Ster. 29.	▼ »oUtM.
Ljubljana, dne 18. julija 1935.
Leto XVIL
K M CTJT KI UST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno IS Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in aprava je v Ljubljani » Kolodvorski 11L št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
Kmetski pekvet v bcvbi proti kapitalu
Glasnik javnega mnenja je časopisje. Dobro časopisje in dobra knjiga je tudi močan vzgojitelj naroda. Vpliv, ki ga ima časopisje na človeško družbo in na vse njeno duhovno življenje, je tako velik, da ga primerjajo s pravico velesili in ga imenujejo kar naravnost peto velesilo v Evropi. Kakor je dobro časopisje prijatelj in dobrotnik naroda, tako je slabo časopisje njegov največji škodljivec. Pa ne samo na duhovno življenje naroda izvaja časopisje svoj vpliv, temveč v enaki meri tudi na celokupno narodno gospodarstvo.
Zato vidimo, da ustanavljajo razni poklici, 6tanovi, kulturne, gospodarske in verske organizacije svoje časopisje. Potem njih se bore za uveljavljenje svojih načel, svojih misli iu svojih trditev v javnosti.
Časopisje in kapital
Pomena in vpliva časopisja na javno mnenje se najbolj zavedajo kapitalisti, velika industrijska, trgovska in bančna podjetja. Ni čuda, da se večina dnevnega časopisja nahaja v rokah kapitala, ali je pa posredno od njega odvisno. Tako je po vsem svetu in tudi pri nas. Tako časopisje nikoli ne pove odkrito in pošteno, komu služi. Vedno se skriva za kako »idejo«, ki jo na vse pretege zagovarja in se za njo bori do poslednje kaplje črnila. Ves ta boj pa je le maskiranje, za katerim se skriva borba za interese kapitala.
Znane so borbe liberalnega časopisja za svobodo in demokracijo. V resnici je bila to le borba za interese kapitala. Za njegovo neomejeno izkoriščanje delovnih množic. Za izkoriščanje države.
Kapital hoče imeti državo samo za policaja, ki naj pazi na njegovo varnost pred morebitnim odporom kmetsko delavskega naroda. Kapital hoče imeti državno oblast v svojih rokah, da jo lahko izkorišča po mili volji. Borba za oblast je različna. Spreminja se po vsakokratnih razmerah.
'Proti koma se kapital bori
En del take borbe se vrši te dni pred našimi očmi in je zelo značilna za naše razmere. Osredotočita se je proti našemu dr. Marušiču. Ko je Marušič četrto leto banoval, ga je banovinski svet imenoval ljudskega bana, kmetskega bana. In to po pravici. Ni treba povdariti njegove izrazite ljudske miselnosti. Njegovo delo nam ga očituje. On ni pustil spremeniti banovine v akcijsko družbo in ne banovinski proračun v obratni kapital take delniške družbe. On ni »nacijonalizirak razna tuja podjetja in ne ustanavljal, kinematografov za svojo korist. Na banovini je ščitil interese širokih plasti kmetskega naroda pred izkoriščanjem kapitala.
Zato je bila ob vsega početka od te strani naperjena borba proti dr. Marušiču in proti njegovemu ljudskemu delu.
Cstanki liberalizma
Ker so pa ostanki liberalizma v Sloveniji brez moči in sami ničesar doseči ne morejo, smo gledali pred našimi očmi zanimivo komedijo, kako se brezverski liberalizem kar naenkrat spreminja v čistokrvnega »klerikalca«. Svetu ne more dovolj dopovedati, kako je vera izvor vsega moralnega življenja naroda itd. In tudi federalizem ter separatizem nista prav nič nevarni stvari, če se z njima pridobi zaveznike proti dr. Marušiču, proti njegovi kmetsko delavski politiki, proti njegovim naporom, da mora tudi v javnem življenju vladati poštenje in nesebičnost.
Radi tarifuega gibanja (štrajka) med tiskarnami in črkostavci smo izdali »Kmetski list« i zamudo in r skrčenem obsegu, za kar prosimo ceuj. čitatelj«-, da nam oproste za toliko časa, da se razmere ▼ tiskarnah normalizirajo.
