z,


,,<> Marija,

tri h-t-1 '.-V' ed ne p o m o e i
prosi za nas!“

Naša

vedne pomoči.

Z dovoljenjem prečastnega knezoškofijskega
ordinarijata.

Prevod iz nemškega.

Založila ,,Farna ©epkev Tpžiska".
Tiskala „Katol. Tiskarna 1 *.

Št. 2365.

Častitemu gospodu

Frančišku Špendal, župniku

v Tržiču.

Ker se v priloženem rokopisu z naslovom:
»Naša ljuba Gospa vedne pomoči« ničesar ne
nahaja, kar bi nasprotovalo naukom in določ¬
bam svete katoliške cerkve v verskem ali
nravnem oziru, dovolimo s tem, da se isti sme
natisniti.

Knezoškofljski ordlnarijat ljubljanski,
dne 24. avgusta 1897.

/■ Jakob,
Tmezoskof.

Priporočilo.

Dvakrat že je bila fara Tržiška
toliko srečna, da je uživala  sv. misi¬
jona žlahtni sad. Prvi sv. misijon se
je obhajal od 18. do 25. februarija 1873,
drugi pa od 29. novembra do 8. decem¬
bra 1891. leta Udeležba je bila obakrat
obilna, posebno pri druzem sv. misijonu,
ob katerem jih je pristopilo 3000 k
mizi Gospodovi. Spomin na prvi sveti
misijon nam obuja misijonski križ, v
spomin na drugi sv. misijon pak sem
želel storiti kaj k večji časti Marije Ma¬
tere Božje.

Ker se v tem času prav posebno širi
češčenje naše ljube Gospe „vedne po-
moči“, sem sklenil ravno to čudo¬
delno podobo kot trajen spomin na sveti
1*

misijon v češčenje postaviti. Naročil sem
toraj is Rima podobo naše ljube Gospe
„vedne pomoči«, katera je popolnoma
podobna stari in čudodelni podobi, ki
se pod istim imenom časti zdaj v Rimu
v cerkvi svetega Alfonza na Eskvilinu.
Blagoslovili so podobo sv. Oče, papež
Leon XIII. ter s posebnim pismom z
dne 13. januvarija 1891 dovolili popoten
odpustek vsem tistim, ki podobo Harije
vedne pomoči v farni cerkvi v Tržiču
ob določenih dnevih obiščejo, pred po¬
dobo pobožno molijo za slogo krščanskih
vladarjev, za pokončanje krivih ver, za
spreobrnenje grešnikov in za povišanje
sv. cerkve, ter vredno prejmo zakra¬
menta sv. pokore in sv. Rešnjega Te¬
lesa. Dnevi, ob katerih se pod imeno¬
vanimi pogoji dobi popoten odpustek, so
naslednji:

1. Obletnica tistega dne, ko se je
podoba slovesnemu češčenju izpostavila;
to bodi 8. dan decembra vsacega leta;

2. v nedeljo pred praznikom rojstva
sv. Janeza Krstnika in naslednjih sedem
dnij.

Nepopolen odpustek 300 dnij pa so
podelili sv. Oče vsem, ki v stanu po¬
svečujoče milosti božje imenovano po¬
dobo katerikoli dan v letu s skesanim
srcem obiščejo in v naveden namen molijo

Vsi ti odpustki se po priprošnji
lahko obrnejo tudi v prid dušam v
vicah. Da bi pa, ljubi farmani, zamogli
bolj uspešno priporočati se naši ljubi
Gospej „vedne pomoči", sem prosil
Dunajske redemptoriste dovoljenja, da
bi se smela nabožna knjižica, katero so
oni v ta namen izdali v nemškem je¬
ziku, preložiti na slovenski jezik; častiti
gg. so s pismom 15. aprila 1897 prav
radi v to privolili; hvala jim na tem!
Preložili pak so knjižico ljubljanski bo¬
goslovci; hvala tudi njim!

In zdaj vzemite drobno knjižico, v
roke ter jo prebirajte radi in pazljivo,

da bi po priprošnji naše ljube Gospe
„vedne pomoči" in sv. Alfonza ob¬
novili in dopolnili svoje ob zadnjem sve¬
tem misijonu storjene sklepe ter sploh
z neodjenljivo stanovitnostjo v dobrem
utrdili zveličanje svoje.

V Tržiču sv. Ane dan 1897.

Fr. Sal. Špendal,
župnik.

— 1 —

I. Del.

§ i-

Čudodelna podoba naše ljube Gospe
vedne pomoči.

V posebno žalostnih časih odpre
ljubi Bog studence, iz katerih izvirajo
sveti cerkvi in njenim otrokom različne
milosti. Ker je pa sklenil, kakor nas
uče svetniki, dajati ljudem vse milosti
le po Mariji, zato se ne smemo čuditi,
da deli ravno po izvoljeni Devici in
materi Božji izvenredne pomočke.

Zato je tudi največ romarskih krajev
po katoliškem svetu posvečenih prebla-
ženi Devici. Jedna najimenitnejših podob,
katere časti katoliška cerkev, je čudo¬
delna podoba naše ljube Gospe vedne
pomoči, katera se časti, dasi je že zelo
stara, zlasti v novejšem času z veliko
vnemo.

- 8 —

čudodelna podoba je 22 palcev vi¬
soka in 18 palcev široka, narisana je
na zlatem ozadju v bizantinskem slogu.
Sliko, ki sega po mnenju veščakov v
13. ali 14. stoletje, je izvršil jako umen
in pobožen mojster.

Naša ljuba Gospa je narisana v do¬
prsni podobi; v desni roki drži Božje
Dete, katero se oprijemlje z ročicama
Materine levice. Opazovalca gleda lju¬
beznivo, toda resno, tako, da se vidi v
njenem obrazu sočutje, katero ima s
trpljenjem Božjega Deteta. Temno-mo-
dro, znotraj zeleno ogrinjalo, pokriva
glavo ter visi navzdol po plečih. Nad
čelom vidimo na ogrinjalu zvezdo, in
pod njo se vidi rob pasti, ki obdaja
glavo. Rob ogrinjala in rdeče obleke
je okrašen z zlatom, gube obleke pa so
zaznamenovane z zlatimi potezami, kakor
je navada pri podobah, ki so bile na¬
rejene v onih časih. Na obeh straneh
glave vidimo štiri grške črke, ki okraj¬
šano pomenijo: »Mati Božja.«

Božje Dete je celo narisano, na nje¬
govem blagem obličju se bere žalost,
katero občuti pri pogledu križa, kate-

- 9 —

rega mu kaže angelj. S svojima roči¬
cama objema Materino desnico, kot da
bi hotelo iskati pri njej zavetja. Obleko
nosi temno-zeleno, ogrinjalo temno-ru-
meno, pas je živo rdeč. Dete ima pod¬
plate (sandale), izmed katerih je jeden
trdno privezan na nogi, drugi pa visi
navzdol. Nad desno ramo so okraj¬
šane grške črke, ki pomenjajo: »Jezus
Kristus«.

V jednaki visočini z glavo prebla-
žene Device plavata dva angelja, sli¬
kana do polovice. Angelj na levi drži
posodo, iz katere gleda sulica in trst
z gobo. Nad njim je zapisano: »Nad-
angelj Mihael.« Angelj na levici drži
pred Božjim Detetom križ z napisom
in dvema povprečnima ramama, in štiri
žreblje. Nad njim stoji okrajšano: »Sveti
nadangelj Gabrijel.«

Ta častitljiva podoba je bila prej
v Rimu znana pod imenom »Madonna
di S. Matteo« (Mati Božja svetega Ma¬
teja) ; preblažena Devica Marija pa je
hotela, da jo imenujejo »del perpetuo
soccorso«, to je »vedne pomoči«.
Tako so zapisali tudi nad cerkvenimi
vratmi.

— 10 -

§ 2.

Čudodelna podoba pride v Rim.

Do konca 15. stoletja se je častila
čudodelna podoba na otoku Kreti. Bogat
in pobožen trgovec, ki je posebno častil
čudodelno podobo naše ljube Gospe,
jo vzame, boječ se, da bi je ne one¬
častili Turki, ter jo prinese na Laško.
Komaj se vkrca, se že pokaže moč
naše ljube Gospe vedne pomoči.
Nenadoma nastane velik vihar, in že
so se bali, da se potopi ladija- Ko so
že skoro vsi obupali nad rešitvijo, vzame
pobožni trgovec sveto podobo in opo¬
minja svoje sopotnike, da naj se za¬
upno obrnejo do preblažene Device,
katero sv. cerkev imenuje morsko zvezdo.
Storili so tako ; morje je postalo mirno,
nebo se je zjasnilo, in prišli so nepo¬
škodovani v rimsko luko Ostija. Trgo¬
vec odide v Rim, toda ne z namenom,
da popusti ondi čudodelno podobo,
ampak hoče jo nesti v drugo laško
mesto. Ker pa to ni bila volja božja,
ni mogel izvršiti švoje nakane. Obolel

-li¬

je v hiši gostoljubnega prijatelja ter
tam umrl. Tako je ostala podoba v
glavnem mestu krščanskega sveta, za
katero je bila določena, da postane
studenec brezštevilnih čudežev in mi-
lostij.

Ko vidi trgovec v svoji bolezni, da
mu vsa zdravila nič ne pomagajo, in
da mu je preskrbela blažena Devica
boljše in stalno bivališče v nebesih,
izroči svojemu prijatelju podobo s proš¬
njo, da jo nese v cerkev, kjer naj bi
jo častilo pobožno rimsko ljudstvo.
Prijatelj mu je sicer obljubil, toda dane
besede ni držal; vsled tega je ostala
podoba dalj časa skrita v njegovi hiši.
Sam je bil sicer voljan ugoditi želji
ranjkega, toda žena ni dopustila tega,
ker se jej je podoba preveč dopadla.
Da bi se izognil prepirom, je mož
molčal. Toda presveta Devica ni mol¬
čala; kajti ona ni poslala svoje podobe
v Rim samo za jedno rodbino, marveč
za vse verno ljudstvo. Trikrat se je
prikazala možu v spanju in mu žugala,
da ga zadene huda kazen, ako ne
spolni brez obotavljanja dane obljube.

— 12 —

Mož pove ženi prikazen; toda ker ta
neče o tem ničesar slišati, ostane zopet
pri starem; on obmolkne, akoravno mu
je bilo tesno pri srcu, ker se je bal
napovedane kazni. Sedaj je ponehalo
božje potrpljenje. Blažena Devica se mu
prikaže zadnjič in mu pravi strašne
kazni: »Ne moreš se pritoževati nad
menoj! Trikrat sem te opominjala; da
pridem iz tvoje hiše, bo potrebno, da
greš ti prej iz nje.« In tako seje zgo¬
dilo. Mož je zbolel kmalu na to: in
umrl.

