NAPREDEK, KLJUB TEŽAVAM
Naša dolfoletna navada je, da ob občinskem praznikn pregledamo stanje in dosežke v obfini. V predsed-stm sfcvp&iae obfine smo se v sogtasjn z občinskimi vodstvi dnižbenopoHtičnUi organizatij odločiii, da boao tej tradkiji ostaK zvesti tudi letos.
Leto&je pnzaovaaje obtinskega pnznflu se raziiknje od prejšnjih po tem, da letos ne odpiramo veiikih ¦ovfli obratov, dajph odsekov moderauinutili cest in podobno, čeprav je tudi tega nekaj, pač pa ob tetoš-¦jen prazniku tahko ugotavljanHi, da so naSe delovne organizatije botj kot v nove pbjekte vlagaie v telhno-logfto, da smo nrejali in ntrjevaii obstojefe in da se aktivno pripravtjamo, v precejšnji meri pa dejansko že izvajano dolgorodu prognun gospodanfce stabiizadje v naših temeijnih organizarijah zdrnženega dela, ddovBA orfanizadiah in v cekttni občini:
Naša občina se od drugih ne ra-zlikuje po težavah, s katerimi se mora spopadati. Tudi naše go-spodarstvo ima težave z zagotav-Ijanjem repromateriala, likvid-nostjo, z izvozom, z izvozom opreme, z inflacijo, z visokimi obrestmi, z nizkimi osebnimi do-hodki itd. Tudi mi imamo težave z financiranjem zdravstva, Sol-stva in otroškega varstva. Razli-kujemo pa se po tem, da v naši
občini, vsaj v večjem delu našega gospodarstva in družbenih de-javnostih sredine ne čakamo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, ampak stno se v prepričanju, da je tudi iz te, razmeroma težke go-spodarske situacije izhod, preu-darno in odločno lotili ugotav-ljanja stanja, v kakršnem je po-samezna stedina, iskanja naj-boljših poti za izhod iz težav, spjrejemanja najboljših možnih^
rešitev in izvajanja sprejetih na-črtov. Tak pristop je gotovo pri-pomogel k temu, da nobena te-meljna organizacija združenega dela v naši občini nima izgube.
UTRJEVANJE  SA-MOUPRAVUANJA
V letošnjem tetu so bolj kot v preteklosti v središču naše po-zomosti prizadevanja za utrditev
sistema socialističnega samou-pravljanja. Trudimo se, da bii de-lavec dejansko in čimprej p<ostal nosilec pravic, obveznosti im od-govornosti v ceiotni družbemi re-produkciji in pri izvrševranju oblasti ter upravljanja wseh družbenih zadev. Premike; na tem področju smo gotovo dossegli tako v organizacijah združernega dela kot v samoupravnih inttere-snih skupnostih in zborih sktupš-čine občine. Delegatski odnosi so se kljub nekaterim slabostiim in pomanjkljivostim uspešno raizvi-jali. Nekatere slabosti iz pirejš-njega obdobja so že premag;ane, seveda pa so v delu delegacnj še slabosti^kjjih bomo moraK ipre-magovati, kar bo tudi vnaiprej ena od najpomembnejših malog Socialistične zveze delovmega ljudstva, Zveze komunistov,, sin-dikata in Zveze sodahsttične mladine.
DELEGATSKI  SISTffiM
K utrjevanju delegatskegaa si-stema in delegatskih odnosow so delno prispevali tudi spomnladi izvedeni seminarji za vodje ddele-gacij in seminarji za vse deleggate za skupščino občine in samnou-pravne interesne skupnosti s»po-dročja družbenih dejavnostii, ki so potekali v obliki okroglih , miz in se jih je udeležilo nad 1000) de-legatov. Dosegli smo vsklajernost progTamov dela med skupšččino občine in družbenopolitičmimi organizacijami in vsklajenostt de-lovanja skupščine občinee s skupščinami samoupravnih iinte-resnih skupnosti družbenih de-javnosti. V zadn jem času smoo za-čeli uvajati prakso, da se sej de-legacij v organizacijah zdmuže-nega dela in krajevnih skupnoosti
udeležujejo člani predsedstva skupščine občine ter predstav-niki občinskih vodstev družbe-nopolitičnih organizacij, da bi tudi na ta način zagotovili živ stik z delavci in občani.