Odpor kmetskega naroda
Toda volk menja dlako, nravi nikoli. Zato se narod tej komediji smeje in mu je le nov dokaz, kako je imel dr. Marušič prav, ko je liberalne ostanke pritisnil ob zid. Ves kmetsko delavski narod mu bo ostal trajno hvaležen za to njegovo prekoristno delo. Kmet je narod in narod je večen, tako je rekel pokojni voditelj hrvatskega kmetskega pokreta Štefan Radič. Zato imamo polno vere, da se bo slovenski kmet rešil tudi teh obupnih gospodarskih razmer, ki ga danes pritiskajo ob tla in da bo v dogled-nem času združen v jugoslovanskem kmetskem pokretu odkazal tudi liberalnim ostankom njihovo pravo mesto v človeški družbi.
bolestni časi in vesele
časepisje
Gospodarska kriza gloda ubogo človeštvo že peto leto. Gloda neprenehoma in neusmiljeno in vse izgleda, kakor da je nikoli ne bo konca. Veliki in bogati narodi propadajo in hirajo in v njih šibkejši sloji umirajo. Slovenci smo majhen narodič, ki tega stanja nismo sami niti povzročili, niti ga bomo sami odpravili, vendar nosimo vse te bridkosti mnogo težje in z večjo muko nego bogati, večji, starejši sosedje. Zato pa se nam tudi ne more in ne sme zameriti, če tudi bolj glasno godrnjamo in če z manjšim kriticizmom iščemo vzroke in nespretnejšim diletantizmom leka. Zameriti pa se nam mora, če kdo — grupe ali poedinci — za svoje politične ali drugačne račune izkorišča tako nastalo nevoljo, pa da trpeči in izmozgani narod krivo poučuje, zavaja v zmoto ali celo poneumlja, v pogrešnem računu, da ga bo tako lažje obdržal za sebe. V takih časih je vsaka demagogija dvojni greh, političen prepir največji zločin.
Nova vlada in vloge
Od vsake nove vlade narod pričakuje nekaj dobrega, nekaj boljšega, nego je mogel dobiti od stare vlade. Tudi v dobrih časih. V slabih pa toliko bolj in toliko neštrpnejše, kolikor slabejši so časi. Pričakuje olajšanja v mogočih stvareh, pričakuje pa še bolj nestrpno v nemogočih stvareh. Če je pa brezvestna in demagoška agitacija narod zastrupila tako daleč, da ne loči več med mogočim in nemogočim, nego kratko in inalo za vse zlo, za vse težave in pomanjkanje
krivi le vsakokratno vlado, potem so ta pričakovanja taka, da jih nobena vlada ne more izpolniti in nastopi razočaranje. Razočaranje pa nosi različne i^once s seboj. Zato ponavljamo, da je v takih časih vsaka demagogija dvojni greh. Ali da poslužimo s konkretnim primerom: Za časa dvojnega konzulata — naj nam »Slovenec« dovoli, da se poslužimo njegovega žargona — ko sta bila ministra gg. Krainer in Pucelj, pristopi k šalterju opozicijskega denarnega zavoda uboga služkinja s skromno vložno knjižico, da bi dvignila uekaj kovačev iu ko jo službujoči uradnik spozna, da služi v znani režimski hiši', se široko razkorači in pravi: »Kaj pa hodite po denar, saj veste, da ga ni!« »Zakaj ga ni?« — vpraša služkinja. »Zato ker sta slovenska ministra Krainer in Pucelj in dokler bosta ta dva v vladi, ne bo denarja v Slovenijo«, — je završil posojilnični uradnik, politično hud in visok funkcijonar takratne opozicije. Ali bi ne bil sedaj največji zločin, če bi kdo po tem receptu vračal milo za drago in pošiljal opozicijske pa tudi vladine vlagatelje na šalterje po vloge češ: Krainer in Pucelj že petnajst mesecev nista več ministra, g. dr. Korošec je tudi v vladi in je zdaj denarja že v Sloveniji kot pečka?