Vsakdo bi si mislil, da se bo žena
po tej hudi kazni podvizala poravnati
to, kar je mož zakrivil vsled nje. Še
vedno je imela nespametne misli, da
je podoba najbolje shranjena v njeni
hiši. Vedno se je še obotavljala; kar
naenkrat priteče k njej nedolžna, po¬
božna hčerka in vpije: »O mati! vi¬
dela sem tu v hiši neko gospo. O kako
lepa je bila, kako se je svetila! In rekla
mi je: Pojdi takoj k svoji materi in k
staremu očetu, in povej jima: »Naša
ljuba Gospa vedne pomoči želi priti
v cerkev.«

- 13 -

To poročilo iz ust nedolžnega otroka
je ganilo vdovo; spoznala je pregreho
in sklenila nemudoma spolniti voljo
blažene Device. Predno je pa mogla
izvršiti sklep, pride hudobna žena,
ki je slišala o tem dogodku, in jej
nadležno prigovarja, da naj obdrži
podobo in ne veruje praznih sanj in
brezpomembnih prikaznij. Nesrečnica
je komaj končala, ko začuti take bole¬
čine v drobu, da misli, da se ji je pri¬
bližala že zadnja ura. V skrajni sili
spozna, da so te bolečine kazen za
njeno pregrešno govorjenje; zato prosi
odpuščanja in pomoči preblaženo De¬
vico. Dobra in usmiljena Devica jo usliši;
žena se dotakne čudodelne podobe in
naglo ozdravi. Ta novi čudež še bolj
potrdi vdovo v njenem sklepu. Samo
tega še ni vedela, v katero cerkev naj
nese podobo. Tudi to je naznanila Ma¬
rija po otroku. Prikazala se mu je in
rekla: »Med cerkvijo S. Maria Maggiore
in med cerkvijo sv. Janeza Lateranskega,
katerega mi je izročil na križu Gospod
kot mojega sina, hočem bivati.« Med
tema bazilikama je bila cerkev sv. Ma-

— 14 -

teja. Ko čuje vdova voljo blažene De¬
vice, pokliče takoj prednika avguštin-
cev, ki so oskrbljevali cerkev sv. Ma¬
teja in mu pove, da hoče podariti tej
cerkvi to čudodelno podobo.

§ 3.

Naša ljuba Gospa vedno pomoči se
časti 300 let v cerkvi sv. Mateja.

Dne 27. marcija L 1499. se je vršila
v Rimu velika slovesnost. Veliki ob¬
hod (procesija) se je pobožno in veli¬
častno pomikal po mestnih ulicah proti
cerkvi sv. Mateja. Nesli so čudodelno
podobo naše ljube Gospe vedne po¬
moči v ono cerkev, katero si je sama
izbrala. Na obrazih vseh ljudij je bilo
brati veselje in pobožnost, ki se ne
dasta popisati. Vsi slavijo čudežno Mater
Božjo, ki se je darovala Rimu. Vsi
vzdihujejo k mogočni Gospej vedne
pomoči, ki hoče biti češčena v cerkvi
sv. Mateja. Na enkrat se začuje sredi
pota glas osupnjenja : Gudež! čudež!
Žena, ki je imela tako bolno roko, da

- 15 -

je ni mogla premikati, je ozdravela,
ko se je dotaknila čudodelne podobe.
Hvalnice prepevajoč je dospel obhod
v cerkev sv. Mateja. Postavili so vpričo
vsega zbranega ljudstva čudežno po¬
dobo nad velikim oltarjem in slovesno
naznanili vsej množici njeno mogočno
ime.

Sedaj je bivala naša ljuba Gospa
na onem prostoru, katerega ni zapu¬
stila tako dolgo in od koder je delila
toliko dobrot in milostij. S tem, da je
žena ozdravela pri obhodu, je hotela
pokazati mogočna Kraljica nebes, da
bo še mnogo čudežev naredila v to¬
lažbo človeštva.

Rimljani so to spoznali; kajti od
onega dne je bila merulanska cesta
polna ljudij, ki so hiteli v cerkev sve¬
tega Mateja iskat zavetja k Materi Božji,
čudežno je ozdravljala vse one, ki so
jo klicali s pravim zaupanjem na po¬
moč.

Vsled mnogih čudežev se je njeno
slavno ime razneslo po vseh krajih, da
so iz najrazličnejših delov sveta priha¬
jali romarji k njeni podobi. Cerkev

- 16 -

sv, Mateja je postala tako glasovita, da
jej je papež Leo X. zopet podelil kar¬
dinalski naslov, katerega je bila izgu¬
bila tekom časa. Najimenitnejši knezi
rimske cerkve so imeli naslov »kar¬
dinal sv. Mateja«. Naj omenim neka¬
tere: slavni kardinal Egidij Kanizij,
general avguštincev in papežev nuncij
na dvoru cesarja Maksimiljana; sve-
tovnoznani Hirejonim So u c h i e r, jeden
izmed najimenitnejših očetov triden¬
tinskega cerkvenega zbora; slavni kar¬
dinal N e r 1 i, papežev nuncij v Var¬
šavi, na Dunaju in v Parizu. Vsa ta
imena spričujejo, da je bila cerkev
sv. Mateja jedno najslavnejših svetišč
rimskega mesta.

300 let je naša ljuba Gospa vedne
pomoči posvečevala in poveličevala s
svojimi čudeži ta kraj. 300 let je gle¬
dala romarje vseh stanov in narodov,
kako so klečali pred njeno podobo in
jo častili. Še celo zgodovinopisci one
dobe so slavili čudežno moč te podobe.
Evo nekaj dokazov!

Leta 1600. piše Panciroli: Cer¬
kev sv. Mateja ima podobo preblažene

17 -

Device, katero vsled mnogih čudežev
po vsej pravici imajo za čudodelno po¬
dobo.

L u p a r d o jo imenuje leta 1618.:
»Imago Beatae Mariae Virginia mira-
culis illustris.« (Podoba blažene De¬
vice Marije, slavna zaradi čudežev.)
TottiinMartinelli imenujeta Našo
ljubo Gospo vedne pomoči: »zelo ču¬
dežno Mater Božjo« (molto miracolosa).
čudežev, katere je naredila naša ljuba
Gospa vedne pomoči, ne bomo našte¬
vali, ker jih je preveč in ker niso vsi
zapisani. Omenili bodemo samo jednega,
katerega stari Rimljani še danes kaj
radi pripovedujejo.

Nekega prazničnega dne se da Cer¬
kvenik zapeljati, ko je krasil oltar naše
ljube Gospe, in vzame nekaj drago¬
cenih biserov. Brž jo hoče potegniti
domov, in že pride do svetišča Santa
Maria del Monti, da bi prekoračil Tra¬
janov trg. Toda nenadoma, ne da bi
vedel, kako se je zgodilo, stoji pred
cerkvijo sv. Mateja. Hitro krene na
drugo stran .... hiti, teče .... in
naenkrat je zopet pred cerkvijo sv. Ma-

2

- 18 —

teja. Tretjič poskusi uteči v svoje sta¬
novanje, in tretjič stoji po brzem teku
upehan pred cerkvijo sv. Mateja. Se¬
daj se nesrečnežu odpro oči, da spozna
božji opomin. Iz srca se skesa svojega
zlobnega dejanja, vroče solze ga oblijejo,
in nazaj prinese ukradene dragocenosti.
Da, sebi v kazen in v zadoščenje za
svoje grehe pove celo avguštincem,
kako hudobijo je storil, in kako je po¬
segla preblažena Devica sama vmes.

In pozneje? Železne droge vidimo
zadirati se v zidovje cerkve te mogočne
Matere Božje, skoro ne bo sledu o Nje¬
nem svetišču. Zakaj ne ubrani prebla¬
žena Devica podiranja cerkve, zakaj
pripusti, da njena čudodelna podoba
izgine, ko je vendar sedaj sebi posve¬
čene zaklade obvarovala tatinskih prstov?
Božji sklepi so nerazumljivi.

§ 4.

Čudodelna podoba izgine.

Že v zemskem raju je Bog oznanil
kači, da ji bo žena strla glavo. Ta ju¬
naška žena ni po nauku sv. očetov no-

— 19 -

bena druga kakor Mati Božja Marija.
Zato jo vpodabljajo stoječo na kačini
glavi. Kolikorkrat torej želi ta zli so¬
vražnik vsega dobrega vkovati v svoje
peklenske okove, bodisi posamne duše,
bodisi cele narode, skuša jim najprvo
vzeti pobožnost in ljubezen do Marije,
kajti kjer časte in na pomoč kličejo
preblaženo Devico, ondi hudobnemu
duhu prav slabo kaže.

V šestnajstem stoletju je hotel Nem¬
čijo pogrezniti v temo in smrtno senco.
Začel je s tem, da je razglasil Mari¬
jino češčenje za babjeverstvo in izgnal
Njene podobe iz cerkev.

Nekoliko sto let pozneje poskusil
je hudobni duh iztrgati vernim Fran¬
cozom sv. katoliško vero iz src. In
prvo zlodejstvo je bilo, da je uničeval
Marijine podobe in rušil Njena svetišča.

V Italiji se je posluževal v dosego
istega namena ravno istih sredstev.
Med tem, ko so razne nesrečne vojske
koncem prejšnjega in začetkom seda¬
njega stoletja divjale na polotoku, po¬
rabil je ugodno priliko, da je razdražil
besnost brezbožnežev proti preblaženi

2*

- 20 —

Devici. Eno Marijino svetišče za drugim
so porušili, tudi cerkvi naše ljube Go¬
spe vedne pomoči niso prizanesli. Neko
jutro se je širila po Rimu žalostna vest,
da se mora cerkev sv. Mateja podreti —
iz vojnih ozirov, in nekaj dnij pozneje
ni bilo več sledu o starodavni božje-
potni cerkvi.

Da! Stoletja so minula, ne da bi
to cerkev zagrnila v pozabnost; papeži
sami so jo posvetili; romarji iz vseh
delov sveta so jo obiskovali; čudeži
razne vrste so se v njej dogajali; ali
kaj je na tem! Svetišče Matere Božje
je proč ž njim! Tako so mis¬
lili brezbožneži.