Pomoč strokovnih služb orga-nizacij zdmženega dela in poslo-vodnih organov je v nekaterih delegacijah dobra in ta se potem opaža v kvaliteti in številu raz-prav na sejah zbora združenega dela. Dobro je to urejeno v de-lovni organizaciji Livar, v splosnem gradbenem podjetju, SGP, Tovarni Motvoz in platno, v Kovinastroju, Instaladjah, v Prašičereji, Black and Deckerju in še v nekaterih organizacijah združenega dela. Med najaktiv-nejšimi delegacijamj krajevnih skupnosti pa so Ambrus, Dob, Polica, Zagradec in še nekatere. Čeprav so seje zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela izven delovnega časa, v po-poldanskem času, kar ob neu-godnih prometnih zvezah, ni-tnamo posebnih problcmov s sklepčnostjo.
Nekaj vef ležavje v delbvanju skupščin samoupravnih intere-snih skupnosti. Imeli smo prime-re, ko je bilo treba seje ponav-ljati zaradi nesklepčnosti.
Delovanje delegacij skupščine občine za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slo-vcnijs, jocenjujcao kol dotro. Zagotovljena je potnoč strokov-nih služb. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnava kot konferenca dele-gadj za Skupščino SR Slovenije republiška gradiva, ki so po-membna za našo občino. Pri tem se delegaciji in skupSčina opirata na stališča organizacij združe-(NadaJjevanje na 2. strani)
NAPREDEK, KLJUB TEŽAVAM
Defi dela in knjevnih skupnosti oziroma na staMšča SociaKstične ' zvezc in sndikata, ki sta organi-zirala veL razprav o najpomemb-nejSh aktih, pa tudi na stališča problemskih konferenc družbe-nopolitičnih organizacij. Rezul-tat tega je, da so se naši delegati v repubiiški skupščini začeli ogla-šati, da smo dali nekatere pi-smene predloge republiški skupščini in v njej tudi postavili nckaj delegatskih vprašanj.
Trudili se bomo, da bodo dele-gatska skupščina občine, skupš-čine samoupravnih interesnih skupnosti in druge samoupravne stnikture mesto za politično vsklajevanje akcije za uresniče-vanje nalog iz dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije, \d jih imamo v naši občini.
VEC V IZVOZ
Na tujem trgu bo gospodar-stvo letos doseglo nad 7% celot-nega prihodka, največ seveda in-dustrija, ki bo dosegla z izvozom okoli 18% svojega celotnega prihodka. Najpomembnejši izvozniki so: delovna organiza-dja Uvar, TOZD Motvoz in ptateo, Stoiana Dobrepolje, bkn—TOZD StikaM eleneMti DoferMo|e, Bbck ud Decker, Zmaj Seatvid, Sptočno mizarstvo
INVESTICIJE
Obseg investicij v osnovna sredstva se že tretje leto realno znižuje, s tem da so bila letos iz-plačila za gospodarske investicije za 10% višja, za negospodarske pa kar za 53% nižja. V stano-vanjski izgradnji so se investicije znižale za 26%. Povečal se je delež lastnih sredstev v investici-jah, ki je v sedmih mesedh letoš-njegaletaznašal71,4%, tako da •je je delež bančnih sredstev letos )istveno znižal. Struktura inve-sticij je v tem obdobju ugodna, še nadaljnje realno zmanjševanje obsega investicij pa bi v naprej pomenilo zastoj v razvoju go-spodarstva.
