Na^a naloga: *

probU ja in napredek naroda!

\as namen :

dinosti in slogi do cilja! |

NARODNI VESTNIK

Največji slovenski dvotednik g
v Zedinjenih državah.

NATIONAL HERALD.

The Largest Semi-Weekly in
the United States of America.

Št. 187.

DULUTH, MINN., THURSDAT, DECEMBER 11, 1913. — ČETRTEK, 11 DECEMBRA 1913.

Volume III. — Letnik III.

velikanska premoč

NAPADE TAMPICO

:K

, sTA ŠI SO POKVARILI HUERTOVO TOPNIČARKO. AR-
0)X  VILLA-JA BO POSLANA PRED OJINAGO. MEK-
SIKANSKI kongres RAZGLASI IZVOLITEV PRED-
SEDNIKA NEVELJAVNO.

»Mesto Meksiko, 9. decembra. —
V ,j p 0 d generalom Candido A g
okolici Tuxpam so zasedli
■ > ■ , mZ no  topničarko Tex -

“IV £m pokvarili so stroje in tope in
Csli so mnogo dinamita.

> "presidio, Tex., 9. decembra. -
Kolikor daleč je neslo oko videli
se beguni, ki so bežali iz mesta
fliihuahua v zavetje na mejo Zdru
jenih Držav. Nekaj jih je bežalo
■Lmejo na amerikansko stran, in
HOM Izpovedali, da jih beži iz Chi -
y| ' okoli 5000.

[Tera Cruz, Mex., 10. decembra.
Bebka premoč ustašev grozi -z na-
Ldom na Huertovo postojanko
Ampico. Ustaški general Villa -
K2 lje poslal amerikanskemu kon-
iilatu poročilo, da namerava na¬
šli mesto, in da naj bi konzulat
,.| pravil vse inozemce na varno.
ITashington, 10. decembra. -—
®!tjt tanje v Meksiki je v diplomati-

] SLIVO!

enem oziru nespremenjeno, razun,
da je meksikanski kongres razve -
1 javil izvvolitev Huerta- ja pred -
sednikom, in je potrdil da ostane
on le začasni predsednik, dokler
se ne izvoli potom novih valitev
predsednika. Nove volitve bodo
meseca julija.

Juarez, Mex., 10. decembra. —
Razmere kažejo, da bo napadel
ustaški general Villa vas Ojinaga,
kjer so se koncentrirali generali
Huerta-ja s svojo vojsko. Zvezna
vojska se je vmaknila iz vsega
severnega dela Mefesike v Ojina -
go, da dobi jestvin in denar, ker
v notrini Mefesike je manjkalo
zvezni vojski obojega. Ustaške če¬
te okoli Ojinaga so veliko močnej¬
še kot je zvezna vojska, in Huer»
tovi vojaki so vsled 'tega nezane *
sljivi in mnogo jih bo najbrže po¬
begnilo, kakor hitro bodo od usta¬
šev napadeni.

CENE PAKETNE POŠTE

BODO ZNIŽANE.

AVashington, 9. decembra. —
Interstate Commerce Commissi -
on (medržavna trgovska komisi¬
ja) je odobrila generalnega po -
star j a Burleson-a predlog za zvi¬
šanje teže zavojev za prvi in drugi
pas od 20 na 50 funtov, pošiljanje
knjig po paketni pošti, in zmanj¬
šanje poštnine v tretjem, četrtem
petem in šestem pasu. V vseh pa ¬
sih, izven prvega in drugega, so
se zvišali paketi od 11 do30 fun -
tov. Ta sprememba pride v pravo
moč dne 1. januarja 1914.

Pod drugi pas spada, računje-
no iz Dulutha in železnega okraja
vsa država Minnesota in Wiscon -
sin, mnogo severnega polotoka
Michigan in severni del države Io-
wa. .

17 LETNO DEKLE ŽARO -
ČENO S 25 MOŽMI.

La Grange, Ga., 6. decembra. —
Mrs. Gussie Mashburn, 17 let sta -
ra, je bila zaročena s 25 moži, tri¬
krat je bila poročena in 22 se je
skujalo pri poroki, ker je odgovo¬
rila sodniku, ko jo je prašal, če
'bo moža ljubila in če bo pokorna
z — ne. Poročila se je vselej brez
da bi bila razporočena. Od lju -
bimcev je dobila mnogo prstanov.

UMOTNIK UMORJEN
HIŠA OPLENJENA.

jLouisville, Ky. 9. decembra. •—
J. Gaunt penzijoniran bap-

Grenčec) 1 ^ dullovein > i e  bil umorjen v
1  v- gozdu blizu tukaj,

njegovo truplo je bilo vrženo

iltllt ^ otok daunt  J® bil znan kot
li.(lili M„IP igatme in njegova 'koča je bila

«na.

-AVCI SE SNIDEJO

V SRCU GORE.

[Montreal, Que., 10. decembra.
6S  so prekopali 'delavci pre -
pod goro Mouot Royal po
bo tekla Canadian Nor -
N železnica. Delavci so kopali
M>eli strani in 600 čevljev pod
so se snideli. Novi predor
[“ad tri milje dolg.

ieraz*

STiVKARSKI SKLAD.

^ aao  po N. V. do dne 8. de-
‘ $180.85

r f-spevek društva' sv. Lovren-

Bn V v Z,>  Minn., po -
fc, ■ v. $15.60. Skupaj $196.45
L an ° nar uvnost, imena pri -

j $893.38 V ' ~~ $696 ' 93 - Sku -


POZOR.


ja « 1

✓

jpL, \.® e  unate dobiti slike.
1  i nV f 110  seda J skoraj vse

• ial !k ° Še  &  ima za d °-

_A p' e raz pošljemo v par
P»fe6niv‘ Q0 ’ de  ' vzame J'o cenje-

WILSON NAMERAVA PO¬
DRŽAVITI ŽIČNI PROMET.

Generalni poštar bo razmotrival
vprašanje v letnem poročilu. Te
lefon in telegraf bosta prišla
v poštev.

Washington, 10. decembra. -—
Predsednik Woodrow Wilson res¬
no razmišlja vprašanje glede po -
državljenja telefona in telegrafa
po vsej republiki.

Posvetovanja med predsedni¬
kom in generalnim poštarjem
Burleson-om so pripeljala zvezno
vlado do zaključka, da je potreba
podržaviti'ves žični promet, ker
ga imajo že vse države podržavlje¬
nega. Burleso-n bo v svojem let -
nem poročilu razpravljal o tej
stvari.

Žičnega prometa je v Združenih
Državah za okoli tri sto milj ono v
dolarjev na leto, in po natančnem
preiskovanju tega vprašanja vze¬
la bo najbrže vlada v nekih letih
trustu tudi to odiranje.

OPICE SE IGRAJO S PEČJO.

ZGORIJO.

EDEN VTONE. EDEN
ZGORI VSLED EKS¬
PLOZIJE NA ČOLNU.

Chattanooga, Tenu., 8. deeem -
bra. — Kotel za gasolin, ki je go¬
nil čoln je eksplodiral, vsled če¬
sar je Mrs. Frieda Krause vtoni -
la in njena osemletna hči je zgore¬
la. Več druzih ljudi se je manj
ali holj ožgalo. Nesreča se je pri -
petila na reki Tennessee.

'  na  znanje, da za na -

VeS da j ali Slik >

Po« 2, ri v stll ° knjižico “Ka-

br^Vni - avl -> an ” vsem tak
lpl a - ■ aetl0 > kot darilo, ki
i nar °čnino za eno le -

%ravn^ a ^° to  knjižico.

N,r. Vestnik.

[EžKa operacija.

^° I ' a ku' Str ^ a ’ decembra.
Se  Je v češki holnišni


L* re č*il a  ' v ees ki 'bolnišn
p? letna ^ a ', v0  težavna operaci
KeL.? deklica Mariia Huba-

letna V, ‘ezavna o

;i >nel a  t liCa Marija _

^'1».,...' * ! 'ano na demsni
bezati .™  hoteli ro

'drezat; s -° P že hoteli ro-
^fezai *’*° da  neki dr. Horak
faki, ]> F >re,( lkraftkem umr-

v/ aQ iene m6Sa ga  P r ' ad na

Jf

HV®I PRILIKI
iCA  v AMERIKI.

V KITAJSKI VRE.

Pterograd, Rusija, 7. decembra.
Mohamedanski general Maan Li -
ang ima v provinci Kan-su, na
severozapadu, zbrano armado
20,000 mož, z katero se hoče ho -
jevati proti pekinški centralni
vladi.

Indianapolis, Ind., 6. decembra.
V Riverside parku je zgorelo de¬
vet opic in njih stanovanje, ker
so skušale opice ponašati njih os¬
krbnika kako snaži peč.

Opice so večkrat opazovale ka¬
ko opravlja; pjih. oskrbnik peč, in
zato so odprle vrato do peči in so
začele peč opravljati; peč se je
pr Obrnila in zgorelo je vse skup.

EVROPSKA JAJCA

NA TRGU V AMERIKI.

New York, 5. decembra. — Jaj¬
ca, importirana iz Evrope, so ce -
neja na tukajšnem trgu kot jajca
znešena v Združenih Državah.
Zvezni attorney general James C.
McReynolds, je naročil nekemu
agentu, da je importiral jajca iz
mrzlih skladišč v New Yorku, vpo-
rabil ho to kot dokaz v nestopu
zoper trust, ki kontrolira cene je¬
stvin.

V New York je došlo 6000 zabo¬
jev jajc v onem tednu iz Evrope.

Mi smo nekoč pisali, 'da naj bi
naši veljaki v starem kraju orga -
nizirali kurjerejske zadruge in
naj 'bi pošiljali jajca v Ameriko,
ker ni cotnine na njih, vendar na¬
ši vodje so preozkosrčni za kaj ta-
cega.

SCHMIDT-OV OČE

BO PRI OBRAVNAVI.

New York, 10. decembra. — Si¬
volasi oče in sestra Rev. ITans
Schmidta, ki je priznal umor in
raztelesenje Ane Aumueller, sta
na poti iz Nemčije v New York
in 'bodo skušala rešiti ga, elektri¬
čnega stola. 'Pričala bosta, da je
bil Schmidt 'blazen več let.

Schmidtov oče in sestra sta do -
šla včeraj s parnikom v Hoboken
in sta se takoj podala v sodišče,
kjer je duhovnik v preiskavi.
Heinrich Schmidt, oče, je 68 let
star. Govoriti ndče ničesar o sinovi
■zadevi. Sestra je bolj zgovorna,
vendar ji je oče prepovedal govo¬
riti o zadevi z opazko: “Saj veš,
da se je nama povedalo, da ne sme
va govoriti o tej stvari.”

New York, 11. decembra. — Si¬
volasi oče morilca Hans Sshmidta,
kateri je prišel iz Nemčije, se je
jokal v sodišču, ker ga Hans ni ho¬
tel k sebi. Želel je pa Hans govori¬
ti s sestro, ki je prišla z očetom iz
Nemčije. Oče kaplana Schmidta je
bil v sodni dvorani, in ko se je pri
čelo z obravnavo je vstal in šel ven
in solze so mu lile po starem obra¬
zu.

PIJAČA UMORI OTROKE.

New York., 9. decembra. — Pet
otrok, ki so bili na nekem svato -
vanju s stamiši, je našlo stekleni -
ce v katerih je bilo še nekaj žga¬
nja. Otroci so pili žganje in Ro¬
sa Alinado, sedem let stara ter
njeni poldrugcletni brat sta mrt¬
va, ostali trije so pa v smrtni ne¬
varnosti.

DOBI $10.000.

ČE SE OŽENI.

Državni pravdnik je navedel, da
je bil kaplan Schmidt popolnoma
pri zdravi pameti, ko je zaklal in
raztelesil svojo ljubico, Ano Au -
mpller, in ko je nosil dele njenega
telesa v reko Hudsop. Ce bi ne bil
zdrave pameti, ne napravil bi ta¬
ko skrbnega načrta iz a umor in za¬
kritje groznega hudodelstva, kate
ro je z vršil.

Priče, katere so Spoznale Ano
Aumuller, in drugi, ki so našli de¬
le njenega telesa v reki Hudson,
kamor jih je zmetal Hans Schmidt
so bile zaslišane, in med vSfc obrav¬
navo je sedel prejšnji 'kaplan
Schmidt iA.poslušaTSzpbVedbe kot'
bi ne bila stvar posebnega pome¬
na zanj.

Njegovi odvetniki so zgrabili
vsako najmanjšo točko v izpove¬
dih, da bi dokazali, da je kaplan
Schmidt blazen. Na mizi pred
Hans Schmidtom je ležal nož in
žaga s katerima je razrezal truplo
voje ljubice, katero je najprej one
častil, spravil v materinski stan
in potem umoril. Poleg njega bile
so krvave prevlake blazin v kate¬
re je'ovil dele trupla, in 'kamenje,
s katerim je obtežil zavoje predno
je spustil dele svoje žrtve iz broda
v reko. Vse to ni Schmidta prav
nič ganilo, in zanimal se je edino
za pričo- Ano Hert, prijateljico
umorjene Aumueller, katera je iz¬
povedala, da ji je žrtev povedala,
da ji je Schmidt obljubil zakon.
Rianjka jo je tudi prosila, če ho
šla za botro.

Battle Creek, Mich., 6. -deeem -
bra. — Če -se Floyd L. Scott iz
Battle 'Creelk, Mieh., oženi v teku
treh let, dobi od nekega bogatega
sorodnika $10,000. •—

Scott dela talne preproge, je
boječ fant in -baje tudi ne spada
v razred “fest fantov.” Vendar
denar je sveta vladar, in zato bo
imel najbrže mnogo snubkinj. Ra¬
dovedni -smo, če m-u bo katera Slo¬
venka ponudila srce?

SUFRAGETKA PANKHURST
IZ JEČE.

London, 9. decembra. — Mrs.
Emeline Pankhuršt, voditeljica
militantnih sufragetk, je zopet
na prostem. Odpotovala je v Fran¬
cijo k njeni hčeri. Ženska je tako
slaba radi posta, da so jo nesli
na Vlak.

CENJENIM ČITATELJEM IN
ČITATEL JICAM!

KRAVA POŽRE DINAMIT
LASTNIK TOŽI OKRAJ.

Kellogg, Idaho, 9. decembra. —
Farmer N. A. Gilbert toži okraj
ne komisarje za $115. —, ker so
delavci pustili dinamit pri nekem
delu potov, in Gilbertova krava ga
je požrla petnajst palic. Kravo je
razgnalo.

PADAREWSKI V

NEVARNOSTI

Chicago, 111., 7. decembra. —
Ko je dospel svetovnoznani pia -
nist I. Paderewski na svojem po "
tovanju v Minneapolis, so stali na
kolodvoru štirje detektivi, katere
je poslala tja tukajšna policija,
da ga ščitijo. Padarewski je bil
namreč dobil grozilno pismo, v ka¬
terem mu neznanec pravi, da ga
bodo v Chicagi ustrelili. Umetni¬
ka dolže antisemitske propagan -
de.

BOMBA RAZNESE

DEL TRGOVINE.

Pittsburg, Pa,, 11. decembra. —
Neki mož je vrgel bombo pred tr -
govino s sadjem na Seeond Ave -
uue v Hazehvood, ki je del mesta
Pittsburg. Eksplozija je raznesla
prednjo steno trgovine. Policaj
Tool je videl nekega moža vreči
bombo in je streljal za njim brez -
s pesno. '

PLIN USMRTI

DVA MOŽA.

PARNIK SE JE POTOPIL
V NEW Y0RŠKEM ZALIVU.

New York., 9. decembra. — To¬
vorni parnik “Zulia” se je poto¬
pil v zalivu v New York v globo¬
čino 25 čevljev vode. Škoda bo
znašala okoli $100,000

Na parnik nalagali so blago, ki
je bila namenjeno v južno Ameri¬
ko. Pri tem delu se je odtrgal je¬
kleni steber, 18 čevljev dolg, in
je predrl tla parnika. Voda je
vdrla skozi 6 palcev veliko luk -
njo v parnik, ki -se je zaJČel naglo-
ma potapljati, in po sedmih urah
je bil parnik v globočini.

Z današnjo številko pričeli smo
prinašati izvanredno ganljivo po¬
vest,

Za Svobodo in Ljubezen.

Povest je iz balkanskih dogod -
ljajev in je tako mična, da bo vsa¬
kdo z njo gotovo Zadovoljen. '
Uredništvo.

TRI RUDARJI USMRČENI

NA MICHIGAN

CITIZENS ALLIANCE KUJE DOBROTE MAJNARJEV DO
NEBA. CERKVE KLIČEJO NA POMOČ BOGA ZA PO -
RAZ UNIJE. OSEMURNO DELO GRDA VADA.

POLITIČNI VODJA
NASTOPI DRŽAVNO JEČO.

Trenton, N. J. 10. decebmra. —
Louis Knehnle, politični vodja v
Atlantic City, je nastopil danes
enoletno ječo. Obsojen je bil pred
enim letom, ker je bil kot elan
vodovodne komisije združen tudi
z neko tvrdko, ki je prevzela od
mesta vodovodna dela.

Knehnle se je odpeljal v ječo v
svojem avtomobilu.

FRANCIJA NEČE PLAČATI
NAPOLEONOV DOLG.

Pariz, 10. decembra. •— Civilno
nadsodišče ni vgodiio tožbi, gospe
Cotton zoper francosko vlado za
dolg dvajset miljonov frankov
ali štiri miljone dolarjev.

Predniki gospe Cotton, ki so
umrli leta 1675, so zapustili svo -
jim naslednikom premoženje. Po
dolgi tožbi je Napoleon premože¬
nje zaplenil, in denar je porabil
za vojsko. Sodišče se je izreklo,
da francoska vlada ni odgovorna
kaj je Napoleon delal.

ČASNIK IZHAJA

V ŠESTH JEZIKIH.

TRIJE VTONEJO V REKI

V KANADI.

Edmonton, Alta., 9. decembra.
Trije mladi mojže ki so šli od tu¬
kaj severno na lov na kožuhne
živali so utonili v Atabaska re¬
ki, ker se je vdrl led. Med njimi
je eden z imenom Tom Lesar
(Slovenec?.).

Chicago, 111. 9. decembra. — G.
Swanson in njegov sin sta zadušila
od plina v niju stanovanju. Nek
tretji mož je prišel k življenju
s pomočjo pulmotorja.

SOCIJALIST USTRELI

DUHOVNA.

Bruselj, Belgija, 6. decembra.
Nek soeijalist je vstrelil nekega
tukajšnega katoliškega duhovna,
kateri ni hotel pokopati nekega
sodrnga, ker je bila pri pogrebu
rudeča zastava socialistov.

Gary, Ind., 6. -decembra. — A. H
Senko hoče ustreči vsem narodno¬
stim, zato je začel tiskati slovan -
ski (?!) dnevnik v šestih jezikih,
to je v češčini, hrvaščini, poljšči¬
ni, slovaščini, italijanščini in ain -
glešeini. Sedaj zahtevajo še Srbi
in Rusi svoje pravice. Senko je
star nad 30 let, vendar kakor ka¬
že ga še ni pamet srečala.

Calumet, Mich., 8. decembra. —
Nekdo je streljal po noči oh dveh
zjutraj v nedeljo v skebsko hrani-
lišče, in ustrelil je tri može, ki so
prišli na Calumet ze delom. Ysi
trije so Angleži.

Do danes je bilo ustreljenih na
bakrenem okrožju osem oseh.

Na 'bakrenem okrožju se vršijo
dan za dnem velikanske stavkar -
ske parade in vzlic vsem pritisku
Citizens Alliance, ki obstoji po naj
več iz samih delničarjev bakrenih
družb, se držijo stavkarji možato.
Družbe so mislile, da bodo z vado
osemurnega dela in minimalne
plače $3. — nadan vjeli stavkar -
je, da -se bodo vrnili na -delo, ven¬
dar stavkarji so toliko dalekovid-
ni, da niso šli v to past, dobro ve¬
doč, da bi družbe odvzele to po -
nu-dbo, če se unija ne ’bi pripozna-
•la. Na Michigan je glavno v-pra *
sanje pripoznanje unije, ker dok¬
ler ne bo imela unija v tamkajšnih
rudnikih ničesar govoriti, bo druž¬
ba ravnala z delavci kakor bo njej
drago. Citizens Alliance pošilja v
svet‘letake “Truth,” kjer nago¬
varja stavkarje z “Mr. striker —
ean \ve help you?” samo, da bi
omehčala bojazljivce. Vendar upaj
mo, da so vse te grde nakane za¬
stonj, ip. 'JriVbodo sljavkarji s po-
h - • - svojjji bi \ ki. .iih
-rajo z denarjem, sftdnjič vendar
triumfirali. Stavkarji so po veči -
ni odločni možje, in -niso vzlic sko -
ro poluletne borbe s tiranom po¬
zabila krivic, -ki so se njim godi -
le 7000 čevjlev globoko pod zem -
ljo. Kompanije in Citizens Allian¬
ce so zastonj pričakovali, da se bo¬
do vsled njih ponudbe vrnili stav
lcarji na delo, ker možje,, kot so
stavkarji na Michigan hočejo vs-
trajati dokler ne pripozna kapi¬
tal njih pravičnih zahtev. Zmaga
brez pripoznanja unije ni nobena
zmaga, ker kapitalisti hi v tem
slučaju kmalu stavkarje izkorišča
li kot so jih preje, da bi pokrili
ogromno zgubo, ki jo imajo vsled
stavke. Vsakdo ve, da je življen-
iški položaj za stavkarje sedaj ja¬
ko slab, vendar možje ne obupaj¬
te, ker za sužnostjo in pritiskom
morajo napočiti boljši dnevi in
vladati mora pravica tudi na Mi¬
chigan. Vse je v vaših rokah, de¬
lavci in delavske družine, in če
se vsi združite pod prapor W. F.
M., ne pomaga niti vladno niti cer
kveno mazilo, r  ampak kapitalist,
ki vas je leta in leta izkoriščal,
mora pasti, in vi boste slavili zrna
go na vsej črti. Izkoriščanje je
šlo predaleč, vedno ni mogla vla¬
dati sužno-st na Michigan, kapi -
talisti vam niso hoteli dati pravic
in do štrajka je moralo priti. Se¬
daj ste na štrajku, zato ostanite

DVA TISOČ LJUDI

ZAHTEVA PROHIBICIJO

Washington, 10. decembra. —
Pred kapitelom v Washington se
je zbralo danes 2000 mož in žensk
spadajoči k Anti - Salun ligi in
k Ženski Kristjanski abstinentni
družbi, da demonstrirajo zoper tr¬
govino z opojnimi pijačami. Vsak
zborovalcev je predložil peticijo,
da se ustava predrugači y toliko,
da se prepove po vseh. Združenih
Državah izdelovanje in prodaja,
opojnih pijač izven za zakrament
ske in zdravniške svrlie.

na štrajku dokler ne zmagate pod
zastavo W. F. M., in četudi se mo¬
li celi mesec po vseh cerkvah za
poraz delavcev in >za zmago kapi¬
talistov.

Trinidad, Colo., Lastniki premo
govniikov so obtožili United Mine
Workers, češ, da imajo monopol
čez delo v škodo trgovstva, kar
krši Sliermanovi anti-trust zakon.
Organizatorji se iz tega ne stori -
jo ničesar, ker če bi jih zveano
sodišče obsodilo v ječo, potem bi
to pomenilo kakor bi bila vsaka
unija frust.

Brigadir general Shase je za -
grozil, da bo vrgel mati Jones v
ječo, ker je nevarna agitatorica.
Mati Jones bila je vržena v ječo
v West Virginiji, vzlic temu pa
še deluje povsod za delavske ko -
ris ti in jo tudi Chase ne ho
v gnal.

V splošnem je stavka v Colora-
do na isti stopinji kot je bila pr¬
ve dni. Stavkarji ne odnehajo od
svojih zahtev, skebov je malo in
tudi v Colorado upajo premogar-
ji na popolno zmago.

Duluth, Minn., 11. decembra. —
Tony Romeo, organizator W. F.
M., se je zglasil v našem uradu in
zasleduje rojaka Joe Shuta, kateri
baje nagovarja Slovence in Hrvate

Range danes mnogo brez dela. V
brezdelnost vas je vrgel vse kapi¬
talist, ki dela roka v roko za po -
raz stavkarjev na Michigan. Na
Range so delavci le zato odslov -
ljeni, da je delavski trg preplov -
ljen z 'brezdelnimi, katere se sku¬
ša prisiliti v skebstvo na Micki -
gan. Delavci, ki ste brez dela, ne
hodite -.za delom na Michigan in
tudi v Colorado ne. V teh krajih
je 'boj delavstva s kapitalom, in
kapital bo poražen, če ne nalovi
skebov.

Slovenski delavci, v imenu člo¬
veštva, in posebej še v imenu de¬
lavstva pridružite se vašim bratom
ki se borijo za boljše razmere in za
večje pravice. Pomagajte jim z
osrčevalnimi dopisi, pomagajte
■jim financijelno. Ne bodite izda -
jalci svojega stanu, izdajalci tla -
čenega delavskega razreda. Po -
magajte stavkar jem, pomagajte
njih ženam, pomagajte nedolžnim
otrokom do 'boljšega kruha, do bo
ljših življenskih razmer, do ho -
ljše izobrazbe. Upoštevajte resni¬
co, da je v združenju moč, zato
združite fizične, duševne in finan-
cijelne moči, da porazite vašega
skupnega nasprotnika in tlačite¬
lja in da doseže tudi delavstvo
enkrat iste pravice, katere mu gre
to po ravnem, božjem in člo-
veškem zakonu.

*

v-

250 OSEB VTONE

VSLED VIHARJA.

Freetown, Zapadna Afrika, 11.
decembra. — Hudi tornado je
gnal dvajset čolnov s 400 Zamorci
ven na morje. Parnik Sentinell je
rešil 136 oseb, vsi drugi so potoni¬
li. Tornado je napravil mnogo ško
de.

FRANCOZI SO ZGUBILI

ROJAKE V BOJU.

Pariz, 11. decembra. —- Napad
na Ain Galaka v notrini države
Maroko je stal Francoze 'dva čast
mika in dvajset mož. Muri so se sr¬
dito 'bojevali.

RAZPEČAVANJE JESTVIN
ZNAŠA TRETJINO CENE.

New York, 5. decembra. — V
tem mestu stane razpečavanje jest
vin v vrednosti enega dolarja 39
centov. Preiskava je dognala, da
stanejo jestvine, ko dospejo v Ne\v
York na trg, 61 centov, in da vza -
me razpečavanje in razvažanje je¬
stvin, ki se kupijo za en dolar, 39
centov.

LAKE SHORE DELAVNICE
ODSLOVIJO DELAVCE.

Cleveland, O., 11. decembra. —
Collimvood delavnice so dobile
ukaz, da odslovijo dne 22. decem¬
bra 900 delavcev.

pristopim velikem društvu ki je

DULUTH.

— Zadušil je delavec Tony Fo -
rin pri jeklarni kjer je kopal ka¬
nal v naselbini, katero gradi Uni¬
ted States Steel korporacija. De¬
lavci so delali dvanajst čevljev
globoko in zrušila se je nanj zem¬
lja in ga je podsula. Vzelo je dru¬
gim delavcem tri ure predno so
ga odkopali mrtvega.

_ Mrs. Frances Hallock toži
glavne uradnike zavarovalnega
(bratskega društva United Order
of Forester, ker so jo izključili iz
društva. Ona dolži glavne uradni¬
ke, da so jo zato izključili, ker jim
je bila zoperna pri volitvi. Izklju¬
čena toži za $10,150. — odškodni¬
ne. Za iziključenje člana ali člani -
■ce iz bratskega društva mora biti
tehten vzrok.

— Tatovi so vlomili zadnjo ne¬
deljo po noči v trgovino na 709
West Superior Street in so odpe¬
ljali cel voz obleke, ur in raznega
'blaga. O tatovih ni nobenega sle -
du.

— Stavbeni nadzornik se prito -
žuje, da se ljudje ne držijo natan¬
čno načrtov, katere predložijo, in
da bodo imeli vsled tega nekateri
sitnosti. Posebno okoli jeklarne je
bajg več tacih, ki se ne držijo
•povsem stavbenih predpisov.

— Komisar Hicken ima tak nos
da vse zavoha. Sedaj je prišel na
sled, da je zvezan salun R. Peter-
son-a na 623 West Superior Street
s hotelom na 613 West Superior
Street s podzemskim rovom, in
da se je po tej poti mnogo pijače
prenosilo in sicer ob prepovedanih
urah, in to v steklenicah in v že¬
lodcu. Vsled tega je predlagal
Hicken, da se ne dovoli Peterso -
nn več pravica prodajati opojne
pijače.

— Poslanec C. A. Lindbergh,
Little Falls, Minn., namerava kan¬
didirati za guvernerja za državo
Minnesota na republikanskem ti -
ketu.