In čudotvorna podoba, kje je? Iz¬
ginila je! Brezdvomno jo je božja roka
spravila v varen kraj, da jo, ko potihne
vihar, zopet poda vnetim častivcem v
češčenje. Res so v teh žalostnih časih
brezverstva dobri ljudje večino čudo¬
delnih podob preblažene Device rešili
s pobožno zvijačo. Ko je pa peklenska
vihra preminola, so prišle iz skrivališč
zopet na dan, in verniki so jim na
mestu razdejanih cerkev zidali nova

- 21 -

svetišča. Ali za čudodelno podobo naše
ljube Gospe vedne pomoči ne ve nihče,
in cerkev^ na Eskvilinu je do tal raz¬
dejana. Že mnog osivel Rimljan je
stopal todi mimo z malim vnukom ob
roki, govoreč mu: Tam gori, moj otrok,
na eskvilinskem griču, je stala nekdaj
starodavna cerkev, skoro toliko stara,
kakor krščanstvo, cerkev sv. Mateja;
in v tej cerkvi je bila čudodelna po¬
doba naše ljube Gospe vedne pomoči.
Tja sem hodil, ko sem bil še tak deček,
kot ti, večkrat z materjo molit. Tu se
je zgodilo toliko čudežev! O da bi se
zopet pokazala čudežna podoba in da
bi se ji sezidala zopet cerkev!« — In
kakor dobri otroci vedno z večjim hre¬
penenjem pričakujejo mater, katera je
odšla od doma, čim dlje je ni, tako so
tudi mnogi Rimljani vedno bolj hre¬
peneli, da se jim povrne ljuba Mati
vedne pomoči iz skrivališča. Pozvedo-
vali so, kam je neki zašla milostna po¬
doba, povpraševali so, kje bi pač bila.
Še celo s prižnice so duhovniki zahte¬
vali od ljudstva, da jim pove, kje je
Madonna (Gospa) vedne pomoči skrita,

- 22 -

ako jim je znano. Isto je storil med
drugimi tudi neki pater oo. jezuitov,
ki je navadno ob sabotah v cerkvi »al
Gesu« (»pri Jezusu«) pridigoval o čed¬
nostih Marijinih. Neko saboto — bilo
je v svečanu 1. 1863. — izbral si je
za predmet svojega nagovora milostno
podobo naše ljube Gospe vedne po¬
moči. Tu navajamo le nekaj besed iz
tega znamenitega govora: »Danes, ljubi
kristijani, vam bom govoril o podobi
naše ljube Gospe, ki je nekdaj slovela
med nami zaradi mnogih čudežev; ali
že 60 let ni več glasu o njej, najbrže
se nahaja sedaj v kaki zasebni hiši
brez češčenja, popolnoma zanemarjena,
ljudem neznana.« Potem pripoveduje
pridigar, kako je preblažena Devica
rekla, da želi biti češčena med cer¬
kvama Svete Marije Velike in sv. Ja¬
neza v Lateranu. In potem pristavi:
»O da bi kdo izmed mojih poslušalcev
vedel, kje da je skrita sv. podoba 1 Tega
bi prosil in rotil, da opomni onega, ki
ima shranjeno milostno podobo, da jo
vrne na izrečno željo naše ljube Gospe,
da se javno časti. Dotičnik bi morda

— 23 —

spoznal potem svojo predrznost, in ne¬
mudoma bi dal izpostaviti čudodelno
podobo v eni mnogoštevilnih cerkva
med Eskvilinom in Celijem.« Slednjič
konča z besedami: »Kdo ve, ali ne
bomo ravno mi doživeli čas, ko se
najde sv. podoba? Morda nam Marija,
ki si je sama nadela ime »Mati vedne
pomoči«, pomaga v teh žalostnih in zme¬
denih razmerah, če Jo začnemo iz nova
prav goreče častiti in se ji priporočati.
Blagor pa onemu, ki ga je Bog izvolil,
da nam zopet vrne podobo najmilost-
nejše Matere!«

No bodi potolažen, duhovnik Go¬
spodov , goreči častivec brezmadežne
Matere, čudodelnica Madonna (Gospa)
je najdena; njeno prihodnje svetišče je
nebo že določilo; oni pa, ki jo je našel in
katerega propovednik blagruješ, skoro
pokaže svetu dragoceni zaklad, ki ga
je našel.

§ 5.

Čudodelno podobo najde pater iz reda
oo. redemptoristov.

Letopisec oo. redemptoristov je do¬
bil zelo znamenite podatke v knjižnici

— 24 -

eskvilinski — ne le o cerkvi sv. Ma¬
teja, marveč i o čudodelni podobi naše
ljube Gospe, ki se je častila v tej cerkvi.
Ko je torej nekega dne pripovedoval
svojim sobratom o čudežih, ki so se
godili pred to sveto podobo, zavpije
naenkrat eden izmed njih, kakor od
zgoraj razsvetljen: »Za Boga! Ta po¬
doba še ni izgubljena! Jaz vem, kje je!
Večkrat sem jo videl z lastnimi očmi!«
Bil je pater Marchi, po rodu Rimljan,
ki je bil pred nekaj leti vstopil v družbo
najsvetejšega Zveličarja. Vsi so ga z
največjo pazljivostjo poslušali, ko je
začel pripovedovati:

»Leta 1852. je umrl v avguštinskem
samostanu sv. Marije v Posteruli star,
pobožen brat z imenom Orsetti. Obljube
je bil napravil še v samostanu sv. Ma¬
teja, in ko je bila sv. Mateja cerkev
razdejana, je šel z očeti avguštinci v
Posterulo. Tu sem ga v svoji mla¬
dosti dostikrat obiskoval in se prav
zaupno ž njim zabaval. Trinajst let sem
bil njegov najljubši prijatelj in sem ga
skoro vedno spremljeval. Ko sva bila
nekoč v samostanski kapeli, naenkrat

- 25 -

obstane pred neko podobo Matere Božje
in mi pravi s skrivnostnim glasom:
»Dobro poglej, moj ljubi, to podobo
Matere Božje! Zove se naša ljuba Gospa
vedne pomoči; bila je nekdaj v cerkvi
sv. Mateja zelo češčena, in premnogo
romarjev jo je obiskovalo.« Potem mi
je večkrat ponovil iste besede, kakor bi
jih hotel vtisniti v moj spomin. Od ti¬
stega časa mi je večkrat prav rad, po¬
sebno zadnji dve leti svojega življenja,
ko je bil že skoraj popolnoma oslepel,
pripovedoval o svoji ljubi Materi Božji,
o njenem češčenju, o čudežih, ki jih je
delala, in potem j e skoraj vselej dostavil:
»Ne pozabi, da je Mati Božja v naši
hišni kapeli ista, ki so jo nekdaj ča¬
stili pri sv. Mateju, pa pazi, da ne pozabiš!«
Večkrat je celo sredi pripovedovanja
z nekim strahom in tajno razvnetostjo
zaklical: »Ali si me razumel ? — —
To je gola resnica!-Oh, kako ve¬

like čudeže je delala!« Tedaj nisem
vedel, čemu mi to tako skrivnostno
zatrjuje in priporočuje. V tem trenotji
pa mi je jasno: Dobremu bratu je bilo
od Boga dano, da meni naroči, naj

— 26 -

oznanim mlademu naraščaju, kje je
shranjena Mati Božja vedne pomoči.
Torej v posterulskem samostanu jo bomo
našli.«

Očetje redemptoristi spoznajo iz tega,
da je božja previdnost nje odločila vrniti
krščanskemu ljudstvu »Pomoč kristi-
janov« in se prav iskreno zahvalijo za
to izredno milost Bogu in Materi Ma¬
riji. Najrajši bi precej posegli po naj¬
denem zakladu, kei’ je nekdanje sve¬
tišče sv. Mateja, prebivališče čudodelne
podobe, stalo na njihovem svetu, in je
njih cerkev, sv. Alfonzu posvečena, stala
na mestu prejšnje sv. Mateja, — ali v
strahu so, da bi morda ti razlogi še ne bili
dovolj tehtni, zato prav goreče molijo
na tihem k naši ljubi Gospej vedne po¬
moči, da naj se daruje sinovom svetega
Alfonza.

Tako so molili dolgo časa, dokler
jim ni razodel prej omenjeni pridigar
v svojem govoru o podobi vedne Po¬
močnice, da preblažena Devica sama
želi bivati med sv. Marijo Veliko in
sv. Janezom v Lateranu, da jo ondi
izpostavijo in časte. In ta kraj ne more

- 27 -

biti drugi, nego njih cerkev sv. Alfonza,
stoječa med obema bazilikama. To sve¬
tišče si je Mati Božja izvolila v prebi¬
vališče. Očetje redemptoristi so bili vsi
veseli, in treba je bilo le še, da obja¬
vijo svojo opravičeno zahtevo naj višji
gosposki, in dobe čudodelno podobo v
last.

Vendar njih generalni prednik po¬
prej še prav mnogo in goreče moli in
prosi pomoči od zgoraj, in še le čez
dve leti sklene izprositi od sv. Očeta
podobo. Dne 11. grudna 1. 1865. so ga
sv. Oče zaslišali in milostno vsprejeli.
Na kratko je pripovedoval papežu zgo¬
dovino čudotvorne podobe in dokazal
pravico očetov redemptoristov do nje.
Pij IX. so vidno ganjeni, vzemo pero in
lastnoročno zapišejo pod pisano prošnjo
sledeče besede:

Dne 11. grudna 1S65.

Kardinal-načelnik propagande naj naznani
višjemu samostanu sv. Marije v Posteruli: Naša
volja je, da se povrne podoba najsvetejše De¬
vice, o kateri govori prošnja, v kraj med cerkvi
sv. Marije Velike in sv. Janeza v Lateranu —
vendar mora generalni prednik redemptoristov
dati v nadomestilo drugo dostojno podobo re¬
dovnikom v Posteruli. pij p. p.

- 28 -

Pač so dali sv. Oče to povelje zato
tako urno, ker so si mislili: Dobro došla,
pozdravljena Mati Božja vedne pomoči!
Ona pomore večnemu mestu iz nevar¬
nosti, Ona donese Kristusovi cerkvi zopet
tako zaželeni mir.

Med tem se je povrnil generalni
predstojnik reda najsv. Odrešenika ves
vesel in srečen v Kaserto, in vsi sinovi
sv. Alfonza so prav prisrčno zahvalili
milostno Devico, da hoče bivati pod
njihovo streho.

§ 6.

Kongregacija najsvetejšega Zveličarja
dobi v last čudodelno podobo.

Ko je bilo vse potrebno ukrenjeno,
podasta se dva očeta redemptorista dne
10. prosinca 1.1866. v samostan sv. Ma¬
rije v Posterulo, da prejmeta sv. podobo
in jo preneseta v novo bivališče, častiti
prednik avguštincev ju pelje v hišno
samostansko kapelo, kjer je bila čudo¬
delna podoba toliko časa skrita. Pater
Marchi jo dobi na ravno istem mestu,
kjer jo je v mladosti videl že 1. 1840.
Oče prijor jima izroči dragoceni zaklad,

- 29 -

in sedaj smeta od blizo, kolikor jima
drago, gledati ono čudapolno Gospo
vedne pomoči, h kateri je toliko rodov s
svetim spoštovanjem povzdigovalo svoje
oči.

Cela podoba je čudovito dobro ohra¬
njena, ne glede na to, da je že pet do
šest sto let stara.

Jedino nad glavo preblažene Device
in Jezuščeka je bilo nekaj luknjic, kamor
so bili gotovo goreči verniki pritrdili
nanizane bisere in drage kamene. Te
luknjice pa je spreten umetnik brzo
zadelal, tako da se vidi podoba danes
polnoma nepoškodovana.