Qreb časopisja
Če pa se tako ogreši posameznik in to ust-meno pa morda celo v veri, da je neopazen, je vsaj človeško razumljivo. Saj je znano, da človeštvo ne trpi toliko vslcd načelnih raslik ia
programskih nasprotstev, nego vsled napak in hib saših naturelov in temperamentov, ki jih potem uveljavljamo kot nezmotljive dogme. Toda če tako greši časopisje, javna tribuna in vzgojiteljica naroda, če poneumlja mesto vzgaja, potem tako vzgojenega naroda najboljša vlada ne bo mogla potolažiti, kaj še le zadovoljiti.
Zato prenehajte s temi metodami! Vsako novo vlado težko preizkušena javnost toplo pozdravlja. Že Jevtičevo vlado so sprejela topla pričakovanja in na čelu navdušenja je korakal »Slovenec«. Vsi smo mu sledili, dohajati pa nismo mogli. Ko pa ni izpolnila pričakovanj, so se pogledi obrnili v novo stran, za novimi ljudmi. Tako je bilo vselej, tako bo tudi v bodoče.
In zato je tudi novo vlado g. Stojadinoviča pozdravila vsa naša dobronamerna, poštena javnost.
Ne samo Stojadinoviča, tudi gg. dr. Korošca in dr. Spaha. Saj pomenjajo ta tri imena pre-okret treh grup v pozitivno, za državno smer, mesto dosedanjega stanja ob strani, ali celo oviranja ali direktnega nagajanja. Vsa javnost, ki je dobre volje v celi državi, še posebej pa v Sloveniji! Naša parlamentarna delegacija je možato in odločno podprla novo vlado, »Kmetski list« je takoj odločno spregovoril. Vedno smo bili samo v službi naroda in nikoli ne bo pred zgodovino mogel na nas pasti očitek, da smo kaj naredili v škodo celote, da bi za sebe kaj izvlekli. In tako hočemo tudi sedaj podpreti vse, kar bo dobro, narodu v korist, težkim časom v olajšanje.
In ko v tej in taki dobri volji motrimo napore vlade v njeni težki nalogi, pozabljamo vso preteklost in rekriminacije imajoč primer Lo-tove žene pred očmi, pa doživljamo v naših »vodilnih« dnevnikih čudne pojave. Kakor da ni bilo že dovolj takšne »politične vzgoje«!
Pif, Paf, Pof = Fop in foparček! Z ene strani vodi »Slovenec« ata Narod pod pazduho in ga navaja za pričo, z drugo roko ga pa tako neusmiljeno lasa in uhlja, kakor že dolgo nismo doživeli. Zoper Marušiča mu je »Jutro« za pričo, v pogledu Orla in Stadiona, cepitve Hrvatov na Radičevce in klerikalce in pa prorokovanja, da vlada ne bo dolgo živela, pa največji lažnjivec tega sveta in pa intrisrant, da mu ni para. In vso to smešno robo ponujata oba v času, ko narod čaka samo socijalnih iu gospodarskih ukrepov, ki naj mu osigurajo kruh.
,,Slovenec" in njegov spomin
Poleg teh žalostno-smešnih stvari, v katere seveda »pisatelji« sami najmanj verjamejo, pa najdemo tudi prav skrita zrna, ki jim ne vemo pravega pomena. N. pr. »ko gre za utrjevanje političnih temeljev države, omajanih po petletnem pustošenju nekontroliranega samopaštva«, ali pa: »ki je pet let izrabljala« itd. in pa, »ki so jih pet let zastirale«, dalje: »nasilja treh režimov po letu 1930.« in končno: »Petletno zatiranje prave ljudske demokracije«.
Zakaj »Slovenec« s takim nasiljem in toliko ploho hudih besed ubija v glave svojih čita-teljev baš pet let, ali celo: od leta 1930.? Saj vendar dobro pozna našo zadnjo zgodovino? Za njegove čitatelje pa pokličemo v spomin tele
Opozorilo naročnikom!