— Žid Abraham H. Fromenson,
Philadelphia, Pa., je govoril tu -
kaj pred več sto Židi, in je nago¬
varjal Žide, da naj se posvetijo
'Uirietijstvu in naj vstanovijo svo¬
je naselbine.

—- V našem uradu so se zglasili:
Rojak Frank Žagar krojaški moj¬
ster, iz Joliet, UL, na trgovskem
potovanju na Range.

CHISHOLM.

— Naznanjam vsem članom
društva sv. Jožefa št. 30., S. K. J.,
da se polnoštevilno udeleže seje
21 decembra točno ob 1 uri po -
poldan v navadnih prostorih.

Na dnevnem redu imamo voli -
tev društvenih uradnikov za pri¬
hodnje leto 1914, in več druzih
važnih stvari v raamotrivanje.
Ob enem se bode pobirala meseč"
nina za mesec december. Nadalje
opozarjam vse one člane, kateri
društvu dolgujejo, da ta mesec
vsaki svoj dolg poravna, tako da
se bode začelo z novim letom s
čistim računom, da ne bode treba
starega dolga po knjigah mazati.
Nadalje opozarjam vse one člane
in članice, kateri so ven iz Chis -
holma, da si preskrbijo v najkraj¬
šem času prestopne liste, da pre¬
stopijo h najbljižnemu društvu,
ki ga bode lahko nadzorovalo v
slučaju bolezni.

Na zadnji konveciji naše S. K.
J. v Pittsburg, Pa., se je sprejela
centralizacija bolniške podpore
da se bode plačevala iz prvim ja¬
nuarjem 1914 bolna podpora di-
rektno iz glavnega urada po $30.00
na mesec. To je jako dobra ideja
za člane J. (S. K. J. zatoraj člani
ni se vam treba bati, ako prestopi¬
te h malemu društvu ali velikemu
V slučaju bolezni vam je za gotov
ljena podpora.

Nerazumljivo se mi vidi, da pro¬
testira društvo Zvon št. 70. J. S.
K. J. v Ohicagi, 111. Centralizacija
je jako dobra ideja. Kaj ni naša
sveta dolžnost da pomagamo eden
drugemu? Saj smo vsi društveni
in Jednotni sobratje, zatoraj je
naša dolžnost, da skrbimo tudi za
mala društva našo Jednote. Kjer
je veliko malih društev pa veliko
bolnikov pride društvo v finančne
zadrege, potem se ga vse boji, in
tako ostane vedno majhno in rev¬
no, ki si ne more pomagati. Boga¬
ta in velika društva napredujejo
s člani in iz blagajno, a mala pa
ostanejo vedno na svojem mestu,
ker pravi vsaki novi kandidat mar

bogato, bom vsaj dobil podporo v
slučaju bolezni. Zatoraj moremo
reči da centralizacija je jako do¬
bra stvar. Čani in članice, kličejo
nas nove postave, da sprejmemo
novo lestvico. Zatoraj glasujte vsi,
da se sprejme nova lestvica, potem
'bodemo lahko djali sedaj je za -
nesljiva smrtnima.

Zatoraj člani imenovanega dru -
štva, vdeležite se vsi decembrske
seje in volite dobre člane in ra ¬
zumne v društveni odbor, da se ne
bodejo vstrašili trdega dela, kate¬
ro jim bode naloženo prihodnje
leto. Po novih postavah bode do -
sti več posla bodisi pri društvu ali
pri Jednoti. Do sedaj smo imeli sa¬
mo 6 razredov, ako bode spre j e -
ta nova lestvica, jih bode 29. Za¬
toraj vam še enkrat polagam na
srce, izvolite najboljše elane v dru
štven odbor, potem nam bode šlo
delo v lepem redu naprej. Člani
vdeležite se vsi do zadnjega seje
21. decembra. Član, kateri se ne
vdeleži seje, plača kazen po dr. pra
vilih. H koncu voščim vesele bo -
žične praznike in srečno novo leto
vsem članom in članicam J. S. K.
J., posebno pa članom in članicom
društva sv Jožefa št 30. Na svi -
denje 21. decembra.

JaJkob Petrich tajnik

—- Dne 23. novembra je imelo,
tukajšno društvo sv. Štefana št.21
S. H. Z. glavno sejo, in volitev
novega odbora za leto 1914 ter so
izvoljeni sledeči uradniki:

Martin Zallar predsednik, John
Vukanič odpredsednik, Joseph La
ui prvi tajnik in zastopnik bx 123,
Ant. Hren II tajnik, Louis Kmett
blagajnik. Nodzorniki John Scher
minger, za dve leti, M. Perkovič,
J. Manar, Št. Zgonc za eno leto.

Bolniški odbor: Anton Hren na¬
čelnik bx 121, Geo. Rosman M.
Perkovič pomočnika.

Zastavonoša Jos. Kočevar, Mar¬
šal Rudolf Čampa.

— Mnogo se sliši priporočil kje
naj ženstvo ostane in kaj naj
opravlja. Večina je še vedno zato
da naj ostane ženska v kuhinji in
pri gospodiijjstjvu. Kuhati ,in go -
‘spodinjstvo — šdruzega pa nič.

Ne trdim, da so ženske za vsaki
poklic tudi ne, da niso za druze-
ga kot za v (kuhinjo. Če sodimo
ženstvo iz ta slabega in ta boljše¬
ga stališča, potem moramo prešo -
diti tudi možki spol glede pok lic o v
in pri mnogih možkih priti bi mo¬
rali do zaključka, da bi moral bi¬
ti možki lovec in jako malo kme -
to valeč. Jaz sem mnenja, da si
možtvo svoji preveč, in ker je mo¬
žtvo naravno močnejše kot ženstvo
zato si je možtvo okupiralo goto¬
ve stvari, kamor nima ženstvo pri¬
stopa. Če bi imelo ženstvo iste pra¬
vice kot jih ima možtvo, imela
bi človeška družba vse drug dru -
žabni red. Če premislimo stvar na
tanko imajo sufragetke prav, ker
nikakor ni to enakopravnost, če
ima tisti del človeštva, ki nosi hla¬
če, gotove prednosti pred onim
delom 'Človeštva, ki j-e v krilih.
Dokler bo le en del človeške druž¬
be koval zakone in delal red za
vso družbo, in danes dela postave
in red le kapitalistični razred,
bo vladala krivica.

Opazoval sem nekoliko žensko
delo, tu na Chisholm, Minn., zato
sem se dotaknil te zadeve.

Možakarji pri mestni upravi so
se že parkrat pogovarjali glede
ljudske čitalnice, in pri vseh teh
razpravah je prišlo do zaključka
da je potreba komiteja, (kateri naj
bi se obrnil na Carnegija za ti -
soeake za zgradbo čitalniškega
poslopja. Noben teh komitejev ni
hil uslišan pri kralju jekla. Mo -
goče se ni znal dovolj pravilno
pokloniti, da bi mu vgajalo.

Prijele so pa ženske stvar v roke
brez ozira na Carnegija in na me¬
stne očete, in odločile so, da se
mora čitalnica zgraditi, ker je po¬
trebna, in res delo se je začelo in
v kratkem bo poslopje zgotovlje -
no in bo povsem častno za to me'
sto. Ženstvo je s tem pokazalo
svojo odločnost, pokazalo je, da
je vredno večjega upoštevanja
kot ga je deležno.

— Rudnik Euclid je poplavila
voda, ki curlja skozi zemsko raz -
poko iz Longyear jezera.

— Ogenj je vničil trgovino tvrd
ke Božich & Chrop. Škoda znaša
$2000. — Miši in podgane so kri¬
ve ognja, ker so baje glodale uži -
galice.

ELY.

ŠE VEDNO VLADA NESLOGA.

Toliko let živi naš narod v Arne
riki, zato ; bi se moral zboljšati,
vsaj trgovci. Veselje je, ker se na¬
rod zaveda, da je vsled tega vsako
leto več trgovcev tudi med Slo -
venci; vendar je pa žalostno ker
vlada med njimi še vedno tista
grda nevošljivost. Predbacivalo se
je že večkrat temu ali onemu, da
ne zna do tri šteti, in tudi jaz sem
prišel do prepričanja v par sluča¬
jih, da je menda res tako.

Ne 'bom kritiziral, da ta ali oni
ne razume tega ali onega, saj ve -
mo od-kod pridemo vsi, in zato ni
noben mnogo boljši kot drugi, ko
pridemo v Ameriko, vendar se pa
tukaj vsak kolikor toliko izobra¬
zi in amerikanizira. Žalostno pa je
da se eni še vedno držijo tistih
starih navad, kot so jih imeli ko
so prišli sem.

In ta stara navada se mora gra^
jati, da se odpravi izmed nas. In
meni je znano pretirano staro -
'krajsko tekmovanje med trgovci.
Tako je neki tukajšni slovenski
trgovec, od katerega kupujemo
že celih 15 let, hotel vedeti ceno
za vrata in okna. Rekel je, da mo¬
ra biti gradivo in delo prve vrste
(A, No 1), in to je tudi dobil po
pošteni ceni. To se je zgodilo v ne¬
kem novem podjetju tukaj ; ven -
dar dotični stari trgovec je hitro
tekel k Judu in je kupil nekaka
vrata in okna za $11. — ceneje.
Tako je razglašal; pač pa je mo -
žiček zatajil, da je kupil slabejšo
kakovost kakor (No 2). Kar je
on dobil je v razredu (C grade),
kar se dobi ceneje kot za $11. —
O temu se je novi podjetnik ose¬
bno prepričal in še dva druga mo¬
ža.

Jasno je toraj, da hoče možiček
rojakom škodovati, ne ve pa koli -
ko on računi v svoji trgovini.

Ravno iz iste hiše je eden ku -
pil neko stvar za $5.75. Čez nekaj
■dni pride nazaj in hoče premeniti
za boljše. Dotičnik je podvržen
slepariji, ampak ni praktičen in
mu je spodletelo. Izrazil se je, da
hoče boljšo stvar, in da se prvo
kupljena v račun všteje, in sicer
je djal, da je plačal za prvo robo
$7.50. Dokazano mu je bilo, da je
plačal le $5.75, torej $1.75 manj
kakor je rekel. Robo je dobil 32
procentov ceneje kot se prodaje
drugje, in sedaj je liotel še sle¬
pariti. Tako postopanje je nečast¬
no, in skrajni čas je, da držimo vsi
Slovenci skup, in to častno, po -
šteno, da si pomagamo naobratno
delavci in trgovci pa bo napredek
nas vseh bolj vgoden, kot če si
nasprotujemo in eden druzega iz¬
koriščamo. 'Poštenost in odkrito -
srčnost naj velja povsod, pa bomo
vse drugi možje kot smo tako v
politiki kot na gospodarskem po -
lju. Novi trgovec.

EVELETH.

— Rešilni želežniški voz zvezne
vlade je sedaj tukaj pri št. 4 Spru-
ce šaftu in bo Ostal tukaj 14 dni.

Župan Saari je vložil tožbo zo¬
per zadnje mestne volitve. V tožbi
navaja, da je bilo oddanih za iz -
voljenega Glgason-a oddanih oko¬
li 60 glasov nepravilno, in da mno
go glasov ni bilo štetih. Gleason
je bil izvoljen le s 10 glasovi veči¬
ne.

— Tukaj se je ustrelil Jobu
Hogan, 50 let star, na postelji.
Ustrelil se je v usta in razneslo
mu je glavo. Ranjki je bil strasten
žganjepivec.

HIBHING.

— Hibbing ima 17 šol, ki stane¬
jo z opravo vred blizu en miljen
dolarjev. Učiteljskih moči je 94 in
šolskih otrok je 2371.

TOWER.

— V odgovor na več vprašanj
od rojakov iz Soudan in Tower,
glede ulagauja denarja, tem po '
tom naznanjamo, da istega lahko
pošiljajo po pošti na naše stroške
če sami nemorejo ali ne vtegnejo
sem. Banlka plača obresti po 3 od
stotke od prvega dneva uloge in
denar se lahko vsak čas dvigne.
Pojasnila glede posojil; in druge
važneje stvari se dajejo pismeno
na zahtevo. Priporočamo se vsem
cenjenim rojalkom in jamčimo za
popolna tajnost vseh nam zaupa¬
nih zadev, kakor tudi za hitro in
pošteno delo.

First State Bank of Ely, Minn.

VIRGINIA.

— Mesaha Raihvay kompanija
bo pričela z zgradbo uradniških

prostorov in shrambe, za vozove
kakor hitro se poravna z zavaro -
valno družbo. Poslopje je nekaj
dni nazaj zgorelo in bilo je ško¬
de nad $70.000. —

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

J. Pavlič, Fostoria, Tex. Nam so
znani veliki kokošjerejci po sever¬
nih državah, vendar naročite vi
rajše jajca White Leghorns v dr -
žavi Texas, ker so tamkajšne pas¬
me boljše za tamkajšno podnebje.
Če hočete vam naznanimo tukaj -
šne kurjerejee, vendar je boljše
če pišete na: “ Secretary of Sta -
te, Austin, Tex.,” in ga prašate
za naslov na “Texas Agricultu -
ral College,” kjer vam bodo po¬
vedali, kateri kurjerejee v Texas
ima najboljšo White Leghorn
kurjad.

I. T., Ely, Minn., Kar se
tiče vašega vprašanja bomo sku¬
šali pozvedeti in v tem predalu
odgovoriti. Upam, da ste opazili
odgovor na vaše zadnje vprašanje
glede ledu na ofcnah.

NOVICE MED SLOVENCI V
AMERIKI.

Glas Svobode je postal polu -
tednik, izhaja v torkah in petkah.

Ustrelil je v Johnston City, Ul,
rojak John Jeseničnik rojaka
Bernad Jarc’a. Bila sta pijana in
stvar se je zgodila v hiši v prepi¬
ru. Ustrelil ga je v trebuh in Jarc
je bil takoj mrtev. Jeseničnik je
pobegnil, a prijeli so ga še isto
noč, in je v luknji. Jarc zapušča
tukaj dva brata, v domovini pa
nesrečno vdovo in sedem sirot.
Kaj vse stori pijača, ki vlada
Slovence! Eden je mrtev, sedem
otrok je brez skrbnika, žena in
mati se bo morala boriti za življe¬
nje otrok sama, eden je pa v luk¬
nji. Grozno, kaj stori alkohol!

Umrla je v Neuburg, O., Ana
Perušek, soproga krojača Geo.
Peruška, ki je po naselbini znan
kot dober domačin in rojak. Ne¬
sreča je hotela, da je umrla mlada
soproga v starefti 33 let in zapu¬
stila mlado in obilno družino 7
nepreskrbljenih otrokj, najmlajši
en teden star, najstarejši devet
let. Silno žalosten prizor se je go¬
dil ob mrtvaški, postelji rajnice,
kajti otrok nikakor niso mogli
spraviti od postelje, vedno so priča
kovali, da se bo “zbudila” in po¬
tolažila majhne reveže. Jok in
krik se je razlegal, da je vsakega
v srcu pretreslo. Rajniea je bila
nad vse dobra in skrbna mati.
Ranjka je bila doma iz Grintovca
na Dolenjskem, v Ameriki je biva¬
la 11 let. Bila je članica K. S. K.
J. Izrekamo sožalje.

Umrl je v Cleveland. O., rojak
Šmajdek za pljučnico v starosti
36 let. Ostala je žena s pet tednov
starim otrokom. Ranjki je bil pri
neki “zavarovalni” družbi, ki pa
sedaj neče ničesar slišati o kakem
izplačilu smrtnine. Namesto tolaž¬
be sedaj le žalost.

Usmrčen je 'bil od vlaka rojak
Luka Žnideršič v Cleveland, O.,
Ranjki je bil rojen v fari Grahovo
pri Cerknici. Vlak je šel nesreč -
niku čez prša, ko je liotel preple¬
zati na drugo stran. Zapušča v
Minnesoti enega brata, enega pa
v West Virginia.

ŽIVČNA BOLEZEN.

Mnogokrat nas napade neki ču¬
den občutek bojazen, kterega si
ne moremo razlagati, dasi vemo,
da nismo v nobeni nevarnosti. To
je navadno posledica kake nered-
nosti prebavnih organev. V takem
slučaju je potrebno eeli sestav
povse izčistiti. Truplo se mora
izsnažiti od nečistih snovi, vendar
je pa paziti, da se ohrani jokost
vseh organov. Zelo dobro sredstvo
je v tem slučaju grenko vino. De¬
luje hitro ter daje zadovoljive
uspehe v boleznih želodca, jeter
in droba, pri nervoznosti in neči -
sti krvi.

V lekarnah. — Jos. Triner, u -
vaze valeč in iz vaze valeč. 1333 —
1339 So. Ashland Ave., Chicoga,
111. —

Pri nesrečah je navadno treba
dobrega linimenta. Trinerjev li -
niment bi morali imeti vedno pri
roki, ker je 'zelo močan in učin -
kujoč.

# * *

E, Joža.... kaj pa to, da si
spet doma?

Kaj hočeš — v Ljubljani ni bi¬
lo dela dobiti.

Ne? Ej, in ti si vendar s tako
malim zadovoljen.

Učitelj: Kaj nas uči žalostna
usoda angleškega kralja Karla I.

Učenec: Da mora človek vedno
paziti, da glave ne izgubi.

* ■# *

NAZNANILO.

Cenjenim rojakom in naročni -
kom naznanjamo da g. Josip Ko -
shak ni več v zvezi s tiskarno in
podjetjem Narodnega Vestnika,

Vse stvari tikajoče se lista, ogla¬
si in naročila iza tiskovine in knji¬
ge, vse naročnine, plačila, itd. naj
se pošilja na Narodni Vestnik 405
West Midi. St. Duluth, Minn.

Slovenska tiskovna Družba
Narodni Vestnik.

PRIJATELJEM

dobre vinske kapljice na znanje.

Sedaj potuje po Minnesoti naš
rojak

MICHAEL ŽUGEL

kot edini zastopnik dobroznane

STEVE JAKŠE-TOVE
VINARNE

iz Saint Helene, Cal., kateri se
priporoča rojakom na Rangu, da
ga počaste z obilnimi naročili.

American Exchange

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slnvence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vozne liste.

3°|o obresti od vlog.

Slika kaze trgovsko poslopje j Zo  \
in cementa v Barrovvs, Nj ni]  e !>

! lil



Delajo tukaj tudi novi šaft 12x18 čevljev. Sponi a-
kraj mnogo dvignil. Sedaj je čas, da kupite -lote 'p!, Se

na lahka odplačila. * ’ ro4a j a tt':

Iron Range Townsite Co.

TORREV BUILDING DULUTH. M\

I V' 1

NAŠI ZASTOPNIKI.

MINNESOTA:'

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn.
John Pogačnik, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis -
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
Louis Petelin, Aurora, Minn.

Geo. Brozich, Rauch, Minn.

Anton Prosen, Crosby, Minn.

Frank Hochevar, McKinley, Minn.
Vouk & Oman, Riee, Minn.

John Dragovan, Soudan, Minn.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

Ivan Cotič, South Range, Mich.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Brence, Waukegan, 111.

Frank ITlanchar, Willard, Wis.

John tVodovnik, Milwaukee, Wis.

John Pucelj, Racine, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

ILLINOIS:

Simon Jesenšek, La Salle, 111.

Joseph Blish, Chicago, 111.

Anthony Motz, So. Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, El.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind.
Anton Tratnik, Clinton, Ind.

PENNSYLVANIA:

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonshurg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Mike Štrukelj, Johnstown, Pa.

John Brezovec, Conemaugh, Pa.

Anton Klančar, Arona, Pa.

Joseph Yamc, Garret, Pa.

Joseph Hauptman, Darragh, Pa.

Math. Petrich, Cliff Mine, Pa.

Henry Lamuth, Marianna, Pa.

John Mlakar, Claridge, Pa.

OHIO:

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve -
land, Ohio.

Ignac Prel'gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O.
Frank Guna, Badley, O.

COLORADO:

W. žužek, Leadville, Colo.
in Janežič, Leadville, Colo.
ink škrabec, Denver, Colo.
iiael Krivec, Primero, Colo.
j etan Erznožnik, Somerset, Colo.

KANSAS:
m Homec, Yale, Kans.
ton Zajc, Girard, Kans.

;ob Cukljati, Pittsburg, Pa.

Iiael Breznik, Frontenac, Kans.
ton žagar, Kansas City, Kans.

WYOMING:

S. Tauchar Rock Spring, Wyo.
ke Krivec, ‘Sublet, Wyo.
m Globochnik, Diamondville, Wyo.

in Rozich, Wardner, Ida.
mk Malavashich, Little Falls, N. Y.
J. Porenta, Black Diamond, Wash.

Duluth Breviing & Mailing Ct

Duluth, Minn.

Vari najboljšo in rojakom dobro zuan« pn
v steklenicah pod imenom „REX“ kat«

:: tudi pivo v sodčkih. ::

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia, li


Ud

fe bi
aeka

ako.

I Svoji k svojim!

s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim

Sfi gospodinjam iz mesta Riwabik in okolice svojo lepo nre- _
Hi jeno in bogato založeno

x grocerijsko trgovino. 1

jfi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje prfr *
S daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo S I
jjj  Gene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja-
jn jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA J

i ir Zajmnogobrojen poset ln naklonjenost se nljudno prfporoiat

m MATH. VIDA S,

X slovenska trgovina *'

tfi BIVVABIK, MINN. Telefon«.#

j tir
. ti*]-
*

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

*•» «

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$ 74 . 000.00

e -a »

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne IM
na vse strani sveta,

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Poselile nas.

Ur

V?

h

*ii

th

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI

VESTNIK'-

W. J. RIETOW, predsednik.
O. FOESTE, blagajnik.

GEORGE **ZrZ**

O.  KAUFMANE.

«3  65 . 090 ®°

Glavnica in rezervni skladi

. GERMAN BANK w .

Najstarejša in največja banka v She °y»

plačuje od

— hranilnih vlog O

Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaj 8 ^^
KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje ' s

| Ferda'helyi je skočil na avtomobil
fcr — 4__j_ «, ! Lukasca osolil in mu vrgel na to

Iz stare domovine.


kranjsko.

tli prodajalec srebra —

J5leg aIlt “o " m . m . popoldne je
jj^-aretovala^

ljubljan.

skeg a trgovca Gregoriča, ki je
1  Litiji, kjer je ukradel 2

^zadnjega časa zaposlen v

^ n ‘

Neobdelanega srebra. Grego-
U  sre bro ponujal na prodaj
rič je  ljubljanskim urarjem ka-
raZB ‘,udi urarju Ravnikarju in
*° r  . gomnitzu, ki je tudi kupil
kilograma tega srebra. Kon -
1° prišel tudi k urarju 'Vilhar-
'°° J Kopitarjevi ulici ter mu po-
i a na  prodaj 300 g srebra. Po-
cudu n e , . u

Ucija,

ki  j e  bila medtem po

tam
JEfit
t::

in«
m!

;ikom

ilice

ii ili«
irojolfB

lovim

■ noto;

0

iriuo,

irodl* m
[RAJTB BO^

IjOoopHP*^

A Si

Vil -

. ž e  obveščena o sumljivim
f fl 0  elegantnem prodajalcu
fla srebra, pa je ob tej priliki
Gregoriča aretovala in ga rzroči-
Uroki pravice.

Dr  glajmar in dr. Orazen odli.

Iz Belgrada poročajo, da
,j r  Šlajmer in dr. Oražen odli-
vana s križcem milosrdja. V tcr
j"L, e m dekretu stoji, da je srlr
®i kra ij s tem odlikovanjem ‘že -
fl dati dokaze svoje kraljevske
naklonjenosti ter priznanje za u -
sluge, storjene srbskim ranjen -

Lov na medveda. Piše se nam
iz Velikih Lašč. V velolaškem okra
■ a  jo zaslutili, da se po ondatnih
»ozdih potika medved. Vse govori
o tem medvedu, največ seveda lov
ei, ki jim kar srce utriplje pri mi¬
sli na tak plen. Pa se je zgodilo
da a, otroci pritekli iz gozda in
preplašeni naznanili, da so v go -
zdu videli medveda. V trenutku so
bili “jagri” na nogah in pogumno
«o odkorakali v gozd. Naši “ja-
»ri" so pač drugačni ptiči, kakor
sornještajerski, ki imajo sicer ve¬
like “gamsporte” na zelenih klo-
bukih in krepko razvite krofe, pa
niti toliko korajže, da bi bili šli
nad “Bauernschrecka.” Naši lov¬
ili so torej šli v gozd in sreča jim
je bila mila. V grapi so zagledali
nekaj živega. Medved,! (Puška k
licu — bum, 'bum. bum ! S kro "
djatni so streljali in odmevalo je
ptoko, da bi se lahko bili še mrliči
pudili — medved pa se ni ganil,
ovci so bili pač razburjeni in ni-
zadeli. A to je bila prava sreča,
jti ko je streljanje prenehalo,
je medved zganil in vzdignil in
tedaj so lovci na svoje začudenje
bdeli, da imajo pred seboj — sta¬
lo babo. Koliko je zaradi tega
•da, se ne da popisati.

Poročil se je v šentpeterski cer¬
ih g. Franc Urbanc, dež. oficijal,

2  gospodično Minko Medic.

Johanco je hotela posnemati! Iz
travniških krogov se je izvedel
We zanimiv dogodek: V času, ko
■* b ila “sveta” Johanca v Vodi -
vooše na vrhuncu svoje slave, je
? r Uo brhko mlado dekle iz vodiš-
e  okolice k nekemu tukaj šnemu
rajniku. Prosila je zdravnika
gjo temeljito preišče, češ, da je
, n o. 1 ideti je 'bila zdrava kakor
zato je zdravnik pripomnil,
|“Pač ni bolna, 'ker ji zdravje si -
k  kar z obraza. Dekle je na te
1^ • glhboko vzdihnila rekoč,
E* ? e ze K zelo bolna. Na vpra -
T* e ’ v  čem se javlja njena bo -
L ®’,j e  odgovorila, da ji je izosta
Verilo. tako,” je rekel zdrav

iWti 1° ^ P a  naravna “bolezen,”
K!. “ a t- e ri jaz nimam zdravila” !
t‘, e v a  3 e  ogorčena jela ugovarja'

PošT . 0 se na d to  ' z g 0C til 0 ,
Li n e poznam. In jela je
urs n ' , ° vat *> da ji kri bruha iz
|u a .“ V evi  strani, ter prositi, naj
^o ren e!sce ; Zdravnik je postal po -
KL. 10  1° J e  res preiskal. Njena

IkatT Da  ^ rsdl  j e res  krva
Piših samih pa ni bilo opa-

Raeliit 6116 fane ' Zdravnik jo je
Uait'° ^ re * s ^ a ^' a 112  mogel spr¬
le boli * Prav n ^ esar - Ko pa se je
* gradil in vzel na pomoč

^ a< lavie° g ^ eC *’ °P aZ2 i Uik pod
fci« IC ° * r ' iakke, še sveže vre-

Podil

na j' n ’že z ostro
a*n 0  j ^ e< iaj mu je seve bilo
Os teno je »štel punico in
^ao "a 2  dogodbice je raz -
jHj’j ?. j e  k malo manjkalo,
V, “ b)la v odiška “sveta” Jo -

Dev

/J

Žeim „ / . arno  konkurentinjo.

* ri a[|l  S . re k- Iz Zagorja ob Savi
okrotf S - 2 dne 21 - ' m - m.: Da -
f ■ ’°i 0 B - Ure  Popoldne je ustre

Anton en ° Z  ^ ovs ko puško Tom-
> “Dah ■>" tdar in  posestnik v Zg.
Sšič • Jena  j e  kda takoj mrtva,
'kju , e  P° svojem groznem de'
° ma  takoj pobegnil.

Slučajno ondot patrulajoča orož¬
nika, Erjavec in Sušnik, sta sreča¬
la človeka, kateri se jima je do -
zdeval nekako sumljiv v obnašan -
ju in sta ga ustavila. Na prvo
vprašanje, kdo da je in kam se
je napotil, jima je rekel: “Vidim,
da me imate. Svojo ženo sem ustre
lil.” Tomšič je bil nato aretiran
in odveden v zapore c. kr. okraj -
nega sodišča v Litiji.

Sumljiva ura. Pri ciganski tolpi
Franceta Gartnerja, ki polhajkuje
po Štajerskem, Kranjskem in Pri¬
morskem, se je našla zlata ženska
ura s številko 455 z ovratno veri¬
žico iz double zlata, katera ima
dva obeska, in sicer enega za sli¬
ko, drugi ima pa tri bele, modre
in rdeče kamenčke.

Velik požar v vasi Trava. V
vasi Trava, župnija Draga, je v
četrtek 20. m. m. okoli 3. ure po¬
poldne zgorelo trem gospodarjem
vse — hiše, gospodarska poslopja,
krma, vzovi, obleka itd. — Ljudje
so rešili komaj sebe in živino. Stre
he so bile krite- z deščicami, v
kratkem času je ogenj objel po ■
slop j a in jih vpepelil. — Ti gospo¬
darji, njih družine in živina nima¬
jo ne strehe ne hrane, nekateri lju
d je tudi ne obleke, razen kar ima¬
jo na sebi. — Revščina velika. Zi -
ma pa pred durmi. — Pomoč nuj -
no potrebna. — Župni urad v Dra¬
gi (iSuchen) prosi usmiljena srca
za kako podporo, ki se bo pogorel-
cem razdelila. Zgorela je tudi hi¬
ša št. 15, ki je bila last posojilni -
ce v Travniku. Kdo je zažgal, se
ne ve, — najbrže otroci s cigare '
tami.