Oba patra redemptorista zadeneta
sladko breme na rame, in kmalu vi¬
dimo našo ljubo Gospo vedne pomoči
zopet na Eskvilinu v cerkvi, le par ko¬
rakov oddaljeni od njenega nekdanjega
svetišča.

čudna so pota božje previdnosti, po
katerih je milostna podoba naše ljube
Gospe vedne pomoči prišla v cerkev
sv. Alfonza! Le premišljujmo posamezne
dogodke: Ostareli brat Orsetti se čuti od
Boga navdahnjenega, da odkrije svo-

— 30 -

jemu prijatelju Marchiju sveto podobo,
da mu tako vneto in nujno priporoča,
naj ne pozabi, da je podoba, ki mu jo
je pokazal, res čudotvorna podoba naše
ljube Gospe vedne pomoči. Pater Marchi
se še le tedaj domisli prijateljeve skriv¬
nosti, ko postane redemptorist in ga
drug redemptorist opomni čudodelne
Matere Božje. Naša ljuba Gospa vedne
pomoči hoče ostati skrita, dokler ni se¬
zidana cerkev sv. Alfonza na istem mestu,
kjer je stalo prej Njeno prvo svetišče;
sv. Oče tako brzo in z veseljem vrhov¬
nemu predniku čč. oo. redemptoristov
izroči milostno podobo — kdo ne vidi
v teh dogodkih božje roke in moči Nje¬
gove svete Matere? Da, sinovi sv. Al¬
fonza se smejo veseliti posebne milosti,
da jih je preblažena Devica izvolila na
čudovit način za čuvaje svoje čudodelne
podobe.

Ali ni brezmadežna Mati božja s tem,
da je tako odlikovala sinove, hotela po¬
plačati očeta samega, sv. Alfonza, ki je
s tako veliko ljubeznijo in zgovornostjo
slavil Njene prednosti in razširjal s to¬
liko vnemo in s tolikim vspehom Njeno

- 31 -

češčenje ? Omenjamo le njegovo prelepo
knjižico »Slava Marije«, ki je prestav¬
ljena že v vse jezike. Razun tega pa
se je gotovo naša ljuba Gospa v. p. da¬
rovala še zato oo. redemptoristom, da
ti povsod, kamor pridejo, oznanjujejo
njeno čudodelno moč in priporočajo
njeno češčenje.

Bodi tedaj pozdravljena, preblažena,
mogočna Gospa! Dobro došla vsem sino¬
vom sv. Alfonza: Zahvaljujemo Te za ve¬
liko milost, da si nam svojo sv. podobo
izročila. Odslej hočemo po vseh deželah
in po vesoljnem svetu, kjer obhajamo
sv. misijon, Tvoje ime slaviti in širiti
Tvoje češčenje. Pod Tvojim varstvom
bomo začeli, pod Tvojim varstvom skon-
čali svoje apostolsko delo. Grešniki bodo
k Tebi klicali, in Ti jih bodeš spreobr¬
nila; pravičniki Te bodo častili, in Ti jih
bodeš vodila od kreposti do kreposti;
vsi verniki se bodo zatekali k Tebi, ko
bodo čuli o Tvoji čudežni moči, in Ti
jih bodeš osrečila časno in večno.

— 32 -

§ 7.

Čudežna podoba se slovesno prenese na
Eskvilin v cerkev sv. Alfonza.

Sinovi sv. Alfonza se niso zadovo¬
ljili s tem, da so skrito čudežno podobo
našli, smatrali so za sveto dolžnost po¬
kazati jo na jako slovesen način celemu
rimskemu mestu. Tudi Rimljani so ho¬
teli mogočno zaščitnico ravno tako slo¬
vesno kakor njihovi predniki 1. 1497.
prenesti v njeno novo svetišče. Tako se
je ljubi Gospej vedne pomoči napravil
slovesen sprevod, katerega se bode
vedno spominjalo rimsko ljudstvo.

Dne 17. aprila 1866 je izdal kardinal-
vikarij v imenu sv. Očeta, slavno vlada¬
jočega papeža Pija IX., za celo mesto
sledeči poziv:

»Ljubi Rimljani! Stara in čudežna
podoba blažene Device vedne pomoči,
h kateri so se vaši predniki skozi tri
stoletja s tako vnemo zatekali, se bode
jela kmalu zopet javno častiti. Ko so za
časa pogubnih bojev, ki so v začetku
našega stoletja kalili cerkveni mir, so¬
vražniki porušili cerkev svet. Mateja,

— 33 -

ostala je čudežna podoba v temnem
svetišču skrita. Ravno sedaj je pa sveti
oče, slavno vladajoči papež Pij IX., lastno¬
ročno izdal sledeči ukaz : »Podoba naše
ljube Gospe vedne pomoči se mora zopet
prenesti na Eskvilin, med baziliko late¬
ransko in liberijansko. Izpostavila se
bode torej za prihodnje v češčenje v
redemptoristovski cerkvi sv. Alfonza, ki
stoji na ravno istem mestu, kjer se je
prej vzdigovala cerkev sv. Mateja.

»Vsled tega bodo oo. redemptoristi
iz hvaležnosti do Marije, ki je izbrala
njihovo cerkev za prebivališče in njih
same za stražnike čudežne podobe, dne
27., 28. in 29. t. m. obhajali slovesno
tridnevnico, da bi tako oživili in obno¬
vili javno češčenje naše ljube Gospe
vedne pomoči.

»26. popoldne se bode nesla sv. po¬
doba v slovesnem sprevodu po rimskih
ulicah, da se bode potem izpostavila v
velikem oltarju v cerkvi sv. Alfonza.

»Rimljani, posebno prebivalci okraja
Dei Monti (del mesta, kjer stoji vila
Kaserta), skažite se pravi Marijini otroci.
Vaši predniki so se odlikovali s svojo

3

- 34 -

pobožnostjo do naše ljube Gospe vedne
pomoči! Posnemajte njih vzgled1 V
vsaki stiski in sili se zatekajte v njeno
milostno naročje ; branila in vodila vas
bo z močno roko. Z njeno pomočjo
bodete slednjič dosegli nebeško veselje.«

Vneto je sledilo rimsko ljudstvo na¬
vdušenemu klicu. Poročila o slovesnem
prenesenju sv. podobe javljajo jedno-
glasno, da se je ta slovesni dan neiz¬
brisno zapisal v rimske letnike.

čudežno podobo so oo. redempto-
risti do 26. aprila hranili v domači sa¬
mostanski kapeli. Popoldne na določeni
dan se je nesla v slovesnem sprevodu
po ulicah okraja Dei Monti. V sprevodu
so naprej stopali redovniki sv. Frančiška
Pavlanskega, sledili so psalme prepevaje
oo. redemptoristi, redovniki sosednih
samostanov in duhovniki bližnjih župnij.
Za njimi je stopal prevzvišeni škof ka-
nopski, monsignor Besi, z asistenco.
Slednjič se prikaže čudežna podoba pod
nebom, katero je nosilo osem duhov¬
nikov. Pred njimi so trosile belo-oble-
čene deklice cvetje vsake vrste na pot;

— 35 —

vrstili so se predstojniki raznih redov.
Slavni sprevod je zaključila nebrojna
množica pobožnih vernikov glasno po¬
navljajoč sv. rožni venec. Ceste so bile
posute s cveticami, balkoni hiš so bili
okrašeni z vsakovrstnimi preprogami.
Nad 20 tisoč vernikov se je udeležilo
slovesnosti, in celo rimsko mesto je
odmevalo od hvalnih Marijinih pesmij.

Splošnemu veselju in navdušenju se
je pridružila goreča pobožnost. Vsa zu-
najnost ogromne množice je jasno razo¬
devala, da niso prihiteli iz gole rado¬
vednosti, ampak le pozdravit in počastit
čudežno podobo. Tako gorečo otroško
ljubezen poplačala je Marija z jasnimi
dokazi materne priprošnje. Ko se je
1.1499. prvič prikazala rimskemu ljudstvu
delala je znamenite čudeže; kako bi bila
mogla 1.1866. obhajati svoj drugi pohod,
ne da bi osrečila z očividnimi milostmi
ljubljene Rimljane! V neki hiši, mimo
katere se je premikal sprevod, ležal je
štiriletni otrok že 20 dnij hudo bolan.
Mrzlica in krč sta ga dovedla že skoro
na rob groba. Žalostna mati se zaupno
zateče k ljubi Gospej vedne pomoči.

3*

- 36 -

Ko se je podoba v slovesnem sprevodu
približala, vzdigne mati umirajočega
otroka iz postelje, ga nese k oknu in
zakliče k mogočni Gospej:

»Ljuba Gospa vedne pomoči, ozdravi
mi ubogo dete ali sprejmi je k sebi v
nebesa!« Tako zaupno prošnjo je mo¬
rala Marija uslišati. Hipoma je bilo dete
rešeno nevarnosti, in malo dni pozneje
prinese s svojo materjo nebeški dobrot¬
nici v zahvalo voščeno svečo v dar.

V bližini je bila tudi 8 letna deklica,
ki že skozi štiri leta ni mogla svojih
nog premakniti. Mati se zateče k Mariji,
ko seje premikala sveta podoba v spre¬
vodu mimo hiše. Takoj je čutil otrok
izpremembo v svojem telesu. Mogel je
že lažje svoje ude premikati, vendar še
niso bili popolnoma zdravi.

Polovično ozdravljenjenavdušimater,
da ne neha prositi za popolno zdravje.

Nekaj dni pozneje ponese na svojem
naročju hčerko v cerkev sv. Alfonza,
položi jo na oltar pred čudežno podobo
in kliče k ljubi nebeški kraljici: »Vsliši
me, o Marija! Dopolni, kar si pričela.«
Komaj izusti ganljive zaupne besede,

- 37 —

otrok vstane in teka okrog v veliko za¬
čudenje navzočih.

Po dokončanem sprevodu vstopijo s
sveto podobo v cerkev sv. Alfonza ter
jo postavijo na veliki oltar.