Vse naročnike, ki dolgujejo na naročnini za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem potom, da vsak prizadeti vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna. Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo žal primo-rani nadaljnje pošiljanje »Kmetskega lista« ustaviti.
datume: Ko je pisal te članke in notice, je poteklo od 6. januarja 1929 polnih € let in pol. Za to dobo pa so od Slovencev politično odgovorni: G. dr. Korošec od *. januarja 1929 pa do 29. septembra 1930, od tega dne pa do 2. sept. 1931 g. Srnec. Od 2. sept. 1931 pa do 18. aprila 1934 »dvokonzulat« Kramer-Pucelj, od 18. aprila do 21. dec. 1934 dr. Novak in od tedaj do 24. junija 1935 dr. Marušič. Z drugimi besedami: SLS je sodelovala »v zatiranja prave ljudske demokracije« 32 nieseeev, »dvokonzulat« 31 mesecev, in Novak-Marušič 14 mesecev.
Sedanja vlada je prišla v težkih Časih, v časih največjega duhovnega in materijelnega nezadovoljstva. Naj ima še toliko volje in spo-
Vczuv zopet bruha lavo. Eden od največjih ognjenikov v Evropi Vezuv, ki leži ob morju
Dr. Janže Novak
Pred letom dni, 18. julija, je v vrstah mladega kmetskega gibanja padel eden najodličnejših in najvidnejših borcev za duhovni in gospodarski socialni preporod naše vasi in slovenskega podeželja tov. dr. Janže Novak. Za obletnico so grob nenadomestljivega kmetskega borca v Notranjih gorieah obiskali njegovi tovariši in »Zveza kmetskih fantov in deklet«, da ob tihem spominu na tega vzor moža in borca ojačijo svojega duha in svoja srca za nadaljnje delo
sobnosti, sama težkim nalogam ne bo koe. Zato potrebuje dosti dobrih prijateljev, pomočnikov in podpornikov, dosti, dosti resnično dobronamernih političnih vzgojiteljev naroda. Kajti, če narod ne bo dobro politično vzgojen, v vseh situacijah pameten, discipliniran in zvest, ne bo uspehov, pa če bi vlada sama delala čudeže. Narod vzgajati, duhovno voditi in mu kazati v teh težkih časih pravo pot pa je v prvi vrsti poklicano dnevno časopisje. Pif, Paf, Pof, trojke, petorke, sedemletke, rekriminacije in žalitve pač niso sredstva za pomirjenje in ne kažejo resne volje za pripravo boljših časov in narod takim nikoli ne bo verjel. Zato še enkrat: spametujte se!
blizu Napolja v Italiji, je začel po pavzi več let zopet bruhati. Njegovo delovanje doslej ni zavzelo kakih katastrofalnih mer in jih po sodbi strokovnjakov tamošnjega observatorija tudi ni za pričakovati. Zanimivo je, da je prenašala pred nekaj dnevi neka ameriška radijska družba reportažo po celem svetu tik pred izbruhom. Še bolj zanimivo pa je, du se poročevalcem ni zgodila v . relu nikaka nesreča.
LIoyd Georgc eden od najstarejših angleških politikov, ki se je po dolgem molku te dni zopet oglasil k besedi v angleški spodnji zbornici.
QIols z dežele
V času, ko se kmet pari na solncu in preliva svoj znoj, da si priskrbi svoj skromni kruhek, obenem pa iudi drugim stanovom pridela kruha, ki prav iako brez kruha ne morejo živeli, v tem času človek pri težkem delu marsikaj premišljuje. Nehote se vpraša, ali Iudi vsi drugi skrbe za splošni blagor in vrše svoje dolžnosti, ki so jih po svojem položaju in dolžnostih dolžni napram celotnemu narodu in sploh človeški družbi.
