119Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 119-122 Monika Kalin Golob UDK 811.163.6’276.6:3 Druæboslovno strokovno izrazje POVZETEK:Tvorjenje strokovnega izrazja je v teoriji knjiænega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture. »lanek navaja temeljna naËela izrazoslovja, ki jih mora upoπtevati vsaka stroka, Ëe æeli svoj pojmovni svet sistematiËno in ustrezno poimenovati. Druæboslovje pri tem ne sme biti izjema, saj naj bi vsaka veda hkrati z znanjem razvijala tudi lastno strokovno izrazje, kar πtejemo kot dokaz viπje zavesti, izhajajoËe iz védenja o pomenu nacionalnega jezika kot sporoËanjske in aksioloπke kategorije. KLJU»NE BESEDE: teorija knjiænega jezika, strokovno izrazje, druæboslovje, slovenπËina. Ena najpogostejπih zmot, ki prevladuje med Slovenci glede jezikoslovcev, je, da slovenisti svoj delovni dan preæivijo med veËnim izmiπljanjem neologizmov, ki jih ponujajo uporabnikom slovenskega jezika namesto tujih besed. V najboljπem primeru tvorimo jezikoslovci izrazje za svoje znanstveno podroËje, Ëe se pokaæe potreba po novem strokovnem izrazu, veseli pa smo, Ëe nas k sodelovanju povabijo strokovnjaki, ki urejajo svoj pojmovni svet s tvorjenjem slovenskega izrazja. Takπno tvorno sodelo- vanje med jezikoslovjem in posameznimi strokami se je izkazalo za najplodnejπe, njegov rezultat so bili πtevilni terminoloπki slovarji in standardi strokovnega izrazja. Praksa kaæe, da nove besede najpogosteje tvorijo poklicni uporabniki knjiænega jezika, veËinoma strokovnjaki in novinarji. To je samoumevno, saj je strokovnjak tisti, ki raziskuje svet in odkriva nove pojave, ki jih je treba poimenovati; novinar pa prav tako poroËa o novostih, zato mora poimenovanje za nov predmet ali pojem, o katerem se veËinoma seznani v tujem jeziku, slovenskemu bralcu predstaviti v slovenπËini. Od njunega poznavanja jezika in njune zavesti o potrebnosti slovenskega poimenovanja je odvisno “izobraæevanje” (kot bi rekel Levstik) jezika. Novinarji se s teorijo jezikovne kulture in onomaziologijo (izrazoslovjem) seznanijo med πtudijem, strokovnjaki najrazliËnejπih podroËij pa se med univerzitetnim izobraæevanjem æal ne ukvarjajo s strokovnim izrazjem iz jezikoslovne perspektive, saj veËina fakultetnih πtudijskih smeri nima predmeta, ki bi bodoËega strokovnjaka seznanjal s strokovnim pisanjem in jezikom ter njegovim delovanjem in izpopolnjevanjem v znanstvenih besedilih. Tako so stroke in strokovnjaki dveh vrst: take in taki, ki izhajajo iz tradicije in se zavedajo pomena urejenega izrazja v slovenπËini, ter tiste in tisti, ki verjamejo, da je slovenπËina v stroki nepomembna, da jo bo tako ali tako kmalu nadomestila angleπËina. Kam sodi druæbo- slovje, presodite sami. Vsaka veda naj bi hkrati z znanjem razvijala tudi lastno strokovno izrazje, saj flskrb za urejenost izrazja πtejemo za dokaz viπje zavesti, praviloma sloneËe na spoπtovanju 120 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 119-122 Monika Kalin Golob pomena nacionalnega jezika kot komunikacijske in aksioloπke kategorije« (Koroπec, 1996: 257). Tvorjenje strokovnega izrazja je v teoriji knjiænega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprte nege knjiænega jezika (Havránek, 1932: 32). Medtem ko se sploπno besediπËe vsakega jezika razvija zaradi sploπnih razvojnih, druæbenih ali estetskih razlogov in nanj skoraj ne vplivamo, saj deluje samo iz sebe, pa za izrazje to ne velja. To, kar ga dela drugaËno od sploπnega besediπËa, je fl/n/ajelegant- nejπa