Nesrečna smrtna kosa. Tekom
desetih dni je na Jesenicah tri
možke zadela srčna kap, da so na-
gloma umrli. Eden je bil posestnik
in priden delavec, dva sta ga pa ra
da nekoliko pila in ju je tudi
smrt zalotila v oštariji.

Umrla je v Spodnji šiški pri
Ljubljani ga. Marija Hafner, roj.
Ramovš, 47 let stara.

Cestni pretepači. V Dorfarjih
pri Škofji Loki so se sprli kmečki
fantje. Sporu je sledil pretep na
cesti. Posestnik Ivan 'Zakotnik, ki
je hotel fante pomiriti je dobil
vbodljaj z nožem v hrbet, dva pa
sta dobila več ran po rokah in po
prsih. Kot storilca so aretirali dva
posestnikova sina in so jih odpel j a
li v Škofjo Loko.

Aretaciji. Na južnem klodvoru
v Ljubljani so aretirali 19 letnega
ključavničarskega pomočnika An¬
tona Leskovca iz Sp. Logatca ki ga
je po tiralnici zasledovalo okraj -
no sodišče v, Vipavi. Aretovan je
bil tudi v kolodvorski ulici neki
brezposelni kovaški pomočnik iz
Zogreba, ker je nastopal pod :tu -
jim imenom.

Zreli sadovi. V prisilno delavni¬
co v Lonkoviee na Štajerskem je
oblast poslala po Ljubljani splošno
znano vlačugo 36 letno Jero Pogač
nikovo, rodom iz Do-vjega in 31
letno Frančiško Čelanovo, rodom
iz Postojne, kateri sta zadnji čas
postali že v splošno nadlego. — V
tukajšno prisilno delavnico so od¬
dali 37 letnega postopača Celesti¬
na Glanzerja iz Reichenaua pri
Celovcu

Umrli so: Lujiza Lassnik, vdo
va trgovca in posetni-ka. — Jakob
Leskovec, bivši žagar, 57 let. — Pa
vel Lukežič, delavec, 62 let. —
Ana Kagnus, rojena Nolli, žena u
pokojenega blagajnika Kranjske
hranilnice, 69 let. — Marija Božič
delavka, 82 let. — Marija Jerneje,
žena žel. čuvaja, 75 let. — Avgu
štin Kermelj, rejenka, 22 dni. —
Fronc Dolinšek, kovač, 51 let. —
Anton Zupančič, krojač, 68 let. —
S. Apolonija Petelinik, usmiljen -
ka, 59 let. — Marija Matjašič, hči
postreščka, stara 15 let.

Ukradena turška denarna poši-
Ijatev. Otomanska banka v Čari -
gradu je poslala otomanski banki
v Parizu 40 zabojev zlata. V vsa¬
kem zaboju je bilo zlata v palicah
za okroglo 120.000 frankov. Cela
pošiljate v je bila vredna približno
5 miljeno v frankov. V Parizu so
konstatirali, da manjka iz enega
zaboja za približno 46.000 frankov
zlata. Preiskava je dognala, da se
je izvršial tatvina med Kolinom
in med Erquelinom.

Soljeni minister. Ko se je pe -
ljal 19. novembra na Dunaju do -
poldne bivši ogrski ministerski
predsednik Lukase v galauniformi
v avtomobilu na dvor, se je vršil
tragikomičen prizor. Zdravnik

igro kart v obraz. Policija je zdrav
nika aretirala.

Na smrt obsojeni morilec po -
begnil. 17. m. m. zjutraj v Sara -
jevu je na smrt obsojeni morilec
Stih, ki je umoril kočijaža, z dve¬
ma drugima jetnikoma, s kateri'
ma je pre.pilil železno omrežje pri
oknu, pobegnil.

Lepa dedščina. V Palermu je te
dni umrla neka gospa v starosti
90 let, ki je v svoji oporoki zapu -
Stila svojemu zdravniku “za nje¬
govo skrbno in dolgotrajno sluz -
'bo” veliko skrinjo z  vso vsebino.
Ko so skrinjo odprli, -so našli v
njej vsa zdravila, ki jih je zdrav¬
nik v poslednjih 25 letih zapisal
gospe j in ki jih je dala ‘gospa pri¬
praviti, vendar pa jih ni nikdar
uživala.

H. voziti brez listka iz Pragerske¬
ga do Ptuja. Ko ga je revizor sta
vil na odgovor in zahteval dopla-1 žbi in da družbo lahko tožijo. Po¬
čilo na listek, je pa ta vzorni re - licijsko ravnateljstvo je obvestilo

ge izseljence pomirila z  obljubo
da bo posredovala za nje pri dru-

ŠTAJERSKO.

Od velike nedelje poročajo, da
da je rudar Petrena zastrupil tam
ženo in hčerko. Živel je že več let
v Donavicu z neko drugo žensko
ki 'bi jo rad poročil, a mu je bila
žena na poti. Umor je izvršil na ta
način, da je povabil ženo in hčer
v krčmo in primešal tam vinu
strupa. On se je odpeljal, ženi in
hčerki pa je postalo že na poti
nz kreme slabo. Žena je kmalu
umrla, hčer se pa bori s smrtjo.

Od sv. Miklavža pri Ormožu.
Viničarja Jakoba Majcena, ki je
hotel ubraniti svojega sina pred
nekim pretepači, so ti zbili na tla
in tako ranili, da je v ormoški bol¬
nišnici umrl.

Iz Rečiške vasi poročajo, da si
želi prebivalstvo tam ustanovitve
orožniške postaje. Zadnje čase so
se tam klatili cigani in napravili
s tatvinami precej škode. O nad -
legovanju prebivalstva po ciganih
poročajo tudi iz ormoškega okra -
ja-

Zgorela jev Kasazah pri Pe -

trovčah Zupančeva žaga. Škoda je
precejšna. — Zgorelo je gospodar¬
sko poslopje posestnika Janeza
Vogrina v Št. liju pri Velenju.

Železniška nesreča. Na graškem
južnem kolodvoru je povozil stroj
nekega osebnega vlaka pri pre -
raiknju 45 letnega strojevodjo Un-
teraserja in višjega sprevodnika
Karla Haara. Oba sta težko ranje¬
na; Haar ima strto desno roko in
levo nogo, Unterasserju pa je od¬
rezalo -Strojevo kolo prste desne
noge; razen tega ima težko rano
na glavi. Ponesrečenca sta misli¬
la, da bo stroj vozil po drugem ti¬
ru in sta tako pri šla pod njega.

Iz Ptuja. V neki predmestni be¬
znici se je vršil pri plesu pretep
med pijonirji in kmečkimi fanti.
Tokrat so bili tepeni pijonirji, tri¬
je so dobili celo težke poškodbe.
Enemu so razbili fantje obe čelju¬
sti, enemu dvakrat z nožem, pre¬
bodli roko 'in enega obdelali z no -
žem po hrbtu. Vino in kake vlaču¬
ge so dale gotovo povod za pre -
tep, ki sicer ni bil prvi te vrste v
Ptuju in okolici. Neki bedak je pa
šel in potegnil bralce “Grazer Tag
blatta,” da gre tu za organizira¬
no gonjo “srbofilskega” sloven¬
skega prebivalstva proti avstrij -
sirim vojakom! Človek bi se jezil
nad to lumparijo, če bi res ne bi¬
la tako zelo bedasta. Če bo prišlo
do kake napetosti med slovenskim
prebivalstvom in ptujskimi pijo¬
nirji tudi izven znanih plesov, bo
do tega v prvi vrsti krivi tisti, ki
s hudobnimi nameni hujskajo —
slovenske pijonirje na — sloven -
ske kmečke fante. V “Štajercu”
je izšlo vsaj že par takih člankov.

Nesreča. Posestnikov sin J. Roj
na Sladki gori pri Cmureku je
dne 10. m. m. peljal voz listja sko¬
zi globoki in ozki klanec. Ko se je
voz nagnil, hotel ga je 18 letni
Roj podpreti in zabraniti da se ne
bi prekucnil. A teža je' bila preve¬
lika. Voz je stisnil Roja tako mo -
čno ob steno klanca, da je bil ta
čez kratek čas mrlič.

Vlom v poštni urad. V noči na
5. novembra so poizkušali nežna -
ni tat j e vlomiti v trgovino Ane
Mirnik v Št. Petru v Savinjski
dolini. Ker pa so jih pregnali, so
šli na pošto in tam poizkusili svo¬
jo srečo. Ravno ko so poizkušali
odpreti vrata v poštni urad, pa so
se vsled šuma zbudili domači lju¬
dje, vsled česar so tatovi vse po -
pustili in zbežali. Pustili so na li¬
cu mesta razno vlomilno orodje.

Iz Ptuja: Ptujski redar obsojen
radi prestopka proti javnim na -
pravam in naredbam na tri dni
zapora! To je gotovo specialiteta
ptujske straže. Dne 5. oktobra t. 1.
se je hotel namreč ptujski redar

dar revizorja kot uradno osebo
na ptujskem kolodvoru podlo op¬
soval. Dobil je zato zasluženo ka¬
zen. Mesto Ptuj nastavlja torej
redarje, ki sami ne spoštujejo u -
radne oblasti. Zaupanje v mestno
policijo je pri nas že davno zginilo
in to ne samo med Slovenci, tem -
več tudi med Nemci, ki se ne pri¬
števajo slučajno k vladajoči kliki.
Zadnji čas 'bi bil, da se tudi pri nas
policija podržavi.

Samoumor mesarja. Na Vran -
skem >se je v svoji mesnici obesil
mesar in gostilničar Anton Kri -
žanec.

Umrl je v Grajski vasi pri Go -
milskem posestnik Martin Šlan -
der, 77 let star. L. 1866 je bil v
vojski na obeh nogah ranjen.

Pri občinskih volitvah v Grad¬
cu so socialni demokratje zmagali
brez vsakega odpora.

Poročil se je g. Ivan Mravljak,
gimn. učitelj v Mariboru z gdč.
Liziko Knezovo z Dunaja.

KOROŠKO.

Smrtna žrtev. Poročali smo, da
je v Canjčah gostilničar I. Pro -
sen zagnal v prepiru v svojega si¬
na sekiro, a smrtno ranil učitelji¬
co Ano Fillaeher. Učiteljica je dne
10. novembra vsled poškodb umr¬
la. Rana, ki ji je povzročila smrt,
je segala od desnega senca preko
glave v dolžini 15 sm in je bila v
sredini 9 cm široka.

Ponesrečena Zagorčanka. V Le¬
si se je ponesrečila pri delu 31 let
na delavka Josipina Bervar doma
•iz Zagorja ob Savi. Pri razlaganju
voz jo je pritisnil en voz k steni,
pri čemer je dobila težke poškod¬
be. Odpeljali so jo v brezupnem
stanju v bolnišnico.

Cigan požigalec. V Beljaku so
aretirali ciganskega godca, ker je
na sumu, da je požgal neko gos -
podarsko poslopje pri Šmartnem.
Dotična kmetica je cigana spozna¬
la in povedala, da jo je prosil isti
za prenočišče. Ker ga je zavrnila
se je maščeval in ji zažgal po -
slop je.

Nesreča pri delu. Pri spravlja -
nju lesa po nekem strmem jarku,
blizu Trbiža se je sprožil par sto
metrov nad delavcem Antonu
Miškotu kot jajce debel kamen.
Zadel je Miškota v glavo in mu
prebil lobanjo. Smrtno nevarno
ranjenega delavca so prepeljali v
bolnišnico.

Smrtna nesreča vojaka. Neki
topničar gorske artilerije v Trbi -
žu, po imenu Agreš iz Kamnika,
ld bi moral iti na dopust in je bil
že v civilni obleki , se je hotel dne
13. m. m. posloviti od svojih tova¬
rišev. Ko se je hotel posloviti tu¬
di od nekaterih v hlevu, je prišel
nekemu konju preblizu. Ta se je
pred možem v civilu splašil ter ga
z zadnjima nogama tako udaril v
sredo želodca, da se je zgrudil na
tla in v dveh minutah nato umrl.
O nesreči so takoj obvestili stari-
še vojaka.

Mladi tatovi. 14 letna služkinja
Avgusta B. v Celovcu je ukradla
svoji gospodinij 180 kron denarja
in za 400 kron zlatnine, srebrnine
in obleke. M lada tatica je izginila
brez sledu. Sumijo, da je odšla z
nekim spremljevalcem. — V neko
delikatesno trgovino na Ljublja¬
nski cesti v Celovcu je vstopil 14
letni fant. Med tem, ko je čakal
je pograbil šatuljo za denar in jo
skril pod suknjo. Nato pa je zbe¬
žal. V sosedni ulici so ga ujeli
in izročili policiji. Ime mladega
tatu še ni znano.

15.

PRIMORSKO.

Kako delajo iz izseljenci.

novembra popoldne se je zbralo
v tržaškem pristanišču nad 700
izseljencev iz Galicije, Rusije in
iz Srbije. Odpeljati bi se 'bili mo -
rali s parnikom Cunard -Line v
Ameriko. Ko so se hoteli ukrcati
se jim je naznanilo, da parnik ne
more sprejeti več kot 70 potnikov
ker je vzel že na Reki veliko šte¬
vilo izseljencev. Ljudje so 'začeli
protestirati in so zahtevali končno
denar nazaj. Drugi dan so se zo¬
pet zbrali pred pisarno Cunard
Line 'in ponovili svojo zahtevo, to¬
da družba jim je izjavila, da jim
denarja ne da in da naj počakajo
na drugi parnik. To je ljudi tako
razjezilo, da so začeli napadati.
Uradniki so se zaprli v pisarne in
telefonirali po policijo. 'Policija
je končno napravila mir in je ubo-

o tej zadevi tudi državno pravdni
štvo.

Roparski umor. — Kurji tato -

vi. Iz Poreča poročajo: Posetnik
Peter Ružič v Geroldiji je začul
14. m. m. ponoči na dvorišču sum¬
ljiv ropot. Šel je ven in res prepo¬
dil več tatov, ki so poskušali od -
preti kurnik. Mož je skočil za ta -
tovi, v istem hipu pa je počil
strel. Ružič je padel; krogla mu
je prodrla prsi in mu ranila srce.
Obležal je na mestu mrtev. Pri
kurniku so našli sveder, tatinski
ključ in veliko vrečo, v katero
so nameravali tatovi skriti kure.

O tatovih nimajo še nobenega
sledu.

Tržaška porota. — Poboj na
parniku. — Arabec pred sodiš -
čem. 18. novembra se je vršila
pred tržaško poroto obravnava
proti 47 letnemu Arabcu Ahmedu
Abdulahu Guirju ali z drugim
imenom Mohamedu Cebenu iz Si -
rie v Tripolitaniji. Arabec, ki se
je zagovarjal s pomočjo tolmača
je otožen, da je udaril na parniku
Austro - Američane “Sofie Ho *
henberg” med vožnjo iz San Pa¬
olo v Braziliji v domovino svojega
tovariša 'Selim Akarija po očesu,
tako da je Selim, ki je bil na eno
oko že slep, popolnoma oslepel.
Prepir je nastal zaradi oliv, kate¬
re je kupil Ahmed Selimu pred od
hodom iz San Paolo in ki so bile
par dni pozneje Selimu ukradene.
Obtoženec se zagovarja tako, da
je napadel Selim njega in ga na¬
podil v beg. 'Ko je tekel za njim
je padel in se je poškodoval na oče
su. Kapitan in ladijski zdravnik
nista vedela o pretepu sameu ni
česar. Izpovedbe nekaterih Arah -
cev trdijo, da Ahmed ni imel ni -
česar v roki, o Solimu, ki so ga
izkrcali v svrho operacije v Las
Pakuasu se ne ve nič, vsled česar
je sodišče obravnavo odgodilo, da
si preskrbi potrebne podatke.

Poboj med brati. Brata Marcel
in Josip Zorzetti, pristaniška de
lavca v Trstu sta se v zadnjem ča¬
su večkrat prav resno sprla. Jo -
sip je bil namreč odpuščen začas
no od dela in dolžil svojega 'bra -
ta Marcela, ki je bil delovodja kot
krivca. 18. m. m. zvečer je prišel
Josip k svojemu bratu in je zah -
teval od njega 50 kron češ, da je
on vzrok, da je brez kruha. Marcel
mu je prošnjo odklonil nakar ga
je zagrabil Josip za vrat in ga za¬
čel daviti. Marcel je potegnil sa¬
mokres in je petkrat ustrelil na
brata. Ranil ga je samo z enim
strelom in sicer na čelu. Poškodba
ni nevarna. Marcela so aretirali.

Smrtna nesreča z avtomobilom.
16. m. m. okrog 4. ure je pri Čer-
ničah vojaški avtomobil, ki ga je
vodil poveljnik zrakoplovnega od¬
delka stotnik Stohanse iz Gorice,
povozil 15 letnega dečka. Fant je
ostal na mestu mrtev. Kakor po -
ročajo, je avtomobil vozil naprej
ne zmenee se za nesrečo.

Nedelja pretepov. V Gorici se
je v noči od nedelje na ponedeljek
to je 1. na 17. m. m. vršilo polno
hudih pretepov. V gostilni Kožnar
v ulici Formica št. 9. so se stepli
vojaki in civilisti. Vojaki so obde¬
lavami civiliste z bajoneti in sablja
mi, ti pa one s stoli. Gostilničar je
zelo nevarno ranjen z bajonetom v
levo stran. Ranjeni so poleg neka¬
terih vojakov še civilisti: For.ja

Hlede, Batistič Alojzi, Angelj Ab-
ramič, Jožef Černovic. — Pretep
se je vršil tudi ua Korzu. — V
Podgori pri plesu je 19 letni čev -
ljar Peter Vižintin iz Podgore o‘b"
streljil 34 letnega kmeta Avgu -
sta Sueco iz Loenika. Težko ran -
jenega Succo so prepeljali v bol -
nišnico v Gorico, Vižintina pa v za
por. — Pri pretepu v Dolenjem
pri Krminu je bil težko ranjen 22
letni kmečki sin Leopold Simone -
tič iz Dolenj. Tudi ta se nahaja
v goriški bolnici. — Res, alkohol
da “moč in korajžo !”

Poboj. Gostilničar Kozinar v
Gorici je hotel pomiriti neko druž¬
bo, v kateri so se sprli vojaki in
civilisti in se začeli pretepati. Ho¬
te ali ne hote je sunil neki vojak
gostilničarja z bajonetom in ga te¬
žko ranil.

Še vedno tržaške naredbe. Tr¬
žaške namestniške naredbe glede
regnicolov v javnih službah v Av¬
striji Lahov še vedno ne dajo mi¬
ru. Daši so uvideli, da je ostal pro¬
ti nemestniku princu Hohenlohe,
ki je vsega spoštovanja vreden
mož in odločen ter objektiven va¬
ruh avstrijskih interesov,

ELCORA'

MATTAFFA &  FASHION

SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU.
KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO.

IW. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duluth, Minn.

M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik.

FIRST STATE BANK

OF ELY

PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN.

se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja
na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po

3°| 0  od sto

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬
nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obeeznano Union Invest-
ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji
iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas

absolutno varne.

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so
vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju,
istotako izvršujemo vsa notarska dela.

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami
posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji.

»V »V. »V V>.

V Vr? V VN V V 'i* V V V V,? VvVV V V V V V V V

NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE!

DA JE

j'4

V

v

V

J'4

v

»*4

V

i

&

G

v

i'4

¥

v

i*4

¥

{'4

v

v

f'4

v

i'4

V

f'4

i'4

V
j>4

V
£»4

V

£*4

¥

i»4

¥

i'4

¥

Mestna hranilnica ljubljanska

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko)

največja in najvarnejša slovenska hranilnica.

Prometa koncem leta 1911 R|4,5  milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog 42  milijonov kron.
Rezervni zaklad hranilnice 1 . 300.000  kron.

obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬
stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬
njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬
jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna
vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki.
Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le

na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v
kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite,
po kateri banki dobimo za Vas denar .Svoj naslov nam pi¬
šite razločno in natančno.

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega
denarja.

f'4

v

s

«

f

$

V

|

¥

f'4

f'4

¥

f'4

¥

f'4

¥

f'4

¥

f'4

¥

f'4

¥

«

f'4

S

¥

5

6

f'4

¥

f'4

¥

f'4 f*4 f’4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f’4 f'4 O f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f'4 f»4

¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥-i:-¥¥¥¥¥¥¥Vtf¥¥¥¥

:* m  m

KOVALL & SON, ely

GROCERIJSKA

MINN.

I N

MANUFAKTURNA TRGOVINA

Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo
v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬
vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske
obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo
za obilen poset pri nakupovanju.

V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN.


zaman

(Nadaljevanje na 8 strani.)

V založbi Narodnega Vestnika je dobiti

DELAVSKI

ODŠKODNINSKI ZAKON

ZA DRŽAVO MINNESOTA

(Minnesota Workmen’s Compensatlon Act)

Cena 30 Centov

Navodila Kako

Postati Državljan

Cena 15 Centov

“Narodni Vestnik

99

National Herald.

Slovenic Sami-Weekly.

Owned and publlshed by the

Slovenian Prlnting &  PubllsMng Company

a Corporation.

Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street.

to ker se 'bori organizacija za vse delavce,
oziroma v organizaciji združeni delavci se

National Herald

lasued everjr Monday and Ttiursday; subscriptlon yearly 12.00

Tfie best Advertlslng medlurr. among Slovenians In the Northwest

Rates on application

Sntered as second-class matter May it. 1911 at the post Office
Duluth, Mlnn., under the Act March 3, 1879,“ _

»NARODNI VESTNIK«

Izdala

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn.
zbala vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stanez

Za Ameriko in Ganado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto ■ ■

skupno borijo za dosego večjih pravic in bolj
šib razmer. Zato je pa treba med člani organi¬
zacij odkritosrčnosti, bratstva, treba, da so
združeni v tako močno pest, da jo ne more
odpreti nobena sila. Delavci, v organizaciji
je moč, nepremagljiva moč, z organizacijo na
imduStrijelnem in političnem polju zamorete
doseči vse, zatoraj naj bi se združilo vse de¬
lavstvo v organizaciji, izbralo naj bi zveste in
odkritosrčne voditelje in tem voditeljem naj
bi zaupalo in sledilo. Organizacija je temelj
napredka, je sredstvo do boljšega zaslužka in
bojšega kruha, zato naij bi bil vsak delavec
toliko napreden, da bi šel v organizacijo.

(Dalje prihodnjič.).

$ 2.00

$ 1.00

$3.00

Duplsl brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne pnslljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 YV. Michigan Street,
Dulutli, Mi im._

KOKOVCEV O RAZMERJU MED AV
STRO-OGRSKO IN RUSIJO IN O
BALKANU.

ALI JE NAPREDEK POTREBEN?

Dokler Bellami-jeva bodoča država še ni
ustvarjena, dokler so še na svetu milijonarji
in berači, dokler še ne stopi vsak čevljarski
■vajenec opremljen z akademično izobrazbo na
polje svojega dela, dokler še ni slednji Slove¬
nec v resnici zadovoljen s samim seboj, tako
dolgo bo potreben tudi napredek.

Predno govorimo o dejanski potrebi na
■predka, ga moramo orisati kot naraven zakon.
Že samo ob sebi je umljivo, da je vsak zakon
potreba, ker bi ga drugače v naravi sploh
ne bilo. Že v prejšnih razpravah smo videli,
da je začetkoma poljedeljstvo napredovalo
neprisiljeno, zato je povsem razumljivo in u -
dnevno, da je človek vsled nagiba prijel vedno
za boljše in je toraj tega boljšega moralo
biti vedno več, zato imamo za trditev o pri -
rodnem zakonu dovolj dokazila. Kakor je
sploh vse človeško delo naravno, tako je tudi
•tisti napredek, katerega je povzročil razum
kot tak, naraven zakon. Tako je naravno, da
so se razvila znanstva in prirodoslovne, da so
se snule države, da imamo danes mogočne
stroje in tako dalje. Ta naravni zaikon se je
namreč uveljavil v človeškem bitju, in se vi¬
je kakor nit skozi vse splošno življenje člo "
veštva.

Potreben je napredek za posameznega člove¬
ka, za narod, za državo in zato tudi za veso -
ljno človeštvo.

Govorili srno že o teh razpravah, da je bil
eden izmed vzrokov napredka — potreba; in
zato moramo to podpreti, da je to resnično.
Prvi človek se najbrže ni mnogo izpraševal,
čemu se je izpopolneval, videl je le, da je bolj
tako; prezrl pa je poleg, da mu je to z napre -
dujočim časom tudi potrebno. Predstavljamo
si, da bi Grk še oral z drevesom (z rastlino) in
da bi imel še palico za brano, ko je Rimljan
že razpenjal peruti svojega orla o§z  svet. Se¬
veda je treba tu misliti, da bi se ne razvijal
le en narod. Mislite dalje, kako bi izhajali,
ako bi ne premišljevali prav nič, temveč pre¬
pustili vse bogovom. Vsak izboljšek 'bi izostal,
iznašli bi ne bili prav nič, človek bi potrošil
polovico svojega dela ob nerodnih predmetih
in orodju. Za človeka toraj je bilo na vsak na -
čin potrebno, da je priznaval napredek.

To pa ni bilo le tedaj, to velja vsesplošno
še danes. Še danes lahko poskusimo. Pustimo
človeka od rojstva popolnoma zanemarjenega,
ne učimo ga— saj u ! k je 'vendar že napredek
za človeka — prav ničesar, vlijmo mu v dušo
izatajenje vsakega osebnega napredka, potem
ga pa pridimo gledad čez trideset let. Sami si
ga predstavljajte, vstvarite si sami njegovo
podobo na zunaj in na znotraj. Že na temelju,
takoj od početka je potreba skrbeti za svoj
napredek. Šola je prva podlaga, ki vstvarja
vezi človeka d sveta. Uk je prvi napredek, ki
ga je doživela duša. In ni li ta potreben? Kdo
pa izhaja danes brez temeljnegh znanja. Danes
pa že več ni dovolj le temeljno znanje; treba
je še nadaljnega napredka. Danes mora poz -
nati vsak človek državne in politične razme¬
re in uredbe; zavedati se mora slednji delavec
in kmet »višine in količine svojega stališča.
Kdor ne ve temeljnih znanosti, je 'danes naj¬
bolj -zlorabljen; 'kdor se ne briga za nadaljni
napredek, isti si ne bo mogel nikdar položaj
zboljšati. Kdor ne zna plavati bo vtonil, in za¬
to je tudi 'za priprostega človeka napredek iz-
kjueeno potreben, v večji meri pa tudi za
skupine: delavstvo, kmetijstvo, trgovstvo, in
druge sloje.

Dandanašnji delavec, ki ne priznava na ■
predka in ne hodi po njegovih stopinjah, bo
jako težko izhajal, bo zlorabljen. Dvajseto sto¬
letje je stoletje delavskih vprašanj in za ta
vprašanja se mora delavec zanimati skupno z
drugim prebujenim delavstvom. Svet je danda
nes tak, da izrablja vsako malenkost, zato
bodi prvi napredek delavca, da pristopi k de¬
lavskim organizacijam na industrijskem in
na političnem polju. Organizacija je za dose -
go boljših živjenskih razmer absolutno po -
trebna in dokler bo slušalo, zaupalo in sledilo
delavskim vodjem, toliko časa bo delavstvo
zasužnjeno. Gotovo poznate vsi pripovest o
očetu, ki je dal sinovom butaro palic, a jo ni¬
so zlomili, ko je pa dal sinovom vsako palico
iz butare posameznic, so polomili vse. Orga¬
nizacija je velik napredek za delavstvo, za*

Ruski ministerski predsednik Kokovcev
se je izrazil napram berolinskemu poročeval -
cu “Neue Freie Presse” sledeče: Vest o av¬
strijskem ultimatumu Srbiji me je presenetila
Kakor slišim, so navedli kot vzrok za ta uiti
matum, da ima Srbija namen vdreti preko me
je, ki jo je določila londonska konferenca,
Albanijo in postaviti svet pred izvršeno dej -
stvo. Prepričan sem da bi se bila Srbija,
če bi bila imela ta namen in če bi jo ‘bile ev
ropske velesile pozvale, da naj ostane v me¬
jah londonskih sklepov, takoj uklonila. Ko
reiktno in popustljivo obnašanje, ki je je kaza¬
la Srbija ves čas balkanske vojne, je jamčilo
za to. Spominjam samo, da se je Srbija celo v
vprašanju, ki naj globe j e zadeva srbske in -
terese, v vprašanju dohoda do Jadranskega
morja, zadovoljila z ekonomiskim dohodom,
kakor ji je to nasvetovala Rusija, ko se je
prepričala, da pripisuje Avstro - Ogrska dej¬
stvu, da se Srbija odpove političnemu doho¬
du ’do Jadranskega morja, posebno važnost
Avstro ‘ Ogrska bi se bila morala pač tudi to
pot obrniti s svojim protestom proti prodi -
ranju Srbije v Albanijo do. drugih velesil
in Srbija bi se bila gotovo uklonila kolek¬
tivnemu koraku velesil. Tudi to pot bi bila to
Rusija Srbiji nasvetovala. Kar pa se tiče zbli-
žanja Avstro-Ogrske in Rusije, moram na¬
glasiti sledeče: V razmerju med Avstro - O-
grsko in Rusijo se je ogibati vsakega nepo *
trebnega vznemirjanja, treba se je ogibati
vsemu, kar bi moglo napeti rusko vlado in
rusko javno mnenje. Samo to lahko zatrdim
da ima ruska vlada resno voljo živeti z Av -
stro - Ogrsko v dobrih odnošajih in v jasnem
mirnem razmerju. Dosedanji veleposlanik
Petrogradu, grof Thurn, to lahko potrdi.
Tudi med balkansko vojno so si ruski državni¬
ki prizadevali, da ohranijo dobro razmerje
napram Avstro - Ogrski in pokazali smo ce¬
lo v 'kritičnih terenutkih, da smo v interesu te¬
ga razmerja pripravljeni k vsem možnim kon¬
cesijam. Treba je pribiti tudi dejstvo, da so
ves ta čas trajala pogajanja med Avstro * O-
grsko in Rusijo. Za ruske državnike ni bilo
vselej lahko slediti tej politiki, javno mne -
nje v Rusiji ni bilo vedno no njih strani.