Nerazumljivo se nam zdi, zakaj naenkral preneha z delom naša vrhovna vlada v Beogradu, od katere smo pričakovati, da nam pomore iz težkega gospodarskega položaja, v katerega smo prišli ne po svoji krivdi. Komaj je pričela z delom in pokazala nekaj dobrih slvari ter ni mlatila samo praznih fraz, katerih smo že davnaj do grla siti, pa je morala oditi. Tem ljudem je kmet zaupal, ker so dejansko pokazali, da nfih besede niso prazne. Naenkrat imamo novo vlado. Stari ljudje, pa nova vlada. Kmetje tega ne razumemo. Premišljujemo, kaj bi se zgodilo, če bi grunt tako hitro menjal gospodarje, kakor država svoje vlade? Najbrže bi šlo vse skupaj v franže. Kmetje imamo mnogo izkušenj in iz njih vemo, da vsak gospodar drugače upravlja svoj grunt. Tako ima morda iudi vsaka vlada drugačen program, ki ga skuša izvesti.
Nam kmetom se zdi, da je danes najbolj važno gospodarsko vprašanje, ki je najbolj pereče. Vse drugo feSc gočeka oziroma se od-

ledensfez ^nn. ~ -p&liMčmi pregled
Pozornost vsega sveta, posebno vse Evrope, je še vedno obrnjena v
loži za poznejši čas. Pustili krnela v današnjih žalostnih razmerah, se pravi podirati temelje državi! Kaj nam pomaga reševali plemenska ali narodnostna vprašanja, kmelje vsi dobro vemo, da smo in bomo Jugoslovani, pa čeprav smo eni Slovenci, drugi Hrvatje, tretji pa Srbi »n tako dalje, za nas je narodnostno vprašanje že davno rešeno.
Plemensko vprašanje obstoja za peščico gospode, ki ga že rešuje dolgo vrsto let in ga nikdar rešila ne bo.
Mi kmetje zato tudi pričakujemo od nove vlade, da bo prvenstveno reševala samo go-
Italijanski vojaki pri tovorjenju artilerije namenjene za vojsko z Abesinijo
Bojeviti Mussolini govori črnosrajčnikom ter jih bodri za vojsko proti Abesincem.
Na Poljskem
so razpisane nove volitve. V sejm (narodno skupščino) bodo volitve 12. septembra, v senat pa 15. istega meseca.
Grški vojni minister Kondilis
se je dalje časa mudil v Rimu, baje radi vprašanja vzpostavitve monarhije na Grškem. Minister Kondilis je hkratu podpredsednik grške vlade. Na povratku iz Rima se je ustavil tudi v Ljubljani, kjer se je sestal z našim vojnim ministrom generalom Petrom žrvkovičem, nakar sta oba državnika s spremstvom odpotovala ca Bled.
Križnar Tomaž.
M PROTI ZOBNEMU KAMNU
Abesinijo
ki ji skoraj neizbežno grozi vojna. Spor med Italijo in Abesinijo je tako daleč dozorel, da je vojna menda neizogibna. Abesinski cesar je sicer nekemu evropskemu poročevalcu izjavil, da veruje v nepristranost Društva narodov in da se bo tudi brezpogojno pokoril njegovi razsodbi. Ta mora biti izrečena v tem vprašanju najkcsneje do 25. t. m. To pa postane brezpredmetno v trenutku, ko Italija izjavi, da ona Društva narodov,
ne priznava za razsodnika
v svojem sporu z žkbesinijo.
Kakor zatrjuje neki ameriški raziskovalec Afrike, obstoji ves »spor«, radi katerega izteza naša soseda roko po Abesiniji, v petroleju, bombažu, žitu, rudah in drugih dobrotah, ki jih je v Abesiniji dovolj, a jih v Italiji manjka. Da takega spora ni mogoče rešiti s posredovanjem, je razumljivo.
Da bi preprečile vojno, se trudijo razne države, zlasti pa
žknglija
Ta je po svojih zastopnikih že ponovno posredovala v Rimu za sporazum in mirno rešitev spora, videli pa je, da g. Mussolini ne kaže kdo ve kaj razumevanja za angleško miroljubnost.