institucija za uravnavanje jezikovne prakse v strokah« ‡ terminoloπki dogovor (Koroπec, 1996: 258). Vendar je tudi tu potrebno meddisciplinarno sodelovanje stroke in jezikoslovja, ki ob poimenovalni teoriji upoπteva tudi sploπna teoretiËna naËela knjiænega jezika, jezikovnokulturna naËela in zgodovinske posebnosti (Koroπec, 1992: 264). Med druæboslovci pogosto prevladuje mnenje, da lahko v stroki en pojem/pojav poimenujemo z veË besedami, potem pa se bo ena æe uveljavila. S tem krπimo temeljno naËelo izrazoslovja. Za uvod v druæboslovna terminoloπka razmiπljanja zato povzemimo osnovna naËela izrazoslovja: 1. zahteva po enoumnosti strokovnega izraza (znotraj te zahteve deluje zahteva po ujemanju med pojmovnim svetom in poimenovalnim sistemom stroke); 2. po knjiænosti (podrejanje pravilom knjiænega jezika); 3. po Ëustveni nezaznamovanosti (neekspresivnosti); 4. po kratkosti strokovnega izraza (pri Ëemer je zaæelena enobesednost, vendar je ni mogoËe vedno uresniËiti); 5. iz vseh teh zahtev izhaja zahteva po ustaljenosti termina, tj. zahteva, ki velja za jezik sploh in jo teorija jezikovne kulture reπuje z Mathesiusovim (1932) naËelom proæne ustaljenosti. V izrazoslovju je pomembnejπa ustaljenost, zato se termini spreminjajo redko (npr. ko zaradi novih spoznanj beseda ne ustreza veË in jo æeli stroka nadomestiti z natanËnejπo) in po temeljitem premisleku. V komunikoloπkih besedilih avtorji na primer nedosledno uporabljajo besedi komunikacija in komuniciranje za tisto, kar slovensko poimenujemo sporoËanje. Obilje, ki je sicer v vsakdanjem jeziku obiËajno, deluje v strokovnih besedilih moteËe in nasprotuje prvemu naËelu. Ena prvih nalog Komunikoloπke terminoloπke sekcije1 je bila raba temeljnih izrazov komunicirati, komuniciranje, komunikacija, komunikacijski v vedi, ki se imenuje komunikologija. Glede na jezikovnokulturno izhodiπËe, da bomo dajali prednost slovenskim poimenovanjem, Ëe bodo ustrezna in tvorbeno primerna, smo navedeno besedno druæino latinskega izvora nadomestili s slovensko, kot jo je deloma v slovnico uvedel æe ToporiπiË (1984: 593 in nasl.): sporoËati, sporoËanje, sporoËilo, sporóËanjski, ustaljena pa je tudi v drugih slovenskih, predvsem jezikoslovnih delih. Na predlog Toma Koroπca je nekajkrat v besedilih uporabljena beseda sosporoËanje za komuniciranje. Beseda s pomenom predponskega obrazila so-, tj. izraæanje vzajemnosti, medsebojne povezanosti, bolj napeljuje na obliko latinskega communis. Tako bi bila ustrezno reπena nasprotovanja tistih posameznikov, ki so besedo sporoËanje zavraËali, Ëeπ da ne vsebuje navedenega pomena, in ki so za slovensko 121Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 119-122 Druæboslovno strokovno izrazje ustreznico komuniciranju predlagali sporazumevanje. Slednja je neustrezna zaradi osnovnega pomena, tj. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja, kot ga ponazarjata tudi iztræka v Slovarju slovenskega knjiænega jezika: sporazumevati se za cene; dræavi sta se sporazumevali o novi pogodbi. Uspeπnost predloga (so)sporoËanje smo preverili v prevodih temeljnih komunikoloπkih del, zbranih v Komunikoloπki hrestomatiji 1 in 2. Nadaljnje prevajanje in dokonËna odloËitev komunikologov, da jo bodo uporabljali pri predavanjih in strokovnih razpravah, jo bosta morda ustalila. Prevzeta beseda komunikacija (in nanjo nanaπajoËi se pridevnik komunikacijski) je tako rabljena le v prvem in drugem slovarskem pomenu (Slovar slovenskega knjiænega jezika: SSKJ).2 Prevzeti izraz