ganilo, čutiti je
bilo mogoče tudi prav poseb-
no povezanost med ustvarjal-
ci in občinstvom. Nepozab-
no sinergijo je začutila tudi
Mojca Lipnik Vertačnik, hči
pokojnega Cirila Vertačnika.
V drugem delu koncerta
je zborovska zasedba izpred
dveh let obudila spomin na
mednarodni zborovski fe-
stival Praga cantat 2019,
na katerem je zbor posegel
med zvezde: v dveh katego-
rijah je prejel zlato plaketo,
v kategoriji mešanih zborov
celo 1. nagrado, poleg tega
še nagrado za izjemno diri-
giranje in najboljši tekmo-
valni program. S tekmoval-
nimi skladbami So fahr ich
hin, Chantez, O sapientia,
Im stillen Grunde, Sing jo-
yfully in I’m gonna sing so
pevci in zborovodja ponovno
navdušili poslušalce. Skoraj
neverjetno se zdi, da so po
dveh letih koronskega molka
lahko v pičlem mesecu ob-
novili in na zavidljivi ravni
predstavili tako težek zboro-
vski program. To zmorejo le
najbolj predani odlični pevci.
V tretjem delu koncerta, ki
so ga izvajalci poimenovali
Musica noster amor, je zbor
zapel venček pesmi izključ-
no po izboru pevk in pevcev.
Mladostna energija je na-
polnila dvorano Narodnega
doma ob uspešnicah Dancing
queen, Mamma mia in Lutka.
Zelo povedne pesmi Po po-
ljube, Stoj, Marija in Heal the
world so se globoko dotakni-
le poslušalcev. Koncert je po
srčni in prisrčni zahvali pev-
cev maturantov zborovodju
Tomažu Marčiču zaokrožila
optimistična in razigrana pe-
sem – v zboru velja skoraj za
himno – Oblak za dva.
Bil je čudovit večer z mno-
gimi poudarki. Za pevce
maturante morda čustveno
najbolj polni so bili trenutki
slovesa in iskrene zahvale za
ves čas, zanos in energijo, ki
so jih v svojih gimnazijskih
letih namenili pevskemu
zboru. Z majhno pozorno-
stjo in s cvetom sta se zboro-
vodja in ravnatelj dr. Anton
Šepetavc poslovila od vsake-
ga posebej.
DM
Foto: Jože Petrak Zajc
Koncert Marijinih pesmi v Vojniku
V soboto, 2. oktobra, smo bili v Vojniku deležni čudovitega petja in igranja na koncertu Marijinih pesmi. Prireditev
je nastala v organizaciji Mešanega cerkvenega pevskega zbora svetega Jerneja, KKD Ivana Šoparja Vojnik in Župnije
Vojnik kot zaključek vremenskih maš v zahvalo Materi Božji za vse darove letošnjega leta in varstvo pred hudimi
vremenskimi pojavi.
Sodelovali so MeCPZ sv. Jer-
neja, Mešani pevski zbor For-
te, oba pod vodstvom Tomaža
Marčiča, Moški pevski zbor
KUD FP Vojnik pod vodstvom
Emilije Kladnik Sorčan, Ljudske
pevke Taščice, Mojca in Primož
Hladnik, Simon Jager – orgle,
Kvartet trobent (Erik in Karli
Brezovšek, Blaž Marčič in Nejc
Zakonjšek) in Tomaž Marčič –
orgle. Vsak po svoje se je potru-
Na osrednji prireditvi 4. oktobra za praznik Občine Vojnik je bil med prejemniki priznanj zahval in grbov občine tudi Mešani cerkveni pevski zbor svetega
Jerneja Vojnik. Za svoje kvalitetno in dolgoletno delo je prejel srebrni vojniški grb. Zbor je sodeloval tudi v kulturnem programu. Pevci in zborovodje se
menjavajo, lepo petje pa ostaja. Prvi uradni zapis o obstoju zbora sega v leto 1920, ko ga je prevzel Ivan Šopar. Sedaj ga vodi Tomaž Marčič.
dil in prispeval delež k čudovi-
temu dogodku, ki smo ga vsi že
zelo težko pričakovali. Lani je
koncert odpadel. Vsem izvajal-
Kvartet trobent sestavljajo Erik in Karli Brezovšek, Blaž Marčič in Nejc
Zakonjšek.
cem se je zahvalil župnik Anton
Perger, ki je poudaril, da si lep-
šega začetka meseca rožnega
venca ne moremo predstavljati.
Ob koncu so vsi pevci in poslu-
šalci ob spremljavi trobent za-
peli pesem Ljubljena slovenska
hiša. Utrnila se je tudi kakšna
solza sreče.
Prireditev sta povezovali
Sara Bastl in Milena Jurgec. Da
je prireditev uspela, je bilo tre-
ba veliko dobrega sodelovanja,
predvsem sta za to zaslužna
Benedikt Podergajs in Tomaž
Marčič.
IVANA KOS
Foto: Edvard Fidler
Št. 43, 28. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Filmski večer orkestra harf
V ponedeljek, 18. oktobra, so v Narodnem domu zazvenele harfe. Koncert Orkestra harf
Glasbene šole Celje so popestrili tudi štirje solisti: Hana Ravnak, oboa (mentorica: Eva
Miheu), Matic Dokler, petje (mentor: Davor Mikulić), bivša učenka Neža Zevnik, petje
in Amadej Prepadnik, tamburica (mentor: Matjaž Brežnik).