Da bi svet nekoliko bolj pripravil na grozo-vitosti, ki so v vsaki vojni neizbežne, pošilja italijanski tisk in Italiji naklonjeno svetovno časopisje v svet vesti
o suženjstvu v Stbesiniji
Pri tem navdušeni oznanjevalci svobode nič ne pomislijo, da bi marsikah evropski svobodnjak rad zamenjal svojo žalostno vlogo za položaj dostojnega sužnja. To z,veDi sicer nekoliko odurno, j« pa resnično.
Jame za kisanje krme
Jame za kisanje krme napravljamo iz najrazličnejšega materiala, vendar prevladujeta opeka in beton; cement vmešamo s prodom (kremenom) v razmerju 1 :4 ali 1 :5. Višina silosa je zelo različna; pri normalnem 8—10 m za 100 m3. V silosu se nahajajo vrata na raznih mestih, vendar vedno tako, da rastlinsko maso lahko dodobra stisnemo (zbijemo); v silos spravljamo jesensko in predzimsko deteljo, otavo in zeleno koruznioo.
Kar pa zadeva silos — prostor, navajamo za boljše razumevanje kot primer sledeče: Od dobro pognojene njive dobivamo na oral 200 metrskih stotov zelene koruzmiee, ti j. 170 metrskih' stotov koruzne silaže. S temi 170 met. st. silaže prehranjujemo približno 5 krav 200 dni (15 kg silaže dnevno skozi 200 dni = 30 met. st. za eno kravo; za 15 kg silaže rabimo nekaj preko 4 m9 silos-prostora — stroški za 1 m* znašajo 150 Din). Ce torej koruznieo ansiliramo, rabimo za omenjene metreke stote 25 m* silos-prostora. To zgraditev najlaže izvršimo, že si napravimo tri jame, globoke po VA m, nad jamo znaša višina silosa še 1 m; na ta način m silosi t celem globoki 2 *A m, notranji premer (dimemija^ je 2 m in debelost betonskega uda 20 em.,
spodarska vprašanja, ker le s tem si bo pridobila zaupanje naroda, osobilo kmetskega človeka, kateremu je treba daii novega upanja v boljšo bodočnost in v obstoj kmetskega stanu. Nova vlada naj pokaže, da je boljša od prejšnjih in da ji ni do tega, da se maščuje nad ljudmi, ki so bili v službi pod prejšnjimi režimi. Politična modrost narekuje, da se ne prenagli z nepotrebnimi upokojitvami in prestavitvami od najnižjih do najvišjih uradnikov, ker kmetje se prav dobro zavedamo, da račun za medsebojiio obračunavanje pade v veliki meri na nas same.
Prvi spomenik, ki so ga postavili kmetje Stjepanu Radiču je bil odkrit te dni na Radičevem trgu v Petrinji./
Slovanska sloga
»Glas naroda« je prinesel v svoji nedeljski Številki iz sokolskih vrst pod zgornjim naslovom sledeč za vso našo javnost zanimiv članek, ki se glasi:
Danes, ko je velik praznik vseslovanskega bratstva, danes, ko Sofija druži vse slovanske brate Sokole in tako manifestira celemu svetu slovansko slogo — naše domače časopisje sploh ne omenja, ali pa se samo bežno spominja slovanskih dni v Sofiji. Zato pa tem živahneje meša domačo godljo ter tako manifestira proglas sedanje vlade pomirjenja. Žilavi so zlasti napadi na našega brata dr. Marušiča. Časopisje kar tekmuje, katero bo bolj zastudilo in oblatilo voditelja treznih Slovencev-Jugoslovanov. Široko-ustijo se, da je bil br. dr. Drago Marušič slovenski minister. Dovoljujemo si vprašati, od kdaj je ta resor v Jugoslaviji? Kolikor vemo, tega resora sploh ni in dejstvo je, da je bil brat dr. Drago Marušič minister za socialno politiko in narodno zdravje, ne le Slovencev, temveč vseh Jugoslovanov.