Večje gospodarske investicije v gradnji imajo v TOZD Kovin-sko lesni obrati Splošnega grad-benega podjetja, v Sinolesu Ivančna gorica, v Prasičereji Stična, v Komunalnem podjetju Grosupl je, v TOZD Livama sive in modulame litine delovne or-ganizacije LIVAR, v Btack ud Decker-js in še nekatere. Letos so investicije končali v Korina-stroja, v delovni organizaciji Tabor, v Kmt^Od zadragi Stibu {¦ Veteiteankem zavodn »Kibn« Grosnplje.
KMETUSTVO
Vse bolj potnembna dejavnost v občini je kmetijstvo, ki je pri nas ustnerjeno v proizvodnjo mesa, mleka in krompirja, v pre-teklem in letošnjem letu pa tudi v pridelavo 'pšenice.
Samoupravna interesna skup-nost za pospeševanje kmetijstva bo letos vložila v pospeševanje kmetijstva nad 20 milijonov di-narjev. Kmetijska zemljiška skupnost je letos financirala male melioracije in agromeliora-cije na 181 ha zemljišč. V Do-brepoljii se končuje s komasaci-jo, to je z zložbo 90 ha obdelo-valnih zemljišč.
Precejšnja pozornost je bila posvečena obdelavi kmetijskih zetnljišč. Z veseljem lahko ugo-tovimo, da je neobdelanih zem-ljišč znatno manj kot pred časom.
KRAJANI SI SAMI PO-MAGAJO
Občani v krajevnih skupno-stih, dmžbenopolitičnih organi-zacijah in društvih so sprejeli dejstvo, da se obseg družbenih sredstev za zagotavljanje potreb na področju komunale in drugih potreb občanov v krajevnih skupnostih bistveno zmanjšuje kot samoutnevno. Niso se pa sprijaznili s stagnacijo, nočejo prestopati na mestu, ampak so se organizirali v okviru krajevnih skupnosti in sotialistične zveze ter z lastnimi sredstvi in delom zagotavljajo razvoj tudi na teh področjih. Razveseljivo je, da so v mnogjh krajevnih skupnostih na čelu teh akcij mlajši ljudje. Skoraj neverjetno je, koliko sredstev so zbrali občani in ko-liko prostovoljnega dela so opra-vili na primer v krajevni skupno-sti VcHko Mbčevo za cesto v Za-gradcu, v krajevni skupnosti Met-oaj za ceste fn tefeFoniJo, v kra-jevni skupnosti Stična za telefo nijo in otroški vrtec, v krajevnih skupnostih Podtabor, Zagrodec in ZaJna za vodo, v krajevnih skupnostih Šmarje, Staro apno in Ivmčbs gorica za telefonijo, v krajevnih skupnnstih Sentvid, Dob, Grosuplje in Kfka za ceste, v krajevni skupnosti Temenica za družbeni dom, v krajevni skupnosti Moljava za telefonijo, ceste in elektrifikacijo Vrtaov itd. In ne morem, da ne bi otnenil s tem v zvezi tudi naših neumornih gasilcev, ki z lastnimi prispevki, udarniškim delom in dohodki iz raznih prireditev gradijo nove gasilske domove ali večnamen-ske domove v Višnji gori, M alem Hadem, Kompo^sh in v Žalni
ter adaptirajo domove na Spod- " nji SHvnid in Hofevjn.
GOSPODARJENJE
Dolga leta so bili rezultati go- . spodarjenja v naši občini nad re-' publiškim poprečjem. Rast go-spodarstva je bila hitra. Zaradi tega smo se iz zaostale ktnečke občine prebili v krog srednje ra-zvitih slovenskih občin. Letos je naš korak naprej nekoliko poča-snejši. Veliko zmanjšanje inve-stidj, še posebej stanovanjske gradnje, je povzročilo zmanjša-nje celotnega prihodka v organi-zacijah združenega dela s po-dročja gradbeništva, ki predstav-Ijajo 1/3 našega gospodarstva. Takoj pa lahko rečemo, da so najpomembnejše delovne orga-nizadje že podrobno proučile stanje v lastni organizadji, tržne razmere doma in v svetu ter pri-pravile dobre programe za pre-broditev težav, za delno spre-membo svoje proizvodnje ozi-roma dejavnosti.