Umetniška vodja Erika
Frantar in dirigent Matjaž
Brežnik sta predstavila fi lm-
sko glasbo, ki je bila prirejena
za orkester harf.
Na odru so se orkestru pri-
družili tudi gostje: Vokalna
skupina MBH pod umetni-
Za večjo varnost otrok
Osnovna šola Petrovče se je letos skupaj z Občino Žalec
in v sodelovanju s Fakulteto za logistiko Univerze v Mari-
boru ponovno aktivno vključila v projekt Evropski teden
mobilnosti, ki je letos potekal med 16. in 22. septembrom.
Kažipot na parkirišču pred šolo v
Petrovčah
Zlati na 18. festivalu Pika miga
V času od 9. do 10. okto-
bra se je v Velenju odvijal 18.
mini festival otroških plesnih
skupin Pika miga, ki ste se
ga udeležili tudi Ana in Neža
Hladnik iz Glasbene šole Ce-
lje.
Ana si je pod mentorstvom
Sandre Koren s svojim plesom
Mlada zemlja in ob spremljavi
sestre Neže na harfi (mento-
rica Erika Frantar) priplesala
zlato priznanje.
Obe dekleti si zaslužita vse
pohvale za doživet odrski na-
stop, ki sta ga izvedli brez na-
pake.
Po koncu plesnega dela je bila
podelitev strokovnih nagrad za
leti 2019 in 2020. Naša plesna
pedagoginja Sandra Koren je
prejela listino Mete Vidmar za
pedagoško delo in umetniške
dosežke ter za nepogrešljiv pri-
spevek k sooblikovanju sloven-
ske plesne kulture.
Za izvrstne dosežke vsem is-
kreno čestitamo in jim želimo
uspešno tudi v prihodnje.
METKA LIPOVŠEK,
pomočnica ravnatelja GŠ Celje
škim vodstvom Mojce Hla-
dnik, tolkalist Damir Korošec
in kontrabasistka Manca Ma-
slo (mentor: Jani Lapajne).
Orkester harf, solisti in
gostje so predstavili glasbo
iz fi lmov Moje pesmi, moje
sanje, Mamma mia, Misijon,
Tako so učenci razredne
stopnje sodelovali v dejav-
nosti Kokoška Rozi, katere
cilj je bil, da v posameznem
oddelku čim več učencev pri-
de v šolo peš, s kolesom ali
s skupnim prevozom. Vsak
dan so to pridno beležili in
največ korakov so naredili
učenci 5. b-razreda.
Na predmetni stopnji so
otroci v tednu mobilnosti
izdelali anketne vprašalnike
na temo prometne varnosti
na poti v šolo in domov ter
poiskali okoliške znamenito-
sti in izmerili razdalje med
njimi. Nato so učenci v okvi-
ru dneva dejavnosti izdelali
osnutke kažipotov do zna-
menitosti. Le-te smo posre-
dovali na Občino Žalec, ki je
izdelala in postavila kažipot,
Lepotica in zver, Levji kralj,
Največji šovmen, Fantom iz
opere, Boter in Zvezda je ro-
jena.
Vsem sodelujočim na kon-
certu iskreno čestitamo za
čudovit fi lmski večer!
ML
ki je postavljen na parkirišču
pred šolo.
Ker je naši šoli varnost
učencev zelo pomembna,
smo zaprosili za barvanje
prehodov za pešce, ki jih
učenci vsakodnevno upora-
bljajo. Prav tako pa smo pre-
jeli stojala za kolesa, ki sta
nam jih v oktobru v uporabo
predala predstavnica Občine
Žalec Majda Marovšek, in ko-
ordinator projekta Uroš Kra-
mar s Fakultete za logistiko.
Ponovno se je pokazalo, da
je pomembno, da združimo
moči in na glas pozovemo k
spremembi potovalnih navad
– letos pod sloganom: Živi
zdravo. Potuj trajnostno.
VERONIKA
MELAVC,
OŠ Petrovče
Udeleženci letošnje kiparske kolonije so ustvarjali v manjših skupinah
v matičnih osnovnih šolah. Organizatorji upajo, da bodo Napotnikovo
kiparsko kolonijo prihodnje leto lahko izvedli tako kot pred epidemijo.
Mladi kiparji na delu
V Medobčinski zvezi pri-
jateljev mladine (MZPM)
Velenje so se letos ponovno
znašli pred izzivom, kako
organizirati in izpeljati 48.
Malo Napotnikovo kiparsko
kolonijo. Z njo ohranjajo
spomin na akademskega ki-
parja Ivana Napotnika, pri
čemer vsako leto z najbolj-
šimi deli obogatijo tudi stal-
no razstavo, ki je na ogled v
Vili Rožle. Zaradi veljavnih
epidemioloških ukrepov so
kolonijo izpeljali podobno
kot lani. Mladi kiparji so
ustvarjali vsak v svoji šoli,
na koncu je strokovna ko-
misija izbrala tri najboljša
dela.
