Ni tu mesto, da bi podrobneje analizirali Gušičevo delo na področju geo­
grafije  in sorodnih ved. P repričan i smo, da bodo to storili h rvatsk i kolegi. 
Slovenski geografi pa čutim o dolžnost, da se m u oddolžimo vsaj s temi spom in­
skim i vrsticam i. Sledili nam  bodo verjetno tudi slovenski planinci. S tem  bomo 
nekoliko popravili nerazveseljivo dejstvo, da se pokojnika ob njegovi sm rti 
naš dnevni tisk ni spomnil n iti z besedico.
Svetozar Ilešič
Ob grobu prof. Stefana Golachowskega (1911—1974)
Težko nas je zadela vest, da je 18. maja 1974 po nepričakovani težki bo­
lezni preminil prof. Stefan Golachowski, vodja katedre za družbeno geografijo 
na univerzi v Wroctawu. Preminil je na višku svoje aktivnosti. S pokojnikom in 
njegovo delovno skupino smo imeli slovenski geografi nekako od i. 1960 dalje tes­
ne zveze. Izmenjavali smo delovne obiske, sam pokojnik je dvakrat obiskal Slove­
nijo in med nami predaval. Družila so nas skupna družbenogeografska zani­
manja od genetskega obravnavanja naselij prek njihovega funkcijskega opre­
deljevanja do proučevanja deagrarizacije in >semiurbanizacije« (izraz Gola­
chowskega) podeželja ter ustreznih socialnostrukturnih sprememb. Golachowski 
je bil po osnovni izobrazbi sociolog, zato so ga ti aspekti proučevanja še po­
sebej zanimali. Z uspehom jih je uveljavljal, zadnji čas tudi z uporabo so­
dobnih kvantitativnih metod, pri proučevanju Šlezije in njenega podeželja. O 
nekaterih uspehih njegovega ali po njem organiziranega dela smo v »Geograf­
skem vestniku« sproti poročali, zadnjič leta 1972. in 197"5. Golachowskega pa 
smo se dolžni spomniti vsi, ki smo ga poznali, ne samo zaradi njegove vnete 
strokovne dejavnosti, temveč tudi zaradi njegovih človeških kvalitet.
Svetozar Ilešič
Strokovna posvetovanja o odprti meji, obmejnih regijah in narodnih
manjšinah
V zadnjih  letih se na m ednarodnih posvetovanjih vse pogosteje po javljajo  
razg lab ljan ja  o novih geografskih pojavih, kot na prim er o problem atiki odprte 
meje, obm ejnih regijah  ter o narodnih  m anjšinah. Ta posvetovanja so zaradi 
kompleksnosti, pa tudi zaradi potreb  po h itrem  reševanju navedenih problem ov 
v okviru novih oblik regionalno-prostorskega. ekonom skega in socialnega p lan i­
ran ja na državnih in m eddržavnih osnovah, organizirana in terdiscip linarno ob 
sodelovanju gospodarske in politične javnosti. Značilno za taka posvetovanja je 
tudi težn ja  po h itrem  p u b lic iran ju  rezu ltatov  o novih ugotovitvah. Zaradi 
aktualnosti in m ednarodnih interesov po spoznavanju sodobnih problem ov od­
prte meje. obm ejnih regij in narodnih  m anjšin, se med in ic ia torje posvetovanj 
bedalje pogosteje vk ljučujejo  tudi  m ednarodne organizacije (OZN. UNESCO 
in Evropski svet).
Na teh m ednarodnih posvetovanjih so v veliki meri prisotni tudi geografi, 
saj gre za študij prostorsko relevantnih pojavov, ki niso več podvrženi stihiji 
razvoja, tem več se podrejajo  m ednarodno zasnovanim  regionalno-planskim  
posegom. Gre za obravnavo tip ičn ih  geografskih pojavov, kot je sprem injanje 
značaja meje. Meja nam reč izgublja funkcijo  razdvajan ja  in dobiva vlogo po­
vezovanja med obm ejnim i območji dveh držav. Zaradi vse večje intenzivnosti 
p re takan ja  blagovnih tokov, osebnega prom eta in drobnih  nakupov v obm ejnih 
krajih , p re tak an ja  delovne sile iz gospodarsko m anj razvitih  v bolj razvite 
dežele in dnevnega m igriran ja  delovne sile med obm ejnim i k ra ji dveh obm ejnih 
držav, so obm ejna obm očja z odpiranjem  m eja doživela novo transform acijo , 
obmejni prostor pa je  izgubil svoj statični značaj. Za slovenski etnični prostor, 
ki sega prek  političnih m eja SR Slovenije v sosednjo Italijo . A vstrijo in 
M adžarsko, so problem i transform acije  obm ejnih obm očij še posebej pomembni. 
Saj se je  z gospodarsko aktivizacijo  ob odprti meji v zadnjem  desetletju spre­
menila jezikovna s tru k tu ra  podeželskega prebivalstva iz jezikovno čisto sloven­