Slovesna tridnevnica in ta sprevod
sta iznenadilas svojo veličastnostjo rim¬
sko ljudstvo. Cerkev sv. Alfonza, okra¬
šena in bogato razsvitljena, se je zibala
kakor gozd v lučicah in plamenu. Do¬
poldne je pel pri velikem oltarju slo¬
vesno sv. mašo prevzvišeni nadškof iz
Petre in potem prevzv. nadškof iz Terra-
cine in Akvile; tudi pri stranskih al-
tarjih so se od ranega jutra do poldne
neprenehoma brale sv. maše. Pri po¬
poldanski službi božji je proslavljal oče
redemptorist z veliko zgovornostjo moč
in ljubezen najsvetejše Device, ob sklepu
blagoslovil je kardinal navzoče s pre¬
svetim Rešnjim Telesom. Blagoslavljali
so prevzvišeni kardinali Panebianco,
Pitra in Reisach. Veličastvo in slovesnost
službe božje povzdignila je množica ver¬
nikov. Od vsih stranij, celo iz najdaljnih
predmestij privreli so verniki; pleme¬
nitaš in prostak, bogatin in berač, prišli

- 38 -

so v obilnem številu in napolnili sve¬
tišče. Posebno reveži vsake vrste so
prihiteli k čudežni podobi iskat pomoči
in tolažbe. Tudi ubogi grešniki niso za¬
ostali; saj oni najbolj potrebujejo mi¬
losti. Na tisoče jih je po skesani sveti
spovedi prejelo z veliko gorečnostjo
sv. obhajilo. »Morali bi«,pripoveduje neka
priča, ki more resnico povedati, »mo¬
rali bi z lastnimi očmi zreti navdušenje
ljudstva, da bi si je mogli predstav¬
ljati. Neštevilna množica vencev, sveč,
raznih daril je bilo tu! Verniki so v
pravem pomenu besede cerkev do cela
napolnili; v treh dneh je gotovo 50.000
ljudij prihrumelo k milostni podobi.« Na
večer zadnjega dne je prevzvišeni kar¬
dinal Reisach z zahvalno pesmijo za¬
ključil veličastno in blagonosno slo¬
vesnost.

§ 8.

Češčenje čudežne podobe v Rimu.

Večkrat se žal zgodi, da sledi ve¬
selim dnem otožna tihota. Svetišča, ki
so bila včeraj natlačena z nebrojnim
ljudstvom, stoje danes zapuščena in osa-

- 39 -

rnela in prejšnje živahno navdušenje
nadomešča žalostna brezbrižnost.

Toda vse drugače je bilo po tri-
dnevnici v čast naše ljube Gospe vedne
pomoči, ki smo jo ravnokar opisali.
Znuraj bolj je naraščalo češčenje naše
ljube Gospe vedne pomoči, ki se ni vko-
reninilo le v Rimu, ampak razširjalo po
vesoljnem svetu. Ni ga bilo za rimskim
ozidjem, ki bi še ne bil počastil svete
podobe. Tem gorečneje so vreli k no¬
vemu viru milosti blažene Device, ker
je po srečnem naklučju neposredno
slavnosti v cerkvi sv. Alfonza sledil
mesec majnik. Vsakdo je hotel ljubi
Materi podariti svoj venček. Dan na dan
se je množilo ljudstvo in navdušenje
je tako vskipelo, da so koncem mesca
prebivalci okraja Dei Monte, ki obsega
osem župnij, zahtevali novo slavnost v
čast naše ljube Gospe. Najodličnejši me¬
ščani imenovanega okraja so se sešli k
vzvišenemu predstojniku redemptoristov,
proseč, naj na njih stroške priredi drugo
še slovesnejšo tridnevnico v zahvalo za
veliko milost, ker se je ljuba Gospa zopet
povrnila med nje. Prošnja se ni mogla

— 40 -

odbiti. Generalni vikarij je poslal novo
vabilo Rimljanom in je odločil za nove
tridnevnico prve tri dni meseca julija.
S pomočjo prostovoljnih doneskov, kaker
javlja poročilo, se je cerkev kar najlepše
okrasila. Veliki oltar je plaval v lučicsh.
Vsak večer je podelil kardinal blagos’ov
z Najsvetejšim. Tudi pročelje cerkve in
bližnje ulice so bile krasno razsvitljene.
Ne samo prebivalci okraja Dei Monte
ampak tudi ogromna množica druzega
ljudstva se je vdeležila slavnosti. Tudi
naša ljuba Gospa vedne pomoči ja po¬
kazala svojo milostno roko, da bi otročje
zaupanje rimskega ljudstva poplačala
in ob jednem povečala. Omenim naj le
nekatere dokaze milosti, ki so v resnici
prava čuda. Soproga papeževega urad¬
nika trpela je že dva dni na porodu.
Vešča oseba, ki jej je stregla, je izgu¬
bila vso nado na srečen izid. Tretji dan
je bilo nedvomno, da je vsa človeška
pomoč zastonj, in da je bolna soproga
izgubljena. V tej skrajni sili se spomni
mož podobe naše ljube Gospe vedne
pomoči v svoji hiši. Poda jo umirajoči
soprogi in jo opominja, naj z zaupanjem

- 41 —

kliče ono, ki zmiraj pomaga, tudi še
tukaj, kjer človek ne more pomoči.
Vboga žena se osrči, prosi kolikor more
našo ljubo Gospo vedne pomoči. Ni
zastonj prosila! Takoj je bila rešena.
Presenečena je vzkliknila babica: »Otrok
živi! čudo, otrok živi!« In res, otrok je
bil zdrav in čil, mati pa gotove smrti
rešena. — Oče, poln radosti in veselja,
je hitel zahvalit se dobrotljivi pomoč¬
nici, ki mu je ohranila mater in otroka.
V spomin je obesil srebrno srce na oltar
naše ljube Gospe.

Nekaj mesecev pozneje je zadobila
neka druga rimska gospa po posredo¬
vanju naše ljube Gospe v. p. jednako
milost. Imela je lepo navado počastiti
vsaki dan čudežno podobo. Tu jo na¬
pade vodenica in njeno stanje se je
tako poslabšalo. Zdravnik se je izrazil,
da se da pomoči le z operacijo. Pri tej
žalostni vesti udrle so se bolnici solze
in priporočila se je naši ljubi Gospej
vedne pomoči. Marija usliši takoj svojo
pobožno častilko. Predno se zdravnik
povrne, zboljšalo se ji je, da ni bilo več
potreba operacije. V kratkem času je
izginila vodenica.

- 42 -

Toda Bog hoče še nadalje skušati
potrpežljivost in zaupanje te gospe.
Pošlje hudo mrzlico, ki ji vzame za¬
vest in jo pripravi v skrajno nevarnost.
Tri dni ležala je brezzavestna boreča se
s smrtjo. Toda tiha molitev, katero je
pošiljala do zadnjega trenutka, dokler
je bila še pri zavesti, k ljubi Materi
vedne pomoči, je pokazala svojo moč.
Zmagala je zlo. Ko so že pričakovali
zadnjega vzdiha, se prebudi nenadoma
iz smrtnega sna, vzdigne se s postelje
— in bila je zdrava. Malo dnij pozneje
je darovala v zahvalo voščeno svečo in
srebrno srce — svoji milostljivi dobrot¬
nici.

Lahko bi našteli še drugih, ravno
tako ali še bolj čudovitih slučajev, ako
bi dopuščal pičli prostor, ki smo ga
odmerili tej knjižici. Mnogoštevilna da¬
rila, sveče, srebrni in zlati srčki, dragi
kameni na oltarju nebeške kraljice pri¬
čajo dovolj, da je tudi novo svetišče
naše ljube Gospe vedne pomoči postalo
vir milostij,in da se je češčenje globoko
vkoreninilo v srcih rimskega ljudstva.

— 43 —

Milostna podoba in sv. Oče.

Znano je, kako hud boj bojujejo hu¬
dobni ljudje v zvezi s peklom že deset¬
letja proti katoliški cerkvi. Sicer Kri¬
stusove cerkve ni mogoče vničiti, saj
je obljubil njen Božji vstanovitelj: »In
vrata peklenska je ne bodo premagala.
— Glejte, jaz sem pri vas vse dni do
konca sveta.« Toda lahko jo sužijo, to
se pravi, ovirajo jo v njeni upravi in
v njenem delovanju. Da bi pa vsaj ta
zadnji namen dosegli, poslužujejo se
brezbožniki vseh mogočih sredstev, ka¬
tera jim le pekel more ponuditi. No¬
beno sredstvo jim ni preveč krivično,
nobena laž prevelika, nobeno obreko¬
vanje prenizkotno, nobeno hlinjenje pre-
sramotno.

Kakor hitro je izbruhnilo to strašno
preganjanje Jezusove cerkve, obrnil se
je tedanji slavno vladajoči papež Pij IX.
blaženega spomina do velike Pomočnice
kristjanov. Da bi si zagotovil pomoč mo¬
gočne nebeške Kraljice, izrekel je, da
je brez madeža spočeta. V vseh svojih
svečanih nagovorih je navduševal škofe,

- 44 -

duhovnike in vernike, da naj se zate¬
kajo k brezmadežni Materi Božji. In
glej! na enkrat v najhujšem boju, ko
so vsak trenutek pričakovali odločitve,
pokazala se je Marija v glavnem mestu
krščanstva kot veliko čudodel-
nico, kot pomočnico v naj¬
večji bedi, kot mater vedne
pomoči. Rimsko ljudstvo se je je
srčno razveselilo in jo pozdravilo takoj
kot svojo nebeško rešiteljico. Od ust do
ust se je namreč razlegal veseli glas po
vsem mestu: »O sedaj prihaja mogočna
Gospa, ki bo razkropila sovražnike božje
in dala Kristusovi cerkvi že tako dolgo
zaželeni mir!«

Zdi se, da so bili sv. oče sami trdno
prepričani, da je naša ljuba Gospa vedne
pomoči le zato zapustila svoje skrivno
bivališče, da bi postala katoliški cerkvi
nova pomočnica. Zato so tako naglo
ukazali, da naj se čudodelna podoba
zopet izpostavi javnemu češčenju, zato
so dovolili mnogo svetih odpustkov za
posamezne molitve k našej ljubi Gospej.
Toda še več so storili: Komaj je stala
čudodelna podoba na svojem novem

- 45 -

prestolu, hoteli so jo rajni papež z na¬
vadnimi verniki vred obiskovati in ča¬
stiti. Ko so se 5. majnika (1866) v cerkvi
sv. Alfonza ravno imele pričeti večer¬
nice, stopili so popolnoma nepričako¬
vano Pij IX. v cerkev in šli med ve¬
selja presenečeno množico k oltarju
naše ljube Gospe, kjer so pobožno po¬
kleknili in nekoliko časa molili. Potem
so stopili na oltarjeve stopnice in z
zanimanjem ogledovali čudodelno po¬
dobo. »O kako je lepa!« rekli so gene¬
ralu redemptoristov z otroško-pobožnim
glasom; zraven pa so pristavili meneč
neko sliko milostljive podobe, katero
jim je bil preje general ponudil: »Rajši
jo imam, kakor ono, katero ste mi vi
podarili.«

Sliko, o kateri tu govorimo, ukazali
so papež precej od začetka v svoji sobi
obesiti, da bi pred njo molili za potrebe
sv. cerkve.