Napram poročevalcu “Lokalan-zeigerja”
se je izrazil Kokovcev sledeče: V balkanskih
vprašanjih sem optimist. Mislim da bo mogo -
če premagati težkoče, ne da bi se ogrožala Ev¬
ropa, saj se je tudi grško - turško vprašanje
rešilo mirno. Kar se tiče albanskega vpraša -
nja, je stala ruska politika vedno na stališču,
da ne gre majati na londonskih sklepih. Če
bi prišla vsaka država z novimi revizijskemi
predlogi, bi bilo lahko delo londonske kon -
ference ogroženo in v albanskem vprašanju bi
ne prišlo nikdar do miru. Sedaj more iti sa -
mo za majhne izpremembe in v tem oziru je
razveseljivo, da je stavila angleška vlada po¬
sredovalni predlog, ki ga bodo pač vse velesi¬
le sprejele. Temelj za mimo rešitev situacije
pa je, da delujejo velesile slej kot prej skup -
no in da nobena velesila ne dela svoje lastne
balkanske pilitike. Mimogrede sta nastopila
Avstro - Ogrska in Italija svojo lastno poli -
tično pot na Balkanu, pri tem pa sta lahko
računali na soglasje Rusije. Ta faza pa je že
prestana in evropski koncert deluje slej kot
prej skupno

O razmerju med Avstro - Ogrsko in Rusi¬
jo pravi Kokovcev, da je bilo pred tedni, ko
je zapustil Rusijo, fconstatirati v razmerju
znatno zboljšanje. Od tedaj ni izvedel Kokov
cev direktno ničesar, v -Parizu pa je v razgo -
voru z avstro. * ogrskim veleposlanikom Sze -
chenyjem konstatiral, da se razmerje nepre -
stano boljša.

Kokovcev končno naglasa, da Rusija ni -
kakor ni podpirala novih srbskih aspiracij v
severni Albaniji, tudi ni mogla računati Sr -
bij a na podporo s strani Rusije.

Rusija tudi ne namerava potegniti iz Nem¬
čije svojih bančnih terjatev, to pa tem manj,
ker se je uvoz v Rusijo tekom zadnjih 10 me¬
secev zvišal za 130 miljonov proti uvozu lan -
skega leta, vsled česar more 'biti Rusiji le lju-

Nemčiji.

bo, če ostane ta denar

BOSENSKE ŽELEZNICE.

Vladna predloga o bosanskih železnicah
ni presenetila samo poslanskih krogov ampak
tudiširše občinstvo m vsled naglice, s ka -
terene namerava graditi in izpolniti bosan¬
sko železniško omrežje in zaradi visokih stres -
kov, katerih pri -sedanji draginji na denarnem
trgu ne bo mogoče prav lahko pokriti. Naj -
bolj pa se javnost jezi nad Ogrsko, ker Maža-

ri stavijo na avstrijski račun tako pretirane
zahteve, da si bodo poslanci pač celo predlo -
go prav temeljito ogledali, predno jo odobra-
ve, ali pa bo treba novih pogajanj, če ostane
parlament trd in če hoče odločno varovati
pravice tostranske državne polovice.

Kako bodo posamezne proge tekle, o tem
so listi poročali že dovolj in tudi odločno
povdarjali avstrijsko stališče, kakor ga zahte¬
vajo sedanje razmere. Ker pa se železnice ne
grade iza eno leto, ampak ostanejo trajna po'
ta prometa in trgovine, -zato gotovo ne bo od¬
več, če pogledam stvar tudi v luči bodočnosti.

Ogrska zahteva zase popolno gospodstvo
nad tarifi za večino blaga, ki se izvaža iz Av -
strije v Bosno in obratno. Zemljepisna lego da¬
je Ogrski veliko prednost napram Bosni pred
Avstrijo, ker večji del bosanske mejie tiči
v ogrskem oklepu. Pot iz Budimpešte do Sa¬
rajeva je znatno krajša kakor pot iz Dunaja
do Sarajeva preko Vel. Kaniže ali celo preko
Zidanega mosta in zato bodo avstrijski trgov¬
ci vedno, kadarkoli jih bo prisilila v to po¬
treba hitrih blagovnih pošiljatev, naravnost
primorani dajati ogrski državni železnici le¬
pe zaslužke iz trausitnego prometa, ker pot iz
Trsta do Splita in od tam po novo projekto’
vani železnici preko Bugojnega do Sarajeva
je tako dolga, da pride v poštev le za poši -
ljatve, ki niso nujne. Ogrski je toraj dana
možnost, obvladati tarife, na vsak način, če
dobi tri zveze s Sarajevom ali pa eno, ker
krajša in cenejša -pot je vedno bolj prilju -
bljena kakor dolga.

Dejstvo, da Ogri hočejo ravno rodovitno
Posavje in bogati kraj Tuzlansfci priklopiti
na svoje omrežje na treh straneh, pri Brodu,
Samcu in pri Breki, nam kaže samo Ogrsko
trmoglavost in sebičnost, ki tudi svojega so¬
seda ne pusti živeti, če sama ne more. Od ag¬
rarne Bosne nima agrarna Ogrska prav niče¬
sar pričakovati, ker že zdaj se dobri dve tret-
ini blagovnega prometa iz Bosne gibljeta med
Avstrijo in Bosno in ne med Ogrsko in Bosno,
čeprav pelje najkrajša in najhitrejša pot do
Sarajeva preko Budimpešte. Ogrska si pač do¬
mišlja, da bode z vso svojo okrutno silo, ka *
kor jo je morala in jo še mora okušati Hrva-
tska na trgovskem polju, tudi Bosno prisili¬
la svoje težišče predložiti v Budimpešto na -
mesto tja, kamor danes vsak ekonomični raz¬
voj sili, namreč proti morju. Ogri hočejo to¬
rej po vsi sili naravni gospodarski razvoj Bo¬
sne in Hercegovine prekiniti in na umeten na¬
čin napeljati proti Budimpešti, da ohranijo
nekaterim židovskim veletržcom z bosanski -
mi pridelki tranzitne dobičke. Podpiranje žr
dovstva in domišljava megalomanija, 'to je iz¬
raz ogrske prometne politike.

Ker nihče ne more vedeti, kako se bodo
parlamentarne razmere razvijale, zato je tre -
■ba računati z dejstvom, da vlada sama pred -
loga o bosanskih železnicah na svojo pest u -
veljavi. Mogoče je tudi, da se pokaže državni
zbor preveč popustljivega, skratka, mogoče je
pač, da predloga postane resnica. Za ta slučaj
mora biti avstrijska industrija pač dobro pri¬
pravljena in položaj ni tako neugoden, ka -
kor se zdi na prvi pogled, če 'hoče avstrijska
industrija enkrat delati na svojo pest in polo¬
žaj bolj izkoristiti, kakor je to storila dose -
daj. Bosna je krasna, bogata dežela, ki ima
dovolj lesa, dovolj rud in kar je največ vre -
dno, veliko število tako močnih vodnih sil,
da industrija lahko sledi železnicam, če že iz
strategičnih ozirov železnice ne morejo veza -
le trgovsko važnih krajev. Seveda se za
vodne sile mnogo bolj zanimajo Nemci iz raj-
ha kakor pa avstrijci in so tudi že mnogo važ¬
nih postojank spravili v svojo last. Če pa se
hoče avstrijska industrija zbuditi iz svoje
letargije in delati, potem še ni prepozno, in
še vedno je čas ustvariti v Bosni važno sre -
dišče industrije, ki : bi lahka zavladalo po ce -
lem Balkanu. Seveda, če naši industrije! in
naš kapital hoče za veke ostati pri aksijomu,
da je in mora ostati središče avstrijske indu -
strije na Češkem in v Nižji Avstriji oziroma na
Dunaju, potem bo težko prišla na svoj račun.
Ako pa hoče iti kapital za zaslužkom v Bosni
potem se mogoče zgodi, da bodo ravno tiste
železnice, ki se zdaj grade v prilog Ogrski
avstrijski industriji dale možnost tudi Južno
Ogrsko s svojimi izdelki prevladati. Pod tem
vidikom bodo tudi železnica Split — Sarajevo
dobila vse drugačno vlogo nego se ji pripi -
suje danes, ker ne bo služila samo kot priti-
utež pretiranim ogrskim tarifnim zahtevam,
ampak bo potem, ko se zgradi zveza preko
Vardišta ali pa preko Uvca do Srbije, našim
podjetnikom nudila lepo priliko, nemški in la¬
ški konkurenci na Balkanu prav izdatno sto¬
piti nasproti. Bati se je pa, da bo naše pod -
jetništvo tudi sedaj zamudilo ugodno priliko
in bo čakalo kakor po navadi na pomoč od
zgoraj, dokler ne bodo nemške tvrdke trdno
sedele tam, kjer je bil prostor pripravljen
za nas, in nam milostno delile ubožnih drobtin
bogato obložene mize.


AUSTRO-AMERICANA
PAROBRODNA DRUŽBA.

Direktna črta med New Yorkom in

M Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vine brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodib
KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA W ASHIN GT O N.

Na ladjah se govore vsi avstrijski
.jeziki.

Družbini par obrodi na 2 vijaka;

KAISER FRANZ JOSEF I.,
MARTHA W ASHIN GT ON,
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaljna pojasnil
obrni na glavni zastop:

PHELPS BROS. & GO., General Agents,

2 Washington St., New York,

ili na njih pooblaščene zastopnike
Zedinjenih državah in Čanadi

Prežene

Pa in r CHTE,, ’ s

3 e|

. . b °le5i De  r

kostnice, mišični L ^hr,. -

gijo ali trganje Po  > a ’ K
bolečine in trdosti v n tih - %-X

Izvrstno zdravilo, g e  <T ih  * 2S

ne, za hromost ter kak  čl«,'-*
ozdravi prehlajeni.

m  “ h0d - Z »b« B i’ TOet . e

r gnesj

gri P°. bol

scanje v prsih.

Ozdravi glavobol m  , .
4—o kapljic v kozi bobo1

vnetja grla.

Ce se užije (4 kapl je v  ,
de) je izvrstno zoper £• k ° 2a
neprebavljisti. * e v  želi
Pristni expelle r  p ridp
kakor ga kaže slika. 2a

pazite na ničvr £Dne

„ B  ponaredbe

111  °°  centov steklenica'v m

F. Ad. Richter &  r ft

74-80 WASHINGT0N STRm

newyork EEi


O

se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini
in jim pošiljajo darove ; seveda iz te dežele večinoma le
GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da
se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri
: : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :

rank

82  Cortlandt Street,

6104 ST. CLAIR AVENUE,

Ssl

.ser

New York, N. Y.

N. E., CLEVELAND,

O.

Kaj je težjega na svetu nego dati slovo
lepim sanjam, ki jih je sanjalo srce leta in
leta v mameči sladkosti? Kaj je težjega v živ-
jenju nego odpovedati se upanju na lepo in
jasno, -morda celo na blestečo prihodnjost?
Odpirajo -sreče se že vrata, zre že od daleč za¬
čudeno oko prve žarke čudovite lepote, kral¬
jujoče -za skrivnostnimi onimi vrati kakor na
prestolu nebeškem; a nenadoma, glej, zapre
sovražna roka pot in vrata, hipoma umre vsa
prelestna sanjska lepota, umre vse sladko u-
panje v vzradošeenem sren. Kje je srce, ki
''‘ ne  vzdrhtelo od boli v takem hipu?

Pr. Ks. Meško, Na Poljani.

r

T


0  □ m q

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

v

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.

XXX

..'■šiiti

Izdaja največji slovenski dvotednik

..NARODNI VESTNIK”

Naročnina za Ameriko:

Za celo lelo.

za pol leta.

2.00

1.00

Za Evropo in Canado:

Za celo lelo.

za pol leta.

Š3.00

1.50

J

;'v>i

li » N ,

poljedelstvo in gospodinjstvo.

w

1 1


.CTIISKI koledar za
^december.

;.n<

m-azoik otrok in praznik
v  ^gjiik praznik vseh Kri

: v

v

LjM)\

^ ?Blh ’ i( j” v inesec decemiber.
r ' pa ki  je sedaj v globokem
^spanju, je prišlo v srce
;  velikih neko pricakova -
® -- Veseli otroci

upanje^

fcakujej®

komaj božičnega pra-


. ^i V ijo že sedaj v neki
m  ihod “'Santa klau -

*%

, ,;|i na P r  , .

#* ZIJ  .. p 0  prinesel vsakoja

tako tudi oni pri •



I

j j 1 ®

^^.Jnatihem darilca za oče-
'nv H Hr »term hrate in sestre m

! še bolj pa po farmah pri
.  s  koprnjenjem praznika
Nazarenskega kralja. Od-
•' e " spomnimo naših mladih
M... i e t ;  spomnimo se v iste
■ ■\ 0  j e  puhtela tudi iz naših
neprisiljena ljubezen, in tako
!jemo tudi mi 'zopet mladi,
em0  otroci, mladeniči mmla
in vse pričakuje' Božiča z
ko izvanredno radostjo. Ra -

• v srcih vseh, četudi se mar
tori delavski oče boji teh praz-
,Vker nima sredstev, da bi raz
jj svoje drage z malim dari -
(•etudi je vse leto trdo delal;
a r  vlada naj večje veselje v
»vanju rojstva Jezusa K-ri'
•med kmetijskim prebival -

ker kmet počiva sedaj z
in uživa brezkrbno in svo-
sad poletnega truda.

»tovo delo je sedaj večinoma
i,. In 'kedor še ni, naj zvozi
iz njiv in naj jo zloži
hleva v velike kupe, predno
sneg in predno jo veter
L Kdor ima pa “silo” (saj-
rnora imeti vse turščine
vje že davno v njem. Repa.
ir, 'korenje, pesa, vse go -
inine je imeti v zračnih pre -
ih iz desk v kleti, kakor smo

# opisali, in klet naj ne bo
i, sicer je nevarnost, da bo-

smolj-nine začele gnjiti.

. I iijn Q lomi imel prej časa naj osna
’ ' “'j stroje, naj jih popravi če
naj ovije s slamo vodovod'
m, in naj pribije okoli hlev
® kletnih vrat slamnate ki -
s potreba, da ne ho vhajala
T  te prostore. Pripraviti je
za sneg, da se napravi
:B 3 pota, kakor hitro bo sneg
Železne dele strojev je
tanko z vaselinom, le
l e  pa prebarvati, če potre-
111  vsi stroji naj bodo spravlje-
pd streho in na suhem.

MO..

i


■M

0


9  * ne sme pustiti mirno le-
^Pak naj se premeče vsa
K ' 'n če je v žitnicah, naj
*®i° in zopet napolnijo.
!? P°tre‘ba tudi z veterndco
plev in smetje in je sorti'

^ m mnogo snega naj gre
°a°li plotov, in naj pregle-
Potrebujejo popravila. Se -
di čas, da se napravijo
' ia in novi jarki za odtok

osušenje zemljišč.
tT.?' i, e  treba sedaj kako
)se živino čez zimo krmi
l? 0  i®oli. najboljše uspe -
1  način krmljenja, ki se
^l’ Ba i v 'h° v veljavi vso
b a  .°® en ju za krmljenje

Poste vati vsa krmila, ki

'Por°i!r raz P' 0pa g 0 ! in zače
Suj f takoj tudi neko
L, n ! krmil, kot otrobe
ola o> itd.

Ui 6 treba  osnažiti, hlev je
^ ei > m zračen, ne vlažen
HiU, 11  . rez  Prepiha. Živina
^ v e +^,?° trebu 3 e ve č kr
|leg t .' 0p  ' b > z ato ker se
e ' ’ toplih urah je čez
k* pustiti na dvorišče ali
-Ifcekf Se  prehodi; mlada
a ln  teleta, naj ima

<Wir° r Za  P r « mi kanj
l . ia v . 1  • e bu<ba  parklj
Sanio ee  ® De  more živina
ij So  z-rušiti, jih j e  tre-
ip ® rezati. Zmrzle kla-
fa Polagati, in če

jo v  sil °” 'zmrznila naj
1  ' etn ot aja, predno

konjih je posebno paziti na pod-
kovje, in isto je takoj poojstriti
kakor hitro postanejo pota polžka.
Nobenega živalstva, posebno pa
konje ni napajati v mrzli vodi.
Komatovje, posebno uzdo je imeti
v 'kraju, kjer ne zmrzuje, in, če
ni druzega bojšega prostora naj
bo spravljeno to v hlevu, hlev pa
ne sme biti vlažen ampak suh.
Konje ni dobro puščati stati v
hevu, ampak naj se jih vsaki
dan kolikor toliko uprega. Kadar
ustaviš konje zunaj, ne pozabi jih
pokriti.

Kurjad -naj se drži v snažnih,
suhih hlevih. 'Pusti naj se pa na
prostem vsaki -dan, če le ni preveč
viharno ali preveč mrzlo. Letos
je odprta zima, zato naj se pusti
kurjad zunaj, kjer bo našla marsi-
kako ‘zalego žuželk in marsikako
zeleno travo, kar vse bo dvignilo
množino jajc. Kurnjaki naj bodo
pa zračni, vendar brez prepiha.

Na okna naj se nabije platno
ki bo puščalo zrak v kurnjak in
skozi streho naj bo zračnik, ki
bo odvajal vlago, da ; bo kurnjak
suh. Pred vsem naj bo pa kurnjak
svetel in na solncu. Kurnjak mo¬
ra biti tudi dovolj prostoren in
na vsako kuro naj pride vsaj šti¬
ri kvadratne čevlje prostora. Pri¬
dela naj se kurnjaku tudi prostor
kjer bodo kure lahko razkopava¬
le.

Čebele, ki so letos še v novem -
'bru budele, bodo kmalu padle v
zimsko spanje. Kdor ima čebele
naj jih spravi v suho mirno klet;
če jih pa hoče prezimiti zunaj, naj
zgradi na severni in zapadni stra
ni leseno steno, ki bo branila vi -
har, panje je pa oviti s starimi
časniki kako colo no debelo, za to
naj bi se pa ne vporahljala gospo¬
darska in gospodinjska stran Na¬
rodnega Vestnika, ker to stran je
bolje spraviti. Vratca pri panjih
je zavarovati, da ne pride sneg v
panj, vendar mora pa v panj pri¬
hajati sveži zrak.

4. način — Turšiča? turšiea, tur-
šica, turšiea, turšiea, turšiea, al -
fa.lfa, alfalfa, alfalfa.

Čudežni dobički so se dosegli z
vpeljavo boljših krav na farme
vendar je pa tudi s to razpravo
pokazano, da se zamore doseči
tudi s spremembo setev izvrstne
rezultate.

Velike razlike v dobičku, ki se
dosežejo potom teh štirih sistemov
kmetovanja, se pa najbolj pokaže¬
jo iz -denarnega dobička, kateri se
doseže po vsakem sistemu. Pri
prvem sistemu se doseže $2.43;
pri drugem $780. — ali 321 krat
več kot pri prvem. Tretji sistem da
$1947. -— ali 801 krat več kot prvi;
in četrti sistem da $3,928 ali 16
krat več dobička kot prvi si-stem,
vrhu tega doda še zemlji ša 5830
funtov dušika zemlji. Te številke
kažejo, -da se z umnim in intenziv¬
nim farmerstvom dobiček na far -
mi hitro poveča. Mi bi priporoča¬
li našim farme-rjam, da pozabijo
na tiste -stare “furkelce,” da se
oprimejo -znanstvenega kmetij -
stva, da uporabljajo hlevski gnoj,
da kupijo tu in tam nekoliko mi -
neraličnega gnoja, ker vse to bo
največ pomagalo, da bodo dosegli
uspeh in blagostanje na farmah.

JURKE & WRIGHT, (  ^boht”

J. A. PETROSHIUS ?<«*.

JOSIAH COLLINS

Mali oglasnik.

ŠTIRI NAČINI MLEKARSTVA.

IŠČEM SVOJEGA SINA.

Kdor rojakov ve za naslov mo¬
jega sina John Košlar, blagovoli
naj mi ga naznaniti. V slučaju pa,
ako bi sam čitail ta oglas, naj se
zglasi sam. Jaz njegova mati, srč¬
no želim da bi ga videla, kajti mi¬
nulo je že 14 let, odkar sem ga za-d
ijikrat 'dela ZvedeL sem, da je
že pred nekaj meseci odpotoval v
Ameriko. Neža Košlar, Eveleth,
Minn.

ŽELIM ZVEDETI

kje -se -nahaja Frank Skorinšek,
rodom iz Štajerskega, 'ki je bival
■svoj čas v Keewatin, Minn., se
daj se pa nahaja nekje v Wiseon"
sin. Prosim da se javi. Math. Ves-
sel, Box 808, Shisholm, Minn.

/

3 ' Sv ®jaki hlevi

80  držati
Pre Piha.

se da
za ovce
snažni zrač-
s ulii in topli. Pri

Množina -mleka in maslene ma -
ščobe, ki se dobi iz a:kra zemlje,
takorekoč, je še le prava -poskn -
šnja koliko dobička da mlekar -
stvo. Končni rezultat mlekarstva
ni samo odvisen od krav, ampak
tudi od tega, -da pridelamo na
zemlji tako klaj-o, ki bo dala kra -
vi največ takih snovi, katere so
potrebne za produkcijo mleka. Po-
skuišnje večjih državnih preskuše-
valnic so pokazale, 'kateri sistemi
kmetovanja dajo največ mleka
povzročajočih snovi. Prvi sistem
je napravil v povprečnem 991 fun
tov, drugi 1475 funtov, tretji 2025
funtov in četrti 3150 funtov mle -
ka na akru. Najsla-bejši sistem
farmerstva v^že v denarju za aker
$15.20 v mleku, dn najboljši $48.30
Prvi -sistem bo dal na leto $2632.
iz 160 obdelanih akrov zemlje, in
zadnji $8263. — , ali več kot tri -
krat toliko kot prvi sistem.

A to še ni vse. Rodovitnost -zem¬
lje nazaduje po -prvem načinu,
ker izčrpa prvi sistem iz zemlje
1900 funtov dušičnih -snovi, katere
so temelj rastlinstva. Drugi sistem
'kaže 110 funtov več dušičnih sno -
vi v zemlji, tretji 2280 funtov, in
četrti 5830 funtov več dušičnih
snovi. Te razlike so odvisne od
vrst pridelkov in od njih hranilne
vrednosti, 'lter preskušalo se je
v štirih državnih preskušališčih,
in vsako preskušališče je imelo
druge, vendar ravno iste krave in
preskušnje je delalo na isti zemlji.
Te razlike so pa -tako važne, da jih'
je potreba vpoštevati, ker slednjič
je tudi pri farmerstvu glavno
vprašanje, da se dobi iz krav koli¬
kor mogoče več mleka in, da se
pridrži zemlji kolikor mogoče več
rodovitnosti.

Pridelki -po vsakem teh štirih
načinov kmetovanja se vrstijo po
letih tako le:

1. način — Turšiča, oves, turši"
ca, oves, tim-oti, pašnik, pašnik,
pašnik.

2. način — Turšiča, turšiea, tur-
šica, oves, detelja, detelja in tirno -
ti, pašnik, pašnik.

3. način — Turšiča, turšiea, tur-
šica, oves, detelja, lucerna (alfal¬
fa), pašnik, pašnik.

POZOR ROJAKI!

— Prodam -loto s hišo; lota me¬
ri 25 krat 125 čevljev. Lota je
ščiščena in polna rodovitne zem -
1-je. Hiša ima osem sob in klet. Dve
sobi merite po 6 krat 18 čevljev.
Hiša je tri leta stara. Trda tla
spodarj in zgoraj. En block od
Misabe postaje in v bližini rud -
nikov. Ugodna prilika za držati
ljudi na hrani in stanovanju. Pro¬
dam hišo- ker nameravam oditi na
farmo. Oglejte si hišo in pozvejte
vse natančno pri Jožef Uletu 106
Poplar Street, ali Box 257, Chi -
sholm, Minn.

Ljudje, ki poznajo dobri tobak
kadijo Havana cigare.

Poskusite cigaro

S. N. P. J.

iki je najboljša cigara na Range
Varo-s in Jby so tudi dobre ci
re. Vse te izdeluje

LOUIS TILLMAN
Aurora , Minn.

(Adv.).

ROJAKINJE POZOR!
LEPA PRILIKA

za učenke, ki se žele naučiti šiva
ti ženske slamnike. Učenke se
sprejemajo po -dogovoru vsaki
dan od osmih dopoldan do osmih
zvečer. Naslov Helena Vičič 458
N. Halsted St., Chicago, 111., 2.
nadstropje zadaj.

POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ!

Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete
nas lahko podnevu ali ponoči.

n

115 So. Genesse St., Wuateg;an, lil.

Tel. št. 732. Slovencem m Hrvatom v
Waukegan in okolici priporočamo našo
dobro znano trgovino z železnino, brit¬
vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬
di kleparska dela. Cene zmerne.

___ 12 lOtli St.

No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča
se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬
trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬
be, katere ima vedno na razpolago po

. w . * i _ .h ,1/.i n \/ 1 1 lro i r,hn>.

cenejši ceni kod drugje. Velika izber
krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema

po dogovoru.

pogrebnik in

_ _ _ zalagatelj o-

kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH.

Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem
in Hrvatom, kadar potrebujejo po -
grebnika, ali če potrebujejo^ okvir in
steklo za sliko. Postrežba točna m za¬
dovoljiva. Cene nižje kod drugod.

A RYNKSES trfifovec s -

in drvami, State St.
near 22nd St., North Chicago, pisarna
1007 Marion St. Zaloga vsakovrstnega
premoga in drv po najnižji ceni. -—
Posebno se priporoča Slovencem in
Hrvatom za obila naročila. Tel. št. 585

. .Order to Ezamine Final Account, Ete.

State of Minnesota, County of St. Louis,

IN PROBATE COURT.

In the Matter of the Estate of John
Dragnich, Decedent.

THE PETITION of Ljubo Bogicevieh
as representative of the above na -
med decedent, together with his final

_ __- i'  ~ „ j ^ v-nlinn nf ooid

account of the administration of said
estate, having heen filed in this cour-t,
representing, among other things that
he has fully administered said estate,
and praying that said final account of
said administration be examined, adju-
sted and allo\ved by the Court, a,nd that
the Court make and enter its final de-
cree of distribution of the residue of tbe
estate of the estate of said decedent to
the persons entitled thereto, and for
the discharge of the representative and
the sureties on his bond.

IT IS ORDEBED, That said petition
be heard, and said final account exa-
mined, adjusted, and if correct, allowed
by the Court, at the Probate Court
Rooms in the Court House, in the City
of Duluth in said County, on Monday
the 22nd day of December 1913, at ten
o’clock A, M., and ali persons interesne::,
in said hearing and in said matter are
hereby cited and required at said time
and plače to show cause, if any tliere
be, why said petition should not be
granted.

ORDERED FURTHER, That this or¬
der bo served by publication in the
“Narodni Vestnik", acai i

and that a i -

each heir and interested party 14 days
before said day of hearing.

Dated, Duluth, November 21st 1913.
By the Court,

S. W. GILPIN,

Judge of Probate.
Attest: A. K. Morton, Clerk of Probate.
Seal, Probate Court, St. Louis Co., Minn.