Na letošnji kiparski kolo-
niji je sodelovalo 29 učencev
iz 8 osnovnih šol iz Šaleške
Pravljice Julie Donaldson na
Noči v knjižnici
Učenci 3. a smo se 1. oktobra zbrali na Noči v knjižnici. Ob prihodu na šolsko
dvorišče sta nas pričakali gospa Darja, gospa Urška in Zverjasec. Okrepčali smo se
z Zverjaščevim napojem. Zakaj Zverjaščevim? Zato, ker je bila tema tokratne Noči v
knjižnici Julia Donaldson, angleška pisateljica, in njeni junaki. Zverjasec, Zverjašček,
mala miška, čarovnica, poulični mucek, Lini in Lazi, Zog, polž na potepu, cestni ropar
podgana in še mnogi drugi so nam delali družbo na Noči v knjižnici.
Poslovili smo se od star-
šev ter se odpravili dogo-
divščinam naproti. Na za-
četku smo si uredili malo
telovadnico za spanje. Prva
delavnica je bila bralna, saj
smo v parih prebirali knjige
Julie Donaldson in tako bo-
lje spoznali njene pravljice.
Sledili sta ustvarjalna in ku-
harska delavnica. Na ustvar-
jalni delavnici smo izdelali
Zverjaščeve lončke za pi-
sala, na kuharski delavnici
pa smo si pripravili večerjo,
vsak svojo pico. Po večerji
smo se odpravili v mesto na
pravi lov za zaklad. Z luč-
kami smo hodili po Celju
in se s pomočjo sedmih na-
migov približevali skritemu
zakladu. Ta je bil zakopan
doline, ki jih je pri delu vodi-
lo devet mentorjev. Ustvarili
so dvanajst lesenih kipov in
skulptur. Strokovna komisija,
ki so jo sestavljali domačini,
akademski kipar Anže Sever
in likovna pedagoga Tone
Skok ter Katarina Aman, je
bila pri izboru najboljših del
kljub težki nalogi soglasna.
Najboljša dela letošnjega
leta so ustvarili devetošolci
iz OŠ Livada (Naja Poročnik,
Altrin Lami, Max Petrak, Me-
lisa Krehmić, Taja Dovnik,
Lana Veternik, Žana Štefanič
in Amra Mujdžić) pod men-
torstvom likovnega pedago-
ga Vida Sevčnikarja in učen-
ca OŠ Mihe Pintarja Toleda
(Jaka Tajnik in Rok Golob)
pod mentorstvom likovnega
pedagoga Robija Klančnika.
v mestnem parku, v njem
pa so bile lizike, s kateri-
mi smo se posladkali pred
fi lmskim večerom, ki je sle-
dil. Ogledali smo si risanke
Bi se gnetli na tej metli in
Palčič. Skoraj ena ponoči je
bila ura, ko smo smuknili v
spalne vreče in v hipu za-
spali. Program se je nada-
ljeval v soboto ob 7. uri, ko
smo si pospravili stvari in se
uredili. Po odličnem zajtrku
je sledila še ena delavnica,
kjer si je vsak izdelal Zver-
jaščevo krono. In že je bila
ura 9.30, ko so nas pričaka-
li starši, sledila je podelitev
priznanj in veliko prehitro
se je naša Noč v knjižnici
končala. Polni lepih vtisov
smo odšli domov.
Pod njegovim vodstvom so
ustvarjali tudi učenci Centra
za vzgojo in izobraževanje Ve-
lenje (Špela Lukman, Klemen
Araus in Mitja Lamprečnik).
Vsa izbrana dela bodo do-
polnila stalno zbirko razstave
v Vili Rožle, kjer ima zveza
tudi svoj sedež. Dela nade-
budnih mladih kiparjev si
je trenutno mogoče ogledati
v Mestni knjižnici Šoštanj.
Po novem letu bodo kipi in
skulpture na ogled tudi v Me-
stni knjižnici Velenje.
V MZPM Velenje so pri-
pravili tudi kratek fi lm, v
katerem so zajeli letošnjo
ustvarjalnost mladih, v njem
predstavljajo tudi vsa letos
nastala dela.
LKK
foto: MZPM Velenje
In kaj smo povedali o
Noči v knjižnici?
Titan: »Noč v knjižnici mi
je bila zelo všeč. Če bi bilo
mogoče, bi takšno noč pono-
vil vsaj desetkrat v šolskem
letu.«
Urban: Najbolj mi je bilo
všeč, ko smo delali Zverjašče-
ve krone in lončke za pisala.
Hvala za super dogodivščino,
gospa Darja in gospa Urška!«
Dalila: »Najbolj mi je bilo
všeč, ko smo šli iskat skriti
zaklad. Ker je bila tema, smo
svetili s svetilkami. Prvič sem
prespala v šoli in to je bila
zelo posebna dogodivščina.
Zelo sem se zabavala.«
Učenci 3.a-razreda z Darjo
Bastl in Urško Sotler
III. OŠ Celje
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 43, 28. oktober 2021
Uspešen dan
odprtih vrat
Po dveh letih je PGD Gaberje v sklopu meseca požarne
varnosti ponovno pripravilo dan odprtih vrat. Pri tem so ga-
berski gasilci prvič gostili tovariše iz PGD Rimske Toplice, s
katerimi so za najmlajše s pomočjo vrvne tehnike pripravili
presenečenje – zipline! Otroci so bili zelo navdušeni, saj
so se spuščali skoraj brez premora. Na koncu so se lahko
preizkusili tudi v vlogi reševalca in ponesrečenca. Med
čakanjem na vrsto so tekmovali na poligonu Fire Combat
ter zbijali tarče in gasili hiško. Gasilci so obiskovalcem
pokazali tudi gasilska vozila in opremo. Dan odprtih vrat
je uspel, gasilci so bili veseli obiska in dobrih odzivov.