Prodorae in kadrovsko dobro zasedene delovne organizadje (Livar, SGP Black and Decker, Kovinastroj, Iskra Dobrepolje in ie nekatere), dajejo zelo veEk pomen planu in kadrotn. Pre-cejšnja sredstva namenjajo razi-skavam in razvoju.
Pomembna dejavnost v občini je drobno gospodarstvo in v ok-viru tcga še posebej zasebna obrt.
Moznosti za nadaljnji razvoj obrti še zdaleč niso izčrpane. Združenje obrtnikov občine Grosuplje zelo aktivno sodeluje pri kreiranju politike na tem po-dročju.
KOMUNALA
Kot že rečeno, je bila precej obsežna dejavnost na področju komunale. Pomembni so naši dosežki zlasti na področju vo-dooskrbe. Vodo bodo dobile vasi: Rogatec, VrMčje in Udje. Zgrajen je bil vodovod za naselji Poljane in Breg v Suhi Krajini. Izvršena je bila rekonstmkdja suhokrajinskega vodovodnega omrežja pri vasi Kal in v Višnjah ter začeta rekonstrukcija vodo-voda za naselje Žalna.
Opravljene so obsežne hidro-geološke raziskave v zvezi z vo-dooskrbo Ivančne gorice in Gro-snpljega.
V Ivančni goriti je bila letos zgrajena kanalizacija od naselja do čistilne naprave. V zaključni fazi je gradnja čistilne naprave Ivančna gorica. Delovne organi-zad je iz Ivančne gorice bodo pri-
spevale za ta dela 1/3 potrebnih sredstev.
V novem zazidalnem predelu Šmaija so začeta dela za ureditev cestnega in kanalizadjskega omrežj? ter za ureditev stavbnih parcel.
Zgraje. :soKilenovetrafopo-staje na Roaiika, Hrastju, oa Peči, na Vrbn, v Stolarai Dobre-polje in še nekatere.
TELEFONl
Na področju telefonije je bil napravljen zelo pomemben na-predek. Število telefonskih priključkov seBo bistveno pove-čalo (za cca 900). Telefon so do-bila vsa naselja v krajevni skup-nosti Metnaj in Stični, naselju Blato, Gatini in drugod. Na ob-močjih krajevniti skupnosti Šmarja, Ivančne gorice, Muljave, Starega apna in Dobrepolja, pa so 3efa v tetu aH v pripravi.
NOVE CESTE
Na področju cestne dejavnosti naj omenim, da je Skupnost za ceste SR Slovenije odpravila črno točko na regionalni cesti med Mnljavo in Krko. Tudi na občinskih cestah je bilo oprav-ljenih nekaj del, in sicer na cesti med Podtaborom in Velikimi Li-pifenami, zgrajen je bil nov most v temeniški dolini, moderniziran jeHi odsefc cesteTKrka—Hočev-je. Krajani so s pomočjo lokalne mladinske delovne brigade ure-dili odseka oest Mekinje—Do-brava in Mekinje—Metnaj. Po-loženih je bilo nad 6 km zapornih plasti, in sicer skozi Zdensko vas, Hočevje, vas Cesto, skozi Za-gradec, Hrastov dol, na cesti Sentvid — Dob in na nekaterih cestah v naselju Grosuplje. Za ta dela so krajevne skupnosti za-gotovile od 30 do 50% sredstev.