je ostal tudi za poimenovanje vede, torej komunikologija (npr. πtudij/πtudent komunikologije), in nanj se nanaπa pridevnik komunikoloπki (npr. komunikoloπke raziskave, metode ipd.). Slovenska ustreznica sporoËanjeslovje (ToporiπiË 1992, 298) in iz nje izpeljani pridevnik sporoËanjesloven sta gotovo manj primerna in vztrajanje pri tem, da bi nadomestili z njima prevzeta izraza le zaradi razmerja tuje ‡ domaËe, bi nasprotovalo naËelu ustaljenosti in hkrati tudi uveljavljenosti uradnih poimenovanj, ne nazadnje tudi upoπtevanju razvojnega vidika vede, ki se je od svojih zaËetkov na Slovenskem razvijala kot komunikologija. Glede terminologije je potemtakem tudi v druæboslovju veliko dela in moænosti za interdisciplinarno sodelovanje. Naj bo torej ta rubrika v novi zasnovi revije Druæboslovne razprave dober zaËetek ‡ vabim vas, da s svojimi razmisleki, vpraπanji in predlogi za novo slovensko druæboslovno izrazje sodelujete pri njenem ustvarjanju. Opombe 1. Konec leta 1998 je bila v okviru Komunikoloπkega druπtva Slovenije ustanovljena Komuni- koloπka terminoloπka sekcija. Ideja o poenotenju slovenskih komunikoloπkih strokovnih izrazov se je rodila ob prevajanju Komunikoloπke hrestomatije 2. Izvolili so me za predsednico te sekcije, delo pa je potekalo uspeπno predvsem zaradi znanja polne znanstvene zasedbe, saj smo se sestajali enkrat tedensko pod strokovnim vodstvom red. prof. dr. Slavka Splichala za komunikoloπki del in red. prof. dr. Toma Koroπca za jezikoslovni del razprave. Naπa prva naloga je bila, da ob prevajanju temeljne angleπko pisane komunikoloπke literature, ki je πtudijsko gradivo za πtudente komunikologije, usklajujemo, tvorimo in predlagamo slovensko strokovno izrazje za poimenovanje pojmovnega in predmetnega sveta vede, ki se ukvarja z raziskovanjem (so)sporoËanja. Zaradi prezaposlenosti je delo trenutno zastalo, upam, da se bo jeseni nadaljevalo z nastajanjem komunikoloπkega slovarja. 2. 1. sredstvo, objekt, po katerem je moæno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoËa dostop v mesto; cestne, æelezniπke komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateπko pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teËe po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoËa izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo razliËne komunikacije: kurirsko sluæbo, poπto, telefon. 122 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 119-122 Monika Kalin Golob Literatura: Havránek, Bohuslav (1932): Ukoly spisovného jazyka a jeho kultura. Spisovná Ëeπtina a jazyková kultura. Ur. B. Havránek in M. Weingart. Praha: Melantrich A. S, 32‡84. Mathesius, Vilém (1932): O poæadovku stability v spisovném jazyce. Spisovná Ëeπtina a jazyková kultura. Ur. B. Havránek in M. Weingart. Praha: Melantrich A. S, 84‡130. Koroπec, Tomo (1996): O nekaterih poimenovalnih vpraπanjih v oglaπevanju. V: Slovenska dræava, druæba in javnost. Ur. Anton Kramberger. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede, 257‡266. Koroπec, Tomo (1998): Slovenski vojaπki jezik. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. SSKJ. Slovar slovenskega knjiænega jezika. Elektronska izdaja. SAZU in ZRC SAZU, Inπtitut za slovenski jezik. Ljubljana: DZS. ToporiπiË, Joæe (1984/1976): Slovenska slovnica. Maribor: Zaloæba Obzorja. ToporiπiË, Joæe (1992): Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba. Rokopis sprejet marca 2001. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvalitativno argumentacijo).