SB
Znanstveni
e-simpozij in
koncert
V četrtek, 14. oktobra
sta se odvila dva pomemb-
na dogodka v organizaciji
Glasbene šole skladateljev
Ipavcev Šentjur in pod
pokroviteljstvom Občine
Šentjur.
Ddr. Igor Grdina je ob
sovoditeljstvu dr. Franca
Križnarja vodil znanstveni
simpozij, ki je bil izveden v
virtualni obliki. Oba ugledna
predavatelja sta za razliko od
vseh ostalih izvedla preda-
vanje in predsedovanje iz
prostorov Glasbene šole
skladateljev Ipavcev Šentjur.
Predavateljice in preda-
vatelji Franc Križnar, Igor
Grdina, Ivan Florjanc, Darja
Koter, Željko Oset, Zvonka
Zupanič Slavec, Urška Arlič
Gololičič, Neža Zajc, Nada
Bezić, Zdravko Drenjanče-
vić, Peter Tovornik, Elizabe-
ta Jelen in Vesna Tofant so
odstirali skrivnosti in poka-
zali nova dognanja ter s tem
dokazali, kako pomembna
osebnost je bil Josip Ipavec.
Velik kot glasbenik, sklada-
telj, zdravnik, Šentjurčan in
Slovenec.
Po simpoziju je sledil
večerni koncert, kjer so
se pedagogi Glasbene šole
Šentjur v sodelovanju z
gosti s koncertiranjem del
Josipa Ipavca in njegovih
sodobnikov poklonili skla-
datelju, čigar ime nosi glas-
bena šola.
Na koncertu je bila ob
skladbah in priredbah Jo-
sipa Ipavca izvedena tudi
Princesuita mladega šen-
tjurskega skladatelja, ne-
koč učenca glasbene šole
Šentjur Petra Tovornika.
Komorno delo Princesuita
(2021) je suita za flavto,
klarinet, bas klarinet in kla-
vir, ki temelji na tematiki
iz Ipavčeve opere Princesa
Vrtoglavka. Skladatelj je iz
opere vzel najbolj spevne
teme in jih prilagodil karak-
teristikam izbranih iglasbil.
Tako je ustvaril petstavčno
skladbo, ki je bila napisana
po naročilu Glasbene šole
skladateljev Ipavcev Šentjur
v počastitev leta Josipa Ipav-
ca. Stavki Živeti se mudi,
Vsak po svoje, Čudovito je,
Pravljica in Vroča kri so poi-
menovani po bolj odmevnih
citatih iz libreta.
Kot zanimivost naj ome-
nimo, da je bilo vseh pet
stavkov odigranih v drugač-
ni inštrumentalni zasedbi.
Poleg glasbil, ki so zastopa-
na v originalni zasedbi, so
se tokrat na odru pojavili še
violina, violončelo, harmo-
nika, oboa, tenor saksofon
in bas saksofon.
Poslušalke in poslušalci
v polni dvorani Ipavčevega
kulturnega centra so z buč-
nim aplavzom izkazali nav-
dušenje tako nad odličnimi
izvajalci, pedagogi glasbene
šole kot tudi nad novim glas-
benim delom, ki je nastal iz-
pod peresa skladatelja Petra
Tovornika.
Počaščeni in navduše-
ni smo bili vsi prisotni na
dveh izjemnih dogodkih,
znanstvenem simpoziju in
koncertu Josipu v čast.
SIMONA ZDOLŠEK,
ravnateljica Glasbene šole
skladateljev Ipavcev Šentjur
Zbor članov DU
Ljubečna
Konec septembra so se po letu in pol zbrali člani Društva
upokojencev Ljubečna na rednem in volilnem zboru.
Ukrepi zaradi virusne epidemije so jim onemogočili, da bi
v celoti izpeljali sprejet program dela. Tako niso izvedli nobe-
nega izleta članov, manj dejavni so bili tudi pri rekreativnem
delovanju. Kljub velikim težavam so izvedli načrtovano v
programu starejši za starejše.
Na zboru so izvolili novo vodstvo. Društvu bo v nasle-
dnjem mandatu predsedoval Milan Brecl. Dosedanjemu
predsedniku Maksu Nagliču so se zahvalili za uspešno vo-
denje več mandatnih obdobij in ga imenovali za častnega
člana. Na zboru so se dogovorili, da bodo posvečali več
pozornosti programom, ki bodo članom društva omogočali
več izobraževalnih in tudi več kulturnih, rekreativnih in
izletniških vsebin. Še bolj se bodo trudili v programu sta-
rejši za starejše. Posebno pozornost bodo namenjali med-
generacijskim programom in zato bodo več sodelovali tudi
z osnovno šolo, vrtcem, društvi in zavodi, ki delujejo na
območju Krajevne skupnosti Ljubečna.
MB
Št. 43, 28. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Neprimerno komuniciranje
in priložnosti
z medkulturnimi in jezikovni-
mi preprekami. S simpozijem
smo želeli opozoriti na to in
deliti dobre ideje, ki jih lahko
učitelji uporabijo v praksi,«
je pojasnila ravnateljica Saša
Silovšek.
Raziskovalni članki so zaje-
mali pomembne teme komu-
niciranja – od komuniciranja
na družbenih omrežjih, tridel-
nega delovanja možganov, ko-
municiranja z dijaki z učnimi
težavami do debatnih skupin
in spletne olike.	ŠK
Kar 60 odstotkov odloče-
valcev v kadrovskih službah
podjetij na spletu preveri
kandidate, ki se prijavljajo
na razpisano delovno mesto.