Order of Hearing on Petition for Admi-
nistration. State of Minnesota, County
of St. Louis, SS.

IN PROBATE COURT,

IN THE MATTER of the Estate of
Ivan Penich, Decedent.

THE PETITION of Franc Matin Cha
chija having been filed in this Court, re¬
presenting, among other things, that
Ivan Penieh, then being a resident of
the County of St. Louis, State of Min¬
nesota, died intestate, in the County of
St. Louis, State of Minnesota, on the
9th day of Sept. 1913; leaving estate
in the Couhty of St. Louis, State of
Minnesota, and that said petitioner is
the atorney in fact to the sole heir, and
praying that Letters of Administration
of the estate of said decedent be gran¬
ted to Anna Marendich.

IT IS ORDERED, That said petition
be heard before this Court, at the Pro¬
bate Court Rooms in the Court House
in Duluth, in said County, on Monday,
the 29th day of December 1913, at ten
o’clock, A. M., and ali persons intere¬
sted in said hearing and in said matter
are hereby cited and required at said
time and plače to show cause, if any
there be, why said petition should not
be granted.

ORDERED FURTHER, That this Or¬
der be served by publication in the
“Narodni Vestnik” according to law,
and that a copy of this Order be served
on tbe County Treasurer of St. Louis
County not less than ten days prior to
said day of hearing, and by mailing a
copy of this order to each heir and in-
terested party at least fourteen d.ays
before the said date of hearing.

Dated, Duluth, Minn. December lst,
1913.

S. W. GILPIN,
Judge of Probate. !

Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro¬
bate.

Seal, Probate Court, St. Louis Co„ Minn.

.

Stari telefon: Cole 264-A.
Novi telefon: Calumet 436-1..

Frank Brand

Genjenim rojakom Slovenecem
in Hrvatom naznanjam, da imam
v zalogi veliko kalifornijskega
vina. Staro 'belo po 75e črno 70c,
novo belo po 65c črno 60c galon s
posodo in voznino (freiglit) vred
po Rangu. Manj -kot 28 galonov
se ne more naročiti.

Se toplo priporočam za obila
naročila

Anton Fox, bx 887
Virginia, Minn._

—: TRGOVEC

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva -
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

SLUŽBE IŠČE

v pekovski stroki popolnoma iz
urjen pomočnik, ki je delal že več
let po raznih mestih v starem kra¬
ju ter si pridobil vsestranskega
znanja. Govori slovensko in nem-
ško. — Tozadevna pisma nasloviti
je: Gašper Hartmann, 112 Grand
Ave., Eveleth, Minn. (2x)

CONRAD & HARD nika in

koncesionirana  MAZILCA. Wau-
kea-an, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se
Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬
grebe in svatbe vedno na razpolago.

POZOR, ROJAKI!

Dobil

sem iz
Washmgtona za
svoja zdravila se-
rialno številko, ki
jamči, da so zdra¬
vila prava in ko¬
ristna.

Po dolgem ča -
su se mi je posre¬
čilo iznajti pravo
Alpen tinkturo in
Pomado proti iz¬
padanju in za
rast las, kakoršne
še dosedaj ni bi¬
lo na svetu, od
katere moškim in
ženskam gosti in
dolgi lasje resni¬
čno popolno zra¬
stejo, ne bodo več
izpadali in ne osi¬
veli. — Bavno ta¬
ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni
brki popolnoma. Bevmatizem v rokah
in nogah ter križieah v 8. dneh popol¬
noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬
ce, potne noge in ozebline se popolno¬
ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬
čim s $500. Pišite po cenik, katerega
pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.


Z verov

ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE

za Slovence za 1914

Kot v prejšnjih letih, smo tudi to leto zopet izdali novo izdajo Severove-ga Al¬
manaha in Zdravo-slovja, ter sedaj naznanjamo, da -ga Je sedaj ddbilti v vseh le'
karnah zastonj.

Tistim, ki so že preje črtali Severov Almanah, pa naznanjamo, da izdaja za 'le¬
to 1914 iprekaša vse prejšnje izdaje v re-čeh splošnega zanimanja in 'zdravstvenih
na-migljajev.

Tistim, ki še nikdar niso čitali Severov Almanah, pa naznanjamo, da je knji¬
žica, ki vsebuje mnogo zdravstvenih namigljajev in drugega 'zanimivega branja.
Ima tudi 12 strani koledarja in 12 strani 'za vsakdanje zapiske. Knjižica vsebuje
tudi mnogo smešnic. Kar se tiiče zdravstvenih predmetov je pisana tako, da 'la¬
hko vsakdo razume, in tako, da se lahko vsakemu otroku za citati brez Vsake ne¬
varnosti. Knjižica je splošne vrednosti za vsakogar.



DOBITE ZVEZEK SEVEROVEGA ALMANAHA OD VAŠEGA LEKARNARJA.
ALI PA GA NAROČITE OD W. F. SEVERA CO.. CEDAR RAPIDS. I0WA.

Zoper kašelj,

prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davico in razne druge
pljučne neprilike priporočamo

SEVEROV BALSAM ZA PLJUČA

(Severa’s Balsam for Lungs)

katero se že od leta 1881 rabi in 'ki se je med tem časom izkazalo kot zelo
uspešno zdravilo zoper kašelj.

Varno za otroke in odrasle hitro v učinkih

Cena 25 in 50 centov.

Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severo va Zdravila in ne vzemite drugih.

nima lekarnar v zalogi, naročite jih naravnost od nas.

Ako jih

i

S

s

f

l

i

!

i

Motenje prebavljenja.

Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakib motenj v na¬
šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa
tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja.
Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬
galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur
dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče

TRINERJEVO

Amerikansko zdravilno grenko vino.

To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬
čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo
zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju
bolehnosti.

❖

♦

♦

♦

i

t

♦

!

\

i

Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v

zaprtju, 1  živčnosti,

glavobolu, neprebavljivosti,

bolečinah v črevesju, Izgubi teka,
slabosti, zlatici,

težkoči po jedi,

Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬
vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je

Triner-jevo Amerikansko zdravilno grenko vino.

V LEKARNAH.  NE SPREJMITE PONAREDB.

JOS. TRINER

UVAŽALEC IN IZVAŽALEČ,

1332-1339 So. Ashland Avenne, Chicago, III.



Dopisi.

Bradley Ohio.

Cenjeni rojak, pošiljam vam na¬
ročnino. Tukaj nas 'biva, samo dva
oženjena in nekaj samcev. Delav -
ske razmere, so še dosti po voljne.
Delamo v premogokopu, katerega
lastuje United States Coal Co. Ta
družba ima tu kaj 6 rovov; iz vseh
teh rovov se dovaža premog na
eden tihhle.

Kompanijske barake so zelo dra
ge za nas, ker moramo od istih
stanarino plačevati. Zraven tega
nam pa še voda ne dajo ob vsa
kem času, ker se boje za sesalko,
da bi se preveč izrabila.

Drugih narodov je tukaj vsako-
jakili največ je pa Madžarov Po-
lentarjev in Slovakov.

Rojaški pozdrav Fr. Guna.

Little Falls, N. Y.

Cenjeno uredništvo N. V. Pro -
sim, bodite vsmiljeni in natisnite
tale moj spis v kaki kotiček cenje'
nega mi lista N. V.

Kakor vidite sem vam ob jed -
nem poslal kot zastopnik tudi ne¬
kaj naročnine od vaših naročni -
kov.

Kolikor mogoče vam hočem na
kratko vse popisati, in zato mo -
ram uporabljati tudi geslo mla -
dega Spartanca —- kratko.

Toraj k stvari Z marsikaterem
sem prišel večkrat v pogovor ko -
liko prebiva tu v Little Falls Slo¬
vencev. Oba seveda sva ugibala,
a nikdar nisva pravilno rešila. Za¬
to ostala je cela stvar uganjka.
Kot prijatelj uganjk sem jo hotel
rešiti in zato sem se prepričal o
celi zadevi že pred dvema mesece"
ma. Naštel sem da nas je skupaj
400. To sem razdelil na 145 mož -
kih, 115 žensk, in 140 otrok, in ta¬
ko konečno rešil svojo uganjko.

Iz tega vidite napredek, in koli¬
kor jaz vem, še ni bilo tukaj pred
15 leti nobenega Slovenca.

Kakor vam je že znano smo pred
stavili dne 22. novembra igro
“Sin,” katera je nepričakovano
dobro vspela. Navzoče občinstvo
se je zelo pohvalno izreklo.

Kolikor sem slišal okoli se je
najbolj dopadla navzočim ,Tenny
Filipič in Frances Masle. Izvrstno
sta pa tudi rešila svoji vlogi Frank
Dobnik in Herman Perechlin. Ker
je igra dobro izpadla so sploh vsi
igralci in igralke opravičeni do
vse pohvale, ker vsak je izvršil
svojo vlogo ne le častno ampak
povsem gledališko. Veliko je pri -
pomogla k uspehu tudi gospa Fa-
nv Susman.

Dragi mi člani in članice drama¬
tičnega društva, vsi ste zavedni,
zavedni in napredni ste vsi Sloven
ci in Slovenke v tej naselbini, zato
pridite zopet skupaj in zberite ter
predstavite zopet kaj lepega, kaj
prijetnega saj s tem si duh in telo
krepi, če se 'kedo posveti dramati¬
ki. Kaj lepega, kaj prijetnega, kot
pravi pesem

“da nam bo v srce segalo
z občutki se prilegalo.”

V ponedeljek zvečer sem tudi
prišel malo pogledat z mojim pri"
jateljem gori v prijetne Žiberše.

Prišel sem v doni sv. Jožefa št,
53. J. S. K. J. in zagledal sem
polne vrste navzočih, sedečih za
mizo, z grafitnikoin v roki in koš¬
ček papirčka pred seboj. Tako sem
se strinjal in videl sem da imajo
šolo. Zelo se mi je dopadlo kjer je
bilo vse tako mirno in resno je
zrlo v obraz moža učitelja, Frank
Gregorka.

Želim vam, da bi se veliko nau¬
čili V teh dolgih zimskih večerih.
Tebi pa požrtvovalni naprednjak
Frank Gregorka pa želim povsod
najboljših uspehov.

Konečno pozdravljam vse 'čita -
telje in čitateljice N. V. Tebi vrli
list želim pa obilo naročnikov.

F. Malavasich (zastopnik.

Eveleth, Minn,

Prosim za nekaj prostora v na¬
šem za delavstvo koristnem listu.
Prvega decembra sem dobil v ro -
ke tisto tukaj jako redko najdeno
cunjo z imenom Glasnik, ki ima
na četrti strani znak inozemske
časnikarske zveze, katerega kot
'zoperdelavski list po krivici nosi,
ker večina inozemcev je delavcev.
Ta list nastopa odprto zoper de -
lavske koristi in vodi delavstvo v

sužnost, in to naj si vsi delavci za
pomnejo na veke.

V tem listu je bil dopis imeno¬
vanega dne, in če ga človek sodi,
pride do zaključka, da je ta dopis
gotovo eden Klopčičeve druhali
zložil, ker sploh Misliti ni, da bi
bili delavci še danes tako fanatič -
no neumni, da bi se tako grdo med
seboj trgali, vsled česar jih kapi¬
talist lahko mirno izkorišča do
mozga v njih kosteh. Takih rep -
tilov in zverinskih hijen je najti
malokje, da bi obsijale delavske
unije in socialistične agitatorje,
ki so vedair edini povod, da ima
delavstvo vsaj nekoliko človeških
pravic in ni v popolni sužnosti.
Ti uboga grinta, zbudi se iz hipno¬
tičnega spanja v katerega te je
vrgel deputi šerif Klopčič, ki ti
obljubuje z vsakovrstnimi beseda¬
mi lepo življenje po smrti, če ti
njemu daš dobro življenje pred
smrtjo. Ne bodi nazadnjak in sta-
rokopitnež in ne imej pred očmi
samo isto, kar ti obetajo farizeji
in veliki duhovni na ono stran gro"
ba. 'Otresi se gada iz prs in pošto -
paj samostojno v svobodni deželi.
Za te, delavec, bo tisočkrat boljše,
če 'boš podpiral delavske agitator¬
je in delavske voditelje kot pa ti¬
ste kapitalistične pomočnike in
hlapce. Uviditi moraš, če nisi pov¬
sem boln na umu, da je unija ista
industrijelna organizacija, in da
je socijalizem ista politična or ga -
nizacija, ki delujete za koristi de¬
lavskega razreda vse povsod. No *
bena nasprotna struja še ni tega
spodbila in nikdar spodbiti ne mo¬
re, zato ker to je vsem odkritosr -
enim ljudem znana resnica. Ti
uboga grinta z deputi šerifom
Klopčičem na frontu govoriš tudi
nekaj o sodrugu Šavsu, in zaniču¬
ješ Proletarca. To kaže tvojo raz¬
redno zavednost, če bi se ti zavedal
tvojih delavskih pravic in dolžno¬
sti, če bi se ravnal po navodilih
razredno zavednih sodrugov, če bi
•bral napredno časopisje, in če bi
se po njega ukih vsi delavci rav¬
nali, imelo bi delavstvo v rokah
vso vlado in ne bi bilo treba bori"
ti se za grižljaj vsakdanjega kru¬
ha s troti, ki nič ne delajo. Dokler
boste delavci brali take liste kot
je Glasnik in poslušali take mukse
kot je oni na Calumetu, ki bi za
glaž šnopsa Boga prodal, toliko
časa boste vredni obžalovanja,
ker pokažete s tem, da ste tako
nevedni, da pljujete v lastni nos.
Ti si tako neveden, da praviš, da
je so drug Šavs takoj v začetku
govora udaril po deputi šerifu žup
niku. Po komu pa bo, če ne po
onem, ki je prodal za posvetno bla
go svoje ovce luteranskemu kapi¬
talu, če ne po onemu, ki zlorablja
svoj poklic, da meče polena pod
kolena organiziranega delavstva.

Tudi se ta grinta nekaj ponaša
s cerkvijo, katera je stala $100,000
Obžalovati je delavce, ki stanuje¬
jo po lesenih bajtah, za hiše božje
pa mečejo denar stran. To je zo -
per Gospodovo voljo, ker On ne
zahteva od trpečih, da bi zgradili
tako dragocene hrame božje kori¬
sti deputi šerifov in pajdašev dru¬
govercev. Tako velikanska svota
bi se lahko porabila poleg svetišča
še za druge izobraževalne svrhe,
ki bi bile sredstvo za povzdigo
tako potrebne izobrazbe. Ti zabav¬
ljaš čez tvoje lastne interese, in
zdiš se mi ravno tak kot ona kra¬
va, ki je dirjala okoli kopice sena
s tako brzino, da ji je lastno bla¬
to v gobec letelo. Tebe in ves de¬
lavski sloj skuša deputi šerif str -
moglaviti v pravcato hlapčevstvo
s svojim zavijanjem, hinavstvom
in ilškrjotstvom. Kedo je bil kriv
križanja Krista? Veliki duhovni
nastopali so takrat zoper prosvit-
lenje človeštva in danes nastopa
posvečeni deputi šerif zoper pra -
vico. Klopčič je hinavski zlorab -
ljavec vere, in če bi prišel Krist
danes na svet, bi mu obrnil hrbet.

Glasnik pravi, da je neodvisen!
Od koga pa? 'Pod kontrolo ga ima
kapital, ki mu vsiplje' delavske
žulje, da zapeljuje delavstvo. Nje¬
gov gospodar je deputi šerif in
župnik Klopčič. Če je neodvisen
je neodvisen od delavcev, zato
naj bodo pa tudi delavci od njega
neodvisni in naj mu pokažejo hr -
bet. Glasnik, sram te bodi, da si
delavstvo izdal in zatajil, ker de -
lavstvo ti je dalo življenje. Tvoje
nakane so tako izdajalske, da te
celo tvoji pristaši obsojajo. Orga¬
nizira se vse. Organiziran je kapi¬
talizem, organizirane so religije.
Zakaj si ti Glasnik zoper organi¬
zacijo delavstva? Ti dobro veš, da
v organizaciji je moč, delaš pa na¬
sprotno. Gotovo si dobro plačan
zato satansko delo. vSram te bodi.

Ti Elija Vrbovški dn Jure Repa -
jev poljanski, tebi je unija trn v
očesu, in če bi bilo po tvojem bi
že davno vse unijske delavce vrag
vzel. Delavci odprite oči in oprimi¬
te se organizacij na industrijskem
in političnem polju, in dosegli bo¬
ste vse: razpršeni boste pa vedno
sužnji.

Mike Marolt.

Ely, Minn.

Cenjeni mi urednik N. V. Ob j a
vite te le vrstice iz naše naselbi¬
ne, da se bo tudi od tukaj kaj
čitalo. Naši Slovenci, katerih je
tukaj precejšno število, so večino -
ma lovci. Ti lovci streljajo lepe
srne in velike muse in izmed veči-
mi bil je tudi rojak Frank Jerše
tako srečen, da je pripeljal domu
lepo srno, drugi dan pa John Škr¬
janec velikega srnjaka.

V N. V. se večkrat čita o far -
merstvu in tukaj na Ely je mnogo
rojakov, ki se zanimajo za farme.
Eni so si kupili zemljišča za kme¬
tije le nekaj milj od tukaj in tako
bodo tudi okoli Ely zrastle enkrat
slovenske farme.

Zadnjo nedeljo zvečer sem sedel
za mizo, ko stopi v sobo nek zelo
Suhi človek. Ponudil mi je časopis
naj bi se naročil nanj, in ker ta
časopis ni bil vrste Drobtiničarja
sem se naročil nanj.

Zečela se je tukaj prepotrebna
večerna šola kateto obiskuje oko¬
li 100 mladeničev. Podučujejo se
v angleščini, ki je tako potrebna
v tej deželi. Da bi se le šole držali,
dn da nebi pustili v nemar to kori¬
stno napravo. V začetku je res
težko, vendar pogum mladeniči
ker koncem šolskega leta se ne bo
nihče kesal.

Kar se tiče delavskih razmer so
take, da se morajo oni, ki imajo
delo, zelo potiti in mučiti, če ho "
čejo delo obdržati, a mnogo jih je
pa tudi tukaj brez dela. Zime ni -
mamo še posebno hude, a če prav
pritisne imamo dobrega rojaka
kateri nas bo s premogom založil.

Želim se še zahvaliti Mihu Rom,
kateri je bil mojster moji novi
stavbi, in zahvalim se vsem, ki so
mi kaj pomagali, posebno pa
Franku Golobu, kateri me je vzel
na stanovanje, ker sem bil brez
doma. Želim tebi, N. V. mnogo
naročnikov in kaj več dopisov iz
Ely in iz druzih slovenskih našel -
bin, ker skoro vsakdo rad čita
dopise.

J. Sedaj.

Garrett, Pa.

Posebnih novic vam nimam po¬
ročati. Rojaki v tej naselbini smo
po večini premogarji, in z nami
se godi isto, kot se godi z delav¬
ci po srednji in zapadni Ameriki.
Plača mala, živež drag; izkorišče¬
valci se mastijo z našimi žil ji na
vseh koncih in krajih. Kapitalisti
pravijo, če hočeš delaj, če ne pa
pojdi; živiljski trust pa pravi pla¬
čaj, če hočeš jesti; tako smo v pa¬
sti izkoriščevalcev, ki imajo v svo¬
jih rokah vso politično moč in
zategadelj vso postavodajo. Edino
en pot je pa teh klešč in ta pot je
politična borba. Političnim potom
so nas vlovili naši izkoriščevalci po
litičnim potom se moramo rešiti
teh pijavk. Žalostno, da je še pre¬
cej junakov dvajsetega stoletja,
ki se ne zavedajo svoje politične
moči, ki ne vedo .kaj je to politi -
ka. Dokler bodo delavci spraše -
vali kaj je to politika bomo žrtve
izkriščanja.

V prostih urah si privoščim edi¬
no in najboljšo zabavo, čitanje
časopisov. Med drugimi listi mi
je zelo priljubljen Narodni Vest -
nilc. Čitam ga z veseljem, in zato
imam povod, ker prinaša imenitne
dopise, podučljive članke in eko -
nomične razprave, vsakojake sve "
tovne novice, in tudi zaradi slo -
venskih in minnesotskih novic. V
Minnesoti sem bil pred štirimi le¬
ti; delal sem v železnih krajih
Ilibbing, Chisholm, Virginia, Eve¬
leth. in zato rad čitam novice iz
Minnesote. Te kraje je narava bo¬
gato obdarovala. Po več sto štir -
jaških milj in stotine čevljev na
globok leži bogati zaklad železne
rude. Iz teh krajev prihajajo mi -
ljoni dolarjev, a žal pet in devede-
set odstotkov gre v kapitalisti« -
no malho, oni, ki potijo pot dobijo
pa pet odstotkov.

Delavci v Minnesoti se mi niso
nič kaj dopadli v tistih časih. Zde
lo se mi je, da je vse politično
mrtvo. Redko je bil med nami ča¬
sopisje, in čitalo se je jako malo
Videl se mi je ta kraj, oziroma
naše ljudstvo teh krajev, kot ve¬
lika pusta prerija, na kateri bi bi¬

lo treba dobrega pljuga za oranje
teh človeških prerij. In vresničilo
se je leto pozneje. Zavedni rojaki
so stopili skupaj in vstanovili so
list Narodni Vestnik, ki ima nalo -
go orati v prvi vrsti te prerije.

Narodni Vestnik je začel orati
previdno in času primerno, in go¬
tovo je dosegel že lepe uspehe s
čtivom kakor ga prinaša ta dobri
list. V teh krajih je bil prej naj -
bolj zastopan A. S., a kakor se
čuje je danes po Minnesoti skoro
tako redek kot bele vrane. Časi
se spreminjajo in ž njimi se spre -
minja človeštvo, in Minnesotča"
nom je čestitati, da imajo tako
izvrsten časnik. Janez Kranjc si¬
cer brca in grize prste od jeze ker
so se drugi zavzeli, da rešijo narod
iz teme in ga peljejo v višjo izo¬
brazbo. A kaj pomaga? Blazno
je, ako si on domišljuje, da bi ga
moral mladi Vestnik vprašati kje
in kako naj obdeluje polja. Za
čitanje Narodnega Vestnika ja pa
ta Reverend in njegov “frater”
jako priden, ker ve 'za vsako maj¬
hno stvarico, katero prinese ta ča¬
snik. Vtika svoj nos v vsako stvar
ne odgovori pa vprašanj, ki so nje¬
mu stavljena. Tisti, ki si domišlju-
jejo, da bodo z vejicami in podpi -
čji narod izobrazili, da si bo lahko
pomagal do boljšega kruha in do
svojih domačij se jako motijo.
Priznati se mora, da je zasplošno
izobrazbo in za ekonomijo Narod¬
ni Vestnik mnogo storil, le žal da
ni bilo tacih razprav vsaj petnajst
let preje, in le žal, da drugi listi ne
posvetijo nekaj moči tudi za gos "
podarski in gospodinjski poduk,
ker vse pomaga k napredku.

Ti Janez in tvoj pomagač sta jo
prav polomila v vajinih drobtini¬
cah, in če bi papa to vedel bi še
tebe suspendiral. V šoli so nas
kaplani in fajmoštri učili, da je
Bog v šestili dneh svet vstvaril in
sedmi dan je počival, zato se ime¬
nuje tudi nedelja Gospodov dan.

daj pa priznaš ti novejši znan¬
stveni uk in praviš, da teh šest
dni pomeni šest dob po več tisoč
let dolgih. Priznati moram, da si
povedal s tem resnico, če še nikoli
poprej, in k tej izpovedi te je
spreobrnil mladi Vestnik, da si
priznal, da je katekizem pomanj -
kij iv. S tem si ti vdaril hudo po
Petrovi skali, kajti celo nevedni
ljudje so začeli zmajevati z rama¬
mi, ker si ti to stvar drugače raz¬
tolmačil, kot <so nam jo tolmačili
starokrajski duhovni v šolah in v
cerkvah. No, pa brez zamere; s
kom bi se pa zabavali, če bi tebe
ne imeli. Vem, da si preobložen z
delom” čez glavo, ker ti ta ru-
deči ne dajo miru in še ta vražji
Narodni Vestnik ti da toliko po¬
sla, zato bom nehal za danes. Ob¬
žalujem te, da moraš toliko pre¬
žvečiti pa le priden bodi pa bo že
počasi šlo.

Janez Jelovec.

KOLEDAR

‘Glas Naroda” za leto 1914

je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in
dobrimi spisi, ter zaeno tiskano polo ob¬
širnejši. Velja s pošto vred 30 centov.
Dobiti je pri:

Slovenic Publishing Company

82 Cortlandt St., New York City

ali v podružnici

Frank Sakser

6104 St. Clair Ave., Cleveland, O

SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬
NIH PRILIKAH SLOVENSKE-
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI.

Old Phone: Douglas 63-M.

Chas. Strand

1206 COMMONWEALTH AVE.,
GARY, (New Duluth), MINN.

SLOVENCEM IN HRVATOM
PRIPOROČAM SVOJO NOVO-
UREJENO GOSTILNO, ZALO¬
ŽENO Z RAZNOVRSTNIMI PI¬
JAČAMI IN SMODKAMI.

Ely Minn.

Cenjeno uredništvo N. V. Pro¬
sim, cenjeni urednik, ponatisnite
mojih par vrstic v priljubljeni
Unijski list N. V. Sicer nimam po¬
sebnih novic ker ravno danes, ki
to pišem, se je vreme spreobrnilo
v pravo sibirsko zimo, da ni da bi
človek šel ven od peči, da hi kaj
novic zvedel.

Z delom je po navadi. Deloda -
jalci in njih h os si bolj okorno ho -
dijo ker se bliža zima in vsaki
dah pride truma ljudi gledati za
delo. Za sedaj ne svetujem niko -
miir sem za delom.

Ob enem naznanjam vsem čla¬
nom društva sv. Lovrenca št. 7,
S. II. Z. Ely, Minn., da je imelo
društvo svoje letno sejo dne 7. de¬
cembra in obenem, volitev noviga
odbora. In izvoljeni so sledeči so-
bratje: Josep Sprajcar predsednik
Peter Popovieh podpresedniik, Ma¬
tevž Zgonc I. tajnik in Zastopnik
bx 423, Anton Gradišer II tajnik,
Joseph šikonje blagajnik, Joseph
J. Peshel predsednik nadzornega
odbora, Josep Kovač I nadzornik,
John Jerich II nadzornik, Marko
Kočevar bolniški načelnik, Peter
Kordich in Jos. Agnich, pomočni¬
ka, Jos. Antonič in John Klemen¬
čič zastava noša, Jakob Markovieh
redar.

Ob enem vam sporočam, da smo
se zopet spomnili na slovenske
štrajkarje na Michigan. Darovali
smo vsak po svoji moči skupaj
svoto $ 15.60, katero odpočijete
na pristojno mesto. Štrajkarjem v
Michiganu pa želimo, da bi čim
prej zmagali v vseh zahtevah.

Lep pozdrav vsem zavednim de¬
la veem.

Matevž Zgonc tajnik dr.
sv. Lovrenca.

Naznanilo in priporočilo.

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave

Najboljši in najnovejši

GRAMOFON samo

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za ma/a k< ’ a
Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba \ r
re  radi čistega, močnega glasu, vsled to™ 1  *' a dkrii

druge radi čistega, močnega glasu, vsled tegaTam Nadkri
poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON smo 830 ^ 1
dete z njim jako zadovoljni. ’ 0

Prepričat*

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz°' ' Q  '

ni-i vnnrfl Vil ton in niVoVn- — — 1 — " . Sr

__ _ _ w  .iueiaue popolnoma iz no\ c ia(n

’ • nrablieniu nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ue n
dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki.
Tamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, dav slučaj
dovolinosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se
plačati. Cenik ~ V -

ijrfP

st

- „ -—-- viuerno. vsa naročila

plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite p ou

Rojakom iz  Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬
rene Kovachevo

GOSTILNO

Priporočam se Slovencem in
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

GARY LUMBER CO.

Commonwealtli Ave. & House Street
HEW DULUTH, GAEY, MINN.

STAVBNI LES, ŠINGLI
TRDI LES ZA POD
CEMENTNI OMET IN CEVI
ZA ODVOD VODE

STAVBNI PAPIR ZA STENE
IN STREHE.

— ponj.

B enko rus &

11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket" «

Baltimore and Ohio železni«

CHICAGO do NEW TO RKA

•;3

V k 0 *

iz jci 1

, sil*'

.^čeg 1
^ l0 vin
,,  raz°^

trodnit
sf n 111
ti inož
ima 1 ‘‘
' )e

’ ričaik

Pišite : R. C. HAASE,

Northvvestem Passenger Agent, ST. PAUL, ffiSJi

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice j
parnika.

ROJAKOM V RAVNANJE.