Skoraj v celoti pa so krajani in krajevne skupnosti zagotovile sredstva za urejanje krajevnih poti in cest. Tako so modernizi-rali cesto skozi Znojile, krajevno cesto v Zagradcu pri Grosupljem, položili zaporne plasti skozl V^r, Potok in Kompolje pri Muljavi. Prizadevni vaščani so z majhno pomočjo komunalne skupnosti na starih temeljih zgradili nova sodobna mostova preko reke Krke v Velikih Lesah in v Veli-kem Globokem.
Veliko dela na ptxlročju ure-janja cest in vodovodov ter pri agromelioradjah so opravili bri-gadirji - udeležend zvezne mladinske delovne akdje Suha Krajina 1983.
STANOVANJA
Obseg stanovanjske gradnje se je tako kot drugje v Sloveniji tudi pri nas precej zmanjšal, zla-sti v družbenem sektorju, kjer ni bilo v letošnjem letu zgrajeno niti eno stanovan je, vendar je vse pripravljeno za pričetek gradnje nove stanovanjske soseske v Grosupljem.
Gradnja stanovanjskih hiš v zasebnem sektorju je še dokaj močna, saj je bilo med lanskim in letošnjim občinskim praznikom izdanih 191 gradbenih dovoljenj za stanovanjske hiše.
TRADICIIE NOB
Primerno skrb smo posvetili obujanju tradidj NOB. Izvedene so bile razne prireditve, tekmo-vanja ter predavanja na teme iz NOB. Lepo je bila pripravljena kurirčkova pošta, štafeta mlado-sti, teden obujanja tradidj NOB v dobrepoljski dolini, pohod po poteh II. grupe odredov v Ivančni gorid, Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, ki je bil letos posvečen 40-!etnid AVNOJ in se ga je udeležilo 8000 pevcev, proslava 40-letnice ustanovitve Levstikove brigade, ki je bila v Šmarju in tudi zboro-vanje mladine tz vse občine na Ilovi gori ob 40-letnid bitke na Ilovi gori in v počastitev Dneva pionirjev. V pripravj je mono-grafija NOB in knjiga Fonutiki revoiudje v občini Grusupije.
VZGOJA IN IZOBRA-
ŽEVANJE
Na področju vzgoje in izobia-ževanja so bili pozitivni premiki
v doseganju boljše kvalitete uč-novzgojnega dela, v boljšem po-vezovanju šol s temeljnimi orga-nizadjami združencga dela in okoljem ter razvijan ju interesnih dejavnosti kmetijskega in teh-nično-proizvodnega področja. Nekoliko se je izboljšalo tudi materialno stanje šol. Še vedno pa osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju zaosta-jajo za osebnimi dohodki v go-spodarstvu.
Nekoliko več težav imamo na področju srednjega usmerjenega izobraževanja v šolskem centru »Josip Jurčič«. Tu se je v dmžbo-slovno usmeritev ^v šolskem letu 1983/84 vpisaio samo za en oddelek učencev in ne dva, kar omogoča obstoj samostojne šole, medtem ko je bil vpis v kovinar-sko usmeritev zadovoVjiv. Ker nam za uspešno izvajanje pro-grama v kovinsko-predelovalni usmeritvi manjka še določeno -število učilnic za praktični pouk, so pri tem pozitivno vlogo odi-grale nekatere temeljne organi-zadje združenega dela, s kate-rimi je šola pri izvajanju praktič-nega deTa pouka navezaia tesriF vezi.
Med temi najbolj izstopa IMP — delovna organizadja LIVAR Ivančna gorica.
KULTURNA DEJAV-NOST
Živahna dejavnost je bila na področju kulture. Obisk v ma-tični knjižnid z njenimi enotami v Višnji gori, Stični, Šentvidu in Krki ter Dobrepolju se je zelo poveča!.
Muzej Josipa Jurčiča na Mu-ljavi, je eden najbolje urejenih muzejev oziroma rojstnih hiš slovenskih pisateljev. Letos so poleg muzeja uredili tudi letno gledališče in površine za rekrea-djo šolskih skupin, ki prihajajo na oglede muzeja. Živahna je glasbena, folklorna, gledališka, likovna in kinemato-grafska dejavnost.