Tretjina vprašanih kadrov-
nikov po raziskavi ameriške
organizacije Career Builder
posameznika ni zaposlila,
saj je na njegovem profilu na
družbenem omrežju ali iz ko-
municiranja na spletu ugoto-
vila pomanjkanje jezikovnih
veščin oziroma neprimerno
komuniciranje. Kaj storiti,
da mladi ne bodo izgubljali
kariernih priložnosti?
Vzgojno-izobraževalne
ustanove mlade pripravlja-
jo na uspešen vstop na trg
dela, zato je ključno, da se
na potrebe gospodarstva hi-
tro odzovejo. V Srednji šoli
za storitvene dejavnosti in
logistiko ŠC Celje so pripra-
vili 12. simpozij Z besedo na
dan, kjer je sto izobraževalcev
iz vse Slovenije dva dni v Celju
iskalo načine in dobre prakse
elektronske komunikacije ter
uporabe bontona v šolah. Pri
tem so jim pomagali številni
znani strokovnjaki, med njimi
Ksenija Benedetti in dr. Dan
Podjed.
Vodja organizacijskega od-
bora Ksenja Rožanski Fidler:
»Glavni namen simpozija je
ohranjanje in vzdrževanje
dobrih odnosov, ki so se med
pandemijo znatno poslabšali.
Prav s pozitivno, spoštljivo in
asertivno komunikacijo ohra-
njamo dobre odnose.«
»V šolah se, še posebej v
času covida-19, srečujemo z
novimi izzivi spletne komu-
nikacije z ranljivejšimi dijaki,
Z aplikacijo do manj zavržene hrane
Velenjski gimnazijci maturantje Aljaž Ve-
trih, Lan Vrčkovnik, Aljaž Sovič in Jernej Šadl
so zmagali na tekmovanju v okviru projekta
Europe Code Week, ki ima namen spodbujati
zanimanje za programiranje oziroma reše-
vanje problemov s pomočjo informacijske
tehnologije.
Več kot 50 ekip iz šestih evropskih držav je
najprej na državni ravni dobilo izziv reševanja
različnih problemov današnjega sveta (zavrže-
na hrana, dezinformacije in lažne novice, iska-
nje služb za mlade, onesnaževanje okolja …).
Morali so zasnovati koncept rešitve, izdelati
programsko orodje (aplikacijo) in svojo idejo
nadzorno predstaviti. Naloga je zahtevala mul-
tidisciplinarni pristop, kjer so morali tekmo-
valci pokazati znanje programiranja, izdelavo
multimedijskih prikazov ter vse to tudi dobro
predstaviti in argumentirati.
Ekipa Strassium, kot so se poimenovali ve-
lenjski maturanti, je bila izbrana kot najboljša
slovenska ekipa in se je uvrstila v finale evrop-
skega dela tekmovanja. Ideja dijakov je bila,
kako uspešno nadzirati in nato zmanjšati ko-
ličino zavržene hrane pri posameznikih in v
podjetjih s pomočjo inovativne aplikacije. Ta
analizira porabo hrane v shrambi, uporabnika
pred potekom roka uporabe opozori in mu pri-
poroča številne recepte, s katerimi lahko to hra-
no porabi in je ne zavrže. Za hitrejše in učin-
kovitejše vnašanje hrane v sistem aplikacija
omogoča neposredno skeniranje trgovinskega
računa in takojšen vnos kupljenih izdelkov. Za
podjetja so temu dodali tudi povezano spletno
stran, da lahko do funkcij sistema dostopajo
tudi s pomočjo računalnikov in ne le s pame-
tnimi telefoni.
Za finalni del so se na pobudo mentorja mag.
Ivana Jovana povezali s podjetjema Gorenje Go-
stinstvo in Hisense Gorenje in ju vključili v svojo
rešitev zmanjšanja problema zavržene hrane.
Dijaki upajo, da bodo lahko razvijali aplikacijo
do ravni praktične uporabe.
IJ
Mleko izbrane
kakovosti
poskrbi za vaše
dobro, vi pa za
dobro njegovih
pridelovalcev in
predelovalcev
Po zadnjih podatkih je v delo na
družinskih kmetijah vključenih
čez 190.000 ljudi, torej skoraj
10 % Slovencev. Z nakupom
mlečnih izdelkov z znakom
»izbrana kakovost – Slovenija«
sebi privoščite izdelke višje
kakovosti, slovenskim kmetom in
mlečnopredelovalni industriji pa
omogočate ohranjanje delovnih
mest in razvoj podeželja.
IN
SLOVENSKI PRIDELOVALCI
IN PREDELOVALCI MLEKA
46
RAZVEDRILO
Št. 43, 28. oktober 2021
Včasih se moraš pobrati in iti
naprej.

Vaš vladar Mars bo v soboto
vstopil v znak škorpijona, ka-
terega sovladar je. V tem zna-
ku se boste počutili bistveno
bolje kot v predhodnem. Imeli
boste bistveno več energije in
borili se boste za svoje cilje. V
prihodnjih dneh boste z ne-
katerimi ljudmi izboljšali od-
nose, saj boste dostopnejši za
tuja mnenja, hkrati si boste
znali vzeti tudi čas za druge.
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.