Ako pa sprejmemo tezo, da je br. dr. Drago Marušič zastopal samo Slovence kot minister kraljevine Jugoslavije, potem sledi nujno, da je bil brat dr. Drago Marušič tudi kot prostovoljec Aleksandrove vojske zastopnik onih Slovencev, ki so med vojno kričali: »Srbe na vrbek, »Deutsch sprechenk itd. itd. ter ovajali avstrijskim oblastem jugoslovansko orientirane Slovence. Toda to bi bila gotovo prevelika čast za brata dr. Draga Marušiča, kajti v dobrovoljskih četah Aleksandrove armade so stali še drugi bratje Sokoli in omladinci, ki so zavestno pograbili Aleksandrove puške v prepričanju, da
je le v njegovi zmagi svoboda — ne samo Srbov, temveč vseh Jugoslovanov.
Pisanje naših domačih časopisov je neokusno, neopravičeno, brez vsake podlage in tudi že dolgočasno, zato smatramo mi Sokoli, nositelji jugoslovanskega bratstva in sloge, napade na našega brata in dobrovoljca dr. Draga Marušiča kot podzavestno izživljanje najnižjih in<-stinktov, ker jim manjka vsaka razsodnost. S tem smo končali polemiko z domačimi listi v zavesti, da se s takimi »senzacionalnimi odkritji o br. dr. Dragu Marušiču« ne gradi, ne utrjuje, pa tudi ne ruši Aleksandrove Jug >-slavije, ki jo čuvajo složno neokrnjene armade Sokolov. Zdravo! Čuvajino Aleksandrovo Jugoslavijo!
Se/mi
22.	julija: Sodražica, Jesenice na Dol., St. Magdalena, Sv. Urban pri Celju.
23.	julija: Banja loka.
24.	julija: Semič.
25.	julija: Kočevje, Vrhnika, Vel. Loka, Kozje, Lipnica, Sela pri Sv. Urbanu, Zalce, SI. Bistrica, Mežica.
26.	julija: Leskovec, Višnja gora, Domžale, Ra-
dovljica, Franu Sv. Križ pri Ljutomeru, To-harje, Tinsko.
27.	julija: Toplice.
Vvednosl denarja
1 ameriški dolar	Din	4322
1 nemška marka	Din	17-56
1 švicarski, frank	Din	1425
1 angleški funt	Din 21413	
1 avstrijski šiling	Din	9-
1 francoski frank	Din	2'88
1 češkoslovaška krona	Din	1-83
1 italijanska lira	Din	3-56
On: Cuj mama, jaz bi se rad zapisal v »Puf in čok, pa me radi moje želodčne bolezni ne sprejmejo.
Ona: Sinko, imej vendar pamet, saj vidiš, da Puf in čof ni za vsakega političnega osla.
GONILNI JERMENI
garantirane kakovosti za mlatilnice, žage in vse vrste obratov v veliki izbiri pri
BRCAR & COMP.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica šter. 35
Šola za pravilno pridelovanje krompirja.
Tako bi se mogla imenovati vprašanja, ki )ih priobčuje vodja vzgojnih krožkov za pridelovanje krompirja inž. Sadar v mesečniku »Grudi«. Vprašanja, ki so v prvi vrsti namenjena članom navedenih krožkov, bodo izborno služila vsem našim kmetovalcem, ker jih bodo opozorila na marsikaj, za kar se niso zanimali pri pridelovanju krompirja, kar bi jim pa moglo znatno izboljšati količino in kakovost krompirja ter tako povečati uspeh njihovega truda na krompirjevi njivi. Čitajte »Grudo«!
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Kolodvorska ulica 7
(v lastni hili)
Telefon interurtian 25-06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, iečmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob. pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glav zastopstvo za Slovenijo opeka ^Ilovac", Karlovac, za vse vrste zidnt in strešne opeke.
TISKOVINE
vseh ml:irgci>ske, uradne,reklam-.
fr l nefasopisc, knjkre, večban ^^j^^imiiisk hili^^f^jeceni!
TISKARNA MERKUR
LTUBL7ANA .GREGORČIČE VAši 23
Je(-25-523eI<2c/rcwi:Tiskarna llhtkuv
O EN AR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica Stev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: .Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižice in tekoli račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12 V. ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000"- Rezerve: Din 1,300.000'-
Urednik: Janko Vičič. —
Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihalek), LJubljana