Odstotek predšolskih otrok v dnevnem varstvu se je v letoš-njem letu povečal in znaša sedaj 22%. Število otrok v dnevnem varstvu se bo v prihodnjem me-secu še povečalo zaradi usposo-bitve stare osnovne šole Stična za potrebe otroškega varstva in sicer za približno 50 otrok. Po-memben delež sredstev za to preureditev je prispevala de-lovna organizadja Livar Ivančna gorica.
Na področju sodalnega skrbstva in varstva je zlasti po-membna gradnja doma starejših občanov s kapadteto 127 ležišč, ki bo dograjen do konca letoš-njega leta.
lxtos je bil tudi ustanovljen Center za sodalno delo kot eno-vita delovna organizadja za izva-janje strokovnega socialnega dela na območju naše občine.
Na področju sploSne Ijudske obrambe in družbcne samozaš-čite smo letos nadaijevali z opremljanjem   in   .strokovnim
usposabljanjem enot teritorialne obrambe, dvilne zaščite in dru-gih struktur splošne ljudske obrambe in družbene saoiozašči-te. Večji poudarek je bil dan do-delavi varnostnih in obrambnih načrtov, dopolnjevanju občin-skih blagovnih rezerv, izgradnji zaklonišč in izgradnji sistema za javno alarmiranje prebivabtva.
POGLED NAPREJ
Naši pogledi in predvidevanja za naprej temeljijo na sklepih 12. kongresa ZKJ, 9. kongresa ZKS, na dolgoročnem programu go-spodarske stabilizadje v Jugo-slaviji in Sloveniji.
Zastavili bomo vse sile:.
— za nadaljnjo krepitev poli-tičnega   sistema   sodalističnepa sair.oupravljanja na vseh ravneh
— za hitrejšo rast dnižbenega proizvoda
— za večjo proizvodnjo hrane
—   za   bistveno   povečanje izvoza blaga in storitev
— za povečanje produktivno-sti
—za povečanje in boljse izko-riščanje osnovnih sredstev go-spodarstva
—  za nadaljnje uveljavljanje novega programa dela in življe-nja v osnovni šoli
— za uresničevanje temeljnih družbeno-gospodarskih          in vzgojno-izobraževalnih smotrov v usmerjenem izobraževahju
—   za   ohranjanje   dosežene ravni zdravstvenega varstva
—  za zagotavljanje dogovor-jene ravni sodalne varnosti de-lovnih ljudi in občanov.
Na področju kmetijatva, kjer imamo v naši občini še posebno velike možnosti, bomo hitreje izvrševati v skupŠčini že sprejete naloge in dela.
—   nadaljevali bomo s  po-družbljanjem proizvodnje na za-sebnih kmetijskih zemljiščih na osnovi večje tržnosti ter z zdru-ževanjem dela in sredstev ter zemlie
—  skrbeli^ bomo za dosledno izvajanje setvenih programov in
— zagotovili bomo kar najhi-trejšo rast pospeševalne službe v kmetijskih zadrugah.
Na področju drobnega gospo-dafstra, kjer imamo v občini prav tako še velike možnosti, bomo zagotovili, da bodo scda-nje kapadtete usmerjene predv-sem v vključevanje in dopolnje-vanje sedanjih in novih proi-zvodnih programov organizadj. združenega dela ter v zagotovi-tev pogojev, da bo drobno go-spodarstvo lahko:
—  nudilo več novih delovnih kapadtet
— povečalo izvoz
.   — izboljšalo  sodelovanje  z združenim delom
—  izboljšalo oskrbljenost tr-žiŠča z defidtarnimi proizvodi ia storitvami.
Z doslednim, ustvarjalnim in vztrajnim uresni&vanjem stabi-lizadjskih usmeritev bomo tudi mi daH svoj prispevej^k oživlja-njii gospodarske rasti.