Ne bo vse tako, kot ste si
zamislili, zato se skušajte
čim prej prilagoditi. To, kar
boste imeli za svojo zmago,
bo lahko kasneje popolnoma
drugače. Tudi vam ne bo nič
pomenila. Razmislite o svoji
pravi motivaciji in o tem, kaj
hočete res doseči. Strasti vam
ne bo primanjkovalo, ves čas
bo tlela v vas. Mogoče ne bo-
ste v vsakem trenutku pravil-
no razumljeni.
Številka
»Všeč si mi. Mi daš svojo številko?«
»38. Pa visoke pete naj bodo.«

Vaš vladar v zračni tehtni-
ci poudarja v tem času med-
osebne odnose. Ne dovolite si
zadrgnjene energije. Dovolite
si smeh, smeh in še enkrat
smeh. Po eni strani boste pri-
čakovali podporo pri vsem,
kar počnete, po drugi strani
se boste hoteli nečesa lotiti na
lastno pest. Trudite se za bolj
zmerno razpoloženje. Tako
boste lažje shajali s seboj in z
vsemi iz svoje okolice.
Koza
Žena mi je na Viber poslala fotografijo z novo frizuro in
pripisala: »Ali mi ni uničila frizure in izgledam kot koza?«
Odgovoril sem z neee, a mi je samodejno popravljanje to
spremenilo v meee … Mimogrede, ima kdo stanovanje za
najem?


Ženske brez tetovaže, pirsinga, silikona,
z naravnimi lasmi in ustnicami, bodo čez
par let zaščitena vrsta.
Na delovnem področju bo
pestro in najbolje boste ravna-
li, če vas bodo vodili občutki.
Z ljudmi, s katerimi delate,
bo najbolje ohraniti dobre po-
slovne odnose. Zaljubljenost
in čustva raje usmerite dru-
gam. Ne izkoriščajte določe-
nih situacij, hitro se lahko kaj
obrne proti vam. Nekdo vas
opazuje od daleč in ni mu ja-
sno, kako zmorete obvladova-
ti tisto, kar njemu ne uspeva.
Od četrtkovega dopoldne-
va do sobotnega večera boste
gostili Luno, zato bo veselo.
Obeta se zabava, ki je še dolgo
ne boste pozabili. Imeli boste
občutek, da vas ima nekdo
na piki, a to ne bo res. Takoj
ko boste pokazali, česa ste
sposobni, vam bodo celo pri-
skočili na pomoč, saj so vaših
uspehov željni prav tako kot
vi. Nedolžna pripomba nika-
kor ne bo mišljena kot kritika.
Sinoči sem na sosedov avto napisala:
»Operi me.«
Zjutraj je na mojem pisalo: »Zvečer
polnim kad, čakam te!«
Še enkrat grem spat in bo plača.
Potem pa še dve noči prespim in je ne
bo več.
Ko kuham, vedno uporabljam plastič-
no kuhalnico.
Od lesene imam travme iz otroštva …
Golaž je kuhan, ko jakna v predsobi
diši po njem.
Od sobote zvečer do poznih
nočnih ponedeljkovih ur bo
Luna v vašem znaku. Oba
praznična dneva, nedelja in
ponedeljek, bosta umirjena,
razpoloženje bo precej resnob-
no, mogoče celo nekoliko za-
držano. Ker ste priljubljeni,
vam bodo tokrat pogledali
skozi prste in se na vaše pri-
pombe odzvali s smehom.
Morda bi bilo dobro, če bi se
z nekom celo zbližali. Čutili
boste, kdaj bo pravi trenutek.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
V torek in sredo boste gosti-
li Luno, ki se tako pridružuje
Merkurju in Marsu v vašem
znaku. Pomembnost odnosov
bo v ospredju, še zlasti med spo-
loma. Veliko naklonjenih pla-
netov vam prinaša same pluse.
Na finančnem področju se vam
obeta znatno izboljšanje in nih-
če vam ne bo mogel očitati, da si
tega niste zaslužili. Upravičeno
boste lahko ponosni nase.
Sonce v vašem znaku vam
prinaša povečano vitalno
energijo, zato bo tudi počutje
bistveno boljše. Svoje bo pri-
speval tudi naklonjeni Mars.
Malo več previdnosti ne bo od-
več pred mlajem, to je v dneh
pred 4. novembrom. Imeli
boste vzroke in razloge, da si
postavite nove standarde. Po-
stavite se v položaj nasprotne
strani in razmislite, kako bi
želeli, da se obnaša do vas.

Imeli boste zanimiv in raz-
giban teden, v katerem boste
lahko dobro napredovali pod
določenimi pogoji. Malo več
samodiscipline vam ne bo
škodovalo. Morda boste spre-
gledali možnost za napredek,
vendar zanjo ne boste pretira-
no žalovali. Prav imate, po-
javile se bodo nove. Venera v
vašem znaku je garancija, da
boste žarčili posebno privlač-
no energijo. Čaka vas nekaj
nepozabnih trenutkov.
Končno je vaš vladar ponov-
no direkten, zato boste občuti-
li svojevrstno olajšanje. Kljub
temu si ne dovolite sanjati z
odprtimi očmi. Ne pretiravaj-
te, saj boste kmalu spoznali,
da nimate vseh niti v svojih ro-
kah. Kljub svojim muham ste
deležni naklonjenosti in imate
še vedno prednost pred ostali-
mi. Odgovor, ki ga tako želj-
no pričakujete, prinaša nova
vprašanja in nove dileme.