Rojaki v Ely, Minn., in okolici!
Kadar pošiljate denar po Ameri -
ki, poslužujte se Bank Momey Or-
der, ki je bolj praktičen in cenej¬
ši, kakor poštni Money Order. —
Premeni se lahko povsod, in v slu¬
čaju, da se izgubi, se Vam denar
v kratkem povrne nazaj. Za vsako
pošiljatev dobite pobotnico. Do -
bijo se pri First State Bank of Ely
kjer se lahko v materinščini po¬
menite. Banka je odprta vsak dan
od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬
dne, in vsako sredo in soboto zve¬
čer od 7. do 8. nre. Banka izvršuje
tudi vsa druga bančna in notarska
dela, posebno se še priporoča za
menjavo čekov, katere izplačuje
biez odbitkov.

NAZNANILO IN PRIPOROČILO.

Slovenska trgovina

t  zan
iianje.
o ]n s

šum.

d

i SO

jci je
. ra zk
ojak

NA NOVO 0TV0RJENA V MANTEL-NOVI HIsl

V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, potisne
peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd.

J

Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh ree.isr

se rabi pri grajenju hiš.

Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela


Peoples Hardvvare &
Furnlture Store

MINNESOTA

b  guba

et ju ni
lil se
pipop
■kaj ni
ti. in I

rat pa
išil se ,
ijim je
i so zrl
•čice, p
došlee
, zvežei
). no, :
u se za
sestu

V

Rojak Frank Žnidar je potoval¬
ni zastopnik za Narodni Vestnik.
Nahaja se sedaj v državi Penn -
svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla¬
ščen pobirati naročnino, oglase in
naročila za tiskovine. Cenjene ro¬
jake in rojakinje uljudno prosi -
mo, da ga blagovolijo prijazno
sprejeti, in da mu gredo na roko.

Spoštovanjem

NARODNI VESTNIK.

Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Drn3«*| ...

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Mi^j^uo

D  , , , Društveni odbor:

I JOhn Intihar ’ Box 123 -  Podpredsednik: Pr. Okoren,

jmk. rrank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavri«.

Blagajnik: Josip Prancelj, Grand Av.

Bolniški odbor:

rank Blatnik, predsednik. Matk. Hrovat za n,

reg-°r Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platnar.

Nadzorniki:

John Tanko. Prank Štrukelj, Jokn KapuS.

Društveni zdravnik: Dr.Johnson

J j« n

Boj ■

Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvo
Prancelj. a

Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše po
stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni.

SMMsNicE IN ZAVETIŠČA so ZWC V '
RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJAN
CU, VSTANOVLJAMO JIH.

‘mi

le

Naselniška družba “lW a

?!

Tem potom si usojamo naznaniti rojakom, ki

1 nrtatrvoli _i__• a -v  i. »__ TITioi

x .  J xxxxx\j  uaz,uamti '

smo prevzeli v najrodovitnejšem delu države Misconsin.
skega mesta Merrill, ki je oddaljeno 200 milj od

».Vegi mesta ivjerrill, ki je oddaljeno 200 nulj oa m
L ustanovila nova slovenska naselbina. Prostor 1

Milwauke

ki TV* oluv eusiva naseiuma.

štiri milie n„i 1 -i tost  Ustnikov. Svet leži med tremi
s parnimi s.JI®, nahajajo stare naselbine s šolami in I
Oddaljena i„ g ,™*’ - 111 ku P u J e jo ves les od naseljencev, ž
tovarne ki izdeliH ^ es  les 0(1  naseljencev za male strm
lahkomežiiviVl pa P ir ' K,]or  farmo tukaj, m
zemlje P vednn i , tem kar sku Pi » les in da dobi v zimski

ljeniparnfTaJ V, t ° Varna > 1 v  katerih je rt .ul

takoj stori A« '  Kflor  J e  sedaj brez dela ter se misli izs

tukaj naseli e Z-' ^  potreba biti ( ' do br °f P -°

kakor se izrn Ji ! lne ! ki žh ’ e  »a delu že po eno do tn
lahko prodajo ak  A”’ k ° r  ^ vedno  priložnost dobiti delo

sirarna, katero so sff Da Žaff °’ pa v  P a -P irnice: nadal J, e J
kemu. kdor ne na A far merji ustanovili in kamor se lah
lor ue nmde t „ „ n nisano, se p<

r^‘%1

leta.

, H-- o. idimerji ustanovili nisaHO se p- -

kemu, kdor ue najde vse tako, kakor tu V° P  potrebuje 1 >?
de semkaj in si ogleda. Za pričetek tukaj s I g sa ma. kl
kot drugod in lastnik zemlje, kakor tudi gDO jc e tka.
ga naseljencem, da jim olajša delo in stanj^ -
$18. Kdor se misli ii-nin-i -- r

rt,k


--, jim eiajsa ,1010 in sia J  t ■ Oglasi, A

$18. Kdor se misli izseliti na farme, naj 8  jLIRIA  C
le še malo časa. Pišite po pojasnila takoj • ,ylS.

FRANK NOVAK, upravitelj, SHEBOVGAN,

$&*°



M


L SVOBODO IN LJUBEZEN

nepričakovano srečanje. — “Rešite me!”

jn(j mož korenjaske rasti je hodil nestrpno po peronu
- fjvora na Dunaju. Prisodil bi mu bil dvaindvajset, naj -
U k0  : se t let; njegove črte so bile prijetne in krepke, pre -
^ min prirodne moči in ■zdravih instinktov, ki te je dirnil
r e i l2ra ve aar simpatično, ako si ga primerjal s priznano beda -
*je Dunajčanov. In če bi bil srečal mladega čakalea kak
W 31 stll  krajev, gotovo bi se mu bil nasmehnil radostno in
; i* na ig s i na tihem:

(jod 11  ■ me  vzame, če ni gorenjska kri!”

li mož, čigar intiligentni pogled in spretni nastop je
l  | fim e hiti visokošolee, je želel morda sam pri sebi, da
a znanca iz domačih krajev. Nekaj hudega mu je

in pre -

MjU L S f eC)  zakaj v svetlih očeh mu je ležala skrb,
i M eZ! ‘ mu je risala na močnem, širokem čelu.
r-.^kolikokrat je bil že premeril ta peron z naglimi, nepo-
’koraki,! Drugi državni izpit, se je bližal s tisto zoper-
kakor vse reči, ki sa nam na poti, odprte knjige so ca -
*°. - j v mračnem dijaškem stanovanju — njega pa je go -
® 'l a ve nomer semkaj, gledat jeiklene kače, ki so prisiketa-
"čega juga. Marsikakega tovariša je pozdravil, ki je do-
° ne  — toda pozoren gledalec bi 'bil opazil kljub temu

tajna

,dom a °’

ly.t,

-azočaran, 'kadarkoli izbljujejo vagoni svoje množice oka

pja ra

]adi mož se je mahoma ustavil.

t  rudnik popotnikov.

** /»/-..rhlft 1 /dai 7

rodilo zdaj že tretji dau. ...

CHica nP  ^ sem9}e

V ^•'^"zaposlenost uradnikov je bila postala še nemirnejša,
^ e obrali v gnječi okrog izhodišča, in v slehernem očesu je

h pričakovanje.

' dak ki prihaja na Dunaj ob 9. dopoldne, je imel tisto ju-

m  ^v 1 !) pl'20'- 1 ® ’ ,1^0

ftanie ki se je pojavilo na peronu, je pomenilo, da prihaja.
* lose je rahlo drdranje, narastlo mohoma v mogočen,
šum kolodvor se je napolnil s ostrim sopihanjem pare —
'ali so se jekleni in medeni deli na črnem životu lokomotive
jdajci je stala pred očmi stena znanca — truma tujcev, zašu -
™ m se razkropila.

\jš rojak je zmajal srdito z glavo; še bolj se mu je zamračil
' i n  guba na čelu se mu je vdolbla še globlje,
iepet ju ni bilo!

hrail se je, hoteč oditi in čuteč, kako se mu poraja v prsih
dasi popolnoma neopredeljena slutnja. ,

Nekaj ni v redu!” je zamrmral sam zase. “Nekaj je temnega
'reči. in prav sem imel, ko sem rotil očeta, naj <je ne da temu

J nio Žel

Sjigil;

HAASe,

'n°sti te i


[akrat pa je začutil na svoji rami tujo roko.

Splašil se je iz misli in se ozrl.

[anjim je stal mož njegove starosti, temnopolt in temnolas; nje-
oei so zrle iskro in živo, izpod strega nosu so se mu vile pre-
\  MA.\IEL-NOIlll' r, -:ice, pod njimi pa je igral gorak, dobrodušen smehljaj. Vsa
. n ,U«Ws> 3ri ic drzni v .levici mrrnmen ikovče.S’. kakor da ie

rodje, železnino,
posodo itd.

vrata,

ra došleca, ki je držal v levici ogromen kovčeg, kakor da je
j. šen zvezen knjig, je bila še čilejša in še prožnejša od njegove.
1  Ko,no, spomni se kaj, lepo te prosim, Javornik!” je zaklical
e in se zasmejal na vse grlo, videč našega znanca, ki se je usta-
mestu in v svoji osuplosti ni našel takoj besede. “'Glej ga

irdvvarel

e Store

\ES0TA

zlomka, res me ne pozna! In kako gledaš — Javornik, človek božji?
Aha, že vem, kaj te tišči, duša kranjska: v Švabico si se zaljubil tu
ua Dunaju, in zdaj noriš okrog in boš še pamet izgubil — prav ti je !. .

“Ne bo sile, Dušane!” Javornikov obraz se je mahoma razve
dril, ko je spoznal v dozdevnem tujcu svojega prijatelja Dušana Ju'
rišiča, Srba iz svobodne kraljevine. “Oprosti! Saj veš, da te nisem
pozabil, stara sablja — toda glava mi je polna skrbi in zamislil sem
se bil tako. ...” je govoril, korakaje z njim proti izhodu.

“Zamislil? In skrbi imaš? Saj sem rekel!” Pri teh besedah je
Jurišič ostro pogledal prijatelja.

“Kaj praviš?” Javornik se je zdrznil in obstal na pragu ko¬
lodvora.

“Nič posebnega. .. . Res sem te hotel poiskati, kakor hitro do-
spem na vaš blaženi Dunaj — nekaj bi se rad pomenil s teboj.
Toda zato je časa dovolj, in tudi kraj ni primeren; saj vidiš, da
si v napotje častivrednim postreščkom cesarskega mesta!” je de¬
jal mladi Srb, videč, da se je zadel v Javornika obložen postrešček
z zabuhlim dunajskem obrazom in izpustil vse svoje škatlje in kov-
čege na tla.

“Govoril bi rad z menoj?” Našega znanca je pretreslo kakor ču¬
dna, silna slutnja. “To mora biti kaj nenavadnega — ko praviš, da
si hotel takoj... . ”

“Nič nisem hotel! Ali veš, kaj je navada starih Slovanov, ka¬
dar se vidijo po dolgem času?. ... Če ne, ti moram priznati vsaj jaz,
da sem potreben rose kakor trava na planini. Ta vražja vožnja. Ni¬
sem sicer prijatelj ter švabskili pijač — to veš! — ampak v tem tre -
notku 'bi dal za čašo piva pol življenja...”

To rekši je poklical izvoščeka.

“Saj stanuješ še v starem brlogu, kaj ne da? No, prav! To bo
vesela tvoja debela gospodinja, ki mi je omenila že predlani, da sem
ji simpatičen.... Za nocoj me povobiš na divan, prtljago odložim
pri tebi, iin potem greva kam, iskat lečila duši bolni.!”

Drdrala sta proti sredini mesta.

Javorniku niso šle iz glave Dušanove 'besede, da se ima pomeni¬
ti z njim.... Vrivale so se mu šiloma v nepredeljeno skrb, ki ga je
glodala v prsih, kakor da je od njih do nje gotova brv, ki se mu mo¬
ra razodeti v- prihodnjem trenotku. Toda siliti ni hotel v tovariša, in
da bi prekinil molk, ki je bil nastal za minuto, je napeljal drug po¬
govor :

“Preklicano si očrnel to leto, ko te ni bilo na Dunaju! Belo-
kožec nisi bil nikali, ali zdaj si takšen, kakor da bi se vračal iz Afri -
ke. .. . Kaj si vendar uganjal?”

“To, kar sem jaz uganjal, bi moral ti tudi enkrat poizkusiti,
Ivan moj dragi! Odkar se nisva videla, sem živel do malega ves čas
kakor sokol v zraku, izven zakonov tega sveta, kot zver pod milim ne¬
bom, ki ima samo zob in krempelj za varuha in prijatelja. ...”

Jurišičevo se je zaiskralo v strastnem plamenu, in nozdrvi so se
mu razširile, kakor da je udaril vanje veter tistega dalnjnega, svobod¬
nega življenja.

“Kako to? Menda nisi šel v hajduke 5 ” je vprašal Ivan Javor¬
nik pol v šali, pol resno.

“V hajduke ni treba hoditi pri nas doma. Saj je dovolj plemeni¬
tega posla v neosvobojeni Srbiji — v Sandžaku, Stari Srbiji in Ma¬
kedoniji! Tam doli, kjer poti naša raja krvavi pot in vzdihuje po
velikem dnevu osvete. Tam — biti branitelj in maščevalec svojih
zasužnjenih bratov — in tvoja edina pravica je moč tvojih rok, in
nož in puška na rami! To ti je življenje, brate, moj, še vse drugače;
uego sva ga živela pred dvemi leti pri vas doma, ko sva lazila po
triglavskem pogorju za prepovedanimi gamzi... . Samo 'takšno živ¬
ljenje je vredno moža, ki ima um, da misli, srce, da čuti kri, da jo
prelije za to, kar je dobro in prava; — Vem, vem,” je dodal čez
nekaj časa, “vi ste miroljubni ljudje — to pravite, da bi laglje
trpeli. Namenili ste se, da zajezite železno reko zatiranja ,z letečimi

(Dalje prihodnjič.)

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhinj Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blago
po primernik in poštenih cenah.

g====ni

ge  si Žalosten ali otožen

poseti naš

EIy Opera Mouse

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poueljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. -— Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

First National Bank

EVELETH, M1NN.

Najstarejša narodna banka na Mesafoa Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

V

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE
NAJNGVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

Prepričajte se o istinitosti!

Poskusite enkrat sodček mojega naj¬
boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬
dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko
rahi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina
imam veliko v zalogi. Cena $24.00 har-
rel. Postrežba točna in v popolno zado¬
voljnost.

Za obilna naročila se priporoča

Louis Lah,

trgovec z vinom

1033 62nd St., N. E., CLEVELAND,' O.

V SLUŽBI KALIFA.

fciorinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji.

Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic.

Brali e

Z&z*


fl*'®

(Dalje.)

tHm, kolika sreča za Hrvatske — se poroga Wadha. — A vpra-
*' J e  Hicela prinesla od doža iza doto svojemu hrvatske -
“Progii nazaj mesta in otoke? Ni! Ali vprašam te, ali je ogr-
Lj fc Stefan prenehal svojemu sorodniku ogrožati meje kra -
pJgjfP Pj^ilKo je Svetoslav ženil svojega sina, bi moral zahtevati
I W  |> #t0 7" Sicer P a  — se prekine Vladka el Ameri sam — prei -
Meti. Po vsem tem se ti bo zdelo, da mi nisi dobrodošel. Kaj ?
^® s e! Na tvojem licu čitam, in laskam se samemu sebi, da
Fj 1 2 obrazov, si ti plemenit mladec. Željan si znanja in odkrit;
®> to  je dokaz, da si se odločil na tako daljno pot. Vse to mi
b, dati rečem; Dobro došel! Ako še ne veš, ti moram reči se¬
ji^ 2  nisem več samo poveljnik telesne hrvatske straže, nego
^ anes  naj večji dostojanstvenik.

•b ? r se za čudi Strezinja in stopi korak nazaj.
a > hadžib ; Ali ne boj se. Ta čast ti 'bo samo v korist in var-
anes si ti moji zaščiti in nadejam se, ko se nekoč vrneš v
. ^ffio, da poneseš dobre spomine na Kordovo s seboj in
jM. ? a  vidiš pred seboj in kateremu ni sojeno, da se povr-
Pj° svojih očetov, da bi gledal valove sinjega jadranskega
i  i .. l  pa ®lašal pesem hrvatskih deklet in junaških vitezev v

. r* 01 «-

Hu j 1 s ® je zdelo, da so oči WadMne postale vlažne, in opazil
|j ! ^ v neki razburjenosti.

dal 8 *™ 0 ’ ® ^ a k° sr ečen, da se povrneš tja, odkoder si prišel
uj zelenih hribov in se radoval lepe domovine ‘svoje.

v  g c ^ OI bovina! Hočem te narediti za sina in ko te nekoč
bom mislil, da odhaja tja del moje duše. Mor-
' ez ini° V  P° koristil svoji dragi domovini.

Jfcj ^drhti srce na te ‘besede in vzklikne:

^o**,  na5 i pozabil svoje domovine Hrvatske, ti jo lju-
W a ’ asa s * tako daleč od nje in je nisi videl toliko let?

Wjj ^ posede ničesar ne odgovori, nego razprostre roke
rezinjo, ga poljubi na čelo.

ŠESTO POGLAVJE.

i>r<j dSen ’ jesenski dan, ko je korakal 'Strezinja po mestnih
Hi]°' a Se  nekoliko od zadnjih dogodkov pomirila

ežio,„° z °Pet vse v starem tiru.

J e  'bioral preseliti v novo palačo Wadhe el Amerija,
S j s °be. Prve dni svojega bivanja v Kordovi je po-
vidi. Omenit osti tega mesta. Danes pa se je požu'

’ še neogledano čudo zlatarske umetnosti, vrt iz

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH
PREPRIČAJTE SE!

‘Cv et jg t ’ ga  J e  najznamenitejši kordovski zlatar izdelal in
S ism.. f Sa vrta  je bilo iz zlata, srebra in dragega kamenja

eas a

s tal Strezinja

;#:®«e d ? r eZk ° ro,ko '

lv  Kn ’ Za Sleda pred sebo j istega vojaka, ki ga
Mi ° r dov 0 .

Pozabil

pred tem čudom, kar nenadoma

je srečal

>s 42 aj‘ e '“ u ' u j 1 na m e, sin daljnih krajev — se mu je smejal
sv °je bele zobe. — Prosil sem te, da me obiščeš, ka¬

kor najhitreje ti je mogoče, a ni te in te ni. Mislil sem, da si se že
pogreznil v zemljo. Ali močno sem se razveselil, ko sem te tukaj
opazil.

— Ej, prijatelj, oprosti, 'zakaj dogodki zadnjih dni in moji po¬
sli so krivi, da te nisem mogel posetiti.

— Naj ti : bo odpuščeno — se nasmehne Arabec vnovič — ali
to ti rečem, sedaj mi več ne uideš. In da tega v resnici ne storiš, je
najbolje, da greš takoj z menoj. Ni daleč do mene, in postrežem ti
tako, da boš, upam, zadovoljen. Imaš čas ?

Strezinji ni bil ravno neljub ta poziv, vendar se je obotavljal.
Dasi ni imel drugega posla, kakor da si ogleda mesto, je vendarle
to povdaril, kot njen posel.

Arabec mu odverne:

— Imel boš še časa 'dovolj, da si ogledaš do sitega celo Kordovo
Naposled najdeš v moji hiši tudi kaj takega kar te bo morda zani
tnalo. Samo pojdi z menoj.

Strezinja se je dal pregovoriti. In zakaj ne. Videl bo vsaj dom
preprostega Arabca ter proučil način njegovega življenja. In to
mu je 'bilo ljubo, da vidi v tujini eimveč, da potem lahko pripoveduje
v domovini o vsem tem, in ako je kaj dobrega, da tudi presadi
zemljo svojih očetov.

Šla sta mimo palač in nizkih hiš, skozi vrtove polne pomaranč, ci -
preš, oljk in lovorik in palm. Arabec je molčal, in Strezinja se je
bavil s svojimi mislimi.

Naposled sta prišla do plota neke zgradbe, ki je bila sredi vrta.
Ta zgradba se ni <z  ničem odlikovala od drugih, pač pa je gledala ne -
kako mrko in neprijazno iz grmovja divjih rož.

Arabec obstoji pred vratih hiše in odpre vrata z nekakim čud¬
nim ključem. Nato reče:

— Evo, to je moja hiša. Srečen prestopi prag in ‘bodi ti v mo -
jem domu sreča in ljubezen.

Strezinja je prestopil prag in se ne tnalo začudil, ko je zapazil,
kako velika razlika je med zunanjostjo in notranjostjo te hiše.

Že na hodniku je zapazil pravo razkošje, zakaj stene so bile
ozaljšane s samimi preprogami. Ko sta prišla v sobo, je imel Stre -
zinja kaj gledati, toliko lišpa je bilo ob stenah.

— Krasno je pri tebi — reče Strezinja. — Tega nisem priča -
koval.

— Mar ne? — odvrne Arabec. — Pri meni ni slabo. Dobiš tudi
jedi in pijače, 'kar ti poželi srce.

Nato mu ponudi stol in za trenutek se vrne noseč vino na sre -
brnem pladnju.

— Pij — mu natoči Arabec —- vino je čisto, kakor kristal. Pomo¬
či -svoje ustne 'z zlato roso čarobne pijače in naj ti po ‘žilah vzdrhti
sreča novega življenja. Vedi, da ne raste trtin sad samo v tvoji do -
tnovini, nego tudi naša zemlja rodi zlatobajne pijače.

— Ti mi tukaj opevaš vino, kakor čarobno pijačo, a vendar ti
tvoj koran prepoveduje piti vino.

Arabec mahne z roko.

— Grešen človek sem in Ala-h naj mi oprosti moje grehe. Ali
mislil sem, da že veš, da nam je dovoljeno piti vino, ker smo nepre¬
stano v vojni in so naši bogoslovci izrekli, da je v takih slučajih
dvoljeno piti vino, ker hrabri srce.

— A tako — reče Strezinja, ali sedaj ne besni boj in se sedaj
ne vojskujete, torej sedaj ta izjema ne velja.

— O, prijatelj, ne bodi strožji od naših pesnikov. Ali nisi sli¬
šal, kaj poje pesnik? Vino je mojster za ljudi in duhove. Bojazljive
hrabri, slabe krepi, bolne ozdravlja, upala lica debeli, odkriva taj -
nosti in dela iz noči dan. Govori, ali poznaš kaj 'boljega od vina?.

(Dalje prihodnjič.)

Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phona 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

Elco Theatre

ELY, MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

FIRST NATIONAL BANK?

Chisholm - - Minn.

•Si

., -r  {t,

Kapital $25.000. Preostanek $29.318. ?!
Osebna odgovornost $5,000.000.

i'

Obrestuje denar po 3°|o I

h

s?

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar

■ %

na vse strani. $

S

Posebno pozornost dajemo Slovencem. J

1  %

mi

Pridite in se prepričajte!

CENTRALNA LEČA.

ČISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARNO KURJAVO,
TOPLO IN MRZLO VODO.
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU.

Park Hotel

ILIJA RATKOViCH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE 16T3.

DULUTH, MINN.

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.


mišim).


iii

BrfvvingCompanv

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY,

Minnesota.

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Pri mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo.
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.
HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA. lastnik.

M. F. SKALA, agent za *

m

»i

iii

UR

m

as

“Pabst“ Milvvaukee in
“Peoples" Duluth pivo.

s

Hi

SE

Hi

Hi

Hi

Hi

Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake
Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. 3

jjj Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v jj!

* ELY, MINN. * |

Sili

ijj Telephone No 52. jj

SHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHia

UMNO KLETARSTVO.

Kako ravnati s črnim vinom?

(Dalje).

(2) Zdrozgalica se napolni v sode
ali v nalašč zato napravljene vrel-
ne kadi, in sicer naj 'v obojih osta¬
ne za dobro ped praznega prosto¬
ra. Na sod ali kad se nastavi vrel-
•na pilika, da ne more kisik iz zra¬
ka v sod, in da se vrši vrenje v
zaprti posodi. Kakor pri belem vi¬
nu pazi se naj tudi pri črnini, da
ima med vrenjem od 60 do 70 sto¬
pinj Fahrenheit toplote. Pri vre -
n ju se zdrozgalica vzdiguje, zato
bi vtegniila kakošna jagoda ali
meh se stlači v vrelno piliko ali v
vrelno cev, ter : bi tako zadelala iz¬
hod ogljenčeve kisline iz soda ali
kadi. V sodu pod cevjo ali piliko
'bo toraj treba pritrditi mrežico,
da ne bode mogla drozga v-cev
ali piliko, poleg tega je pa med
vrenjem paziti, če uhaja ogljenče-
va kislina v mehuroih skozi vodo
ali ne. Sod ali- kad, ki se misli
rabiti za te svrhe, naj ima vrata
da se drozga ložje notri in ven
spravi; najboljše so'pa nalašč zato
napravljene cevi.

(3) Vpraša se sedaj koliko časa
naj vsa zdrozgalica Skupaj vre in
kedaj naj se loči mošt od tropin?
To vprašanje je jako važno. Delj
časa bo mošt na tropinah, bolj čr¬
no bo vino pa tudi bolj trpko,
bolj leseno, vendar pa zadostuje
pri večini popolnoma črnih groz -
djih v južnih krajih, da je mošt
na tropinah teden dni, da bo do¬
volj črno vino. V severnejših kra¬
jih pa to navadno ni dovolj, zato
ker nimajo mehi tako močno bar¬
vilo kot v južnih, in zato je treba
pustiti mošt na mehih dalje časa,
mogoče dalje kakor se vrenje vrši,
da bo vino dovolj črno. Po konča -
nem burnem vrenju se mošt preto¬
či, tropine se pa sprešajo. V sod
se dene mesto vrelne cevi pilika,
kakor pri belem vinu, s pavolo na
tlačeno cevjo.

Razni kraji in razna trsna ple¬
mena določujejo koliko časa je
najboljše imeti mošt na tropinah,
in to se mora najti s poskušnjo.

Nepopolno vrenje.

Če se z moštom tako ravna ka -
kor smo zgoraj sedaj razpravljali,
vršilo se bo vrenje burno in po¬
polno.

Ako mošt po več dni ne začne
vreti in ako se vrenje počasi vrši
skozi več tednov, ako poneha in
začne zopet vreti, so temu krivi
različni razlogi vsled katerih
kvasne glivice ne morejo živeti.
Že pri vrenju mošta smo o teh raz¬
logih govprili, in zato nam je se -
daj treba preiskati vzroke, zakaj
se vrenje ne vrši. Krivi temu so
različni razlogi.

(1) Ako je mošt prehladen in
nima 40 stopinj Fahrenheit top -
lote bo vrenje počasno. Tu je toraj
ena krivda nepopolnega vrenja,
namreč premrzli mošt, in temu se
zamore odpomoei, in pripraviti
mošt do hitrega vrenja z ogreva¬
njem, s kurjavo.

(2) Če se je mošt nalil v žvepla¬
ne sode ne bo rad vrel, zato naj se
vsak sod pred napolnjen jem z
moštom dobro z vodo splahne, ozi¬
roma, če je mošt že v močno žve -
planem sodu naj se pretoči v sod,
ki je razkužen žvepla z pomivan -
jem z vodo.

(3) Če ima mošt nad 20 odstot¬
kov kisline tudi ne bo vrel, ker
preobila kislina pokonča kvasne
glive. Tako kislih vin je jako
malo.

(4) Ako je mošt presladek se
ho prvo vrenje burno vršilo, kakor
hitro se bo pa iz sladkorja napra -
vilo mnogo alkohola, bo vrenje po¬
nehalo. Pri sladkem moštu je pa¬
ziti, da se vrenje preveč ne segre¬
je, sicer bo preburno. V takih slu¬
čajih je pokriti sode s kočami, tki
se namočijo večkrat v vodo.

(Dalje prihodnjič.)

(Nadaljevanje iz 3, strani.)

ves hrup, ki so ga vzdignili avst ri¬
ški Lahi, Lahi iz kraljestva in tu¬
di en del Nemcev, še vedno niso
odnehali in se vedno na tihem ro -
govilijo in skušajo doseči ža svoje
brate iz kraljestva v Avstriji iste
pravice kot jih imajo avstrijski
državljani. — Pred kratkem ča¬
som je bil na Dunaju tržaški na¬
mestnik princ Holienlohe. Mudil
se je delj časa tudi v parlamentu,
kjer je konferiral s poslancema
Bugattoip in Fittonijem. Laški
krogi sa razširili takoj vest, da je
veljala ta konferenca namestniko¬
vim protiregnicolskirn dekretom.

glede katerih so nameravali vložiti
laški poslanci v delegacijah ostro
interpelacijo. Sedaj pa' so si Lahi
premislili in ne bodo vložili inter¬
pelacije. Koliko je na tem resnice
ni za gotovo znano. Res pa je, da
je konferiral namestnik princ Ho-
henlohe z dr. Bugattom pred vsem
o razmerah v goriškem zboru.