Sledimo torej tudi mi, ljubi bralci,
vzgledu velikega papeža in priporočujmo
vsak dan njegovega naslednika na Pe¬
trovem stolu in katoliško cerkev mo¬
gočnemu varstvu naše ljube Gospe vedne

- 46 -

pomoči! Marija je sicer pripravljena,
zatirani sveti cerkvi pridobiti zmago,
toda ona hoče, da jo preje ponižno pro¬
simo — po božji naredbi, po kateri
moremo samo z zaupljivo in vstrajno
molitvijo doseči milosti božje. Najsvetejša
naša dolžnost je torej priporočiti več¬
krat v teh žalostnih časih zatirano sveto
cerkev krepki pomoči Matere Božje, da
ona povzdigne svojo mogočno roko in
osramoti sovražnike Božje in njegove
sv. cerkve.

Čudodelna podoba v Rimu svečano
kronana.

Komaj jedno leto je naša ljuba Gospa
vedne pomoči v rimski cerkvi sv. Al¬
fonza svoje čudodelne milosti delila, ko
so Rimljani v znak svoje otroške hva¬
ležnosti srčno zahtevali, da se sveta mi¬
lostna podoba krona. V ogromnem šte¬
vilu so duhovniki in verniki izročili pre¬
častitemu stolnemu kapitelj nu sv. Petra
prošnjo, da naj se okrasi z zlato krono
čudodelna podoba naše ljube Gospe
vedne pomoči, katera se odlikuje i po
svoji starosti i po svojih čudežih. Ime-

- 47 -

novani stolni kapitelj je prošnjo milostno
sprejel. Sklenil je jednoglasno, da se
podari mogočni Materi Božji z dragimi
kameni okrašena krona in je izvolil
svojega dekana monsignora Antici-ja
Mattei-ja, patrijarha carigrajskega, da bi
jo venčal.

Zato je izdal kardinal vikanj v imenu
Njegove svetosti, papeža Pija IX., dne
2. junija leta 1867., nekaj tednov pred
osemnajststoletnico prvakov apostolov
Petra in Pavla, sledeče povabilo na
rimsko ljudstvo:

»Ljubljeni Rimljani! Pred jednim
letom smo vas pozivali, da pobožno ča¬
stite častivredno podobo naše ljube Gospe
vedne pomoči. Tu ste se skušali, kdo
Mater Božjo bolj ljubi in časti. Od takrat
so jo mnogi izmed vas večkrat na po¬
moč klicali in so mnoge izvenredne mi¬
losti prejeli iz njenih usmiljenih rok.
Sedaj bo pa čez nekoliko dnij čudo¬
delna Devica svečano kronana. Prihitite
torej zopet, ljubljeni Rimljani! da še
jcdenkrat pokažete svojo ljubezen in
pobožnost do mogočne nebeške Kraljice.
Pokažite vernikom, ki so prišli iz vseh

- 48 -

delov sveta v Rim, kako zelo ste vdani
našej ljubi Gospej vedne pomoči. Spod¬
bujeni po tem dobrem vzgledu, se bodo
potem v molitvi z vami združili ter pro¬
sili Marijinega varstva za mesto Rim in
za vso sv. cerkev.«

Slovesnost se je določila na nedeljo,
dne 23. junija. Zjutraj tega dne podal
se je carigrajski patrijarh, dekan pre¬
častitega stolnega kapiteljna v cerkev
sv. Alfonza, katera je bila že polna po¬
božnega ljudstva. Pri vhodu svetišča
so ga sprejeli očetje redemptoristi. Ko
je dospel do velikega oltarja, izročil je
vrhovnemu generalu blestečo se krono,
toda preje je sprejel od njega prisego,
da bode ostala krona vedno na glavi
najsvetejše Device. Potem se je prebral
sklep stolnega kapiteljna, kateri pravi,
da je vatikanski kapitelj sklenil čudo¬
delni Devici darovati zlato krono in po¬
oblašča dekana, da krona blaženo De¬
vico ; s tem hoče povečati čast božjo,
bolj in bolj zaslužiti varstvo blažene
Device v teh žalostnih časih, vneti po¬
božnost rimskega naroda do naše ljube
Gospe vedne pomoči. Po teh prvih

— 49 —

obredih je sledila takoj slovesna sveta
maša. Kakor hitro je minila sv. maša,
dala je antifona: »Veseli se, nebeška
kraljica«, začeta od patrijarha, nadalje¬
vana pa od tisoč in tisoč glasov, zbrani
množici znamenje, da se bo kronanje
kmalo pričelo. Ko je bil ta častitljivi
slavospev končan, stopil je patrijarh,
dve kroni v rokah noseč, na oltarjeve
stopnice in je položil prvo na glavo
Jezuščkovo, drugo pa na glavo Božje
Matere. Precej so zaorili slavospevi po
svetišču. In med tem, ko so duhovni
in ljudstvo z velikim navdušenjem peli
prelepo zahvalno pesem, oznanjevali so
gromeči, topovi in zvonovi starih bazilik
vsem prebivalcem mesta Rima novo
slavje Matere Božje.

Kakor je generalni vikarij v svojem
»svetem pozivu« omenil, vršilo se je
kronanje na ravno isti dan, kakor se je
obhajala najslavnejšeosemnajststoletnica
sv. Petra in Pavla.

Pet sto škofov, nebrojna množica du¬
hovnikov in posvetnih ljudij iz vseh
narodov je bilo takrat v svetem mestu.
Mnogi izmed njih so bili pri ginljivi

4

— 50 -

svečanosti v cerkvi sv. Alfonza priču¬
joči.

Mi pa, o ljuba Mati vedne pomoči,
imamo samo jedno željo : da tvoji otroci
pobožno častijo tvojo sveto podobo in
ji vsak dan darujejo kako lepo krono;
sicer ne krone, narejene iz zlata, pač
pa krono prepleteno z božjo ljubeznijo;
ne krone okrašene z dragimi kameni,
pač pa krono nakiteno z molitvami in
čednostmi. Tako duhovno krono hočemo
ti vsi dan za dnevom darovati. Toda,
predobra Mati! najprej nam moraš po¬
magati, da spletemo tako krono. Kajti
ljubezen, molitev, čednosti in sploh vse,
iz česar naj bi bila ta krona sestavljena,
moremo dobiti le iz tvojega milosti
polnega zakiada. O Mati vedne pomoči,
pomagaj nam torej moliti, v čednostih
se vaditi in vedno tvojega Božjega Sina
in tebe ljubiti. Tako bodi! tako se zgodi!
Amen.

§ 9.

Češčenje čudodelne podobe se razširja
v vse dele sveta.

Ko je češčenje naše ljube Gospe v
mestu Rimu na novo zacvetelo, razši-

- 51

rilo se je tudi v druge pokrajine in
dežele.

Iz Rima se je raznesel njen sloves
v ves svet; pripovedovali so njeno zgo¬
dovino, slavili njeno čudežno moč, po-
ročevali so o njenem slavnostnem pre-
meščenju v cerkev sv. Alfonza. Zato
so dobili vsi verniki zaupanje do nje.
Kar je pa pred vsem ljudi privabilo,
da so jo častili in na pomoč klicali, je
bilo njeno pomenljivo ime. Imenuje se
ona: »Ljuba Gospa vedne pomoči«, kje
pa bi se našel človek, kateremu bi ne
ugajalo to ime, saj vsi potrebujemo
vedne pomoči!

Da gotovo! Ničesar mi revni Evini
otroci bolj ne potrebujemo, kakor vedne
pomoči. Pomoči, da obžalujemo svoje
storjene grehe; pomoči, da več novih
grehov ne delamo; pomoči, da dose¬
žemo božjo milost; pomoči da v božji
milosti ostanemo; pomoči, da umrjemo
srečne smrti; pomoči in zopet pomoči
in vedno potrebujemo pomoči. Zato pa
na zemlji po sladkem Jezusovem imenu
ni druzega, tako milega, tako mogoč¬
nega, tako sladkega in prikupljivega

4*

— 52 -

imena, kakor ime »Mati vedne po¬
moči.«

Velike važnosti je tudi to, da si je
Marija sama izbrala ime: »Ljuba Gospa
vedne pomoči.« Kdo bi se torej vendar
še mogel ubraniti ljubezni in pobož¬
nosti do te velike pomočnice, naše
matere ? O Marija, kakor hitro se ime¬
nuješ »Mati vedne pomoči«, ne moreš
več ostati zaprta v kaki rimski cerkvi,
kajti ves svet teži po tebi, ves svet te
išče, ves svet te hoče videti, ves svet
se zateka k tebi, ves svet koprni, da
bi izkusil moč tvojih čudežev. Zato se
je pa tudi češčenje naše ljube Gospe
vedne pomoči tako hitro razširilo po
vseh najraznovrstnejših krščanskih de¬
želah. Komaj je preteklo nekaj let, od¬
kar so v Rimu njeno podobo zopet jeli
očitno častiti, že so jo z otroškim za¬
upanjem častili v Italiji, na Nemškem,
na Francoskem, v Španiji, v Ameriki.
Njene podobe in svetinjice so razšir¬
jene danes že povsod, kajti vsak bi
rad ljubeznjivo Mater na svoje oči gledal,
vsak bi jo rad na svojem srcu nosil.
V mnogih cerkvah in kapelicah so iz-

- 53 -

postavili natančno posneto sliko čudo¬
delne podobe javnemu češčenju, in od
vseh stranij so vreli verniki iskat po¬
moči pri naši ljubi Gospej.

Neki duhovnik burške (Bourges) ško¬
fije je sredi Francoskega sezidal mo¬
gočno cerkev na čast Marije vedne po¬
moči; v mestu Bohum (Vestfalsko)
stoji druga veličastna cerkev s tem ime¬
nom ; da, večje in manjše cerkve naše
mogočne Pomočnice nahajajo se že v
mnogih katoliških deželah. Tu hočemo
imenovati samo Puhhajm na Gorenje-
avstrijskem in Hernals pri Dunaju.

Po imenovanih slikah se prava mi¬
lostna podoba tako-rekoč razmnožuje
po svetu. Mariji je pa tudi všeč, da se
te slike častijo; to je pokazala s
tem, da je na čudovit način vsliševala
molitve. Saj se pa po slikah tudi čudovita
podoba sama časti; kakor tudi nasprotno
češčenje milostne podobe same ne po-
menja druzega, kakor češčenje Matere
Božje same pod imenom: »Naša ljuba
Gospa vedne pomoči.«

— 54 —

§ 10.

Milostna podoba, češčena pri Marijinih
Stopnicah na Dunaju.

O tej čudodelni podobi v Rimu se
je tudi na Dunaju mnogo govorilo in
prepovedovalo, tako, da je tudi tu za¬
čelo v srcu mnogih kristijanov kliti
zaupljivo češčenje naše ljube Gospe
vedne pomoči.

Prišel je mesec majnik 1. 1867. Pri
šmarnicah so govorili v cerkvi Mariji¬
nih Stopnic o Naši ljubi Gospej
vedne pomoči. Veliko vernikov
je prihajalo, da bi poslušali govore o
tej milostni podobi. Dne 6. majnika 1.1.
vršila se je v cerkvi Marijinih Stopnic
ginljiva slovesnost. Dospela je namreč
slika, natančno posneta po milostni po¬
dobi v Rimu, in hoteli so jo izpostaviti
javnemu češčenju.