Jupiter in Saturn, dva mogoč-
na planeta, ki potujeta po va-
šem znamenju, sta končno di-
rektna. To predstavlja sprostitev
zaostalih zadev, zato se takoj
lotite dela, lepo vam bo uspeva-
lo. Upoštevajte svoj občutek, ne
samo razuma. Prijatelj vam bo
v tem času v veliko oporo, zato
mu boste iskreno hvaležni. Na
trenutke bo moral biti do vas
kar trd, saj vam sicer določenih
stvari ne bo mogel dopovedati.
Imate svojo strategijo, ki se
je do zdaj izkazala kot uspe-
šna. Ampak tokrat ste naleteli
na osebo, ki je in bo tudi v pri-
hodnje trd oreh. Na ljubezen-
skem področju se vam obeta
obdobje popolnega nadzora
nad stanjem. Zdaj je čas, da
napravite korake, na katere se
že dlje pripravljate. Še nekaj
tednov vas loči do razpleta za
vas tako pomembne zadeve.
Poplačani boste za čakanje.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 43, 28. oktober 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 489
									3K	OKENSKO KRILO	IZROČEN ZA DENAR	SOČUTJA VREDNA ŽENSKA (EKSPR.)	VULKAN NA FILIPINIH	SMUČARSKA DISCIPLINA	AMERIŠKA IGRALKA (ERIKA)	SAMICA KOSA (EKSPR.)
									OPRAVILO, DELO			7				
									OKLEŠČEN KOS VEJE							
									NEKDANJA TOVARNA V STRAŽI PRI NOVEM MESTU						20	
									NAPOVEDO- VALKA BAŠ				… JABOLKO NA DAN ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN			
									CHRIS- TOPHER ATKINS			CESTNO VOZILO	TAKE BARVE KOT PEPEL			10
									IVO ROBIĆ							
	CANKAR: GOSPOD …	PRIJEMALKA ZA DROBNE PREDMETE	OSVEŽILNA BREZALKO-	S	MESTO JV OD HOLNA MAKARSKA BOLOGNE PIJAČA			ZNAK, KI ZNIŽA TON	RIMSKA BOGINJA LOVA						ZAŠČITNI PREMAZ			
													RAHEL VETER			
							GRŠKA ČRKA									
PRODAJALEC SPOMINKOV		12								RIBA BREZ LUSK	… ŠOLA NE- KAJ STANE					
											ŽIVALI, KI SKAČEJO					
ITALIJANSKA SLADICA					4				ALFI NIPIČ: … BOM MUZIKANT			16			PRIPRAVA ZA SUKANJE	NASILEN, SAMO- VOLJEN ČLOVEK (EKSPR.)
OSEBNI ZAIMEK				BOLEZEN RASTLIN					NERADO- DARNOST							
				POZITIVNA LASTNOST					ŠVICARSKI PRAKANTON							
TOM CRUISE			ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON				POLJSKI SMUČARSKI SKAKALEC (STEFAN)					AZIJSKI VELETOK				
			MODEL													
VČASIH, NEKOČ	17						UKANA				1	KDOR SE POKLICNO UKVARJA S KUHANJEM	ZDRAVNIK ZA BOLEZNI UŠES	VEZNIK		
							MANJŠA POVRHNJA POŠKODBA							VOZNIK VILIČARJA (ŽARG.)		
PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE					DEL STOPALA	PREDVIDEN, PREDVI- DEVAN				14						
SLOVENSKI KIPAR (ZDENKO)				15		ROSALYN YALOW			ORGAN ZA SPREJEMANJE DRAŽLJAJEV							
									ZIMSKA NEVŠ EČNOST	VRSTNI RED ODDAJ						
						MERILO										
Povsod z vami	VELIKI KUŠČARJI S KOŽNO GUBO POD VRATOM	SVETINOV ROMAN						STROKOV- NJAK ZA PSIHOLOGIJO	5							
		POLJEDELEC (PUBL.)														
								VEROUČITELJ								
NAPRAVA ZA PREIS- KOVANJE TREBUŠNE VOTLINE					2						AMERIŠKA IGRALKA MACGRAW			18	CELOVIT, SKLADEN	AFRIŠKA DRŽAVA
EDVARD GRIEG	9		KJER JE …, JE MOČ	PRIPRAVA ZA TRKANJE							MAJHEN ROČAJ					
											AVSTRALSKI IGRALEC FLYNN					
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA				SLOVENSKA ZNAMKA POSODE	MAME							WERNER: NE … ME				
					LONDONSKA GALERIJA											
PRIREDITEV OB KONCU OSNOVNE ŠOLE							NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (SYLVIA)	11				SLAVILNA PESEM	RONALD (KRAJŠE)		3	
													ZVIŠANI TON F			
SNOV PRIJETNEGA VONJA			13				VODNE RASTLINE									
							NINA IVANIČ									
VINO IZ OKOLICE NEGOTINA									19	KRALJ ITAKE						8
TELICA (NAR.)	6			NEKDANJA ARGEN- TINSKA POLITIČARKA PERON						… HVALA, CENA MALA						
SUDOKU 180
REŠITEV SUDOKU 488
REŠITEV SUDOKU 179
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
2. novembra.