Nasilen človek. Dne 18 m. m. je
finančni stražnik v Puto franeo v
Trstu ustavil težaka Ivana Zot -
ticha, ki se je, nabasan z nekim
blagom, skušal skozi omrežna vra¬
ta zmuzati na prosto. Mož pa je
postal nasilen in ga je stražnik
vlekel s seboj do blizustoječega
stranišča kjer bi se 'bila lahko zgo¬
dila kaka nesreča. Pa je prišel
pravočasno mimo policist, ki je
moža ukrotil, konstatiral, da ima
s seboj posušenega grozdja in ga
odvedel v zapor.

RAZNOTEROSTI

Koliko poljubov sme zahtevati
soproga od svojega moža? Na to

vprašanje je moralo pred kratkim
odgovariti sodišče v Antverpah.
Soproga bogatega tovarnarja je
tožila svojega soproga, ker ji ne
da zadosti poljubov. Soprog se je
zagovarjal s tem, da mu je soproga
vsled prevelikih zahtev zagnusila
poljubovanje. Na to so poklicali
izvedenca, ki je izjavil: Zakonito
je težko določiti, koliko poljubov
mora mož dati ženi. Za normo pa
se mora smatrati sledeče: Mlada
novoporočenca se poljubujeta v
prvih osmih tednih svojega zako -
na tridesetkrat na dan. Potem sko¬
zi pol leta po petindvajsetkrat —
in od tedaj naprej pada število
poljubov. Po 'treh letih poljubi
mož svojo ženo kvečjemu trikrat
na dan. Več ne sme žena zahteva,-
ti, toda do tega ima pravico. To¬
varnar je izjavil, da je priprav -
ljen svojo ženo trikrat poljubiti
— in s tem je bil proces končan.

Roparski napadi na ruskem
Poljskem. Iz Petrograda poročajo.
Pri Kielcih so roparji napadli po¬
štni voz, ustrelili enega potnika
ter tri težko ranili. Oropali so pot¬
nike ter pobegnili. Taki napadi
se v tem kraju pogostoma vrše.
Meseca oktobra je bilo enajst pot¬
nikov umorjenih.

| Smešnice. |

izvedel, da morajo katehetje po
škofovem navodilu v šoli dijake
poučevati o spolnih vprašanjih.
Gospod Butara, oče nadebudnega
tretjiešolca, je bil mnenja, da ka ¬
tehet vendar ni pravi mož za tako
delikatno nalogo in je sklenil, da
odvrne pretečo nevarnost s tem,
da sam prevzame to nalogo.

Po večerji je poklical sina v svo¬
jo soho in po kratkem uvodu než¬
no čutno rekel:

Kakor sem slišal, so v šoli zače¬
li vam odgrinjati skrivnosti živ -
ljenja. To se pravi, začeli so vam
razlagati skrivnosti spolnega živ¬
ljenja. Ali je res?

Da, ata, je odgovoril tret.ješo -
lec, kaj bi pa rad od teh skrivno¬
sti izvedel?

* * *

Tomaž Maršal, pozneje podpred
sednik Združenih držav, je kot
mlad advokat pri sodišču tako vro
čekrvno nastopil, da ga je sodnik
obsodil na deset dolarjev globe.

“Na morem plačati,” je izjavil
Tomaž Maršal, “nimam denarja.”

“Izposodite si denar od kakega
prijatelja,” je menil sodnik.

“Gospod sodnik, vi ste moj edi¬
ni prijatelj, 'bodite....”

“Črtajte globo,” je sodnik hi¬
tro zaukazal pisarju, ‘ ‘ država lag-
lje utrpi 10 dolarjev kakor jaz'.”

* * #

Sodnik : Kako ste mogli toži -
telju reči, da je pitan vol?

Toženec: Zato, ker ga poznam,
saj je moj pravi brat.

* m m

Ječar: Kaj ste že zopet tukaj?

Obsojenec: Oh, pa zda' čisto
po nedolžnem. Na sveti večer sem
svinec vlival. .. .

Ječar: In kaj se je zgodilo?

Obsojenec: Same krone so se
naredile in zato so me zaprli.

* * *

Prvi šolski dan vpraša učitelj,
kdo zmed šolarčkev zna šteti. Pep¬
ček dvigne edini roko in šteje: 1.
2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13,
14, 15, 16 17, 18, 19, 20, mond,
škis.

IŠČEM

svojega brata Franka Reirns. Pro¬
sim rojake, če ve kdo za njega, naj
mi naznani njegov naslov, ali pa
se naj sam oglasi.

Louis Reirns bx 63
New Duluth, Minn.

Louis Larson, Ely, Minn.
John Gouže, Frank Veranth,

NOVA SLOVENSKA
NASELBINA

v Wisconsinu, prvi poljedelski
državi ameriške Unije.

Med vsemi državami prostrane
republike zavzema Wiseonsin naj¬
odličnejše mesto, kar se tiče po -
Ijedelstva,. živinoreje in sad j er e "
je. V nobeni drugi drževi ne živi
farmar v tako ugodnih razmerah,
kot ravno v tej napredni državi,
katera tudi v mrsičem drugem
nadkriljuje ostale svoje sosestre.
Wisconsin je država, katera po
Svojem zdravem podnebju, po
svojili čistih, hladnih vodah, po
svojih krasnih jezerih, po svojih
bogatili loviščih itd., najbolj pri¬
ja našim ljudem. Zato pa je tudi
v državi Wiseonsin toliko slo ven -
sikih farmarskih naselbin, kot v
nobeni drugi državi Unije. Ljudje
se trumoma naseljujejo na farme,
ker vedo, da je le na farmah njih
bodočnost in ker jih razuntega k
temu takorekoč silijo že skoro
neznosne delavske razmere po
mestih (splošna draginja, vedna
nevarnost brezposelnosti, slabe
plače, naporno in nezdravo delo
po smrdljivih tovarnah itd.).

Kar je bilo dobre farmarske
zemlje, dostopne doslej Sloven - [
cem, se je vsled kričeče judovske I
reklame od strani raiznih zemljiš¬
kih agentov v drugih državah ve¬
činoma že vsa razprodala, tako da
ej sedaj to, kar še ponujajo zemlje
le bolj dvomljive kakovosti iti
manjše vrednosti.

Wisconsin pa je obsežna deže -
la in še daleč ne tako obljudena
in naseljena, kakor bi po svojih
naravnih prednostih pred drugi¬
mi državami lahko bila. V Wis -
cosinu se še dobi dobra zemlja;
vendar ■ Slovencem doslej ni bila
na ponudbo, pač pa drugim Slo -
vanom, v prvi vrsti podjetnim Če¬
hom, ki so priznano najboljši po -
ljedelci med vsemi Slovani. Kjer
se naseli razburiti Čeh, je to že
samoobsebi zadosten dokaz, da
zemlja tam ni slaba! •—-

Podpisani naselbinski družbi se
je po dolgem prizadevanju posre -
čilo, da je dobila edino zastop¬
ništvo v s vrh o razprodaje te izvr¬
stne farmarske 'zemlje med Slo -
vence.

Ne bomo hvalili naše zemlje,
kakor hvalijo svojo na vse prete-
ge razni ehigaški špekulanti a-
gentje; — kajti stojimo na sta¬
lišču, da se vsaka dobra stvar sa¬
ma hvali, — pač pa vam pripo -
ročamo le, da nam pišete še danes
po natančen sloveski, bogato ilu -
str o vani popis zemlje z dotičnim
zemljevidom, ki ga na zahtevo
pošljemo vsakemu brezplačno. V
tem popisu najdete vse, kar želi¬
te zvedeti o zemlji, ki jo hočete
kupiti. *

Ta farmarska zemlja se bo po
31. decembru takoj podražila.

Pišite nam še danes in mi vam
drage volje damo vsa potrebna
pojasnila o tej novi slovenski na
selbini.

Slovenska Naselbinska Družba,
198 First Ave., Milwaukee, Wis.

(Adv.)


Afterthe
dayš vvork

makes the

evening
^meal a

leasure.

Theo.Hamm

Brewing

Company

ST. PAUL MINN

JAY W. ANDERSON, Agent,
352 W. Michigan St., Duluth,
Mirni — Phnne- Grand 1800

DRUŠTVENI OGLASNIK.

Društvo sv. Frančiška št 1027

Katoliških
Borštnarjev (Cathoiic Order of Fore-
sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu
razmere dopuščajo, da zamore poleg
slovenskih Jednot vzdrževati še eno
Jednoto, bi moral postati član našega
društva, kjer bi se marsikaj lepega
naučil. — Borštnarska društva imajo
lep obrednik, po katerem vodijo svoje
seje in iz katerega se lahko vsak na¬
uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬
jah. — Društvo sv. Frančiška obredu-
je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬
ko. da je vsakemu rojaku umljivo. —
Pri nas se lahko zaavruje za bolniško
podporo po $20.00 na mesec in za po¬
smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00
— Seje se vrše vsako.četrto nedeljo v
mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri
zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je
obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬
seph Schweiger, V. C. R., John Matko-
vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John
Gouže. T. K.. John Tomsich, S. C.

Društvo sv. Cirila in Metoda,

št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬
starejše slovensko podporno društvo
Jugoslovanske Katoliške Jednote na
Ely, Minn. — Redne seje društva se
vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v
Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬
poldne. — Društvo vljudno vabi za
pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬
hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00
za bolniško podporo do $420.00, za iz¬
gubo roke ali noge $400.00, za izgubo
obeh rok ali nog, ali ene roke in ene
noge $800.00, za izgubo enega očesa
$200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno
tako se plača popolna podpora $800.00
za popolno onemoglost vsled kakor-
šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬
ma moške in ženske v oba oddelka
smrtnine. — Rojaki, boljšega društva
si ne morete misliti, ki bi vam pla -
čalo toliko podpor; društvo je združe¬
no z J. S. K. jednoto, ki posluje po po¬
polnoma varnem sistemu, tako, da se
za vaše podpore lahko popolnoma za¬
nesete. — Za nadaljna pojasnila se je
obrniti na sledeče odbornike: Joseph
Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J.
Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬
har, Box 319, blagajnik; John Matko¬
viči!, Box 77, zastopnik.

Društvo sv. Petra št 20  s H

Zveze, v Eve-
leth, Minn. — To društvo spada pod
Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet,
Mich. — Redne seje društva se vršijo
vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks
Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi
za pristop vse Slovence in Hrvate. —
Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje
vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬
nine, ter plačuje: za izgubo ene roke
za pestjo $300.00, za izgubo ene noge
pod členkom $300.00, za eno oko $150,
za izgubo polovico stopala na eni nogi
150.00, za izgubo treh prstov do tret¬
jega členka na eni, roki $1500.00, za iz¬
gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬
gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta
do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬
nica, ki se mora podvreči operaciji za
kilo dobi $50.00 podpore; za p<3-
škodbe udov, dobi v slučaju operacije
vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬
dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00
podpore; slednje predložiti morajo
zdravniško spričevalo; za izgubo obeh
rok $800.00; za izgubo obeh nog $800;
za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬
vo pristopivši člani ne dobe za prve
tri mesece v slučaju notranje brezni
nič podpore, a če se ponesrečijo na
katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬
poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬
štvo plačuje $20.00 bolniške podpore
na mesec; po preteku šest mesecev
prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬
čilo podpore za dobo enega leta po $20
na mesec. Podpora se izplačuje vsako
četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall.
Rojaki! Pristopajte pridno k temu
društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi,
Maj ti sigurni ste, da vam bo društvo,
kakor tudi Zveza, natanko izplačala
podporo ob času bolezni, v slučaju
smrti pa smrtnino vašim dedičem. —
Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬
svetovati, obrne naj se do odbornikov,
ki so: Brank Kochevar, predsednik;
Brank Peny, podpredsednik; Brank
Lenich, I. tajnik; Brank Prebek, II.
tajnik; Brank Bozich, blagajnik. Bol¬
niški obiskovalci: za mesto in Adams
Section: John Shutte; za Spruce Lo-
cation: John Lukane; za Fayal Loca-
tion: Frank Jarc. __

ADRESAR SLOVENSKIH
_TRGOVIN.

MINNESOTA

FRANK VERANTH, E1 p y (,

Minn.,
priporoča

se rojakom za naročila trdega in_meh¬
kega premoga. Naročite pravočasno,
da boste imeli kadar rabite.

HELO PRIJATELJ! * ada Ii Bl že

jen, ali če te
tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
mačku” (Anehor Bar) na 311—3. Aye.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR,

slovenski zidar,
se priporoča c.
rojakom v Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradban
ali popravah. Dela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206
Monroe St., Eveleth, Minn.

MATH. VIDAS slovenslia trfrovi '

na. Cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
svojo lepo urejeno in bogato založeno

GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi

1  ‘ ~ 1  ~ “ 'd;  dalje

imam občeznana “Cremo” moko.
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naručila se dostav¬
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

JOHN TERAN KROJAČ Ely

luinn. se priporočam vsem Sloven -
cem in Slovanom za izdelovanje mož-
kih oblek in površnikov, čistim in
popravljam tudi možke in ženske ob¬
leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za
delo jamčim vsakemu, da bode za
dovoljen.

JOHN BARTOL, SS

PRODAJALNA. Najstarejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čaj te se!

JOSIP SELIŠKAR b  “Ti. “"“v

poroča rojakom za obilen obisk GO
STILNE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro.

MIKE DANCULOVICH * ostil

ničar,

529 W. Michigan St., Duluth, Minm.,

priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano in z najboljšimi pija¬
čami in smodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLAVENSKI SALOON

v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi
gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬
luth.. Držimo se gesla: Svoji k svojim!

KADAR RABIŠ 21msio oWeio ’ ne

pozabi se zglasiti

v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬
nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa -
kovrstnih oblek po najnižji ceni. —
Vsakdo naj se prepriča, predno kupi
kje drugje. Cene nizke.

HARMONIKE

monike in se priporočam rojakom za
naročila. — Andrej Gale, Box 19, Hew
Duluth, Minn.

LJUBO BOGICEVICH,

15 Sell-

. . . w o o d

Building, Duluth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
profienj itd. Posreduje pri družbah v
sluaju poškodb.

IGNAC HOČEVAR

Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬
vatom v mnogobrojen poset gostilne,
kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja
dobra vine in likerje. Posebno se pa
priporoča potujočim skozi Auroro, da
ga posetijo, ter bodo dobro postreženi.

MARKO MAROLT, "5SSSSS

Minn.. se priporoča rojakom Sloven -
cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬
jen obisk gostilne, v kateri je vedno
dobiti sveže pivo, dobro vino in razne
likerje. Vsak Slovan dobrodošel.

MICHIGAN

PETER MADRONICH sloVEN '

SKO-HR-

VATSKI POGREBNIK, 416—6th St.,
Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIKOVICH JAVNIN0

TAR, South
Range, Mich., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.

JOHN BARICH, RANGE ’

Naj večja

trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬
MAČIM VINOM in TROPINOVCEM.

Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino po dnevnem kurzu.

WISCONSIN.

PICTURE FRAME CO Gleaser

fotogra-

grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬
ke naša posebnost. 323 N. 8th St,, na¬
sproti pošte, dva bloka on slovanske
cerkve. Sheboygan, Wis.

Slovenci pozor

Stem naznanjam Slovenskemu
ljudstvu, da imam v zalogi vsa
ko vrstne obleke za moške. Sloven¬
ci ko rabite obleko, obiščite nas.
Pri nas se govori slovensko.

Max Wine & Co prva vrata od
First Natinonal Banke.

Chisholm Minn.

Društvo sv. Janeza Krstnika

. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib-
ng), Minn., vabi rojake Slovence za
ilen pristop. Redne mesečne seje se
še vsa.ko prvo nedeljo po dvajsetem
mesecu in sicer v prostorih M. Cher-
igelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri
•poldne. Pri svoji seji je sklenilo
uštvo, da plačuje članom, opraviče¬
ni do podpore, SOc na dan, ali $24.00
l  mesec. — Odborniki: Brank Gor-
k, predsednik; Andro Diviak, pod-
edsednik; Martin Chernugel, Box
9, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj-
k; Marko Majerle, blagajnik; Andro
sanič, zastopnik. Gospodarski odbor:
>hn Vidergar, načelnik; Frank Koz-
laž Gorše, načelnik. Jožef Mihelčič,
iar in John Mohor. Bolniški odbor:
■ Dane Smolčič. redar.

Mimnsapolis

. and

Chicago
Milwaukee

SPLEIVDID TRA1VS
Electric LigbtcA.
Vnetnim Clenued.
TICICET OFFICES;

DUI.I TH—J. F- Gearey. 1>. 3*.
\  fitT Office, Simlrtinir
Hote! bloek. Depot, corner
Snperior St. orni Sirili Ave.j

S339EHBBS3S

USE

DULUTH

UNIVERSAL


f«*

m --*

w

t P*,#'

J'>°

J0 s !o N

Vi morate rabiti dobro moko za dobri

Pek ali kuharica, ki rabi našo moko im n +  U

u lina  to p re i

dO'bro mo-ko *za vsako pecivo.

Duluth Universal m 0 K a

(Najboljša moka za kruh)

pro^ eU

Moka izvrstne kakovosti — najboljša kolikor i,

ee napraviti.

1° Je snU,

0fUŠ

n^ eU °

| pri*' op ‘

melje jo

DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPffl

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni V e


Naš dobri načrt

Vam dovoljuje lahka odplačila;

Naši obroki so lahki


*5

doli

m

na

mesec ? si

£:zu

na kupnino §100

:ne vet

Naša velika

Božična ponudba je

GOMČtiTi

Seccad Ave. W. and First Si.

na

«no


- . >st e

-- -lav

NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA

•-Kaj

no

)snj,

FIRST NATIONAL BANK*

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000*

Preostanek tn nerazdelno
dobiček - - -

$1,550.000*

V to banko vlaga država svoj
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačuj 1°
dneva vloge.

od

,.. Se  b,

'Jih

ste

med

* n ) Sk

H*


na

,: > b r

< 3 ;


>1

V

%

NARODNI VESTNIK


SLOVENSKO SAMOSTOJNO

PODPORNO DRUŠTVO "EDINOST”

Sedež : LA SALLE, ILL.

Ustanovljeno 9. maja 1909, Inkorporirano
18 avausla 1911 v državi Illinois.

r $ai

Uradniki :

, m.. ta\'KZ NOVAK. 206 Orovo t _ ...

22 ,

: JOSIP BAllBORlO. 202 Main Street, La Salle,' 111.
NADZORNI ODBOR:

1a e.lnik: 1 'RANK PETEK, 127 Union Street, La Salle, 111.

!' teJ  dzoruilc MATEVŽ URBANIJA, 320 Srd Street, La Salle 111.
j' nadzornik: TOMAS GOLOBIC, 2nd & Union Streets, La Salta '11.

BOLNIŠKI ODBOR:

NOVAK, 206 Creve Court, La Salle, 111.

-tp NUK, U28 3rd Street, La Salle, 111.

J ° ZASTAVONOŠA:

VlON ŠTRUKELJ, 1229-3rcl Street, La Salle. 111.
A ‘ POSLANEC:

»r.1 X O.. A  T

TOll

[a2  GOLOBIC, 2ud & Union Streets, La Salle, 111.

ZASTOPNIK ZA OOLESBT.

■ NK JK1UN, Box 478, Oglesby, 111.
pruštveni zdravnik: DR. JI. COX, Oglesby, Ul.

Društvo “Edinost” Ima svoje mesečne seje vsako drugo
deli« v  mesecu v prostorih sobrata Matt Kompa. Rojaki,
^stopajte k temu društvu,

DRUŠTVENO GLASILO: NARODNI VESTNIK

Iz stare domovine. ♦

KRANJSKO.

>i

Lov za tatom. V Zeleni jami je
stavil pred nekaj dnevi stražnik
aekega mozaiki je imel vrečo na
irbtuter se obnašal nekako su.n-
| v o. Stražnik je zahteval, najse
legitimira, ali oni človek ni tega
storil, marveč jevrgel vrečo proč
od sebe in bežal, kar so ga mogle
jesti noge. V vreči je bilo 12 kil
lave in 8 kil sladkorja. Stražnik
je tekel za njim in ustrelil trikrat,
tli ga ni zadel; tata prijela sta dva
vojaka in ga izročila stražniku.
Tat je Anton Poje iz Predovičeve-
|j|j ga sela. Pravi, da je našel vrečo
blizu pokopajišča, česar mu pa ni¬
hče ne verjame. Pri njem doma so
našli vsepolno reči, katere je poča¬
si znosil tja iz trgovine, kijer je bil
prej uslužben kot hlapec. Poje je
bočen sodišču.

Janče. Po janških hribih se klati
polno rokovnjačev. V kratkem ča¬
su se je izvršil že tretji vlom. Dne

H. t. m. popoldne med službo bo¬
ljo je vlomil nekdo v trgovino Je-
»nt in sicer skozi okno v podstre¬
šju. V kuhinji je bila dekla z o-
-•'ki. Ko*sliši ropot, stopi v vežo
b zagleda vrh stopnjic, ki drže v
podstrešje, tatu, ki je pa hitro sko
“l skozi okno in zbežal v hosto.
unesel ni ničesar. — V Gostin-
isem grabnu je pa nekdo pri be-
«0 dnevu napadel žensko, ki se
firačala iz Lazov domov, je vrgel
g? 1 N®; preiskal žepe, ji vzel ves

. r  in druge reči, ki jih je naku
P v  trgovini, in nato zbežal v"ho-
F-Ženske bodite previdne in ne
'te same po samotnih potih tu-
jMnevi ne! — Tudi nekateri
Pfjniki, posebno ženstvo, ki se
K? e n n Janče “luftat”, se jako
|“ no  °bnaša. Vse ti pretaknejo
JjP Bsle  sledove v obliki podpisov.
Fjp v no so neke izletnice prišle v
v ° ' n omaza > e  šolske
L? e la ble s podpisi. Isto se je
g?! 10  'udi v cerkvi. Takim in
k* "" bi bilo svetovati, da vzame

I, roko  knjigo “Lepo vedenje”.

^  ere ’ da spada črčkanje po
E st * na h, zlasti javnih prosto-
Hjj e  . ne °tesanosti, ki jih pa
*ajti"tf lm  kmetskim ljudstvom ni
|j ’ °d v rženi so tej slabosti le
C a  ozvani izletniki, ki na ta
Tianj tudi več ali

■m,.  ode - Ta razvada naj bi že
| enkrat ponehala.

«>*- .

Pv v ^ S  °^'° mnogo mož in fan-
■ij e  0  domovine. Mnogo pa
^enl u ' n 0do  ® e  sledili klicu cesar
Pilili j ne ^ at erih smo že čisto
^glasil 3 S j° J nrtv *> P a se  l’ e  počasi
>tva. v j a > 2 daj oni iz ujet-
iise § e \!.. l' e  kilo 2e  ranjenih;

brez pušk. Celi bataljoni so marši-
rali v fronto brez orožja in so ga
dobivali tam od padlih vojakov.
Ujetnikom so vsakih 14 dni me¬
njavali perilo. Sploh je ljudstvo
silno dobro in pobožno. Vsak vo¬
jak, ki gre mimo cerkve, se prekri¬
ža, in vedno zvesto opravlja svoje
molitve. Zimo res prenašajo, ali se
vsak desetkrat bolj zavaruje, ka¬
kor pri nas. Prav vsak nosi kožuh,
silne škornje in čez te obleče še
'kiobučevinaste čevlje. Po sobah
silno kurijo. To pripovedovanje je
zanimivo, ker dokazuje,'da se ujet
.nikom ne godi preslabo in dalje
pobija bajke, da bi ruska zima na¬
še vojake ujedla. Lažje prenašajo
mraz nego Rusi in so bolj utrjeni.

Razne sumljive reči so našli v
nekem gozdu pri Škofljici in sicer
2 posteljni odeji, namizne prte, pe¬
lerino, srajce, razne rute, 11 me¬
trov ženskega blaga z rdečimi ro¬
žami, svetilko, 2 britvi, več loncev,
en sodček in še drugo. Najbrže so

Vse ga je ljubilo in spoštovalo.
Služil je pri domačem pešpolku.
Lansko leto je odšel na severno bo
jišče, kjer se je skoro celo zimo
bojeval v Karpatih, bil je tudi ra¬
njen v nogo in moral je iti v bolni¬
šnico. Ko pa je okreval se je zopet
podal na severno bojišče. Ko je
izdajalski Italijan napovedal naše¬
mu cesarju vojsko, šel je nad Ita¬
lijana, kjer se je tam hrabro boje¬
val. Ob novem letu sta si. na boji¬
šču z mlajšim bratom Francetom,
ki je prišel zi njim, podala roke in
voščila srečno novo leto in srečno
vrnitev v svojo milo domovino.
Solze so nj/ma stopile'v oči iz lju¬
bezni, ko sta se v daljnem kraju
našla. Tamkaj sta skupaj spala in
se skupno bojevala in sovražnika
preganjala iz Karpatov, dokler ju
ni bolezen razločila. Sedaj sta bila
obadva na južnem bojišču ali žal
da nista bila skupaj. Še isti dan je
Janez pisal svojim starišem dve
karti, predno je šel v boj, kjer je

3 tedrie ni dobiti v ptujskem okra
ju moke. Veliko trpijo Haložani,
ki ne dobivajo zrnja in posebno
viničarji, ki nimajo druzega kot
to, kar si kupijo. In kje naj kupi¬
jo, ko ni nikjer na prodaj ne moke
ne zrmja? Kako naj bi pošiljali ubo
go deco v šolo, ko mu nima dafi
revež koščka kruha?' Saj druzega
uboga deca nima seboj za vzeti, a:
mora ob 7 uri od doma in še le ob
5. uri popoldne pride nazaj. S čim
se naj nasiti mladi želodec? Vsle’
tega mora deca doma ostati! Ža¬
lostno pa resnično!

Maribor. Dne 15. novembra t. 1.
je umrl tukajšnji vpokojeni svet¬
nik dr. R. Gettscheber v 79. letu
svoje starosti. Bil je svoj čas tudi
občinski svetovalec mariborskega
mesta. V Št. Petru je imel vinog¬
rad.

št. Ilj v Slov. goricah. V Dobre¬
nju je umrl starček J os. Ferk, stari
oče tukajšnjega rojaka, kapucina

Kakor od drugod je tu-

* bijejo. Nekateri
življenj

e za

so pa ze
domovino.

k-piš™ 3 ’ 0 v tu j> zemlji:
r Groši; « ^ ran dovec, dva bra-
iSžič n? K ' a nčar, Željko
T Sen 'k i 7  p^je vasi ’ Tomšič in
M„. ekla ’ P a  menda še par
ju 1  o pr  Se  P°Ijsko delo se je te-
(j a Vem asu  opravljalo, pa
L 10  če hJ 0 VSe sre 2no končano,
B °? da  lepo vreme,
tudi moral prepusti¬

ti svoje tri sinove cesarju. Sedaj
pa sam opravlja svoje gospodarske
in županske posle. Pa je vesten žu¬
pan in mu moramo .biti hvaležni.
Med našimi slovenskimi begunci
je tudi en duhovnik, ki ga imamo
prav radi, ker on rad pomaga lju-1
dem pri dopisovanju z ujetniki,
kajti ljudstvo Samo si ne ve poma¬
gati. Konečno pa nam Bog daj sko
rajšen mir, srečno zmago in po¬
poln poraz sovražnikov.

Radi draženja je aretirala poli¬
cija v Spodnji Šiški neko kmetico
iz Vodic, ker je prodajala jajca po
20 vinarjev, fižol pa po 80 v. liter.
Žensko so izročili okrajnemu sodi¬
šču, ki jo je obsodil na tri dni za¬
pora in to K globe.

V ruskem vjetništvu se nahaja
podpolkovnik 3. topničarskega
polka Vladimir Pirnat. Prebiva v
Zaričinu v guberniji Saratov.

Iz ruskega vjetništva se je ogla¬
sil po devet mesecih Bogomir Žar-
gi, sin trgovca v Ljubljani na sv.
Petra cesti, nahaja se v Vrhiniji
Mulli v guberniji Perm. Piše, da
)je zdrav in da je v kraju, kjer se
je nahajal 10. oktobra že zapadel
sneg.