Odločen za to je bil altar sv. Jožefa,
in nova slika se je postavila tu nad
tabernakelj in se primerno okrasila.
Še je bila slika zagrnjena z zastorom,
in velika množica je nestrpno čakala,

— 55

da se podoba odkrije. Zvečer pred pre¬
povedjo je šel prečastiti P. provincijal
redemptoristov, spremljan od vseh du¬
hovnov in bratov dunajskega kolegija
k altarju sv. Jožefa. Oko in srce zbranih
vernikov je bilo obrnjeno proti zakriti
podobi. Na enkrat odmaknejo zastor,
in — naša ljuba Gospa vedne
pomoči gleda milo na zbrane, ka¬
teri so bili tako ginjeni, da se niso
mogli več zdržati. Biserne solze so se
zablesketale v očeh mnogim, čutili so,
da je Mati Božja že s posebno pomočjo
prišla k njim v tej podobi. Nato so
milostno podobo slovesno blagoslovili
in potem so z velikim navdušenjem
zapeli: »Hvala bod’ Gospod’ Bogu.«
Od slej je rastlo navdušenje do češčenja
naše ljube Gospe vedne pomoči od
dne do dne. Verniki so hoteli zadobiti
vedno pomoč za-se in za druge. Zato
je pa okoli altarja vsak dan obilo mo¬
livcev. Nekateri imajo telesne, drugi
zopet dušne nadloge in težave; s po¬
sebnim zaupanjem jih tožijo Materi
Božji, zakaj »vedna pomoč« je
pravo ime, katero vsakega ojunači, da

- 56 -

pride s svojimi prošnjami pred Mater
Božjo.

Da pokažejo verniki svoje češčenje
in svojo ljubezen do Marije, krasijo
njen altar s cvetlicami. Še revni posli
si ne morejo odreči veselja, da ne bi
naši ljubi Gospej vedne po¬
moči včasih darovali kakega šopka.

Ker izkazujejo Mariji tako ljubezen
in toliko zaupanja, se ne čudimo, da se
tudi ona izkazuje v tej podobi vselej
kot pravo Mater milosti božje.
Kaj kmalu so prišli k tej podobi po¬
božni častilci, toda ne samo zato, da
bi prosili, ampak tudi, da bi se za¬
hvaljevali.

»Marija je pomagala!« tako kliče
njihovo srce in usta. Samo jeden vzgled
naj tu navedemo. Neka gospa na Du¬
naju je imela hčerko, katera je imela
na obeh nogah bolezen, zaradi katere
je mnogo trpela. Pri neki pobožnosti
na čast Marijinemu srcu v cerkvi Ma¬
rijinih Stopnic je slišala v pridigi, da
se je zgodilo več čudežev v Italiji na
priprošnjo naše ljube Gospe vedne po¬
moči. Tedaj si je mislila gospa: »Ako

- 57 -

je Marija že tolikim pomagala, pomaga
lahko tudi moji hčerki.« Stori torej
obljubo, da bo devet dnij obiskavala
podobo Matere Božje v cerkvi Mari¬
jinih Stopnic in tam pridno molila.
Predno je bila devetdnevnica končana,
bila je že hčerka popolnoma ozdrav¬
ljena. Vsa vesela je prišla tedaj mati
v zakristijo, plačala je za tri sv. maše
na čast Marije vedne pomoči, in pri
tej priliki je vse to pripovedovala.

Da je Marija res pomogla vernikom
v mnogih nadlogah, nam priča mnogo
zaobljubljenih daril, katera so v kratkem
času prinesli verniki z opombo, da jim
je preblažena Devica v tem ali onem
važnem slučaju pomagala, ali sicer iz¬
prosila velike milosti. Med temi se na¬
hajajo srebrna srca, zlati in srebrni
križci in druge včasih zelo dragocene
stvari, ki so obešene zraven oltarja
sv. Jožefa.

Sveti oče pa so tej cerkvi podelili
še mnogo odpustkov, tako, da so tu
verni katoličani zajemali iz bogatega
vira najrazličnejših milostij.

- 58

§ U-

Kako se je ta pobožnost širila, in ko¬
liko molitev je bilo uslišanih.

Posebno se je razširilo češčenje
Naše ljube Gospe vedne pomoči po
natančnih slikah, katere so na Dunaju
v barvah na zlatem ozadju. 30 000 slik
se je tako hitro razprodalo, da je bilo
treba v kratkem zopet 30.000 podob
omisliti.

Mnogo ljudij je hotelo podobo Naše
ljube Gospe pri sebi imeti, da bi jo
vedno zopet lahko videli in se vspod-
bujali k novemu zaupanju.

V lepem okvirju visi podobica v
tisoč stanovanjih na častnem mestu in
daje stanovalcem ugodno priliko, da
se v vsaki potrebi prepričujejo o vedni
pomoči Marijini.

čudovita uslišanja, ki so se od daleč
in blizo poročala in se še poročajo,
spričujejo, kako všeč je tako češčenje
preblaženi Devici. Le nekaj vzgledov
o tem naj navedemo:

1. Neka služkinja v vasi blizu Du¬
naja je imela želodčnega raka. Zdravniki

- 59 -

so nad njenim ozdravljenjem že ob¬
upali , in ona se je pripravljala na
smrt. V tem pa pride neka gospa iz
Dunaja v ono vas in prinese svoji tam
bivajoči sestri nekaj podob Marije vedne
pomoči. Ta se spomni bolne dekle in
ji da eno tako podobo. Bolnica dobi
veliko zaupanje in se zaobljubi romati
na Dunaj k podobi Matere Božje pri
Marijinih Stopnicah in dati za sv. mašo.
V tem pa poskusi kaj jesti, in res po¬
sreči se ji po dolgem času, da zopet
zavžije nekoliko mesne juhe. Drugi
dan jo vidi zdravnik z veliko slastjo
jesti, nad čemur se jako začudi in jo
vpraša, kakšno zdravilo je rabila. Ko
mu pove, kaj je storila, vsklikne: »Res¬
nično, tukaj je prišla nadnaravna po¬
moč, kajti od človeške moči ni bilo
ničesar več upati.« Za nekoliko dnij
pride služkinja popolnoma zdrava v
cerkev Marijinih Stopnic; obišče po¬
dobo blažene Device in prosi, da bi
se v zahvalo brala sv. maša, ter pri¬
poveduje o milosti, ki jo je prejela.

2. V W6sendorfu je žena Ersthofer-
jeva na smrt zbolela, ničesar več ni

- 60 -

mogla vživati, in ker je zdravnik po¬
polnoma obupal, pripravljala se je na
smrt. V tem jo nekdo obišče, ji da po¬
dobo Naše ljube Gospe vedne pomoči,
ter jo obesi bolnici na vrat. Komaj je
preteklo pol ure, je že prosila jesti, in
v resnici je že lahko vživala. Popol¬
noma je okrevala.

3. Druga žena v W6sendorfu, ime¬
nom Katarina Schweigerjeva, ki je bila
blizu poroda, je tako močno obolela,
da je zdravnik rekel: žena ne bo več
ozdravela, in ko bi tudi porodila, bi
vender dete gotovo prišlo mrtvo na
svet. Bolnica je tedaj prejela zadnjo
popotnico. V tem pa zve, kako je po¬
magala Marija vedne pomoči ženi Erst-
hoferjevi, ter prosi, trdno zaupajoč na
Marijo, ono podobo in naroči svojim
otrokom, naj molijo skozi devet dnij
one tri molitvice, ki se nahajajo na
koncu te knjige. Kmalu na to porodi
žena čisto zdravega dečka. Očitno je
klicala: »Nihče mi ni pomagal, nego
Marija Mati Božja!«

4. Gospici H. M., doma iz Znojma,
jela je v maju 1870. 1. gniti hrbte-

— 61 -

niča. Prišla je v bolnišnico na Wiedni,
kjer je morala do julija ostati v bol¬
niški postelji, brez upa na ozdravljenje.
Bolezen se je vidoma širila in gnitje je
vkljub dvojni operaciji vedno rastlo.

Tu ji da postrežnica podobo vedne
Pomočnice ter opomni, naj da za sveto
mašo v čast Matere Božje. Ta podoba
jo takoj navda z zaupanjem, dasi je
prej še nikdar ni videla, in tudi še
nikoli ni bila pri Marijinih Stopnicah.
Poprej je pa pisala že svoji materi v
Znojm, naj pride na Dunaj, da bi jo
še enkrat videla in ž njo govorila.

Ko mati pride, da takoj brati drugo
sv. mašo v čast Matere Božje vedne
pomoči. In glej — na enkrat gnitje po¬
neha, v veliko začudenje zdravnika, ki
ji pravi: »Sedaj ste rešeni!«

Kmalu nato je čisto okrevala ter
prišla v cerkev zahvalit se Materi Božji,
kjer je vsa v solzah prejela sv. zakra¬
mente. Nato se je vrnila domov in je
po pismenem poročilu čisto zdrava.

5. Istega leta je pisala neka oseba
č. očetu provincijalu : Imeniten in visok
gospod J. J. je smrtno obolel, vendar

- 62 -

pa ni hotel prejeti sv. zakramentov.
Prosili so duhovnega pastirja, da bi ga
k temu omečil. Toda vsi poskusi so bili
brezuspešni, tako, da je duhovnik pri
odhodu rekel: »če se bolnik spreobrne,
se more to le po čudežu zgoditi.«
Žalostni domačini mu tedaj polože pod
zglavje svetinjo M. B. vedne pomoči
in molijo k Materi Božji, da bi se ga
usmilila.

V hipu, kakor spremenjen, sam
prosi duhovnika, se skesano spove in
v bridkih solzah pravi: »Še nikdar sc
nisem tako srečnega čutil, ko sedaj!
O, v dnu svojega srca obžalujem vsako
malomarnost!« Popolnoma miren je za
spal nato v Gospodu.

6. Leta 1873. je prišlo na visoko-
častitega o.M. P. sledeče pismo: »Visoko-
častiti gospod! Prosim, berite sv. mašo
na čast Marije vedne pomoči v zahvalo
za prejeto zdravje. Kajti v noči od ne¬
delje do ponedeljka imel sem hudo
vnetje v vratu, v grlu me je žgalo, po
malo urah bi bil že lahko mrlič. Milost
božja pa me je navdala z mislijo, za¬
teči se k Mariji vedne pomoči. S trdnim

- 63 -

zaupanjem sem si obesil podobico Ma¬
rije vedne pomoči okoli vratu, molil
rožni venec, in — v nekaj urah je ne¬
varnost minula, in za nekoliko dnij je
bolezen skoro popolnoma izginila. Svet
se bo smejal, — jaz pa slavim ime
Gospodovo in Materusmiljenja. M.F.l. r.«

7. T. K. si je zabodla pri izmivanji
tlaka v sobi tenko šivanko v palec,
ravno med noht in meso, tako globoko,
da je ni bilo nič več videti. O. M. P.,
njen izpovednik, ji je svetoval, naj išče
pomoči pri kakem zdravniku. Ona pa
odgovori: »Mati Božja mi bo že po¬
magala, — ona mi mora pomagati!«

Trdno upajoč na njeno gotovo po¬
moč je obiskovala vsak dan zjutraj in
večer skozi deset dnij oltar vedne po¬
moči. In glej 1 deseti dan zapazi konec
šivanke, katero s pomočjo sosede po¬
tegne iz prsta.