Geslo iz številke 42: Izbirali smo naj gasilca.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Karolina
Ojsteršek iz Celja, Silva Štancer iz Jurkloštra in Špela Bu-
kovnik s Polzele.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 43, 28. oktober 2021
Simpatična obletnica
Da praznujejo simpatično obletnico, je predstavnikom Šolskega centra Šentjur pred tednom
dejal predsednik republike Borut Pahor, ki se je udeležil slovesnosti v Ipavčevem kulturnem
centru. Na delovanje te izobraževalne ustanove, ki v letošnjem letu praznuje 111 let delova-
nja, so zagotovo ponosni tudi številni drugi povabljenci, povezani s kmetijstvom, prehransko
verigo, politiko in z lokalno skupnostjo. Dogodek so izkoristili za prijetno druženje, uživali
so tudi v kulturnem programu, ki so ga pripravili gostje, dijaki in profesorji.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Nekdanji ravnatelj srednje poklicne in strokovne šole mag. Janez Vodopivc, specialistka za vinarstvo in pridelavo
sadjevca v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik in direktor občinske uprave Občine
Šentjur Jože Palčnik.
Državna sekretarka za področje zdravstva in šentjurska občinska svetnica Jelka Godec ter nekdanji predsednik
KS Šentjur Rifnik Franc Pevec, med drugim kandidat za občinskega svetnika na listi SDS.
Končno v živo!
Direktorica Knjižnice Šentjur in vodja delovne skupine za Josipovo leto Tatjana Oset je
bila ob nedavni predpremieri filma o Josipu Ipavcu zagotovo zadovoljna, saj je dvorana
Ipavčevega kulturnega centra pokala po šivih in da koronske razmere končno dopuščajo,
da se lahko obiskovalci dogodkov udeležijo v živo. Da še tako dobra izvedba s pomočjo
spleta ni enaka tisti v živo, se je strinjal tudi slovenski dirigent, skladatelj in aranžer zabavne
glasbe Patrik Greblo. Morda sta si ob kratkem druženju uspela izmenjati še kakšen nasvet
o zanimivih knjigah in dobrih koncertih.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Do zastavljenega cilja in še dlje
Ulični fitnes je vse bolj
priljubljen v svetu, eden
izmed začetnikov te špor-
tne zvrsti pri nas je tudi
Celjan Žan Šket. Že pred
osmimi in sedmimi leti
je nastopil na evropskih
prvenstvih v Latviji in na
Hrvaškem.
26-letni natakar v gosti-
šču na Špici se je odločil,
da bo v vadbenem prosto-
ru Kajak kanu kluba Nivo
Celje skušal izboljšati dr-
žavni rekord v disciplini
vesa v zgibi s širokim pri-
jemom. Do 15. oktobra mu
je uspelo največ 54 dvigov,
nato je svoj najboljši dose-
žek izboljšal za štiri dvi-
ge. (59). »Ta šport izhaja
iz ZDA, sam vadim enajst
let. Prej sem bil rokome-
taš. Tedanji trener nas je
pet, šest fantov odslovil iz
celjskega kluba, česar še
zdaj nisem prebolel,« je v
uvodu razložil Žan. »Mor-
da sem postavil celo evrop-
ski rekord v svoji katego-
riji. Posnetek bom objavil
na družbenem omrežju.
Sodnik je presodil, da sem
imel iztegnjen trup, da
sem vsakokrat brado dvi-
gnil do droga in da sem pri
zadnjem delu spusta imel
roki vsaj 95-odstotno izte-
gnjeni. Pred tekmo je fizio-
terapevt Matej Čebokelj na
meni opravil še 436. tera-
pijo v petih letih.« Žana za-
radi vadbe rokometa muči
malce nesimetrično razvi-
to telo. »Podvig posvečam
Ervinu, Marku in Nejcu,
ki so bili udeleženi v hudi
prometni nesreči, ter babi-
ci in dedku. Zahvaljujem
se tudi vsem, ki me niso
podpirali in so mi dali do-
daten zagon.« Žanova želja
je, da bi se lahko popolno-
ma posvetil športu.
DŠ, foto: EU
Pravilnost izvedbe je ocenjeval Dušan Simonič (na lestvini desno), ki ga
vsi kličejo Cima.
Pred zadnjimi dvigi je Žan Šket za hip ali dva počival z iztegnjenimi rokami,
prijatelji pa so ga z vzklikanjem bodrili in mu pomagali do rekordnega dosežka.
Življenje z avti
Avtocenter Kralj s Polzele, ki je uradni zastopnik avtomobilov znamke Hyundai, je v
soboto odprl vrata novega modernega avtosalona, ki je v približno letu zrasel v bližini
gradu Komenda.
Kljub slabemu vremenu se je na odprtju zbralo veliko ljudi. V uvodu jih je nagovoril di-
rektor in lastnik avtocentra Aleš Kralj ter poudaril, da začetki družinskega podjetja segajo v
leto 1977. Leta 1997 so Kralji postali uradni zastopnik za blagovno znamko vozil Hyundai za
Savinjsko in Šaleško dolino. Ko so leta 2006 v Slovenj Gradcu odprli nov servisno-prodajni
center, so obenem postali uradni zastopnik omenjene avtomobilske znamke še za Koroško.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Avtocenter Kralj je družinsko podjetje, katerega začetki segajo v leto 1977. Njegov direktor in lastnik je Aleš Kralj,
ki je na fotografiji v družbi družine – žene Mojce, vnukinje in hčerke Kaje z možem.