Iz ruskega ujetništva se je vrnil
Janez Jenko doma iz Sore, in pri¬
poveduje sledeče: “Ujet sem bil,
ko so Rusi na nekem kraju prebili
fronto in so tako prišli našim za
hrbet. Obrnili so se in so se hote¬
li še prebiti, toda od vseh strani
ogenj jih je primoral, da so se u-
dali, Nijemu je šrapnel prebil roko
in ga ranil tudi na ramenu. Prepe¬
ljali so ga v Kijev, od tam v Mo¬
skvo, tudi v Petrogradu je bil. Ro¬
ko so morali amputirati, ker pre¬
dolgo zdravniške pomoči ni bilo.
Hrano so imeli sledečo: Zjutraj
čaj in pol funta belega kruha, ki je
bil zelo dober. Opoldne juho in me
so in pa en funt  črnega kruha, ki
je bil pa zelo težak, kakor iz zem¬
lje, pa ni bil škodljiv in dosti te¬
čen. Popoldne zopet, čaj, zvečer pa
juho in meso. Tako hrano dobivajo
ruski vojaki in ujetnikom so daja¬
li isto. Stregli so jim sanitejci, pa
žene in hčere častnikov. Toda teh
poslednjih strežba je bila bolj na
papirju kot v resnici. Rusi so se
mu zdeli silno ponižni in boječi.
Strežniki so se ujetnikov celo bali,
če je kdo kaj pozabavljal, da ni kaj
v redu. Dokler so Rusi zmagovali,
so jim gospe nosile piškote in ci¬
garete. Ko so pa začeli naši prodi¬
rati, so ti darovi izostali. Vojsko
z Italijo so pozdravljali z godbo in
zastavami Ujetniki so mislili tisti
večer, da se je sklenil mir, vendar
so kmalu z častnikov izvedeli, kaj
se je zgodilo. Časnike so jim dona
šali redno sanitejci. Bilo je sicer
prepovedano, ali brali so jih ved¬
no. Časniki so javno pisali, da so
se ruski vojaki naveličali vojske
in da se rajši dajejo ujeti, nego bi
se vojskovali. Car je priobčil mani¬
fest v listih in je tolažil: “Nič se
ne bojte! Mi bomo začeli vnovič
vojsko. •'a bomo osvojili na¬
zaj t* n Nemci vzeli, in

še emlje.” Orožja

Straže so bile

/

r' "

K NAPETOSTIM MED AVSTRIJO IJ
ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI.

Cesar Prane Jožef T. in predsednil
JVilson, ki je poslal sedaj 'Avstriji dru
go noto v zadevi Ancone. Od Avstrij
je sedaj odvisno, ostanejo li še nadalj
med obema državama prijateljski od
nošaji.

to nakradli cigani in pustili, ko so
zbežali od tam.

Oglasil se je iz ruskega vjetništ¬
va medecinec Milko Gnezda, ka-
detni aspirant; nahaja se v kraju
Lipeck, ambovska gubernija.

ŠTAJERSKO.

Razkosevanje gospodarstev na
Štajerskem. Iz Maribora. Ravno¬
kar smo brali, katere občine po
Slov. Štajerskem da so izvzete var¬
stva razkosavanja poljedelskih in
gospodarskih posestev. Kdor je o-
ne objave pazno bral, vidi, da so
to naši najlepši in najrodovitnejši
kraji, v katerih je pretežna večina
ljudstva narodno zelo zavedna. Iz
nove postave pa sledi tem našim
krajem velika nevarnost. Vojska
je že sama po sebi napravila kme¬
tu mnogo skrbi in težav in marsi¬
kakšna preje trdna kmetija danes
težko diha. Po vojni bo mnogo ta¬
kih kmetij, med njimi tudi velike,
prišlo na prodajo in njih posestni¬
ki pojdejo s trebuhom za kruhom.
Posestva bodo prehajala drugo za
drugim v roke, ki imajo največ de¬
narja, te roke pa bodo ta posestva
zopet prodajala v manjših kosih

_in ker ne bo domačih kupcev, se

veda tujim elementom. Dvojna je
torej nevarnost, kajti če -bi tudi
že povsodi ne prišlo do popolnih
prodaj posesstev, bi jih vendar na
šli mnogo, ki bi prodajali vsaj ko¬
sce svojih posesstev, s tem pa bi
bilo za bodoče uničeno vsako bla¬
gostanje našega naroda po zele¬
nem Slov. Štajerju. Naša naloga
bodi že danes: Prvič, apelirati na
čut naših ljudi, ki ga imajo do. ro¬
dne svoje grude in jim pršvilno
tolmačiti nevarnost, ki preti celo¬
ti iz takega razkosevanja, če se po
javi v velikem, in drugič, že danes
pričeti povdarjati -gmotna sredstva
kar jih imamo, da bomo v najkraj¬
ših časih sami lahko-posegli v po¬
moč in varstvo. Mnogo časa za ta¬
ko premišljevanje pač ni. Zato pa
stori pravočasno vsak, ki je v to
poklican, potrebno, da ga ne doleti
pozneje težak odgovor.

Radislavci pri Mali Nedelji. Ko¬
maj je minilo mesec dni, ko je na
južnem bojišču padel junaške smr¬
ti za domovino in cesarja, Alojz
Zmazek še le 20 let star, in že je
22. oktobra bil zopet od granate
zadet mladenič Janez Farkaš v naj
lepši mladeniški dobi* star 24 let,
Bil je vseskozi mirnega in trezne¬
ga značaja, priljubljen pri domačih
sorodnikih, sosedih in prijateljih.

zdihnil svojo mlado dušo. Priporo-
čeval se je vsakokrat Vsegamogoč
nemu in blaženi Devici Mariji. Za
-njim žalujeta oče in mati, bratje
in sestrice ter vsi sorodniki in
znanci.

Velika Nedelja. Na Dušno smo
med obilno udeležbo faranov poko
pali g. Iv. Alt, posestnika in gostil¬
ničarja v Mihovcih. Želodčna bole¬
zen je pripravila konec življenju
blagemu možu, dobremu očetu.
Naj v miru počiva! Za njim žaluje
vdova s 6 doraslimi otroci, izmed
njih je g. Ivan kaplan v Slov. Bi¬
strici, g. Aleksander nadučitelj pri
sv. Janžu pri Spodnjem Dravogra¬
du, Rajmund v državni službi v
Gradcu, Anton topničar nekje na
fronti, hčerki pa pomagate doma
materi. Sprevod je vodil veleč. g.
župnik središki Cajnkar v družbi
4 duhovnikov.

Luče. Žalostno vest so nam zvo¬
novi naznanli dne 24. oktobra. Do-
šla je uradno potrjena vest, da je
Jakob Pečovnik p. d. mladi Pečnik
padel dne 7. maja 1915 na sever¬
nem bojišču v Galiciji pri Surovi-
cah. Zadet je bil od šrapnela.'Raj¬
ni Jaka je bil rojen dne 28. aprila
1881; k vojakom je bil poklican 15.
svečana 1915. Pokopan je na polju
v poseben grob. Rajni je bil zvest
pristaš naše kmečke stranke, ud
pevskega zbora, požarne brambe
ter izobraževalnega društva. Bil je
izvežban gorski vodja “Slov. pian.
društva”. Rad je bral “Slovenske¬
ga Gospodarja” doma in na boji¬
šču. Ranjki Jaka zapušča žalostno
ženo, tri male otroke (najmlajši
fant še le 8. avgusta 1915 rojen)
ter še 67 let starega očeta, koji je
mislil, da mu bo Jaka podpora na
stara leta in mu bo tudi oči zati¬
snil na smrtni postelji. A človek
obrača, Bog pa obrne. Vse po nje-,
govi sveti volji. Rajni je bil zelo
priljubljen. Vse ga je spoštovalo
in rado imelo. To se je videlo dne
25. oktobra; ko so se opravile bi¬
lje in črna sv. maša za dušo rajne¬
ga. Tudi požarna bramba in mno¬
go občinstva mu je izkazalo zadnjo
čast. Tako je storil naš Jaka čast¬
no smrt za cesarja in domovin:-.
Naj mu Bog da večni mir v tuji
zemlji in večna luč naj mu sveti!
Očetu, bratu, sestri in ženi-vdovi
našo sožalje! Imejte zaupanje v
Boga, da se Združite vsi zopet en¬
krat tam nad zvezdami v svetih
nebes'h!

Pomanjkanje moke in šolski
obisk v ptujskem okraju. Iz ptuj¬
ske okolice se poroča: Že več kot

To je GARY-DULUTH

Je to edini moderni, kraj, ki zadošča vsem zahtevam, ki lezi tik ob novi
velikanski jeklarni! zgrajeni za $25,000,000, kraj, v katerem bodo živeli
in stanovali mehaniki in delavci novih plavžev, ko se bo pričelo z deloni
nekako prvega novembra. Zaposlenih bobe okroglo 5000 delavcev. Boš-li
tudi Ti eden iz teh srečnih? Za navadno delo plačalo se bo 25 centov na
uro, strojniki in pomagači po 35c na uro, drugi primerno višje. Mi pro
dajamo lote od $100 naprej pod jako ugodnimi pogoji.

Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku.

Gary Land Co.

Palladio Bldg., Duluth, Minn.

Prosim natančna pojasnila glede
lot, brez vsake obveznosti od moje
strani.

IME.

NASLOV

GARY LAND CO.

PALLADIO BLDG.

DULUTH, MINN.

COMPANV

Fitger Brevving Co.

Duluth - Mino.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih In stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY,

Minnesota.

O

č. g. o. Joahima Ferk. Svetila mu
večna luč!

št. Lenart v Slov. gor. Kako skr
bi ljudstvo Št. Lenartskega okraja
za naše vojake, naj služi za vzgled
sledeče: -Pri tukajšnjem c. kr. dav¬
čnem uradu se je nabralo do sedaj
med osebami, ki dobivajo državno
podporo, znaten znesek po 3643 K.
Ta svota se je poslala -na c. kr. pre¬
skrbovalni urad na Dunaj. Razun
tega se je v pretečenem mescu na¬
bral znesek po 380 K. Ta znesek pa
se je poslal v Gradec za nabavo 19
kotlov, v katerih si bodo vojaki na
južno zapadni meji čaj kuhali.

Sv. Ana na Krembergu. Dne 8.
m. m. je tukajšnje Veteransko
društvo spremljalo k zadnjemu po¬
čitku enega svojih članov: še ko¬
maj 35 let starega mladeniča Ja¬
neza Breznik iz Ledenika. 4 leta
ga je sklepna skrniria držala na
bolniški postelji, tako, da se niti
geniti in k zadnjemu niti jesti ni
mogel sam. Bil je edini sin svojih
starišev. Večkrat si je želel iti ra-
ie r.ad sovražnika, kakor pa ležati
doma na bolniški postelji.

Sv. Tomaž pri Ormožu. Tužno-
milo so dne 2. in 3. nov. peli zvo¬
novi svojo žalostinko mlademu iu-
naku-vojaku Francu Antolič, p. d.
Kršičpv iz Senika, ki je umrl 9. av¬
gusta. Na severnem bojišču °a je
napadla huda bolezen kolera, ki ga
je v par dneh pokopala v hladni
grob, v starosti 29 let. Rajni je bil
priden in pošten mladenič, povsod

Duluth Brevving & Malting Co.

DULUTH,MINNESOTA,

Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor
tudi pivo v sodčkih.

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn.


V

i /7

(Nadaljevanju na 7. strani.)

Naznanilo in priporočilo.

S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da
sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom
decembra t. L preselil iz Jolieta, 111., v

CHICAGO. ILL. NA 1827 W. 22nd STREET

Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je
jasen dokaz, da je A. Horvvatov importiran kranjski brinjevec,
slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vse¬
stransko priljubljen.

Edina slovenska importna tvrdka. A. Horwat izdeluje iz
kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec,
«ki prekaša vse druge tevrst-ne pijače in je človeku v krepčanje
ter zdravje.

Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka
in to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle.

Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam.

Z velespštovanjem

A. HORVVAT, >827 22nd Pie., CHICAGO, Ul.

n

□

□ □

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni Vestnik

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče
stvari lično, ceno in točno. Tiskovine za
društva v eni ali več barvah naša posebnost.
Pismeni papir in kuverte izdelujemo jako
okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimo
zadovoljnost.

Unijska tiskarna.

v

<s

\ESTNIK

Ravnokar je izšla

NARODNI VESTNIK

(NATIONAL HERALD)

Ovmed and published by the

NATIONAL HERALD PRINTING COMPANY
a Corporation.

Plače of Business: Duluth, Minnesota, 409 Christie Bullding.

NATIONAL HERALD

Issued every Tuesday and Friday; subscriptlon yearly $2-00.

^The best Advertisingr medium amongr Slovenians in tlie Nortbwest.
Rates on application

VSEBINA: SIN. Slika iz težkih časov
Iz zapiskov umrlega prijatelja. —
KA. Črtica. — PESMI: V TEŽK
1914.) — SPOKORNIKOVA MOL
ČUVAJ, SRCE! — V MRAKU.

Entered as second-elass matter May II. 1911 at the post offic«
Duluth. Minn., under the Act March 3. 1879,

NARODNI VESTNIK

izdaja

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA, DULUTH, MINN.
Izhaja vsak torek in petek.

Naročnina stane:
Za Ameriko za celo leto
za pol leta

Za Evropo In Canado za celo leto . .

na

Sulphur Springs, W. Va., kjer kočo
predsednik \Vilson preživeti svoje me¬
dene tedne. — Spodaj na strani: Josi
pina Cotbrane, vnukinja predsednikove
hčere, najmlajši gost na njegovi svatbi.

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajo.
Denarne pošiljat ve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

'NARODNI VESTNIK,” 409 Christie Bullding, Duluth, Minn,

Telephone, M el rose 7333.

and obey them: To strive unceasiugly
to quicken the public’s sense of civie
duty: In ali ways to aid in making this
,".ountry greater and better tkan we
found it.

American Association of Foreign
Language Newspapers.

The Aim of the Foreign Language
Nevrspapers of America.

To help preserve tke ideals and sacred
traditions of this, our adopted country,
tke United States of America: To revere'
its laws and inspire others to respeet |

Generala Frencha konec

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM
GOSPODARSKEM POLJU! V ORGANIZACIJI JE
-: DEK VSEH SLOJEV. •_l

Admiral Fisher in general Hamil¬
ton padla sta kot žrtvi dardanel-
ske ekspedicije — sedaj jima je
sledil gen. French, ker ni mogel,
kakor se mu očita, vreči Nemcev iz
Flanderskega in severne Francije.
Njegovemu nasledniku, to lahko
rečemo danes, se to ravno tako ne
bo posrečilo, kakor se ni to posre¬
čilo Frenchu, kakor se ni posre¬
čilo nasledniku Nikolajeviča, ru¬
skemu čaru, vreči Nemce iz Ruske
Poljske. To vedo tudi v Londonu
prav dobro, vendar treba vreč’' Ijud.
stvu tu pa tam kako kost, pa bo
mirna Bosna; zato je pa ge-ir »
French dobil “plavo polo”, das; so
ga “povišali”...

Glavna krivca, Grey in Kitche-
ner, imata še pokoj, ljudska nevo-
lja še ni dospela do njih; pa tud’
za ta dva se bliža dan in ura pla¬
čila, njihov padec bo pa hujši, ka
kor teh ,kojih padca sta kriva.

“Kdo pri le sedaj na vrsto?”,
tako se nehote vprašujemo, ko vi¬
dimo, kako pada “glava” za ‘gla¬
vo”, nehote se ozhamo proti Lon
čnru, kjer kaže barometer “na vi¬
ha- ’. ’ nkjer si ne vejo pomagat:
ne na levo ne na desno, kljub lon¬
donskemu Jugoslovanskemu od¬
boru.

Imeli bi z njimi usmiljenje, us¬
miljenje z angleškimi državniki, ki
so v prvi vrsti odgovorni za vojne,
odgovorni za Belgijo, odgovorni za
Srbijo. Odgovor ni za vojno, ki
stresa Anglijo v njenih temeljih.
Da bi pa potolažili ljudstvo, ki se
vedno bolj zaveda, kako je bilo
goljufano, pa žrtvujejo vse, kar z. i-
služi ,in ne zasluži. Prej so vedno
rekli, nadomestimo vse z ‘boljšim’,
videti tega ni bilo. Vsaj pokazaio
se ni. Zaslužni admirali, generali,
morali so v pokoj, trpeti so morali
za napake, ki so jih storili drugi.

Angleška, dočim je gotovo Fran -
cija dobila primerno odškodnino
nekje drugje.

Angleška je tedaj- resnično pri¬
volila, da Rusija zasede. Carigrad,
toda pridržala si je take pravice, ki
znatno omejujejo rusko gospod-
stvo nad morskimi ožinami. Angle¬
ška bi imela dobiti otoke v Mar
marskem morju in pred Dardane¬
lami. Na teh otokih bi Angleška
gotovo zgradila močna opirališča
za svoje brodovje in tako bi nad
ižinami gospodov tli Rusija in An¬
gleška, ker j^^leška bi nikdar ne
dovolila, da dobi rusko črnomor¬
sko brodovje čislo prost izhod v
Sredozemsko mqrje, kjer hoče An¬
gleška posebno v vzhodnem delu
brezpogojno vladati s svojo mor¬
narico.

Dardanelska politika se popol¬
noma vjema s to politiko, če na
obeh straneh ožin vstvari krepka
mornariška opirališča, bi ruska

srna, več ni mislil na otročiče in
kravice, granata mu je v trenotku
pretrgala misli, z razklano gky
sem videl ležati v jarku. Da ga vi¬
diš, ljubeča žena! Srečna, da do¬
biš samo kratko poročilo: padel je.

A vendar smo se tudi smejali v
teh dneh — uljetim Italijanom. Z
nepopisnim veseljem so tekli po
jarku proti tunelu, kamor 30  jim
Janezi in Dalmatinci kazali ppt.
Cele vrste, drug za drugim. Tako
prisrčno me še ni pozdravil prija¬
telj, kakor oni: “O frateln, frate-
11! o cammeradi!” Podajali so mi
roko drug za drugim, posebno lju-
beznjiv, me je objel s svojimi uma¬
zanimi rokami. Drugi z judovskim
nastopom je najslajšega obraza in
polnega krušnika priskakljal k
meni.

jesti,

zdravnik v Chicago, 111., ki ni hotel o-
perirati otroka, geš, da bo pohabljenec
in duševno nerazvit. Državni pravdnik
bo sedaj dvignil tožbo proti njemu.

Živčne slabosti.

Ako Je tvoje splošno zdravje uničeno,
ako si star, ml ti lahko pomagamo, do¬
bil boš mladeniško čvrstost in moč.

KATAR, vsake vrste, ako se gnoji, ako Je suh

X-žarVovo inhalacijo v prav kratkem času.

Slab želodec

nio la h b „i ž - 0deo  P rina *a slabo prč'«TM
L! H, bolečine. nepotrpežlJlvosL NikJ 1 !
goljufaj samega sebe. Ml *- ' *

vimo, da boš lahko pričel

- . -T‘,- ■ - - ■ lUj] R

te lahko or>
zopet 1 delom.

Prenehal bo, ko boš rabi’ rzj,

strup iz telesa: to Je prvo in glavno deToT potem se" pa^ahko odVmS

zen. naj si je REVMATIZEM, KOŽNE BOLEZNI, ŽIVČNA SLABOST *

druga bolezen. *' a ‘*

Svet damo zastonj vsakemu, kdor hoče v resnici biti ozdravljen Ako ti m
niso mogli pomagati .pomagali Ti bomo mi. Ako si pa neozdravljiv Ti boinoi
naravni st pove a d. Uradne ure od 9. zjutraj do 9. zvečer; ob nedeljah od it aff
do 1. ure popoldne.

Mi ne povemo nikoli imen, imamo pa vsa pisma shranjena, in Jih damo v«,
kemu .ki se hoče prepričati o resničnosti našega zdravljenja, prečitati Koori*
more priti, naj piše, naznani nam znamenja bolezni in priloži znamko za 2c.

REX THEATRE

AURORA, MINN.

Pri nas vidite vedno najboljše slike.
Spreminjamo jih vsak ponedeljek, sredo
in petek.

POSEBNE SLIKE NA 4 REELS PA
KAŽEMO VSAKO NEDELJO.

VSTOPNINA 5c in lOc.

FRANK ZIMMERMAN.

& Lou
idi izg
sd Štev

irkujoc

ikimce.

Slike iz bojnega polja

PROGRESSIVE MEDICAL DOCTORS

Ho da mangiare, imam
v zboru, “qua siamo sicuri. Pojde-
Komaj sem se ga obranil.

“Eviva 1’ Austria” so ponavljali
v zboru, “qua siamo sicuri. Popde-
mo v Gorico.”

Drugi so prUcJcli..? jiiaijiui..ratia-.
mi in kričali ko otroci: “O mamina
mamma.” Drugi so od daleč kričg-
!i: “Ne streljajte, prijatelji, bratje
in zraven so z velikanskim navduT
šenjem metali proč puške in bajo¬
nete.

Kdo naj bi se pri tem ne smejal?

Tako je bilo, a danes je že vse
pozabljeno. Kranjski Janez je in
ostane — Kranjski Janez. Ko pri¬
de iz boja, par ur samo pripovedu¬
je, kako se mu je godilo, kako je
padla granata metjr pred njipi^v
tla in ga ni zadela, pripoveduje uso
do svojih tovarišev kako je padel
ta, kako oni, kako bil ranjen eden
in drugi.

Ko so pa uro za fronto, ko za¬
gledajo prvo vino v kozarcu, zav¬
riskajo in pozabljene so granate
ter šrapneli, boji in trpljenje, kn
in vzdihovanje, sovražnik in tova¬
riši. Vse pozabljeno kot da ni bilo.
Le šaljive dogodke z Italijani si še
pripovedujejo po močeh in zmožno
stih olepšane s fantazijo.

Nato pa pride pesem in harmo¬
nika. Sicer pogreše tuintam tenor,
ja ali basa, morebiti je padel tisti,
ki je pel “naprej” in bil ranjen, ki
je pel “čez”, a dobi se drugi na¬
mestnik.

Čudno, da se največ poje po hu¬
dih bojih. Seveda, vsak se ves li
življenja, nad katerim je že vsak
naredil križ in ve ga ceniti.

In ponosen je kranjski fant, ko
ga poboju pohvalijo. Ir> pohval de¬
žuje po takih dneh! Jaz pa čakam,
kdo reče besedo. Narod, ki je
dal take ljudi, dobi v • dno p'ač’lo
'o otrokom bodo rasli sadov- iz kr¬
vi, iz srčne krvi nphovih uč. j, ov.”

NO. 1 WEST SUFERIOR STREET, (I. nadstropje), DULUTH, MINK.

Praporščak Fr. Kvas piše pri¬
jatelju:

Dobro je, da človek otopi, ker
drugače bi težko prenašal VS'e, kar
vidi okoli sebe. Nisem mogel gle¬
dati, če se je kdo močno urezal v
prst. In sedaj? Temu raztrga no-
igo, drugemu roko, tretjemu raz¬
kolje glavo, a nihče niti ne opazi
tega.

Ali če sem preje zvedel, da je ne¬
nadoma umrl znanec, prijatelj,
sem bil se ldan, cel teden ves ne¬
miren, kadar se mse spomnil nanj,
a seda jsem 1. novembra zvedel,
>da so v tegu ene ure padli od naše
‘kompanije poročnik, dva kadeta, s
katerimi smo pred tako kratkim
časom skupa jsedeli i nse pogovar¬
jali, a vzel sem vest na znanje, ka¬
kor da mi kdo poroča vsakdanjost!
In o go se vidi tu, kako majhen ir
kako velik je človek.

Videl sem ranjenega Dalmatin¬
ca, dolgo časa sva bila skupaj. Gra¬
nata mu je razdrobila nogo. Bil je
za silo obvezan. Sedel je na tleh,
ljubeznivo božal ranjeno nogo ter
jo gledal pomilovalno. Malo zamr¬
mra, malo zakolne in nepričako -.
vano zapoje, najbrž izvirna melo¬
dija:

Noga moja, zeleno jabuko,
gde si rasla, tam si poginula.

Tudi drugemu Dalmatincu je
granata razmesarila nogo. Obve -
zali so ga, a nemogoče je bilo vsta¬
viti kri, ker je bila rana preveli." a.
Ležal je na tleh, gledal, kako po -
časi odteka kri. Samo nalahno je
vzdihoval skozi stisnjene ustne in
samo -ode je prosil, žal, zastonj.
Počasi, mirno, kakor bi zaspal, je

blata in vode do kolen. Truplo ob
truplu. Eden sloni ob steni s pri¬
vzdignjenima rokama. Hotel se

je -podati,-a prciu-telo <ra in  _

Najbolj se mi j- vtisnil v spomin
mlad Italijan, ki je ležal v jarku,
par korakov pred drugimi. Toli-
krat mi stopi pred oči.

Lep, mlad fant, na novo obrit,
inteligentnega obrazi. Vznak leži
v jarku, v vodi, v blatu. Pri na¬
valu ri nihče pa.vl, kdaj je stopil
na roko, kdaj na nogo. Usta odpr-
Ut. kakor od začudenja in presene¬
čenja, oči na pol odprte. Tako leži.
V duhu sem si ob pogledu ponovil
besede Preradivičeve, vsaj njihovo
• >'no sem žačutil:

Majko mila, majko draga,
da ti vidiš svoga sina,
da ti njega vidiš sada!
ti bi gorko zaplakal:. 1 ,
roka bi ti zadrhtala
od žalosti grleč njega ...

Kdo si more misliti lepšo ilustra
cijo krasnim besedam, kje je slixar
ki bi nam kaj takega mogel predo-
Čitl. . i

Kaj bi storila mati, ki bi svoje¬
ga sina videla takega? Hujša bi
morala biti njega bolest kot mate¬
re bratov Jugovičev. Okoli mlade¬
ga Italijana so raztresena njego¬
va pisma.

Par umetniških razglednic je bi
lo vmes. Pobral sem jih par. Na
vseh je bil z isto lepo pisavo napi¬
san naslov. Lepe so bile slike, dva
mlada človeka sanjata skupaj o
sreči. Posebno ena: Večerna zar¬
ja. Vojak se poslavlja, ko odhaja-
na bojišče. Ona mu še zadnjič za-

Tnornarica airgleške-ga -

ljenja nikdar ne mogla v Sredo -
zemslft) motfž.

Posebno velikega interesa pa je
ta dogovor z ozirom na Rumunijo
in Bulgarijo. Rusija namreč ne
dobi s^mo, Carigrada, ampak do
njega tudi pot po suhem in sicer
na stroške teh dveh držav. Odsto¬
piti bi imele ;  suho progo ob Črnem
morju. Rumunija bi izgubila svo¬
je pristanišče Konstanco, Bulgar-
ska pa Burgas, kaj bi to pomenjalo
za ti dve državi, ne potrebuje na-
daljne. razlage.

VSI SE RADI SPOMINJAMO DNIJ, ko smo bili pri polni moči in živahnosti, ko se nam je zdelo,
da ima svet za nas samo srečo in veselje. Kaj j e povzročilo, da smo spremenili svoje navade, da
smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsem? VRNIMO SE K STAREMU NAČINU ŽULJE¬
NJA, k preprosti hrani k večjemu fizičnemu delu, k svežemu zraku in posebno skrbno pazimo
na PREBAVNOOST, da preprečimo zaprtje in posledice, slabost in nervoznost. Kakor hitro se

ne počutimo dobro, zanesimo se na

ameriško

vino

TO ZDRAVILO JE JAKO POMENLJIVO IN POVEA PREBAVLJANJE HI
TAKO TELESU SPLOŠNO ZDRAVJE, DOKLER SE ZOPET NE PRIMEMO

TO ZDRAVILO TUDI

▼  OLAJŠA PREBAVNE BOLEČINE *

ODPRAVI ZAPRTJE
USTVARI APETIT
POMNOŽI PREBAVLJALNO MOČ.

VZDRŽUJE ORGANE AKTIVNE
PREŽENE NERVOZNOST
POMAGA PREBAVI

Ojačuje in daje novo moč in energijo, prepreči in ozdravi zaprtje, pomiri glavobol, da
dekletom in ženam v njih bolestih, je jako dobro zoper druge bolesti.

Cena $1.00 Po lekarneh

e, da srn >
marsikaj

be en Dalmatinec. Na ob. h ro¬
kah ranjen vodi ranjenega Itali¬
jana. Ne preveč .nežno, a vendar
dobrohotno. Zraven mu pa govori:
Da so moje roke zdrave, lavi 1 bi
te bil v boju kakor psa prokleti
Italijan... in ga pelje naprej na
obvezovališče!

Kako veliki so ljudje!

Druga slika.

Italijani so zavzeli zvečer del
■strelnega jarka, zjutraj smo jih
vrgli nazaj, oziroma obležali so v
'em, kar jih nismo vjeli. Ozek ja-
s razsut in zasut od granat,

JOS. TRINER

MED ANGLEŽI IN RUSI.

Nemška ‘Orient Korrespon ‘-nz’
javlja iz Sofije:

Iz uradnih bulgarskih krogov se
sedaj izve za podrobnosti p -.godbe
i- Dardanelah, katero sta v začetku
letošnjega leta sklenil’ Rusija in
Angleška. O resničnosti teh po -
drobnosti ne more biti dvoma, ker
;’h bulgarska vlada objavlja \ u-
radnih spisih. Na videz so on tej
pogodbi udeležene samo Rusija i i

izdelujoči kemik
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE

CHICAGO, ILL

INDIJANSKI GLAVAR Z ZGODO¬
VINSKO PALICO.

Poglavar Pueblo Indijancev v Sandia,
Mehika. L. 1363. podaril mu je Lincoln
palico ,kojo Igrani še danes v spomin;
Lincoln mu jo je podaril v znamenje
vrhovne oblasti-nad Indijanci.

Če se hočete izogniti bolečinam, imejte pri rokah TRINER-JEV LINIMENT
telo, kadar začutite najmanjšo revmatično bolečino. Cena 25c in 50c,!