čudno pri tem je to, da se ni niti v
teku teh desetih dnij, niti pozneje čisto
nič gnojilo, in da tudi nikakih bolečin
ni trpela. Ozdravela je dejala to šivanko
v srebrn okvirček ter jo obesila poleg
oltarja milosti kot hvaležno darilo.

- 64 —

8. Leta 1874. je imela postrežnica
Viktorija N. več mesecev hud protin,
proti kateremu niso pomagala nobena
zdravila. Ko je že nad sto goldinarjev
izdala za zdravila, je postala nazadnje
čisto nesposobna za službo. V svojem
žalostnem stanju se zateče k Naši ljubi
Gospej v. p., opravi devetdnevnico, in
s sklepom te pobožnosti jo zapusti tudi
bolezen.

9. Uboga žena je dobila po nekem
gospodu iz Vincencijeve družbe — bilo
je leta 1875. — zraven družbene pod¬
pore tudi podobo in knjižico Naše ljube
Gospe vedne pomoči s tolaživno spod¬
budo, da ji bo Marija^gotovo pomagala,
če jo pridno časti. Žena jame Mater
Božjo na tej podobici častiti in oprav¬
ljati molitve, ki so bile na nji. Preteče
nekaj dnij, kar pride imenitno naprav¬
ljena gospa, jo vpraša po razmerah, jo
tolaži ter ji da dva goldinarja. Od
takrat pa prihaja v raznih časih in ji
donaša vsakikrat darov.

Ta uboga žena je dobila tako trdno
zaupanje v Mater Božjo, da jo i sama
jako pridno časti, i tudi druge vspod-

- 65 -

buja k zaupanji na Mater Božjo, kjer¬
koli se ji prilika ponuja. In res: Naša
ljuba Gospa vedne pomoči zaupanja
nikdar ne osramoti, kakor pričata na¬
slednja dva zgleda.

10. Imenovana žena je imela ne¬
čaka, ki je služil v prodajalnici. Padel
je z lestvice in si zelo poškodoval nogo.
Naredila se mu je silno boleča oteklina.
Zdravnik je rabil razna zdravila — toda
zastonj. Naposled izjavi, da je rana ne¬
varna — kost je jela gniti ali pa se je
bilo vsaj kaj takega bati. Bolnika naj pre¬
nese v bolnišnico. Tako se tudi zgodi.
Tedaj pa mu pošlje njegova teta, ime¬
novana uboga žena, podobico in knji¬
žico M. B. vedne pomoči, ter mu na¬
roči, naj jo bere, da bi tako Mater
Božjo častil in jo na pomoč klical.

»Sila uči moliti«, pravi pregovor;
in ta bolnik, ki že dolgo več ni molil,
da, popolnoma vero izgubil, učil se je
v sili moliti. Takoj v prvi noči je imel
čudne sanje. Zdelo se mu je, da ga je
svetla luč v sobi vzbudila. Celo sobo
je videl razsvetljeno; na tleh je pa
opazil množico čudovitih prikaznij, ki

5

- 66 -

so plesale, pa takoj izginile, ko je na¬
redil križ nad njimi in tudi sebe pre¬
križal. Nato pa je slišal glas, ki mu
je rekel: »Tebi bo pomagano!« Te
sanje so ga nagnile k molitvi in k za¬
upanju na Mater Božjo. In res je po¬
stajala njegova noga od istega časa
vedno boljša, dokler ni slednjič čisto
ozdravel.

11. Revna učiteljica glasovira je že
čisto obupala, ker že dalje časa ni imela
nikogar poučevati. Pripovedovala je
svoje žalostne razmere zgoraj imeno¬
vani ženi in je prejela od nje podobo
in knjižico Marije vedne pomoči. Nato
je prišla v cerkev Marijinih Stopnic,
kjer je pred oltarjem Marije vedne po¬
moči molila in jokala. Drugi dan je že
dobila službo.

12. Protestantovsko deklico T. L.,
v službi pri katoliški gospodi, nagibal
je deloma vzgled, deloma pa prigo¬
varjanje ostalih domačinov, da bi po¬
stala katoličanka; toda nikakor se ni
mogla za trdno odločiti, posebno, ker jo
je z bridkim očitanjem od tega odvra-
čevala njena istotako protestantovska

- 67 -

sestra. Tu pa je ljubi Bog pokazal svojo
moč. Dobila je namreč čudno bolezen
na rokah, proti kateri ni pomagalo no¬
beno zdravilo, in ki jo je pripravila v
nevarnost, da postane nesposobna za
službo.

Pripravljena zateči se k Naši ljubi
Gospej vedne pomoči, sklenila je oprav¬
ljati devetdnevnico in se zaobljubila,
da postane katoličanka, ako bi po po¬
moči Matere Božje zadobila zdravje.
Opravljala je obljubljeno pobožnost ter
je nenadoma ozdravela. Ker se je pa
vendar še obotavljala prestopiti v ka¬
toliško cerkev, je opazila, da se stara
bolezen vrača. Sedaj še-le se je resno
odločila, prejemala pouk ter leta 1874.
sprejela katoliško vero; in tedaj je tudi
bolezen izginila ž njenih rok.

13. Njena sestra M. L., po tem do¬
godku nekam zamišljena, si ni več upala
očitati ji, ampak je tudi sama jela raz¬
mišljati, zlasti, ker ji je oni oče, ki je
učil njeno sestro, poslal podobo s po¬
zdravom in povabilom, naj tudi ona po¬
stane katoličanka.

5*

- 68 -

Šla je — kakor je pozneje sama pri¬
povedovala — kar slučajno v neko cerkev
Matere Božje, kjer se je opravljala ravno
slovesna služba božja, čudovito jo je
to ganilo, in ni mogla pozabiti one
službe božje.

Naslednjo noč prikazala se ji je — ali
v spanju ali ko je čula, tega ni mogla
razločiti — preblažena Devica v čudo¬
viti svetlobi in jo je prijazno k sebi va¬
bila. Od tega trenutka je mislila tudi
ona prestopiti h katoliški veri.

Toda, še-le ko je bila več tednov
bolna, ji je ta sklep popolnoma dozorel.
Po zadobljenem zdravju je prejela pouk,
in v veselje svoje navzoče sestre javno
molila katoliško vero pri oltarju Naše
ljube Gospe vedne pomoči 1. 1875.

14. Ravno tega leta je prišla pre¬
možna gospa v zakristijo pri Marijinih
Stopnicah ter prosila, da bi se brala
sv. maša v čast Naše ljube Gospe vedne
pomoči, in sicer v zahvalo za veliko
prejeto milost. Pripovedovala je namreč:
»Nekega duhovnika je zadela nesreča,
da se mu je zmešalo, in so ga  morali
odpraviti iz njegove službe. Njegovi so-

- 69 -

rodniki, osupli nad tem, so goreče mo¬
lili k Naši ljubi Gospej vedne pomoči;
in glej! njih zaupna molitev za trpe¬
čega duhovnika je bila v kratkem usli¬
šana. Od svojega trpljenja rešen, je
sedaj že zopet v pastirskem delovanju.«

15. Neka žena z Dunaja, na Wiedni
stanujoča, poroča naslednje: »Dne 4. de¬
cembra 1875.1. sem tako nesrečno padla,
da sem si zlomila desno roko. V svoji
največji sili sem se zatekla k Naši ljubi
Gospej vedne pomoči, sem obljubila
opravljati devetdnevnico, prinesti malo
darilo in objaviti v nekem nabožnem
listu, če me usliši. Bogu in sv. Devici
Mariji vedne pomoči bodi hvala za srečno
ozdravljenje, katero sem zadobila na
njeno priprošnjo, ko sem opravila devet¬
dnevnico. Moram pa tudi opomniti, da
mi je preblažena Devica Marija 1.1870.
v žalostnih razmerah nenadoma poma¬
gala.«

16. B. G., nekoč služabnica na Du¬
naju, nosila je že dalje časa prstan (iz
Marijinega Celja), čez več let se ji je
zarasel popolnoma v meso. Pred vsemi
svetniki 1875. dala si ga je šiloma s
prsta sneti.

- 70 —

Pri tem je bil prst seveda močno
ranjen. V nastali rani je jelo rasti divje
meso, bolečina se je vedno širila, tako,
da je cela roka otekla, in se je pri ko¬
renini prsta lahko videla gola kost. Go¬
vorili so že sploh, da ji bodo morali
ranjeni prst odrezati, da bi se še večja
bolezen cele roke ne prijela. Ker prsta
ni hotela dati odrezati, je šla B. G. v tej
grozni stiski k Materi Božji vedne po¬
moči pri Mariji na Bregu. S trdnim za¬
upanjem poklekne pred podobo milosti
in prosi Marijo, ki gotovo vselej in
vedno pomaga, da bi ji vendar izpro¬
sila zdravje, in da bi ne bilo treba prsta
rezati. Ko opravi svojo gorečo in zaup¬
ljivo molitev pred milostno podobo, gre
v zakristijo, da v ta namen za sv. mašo
na čast Matere Božje vedne pomoči, ter
se vrne na to domu žalostnega srca in
težko pričakujoč, kaj se bo zgodilo.
Zvečer položi še malo podobico vedne
pomoči na nevarno bolni prst ter leže
k počitku. Zaspi, in ko se zjutraj vzbudi,
izginila je vsa oteklina, in prst postal
je že mnogo bolji. V dveh ali treh dneh
so se zacelile vse rane in niti sledi one

- 71 —

rane ni bilo več videti, da, celo brazgo¬
tine ne. Oni, ki je to popisal, si je sam
ogledal prst.

17. V nekem kraju Oedenburškega
okraja, kjer se je posebno razširilo če-
ščenje Matere vedne pomoči, se je po¬
kazala njena pomoč v neki veliki ne¬
sreči. — Hudobna roka namreč je v
tistem okraju zaporedoma (petkrat v
tednu) na raznih krajih zanetila ogenj.
Strah, trepet in groza prebivalcev je
bila nepopisna. Komaj jamejo na polji
delati, komaj sedejo k svojemu pičlemu
kosilu, že se zopet začuje krik: »Gori!
gori!«

Vse nadzorstvo, vse varstvene pri¬
prave, celo izjemne stroge postave niso
nič pomagale. Zdelo se je, kakor je
neki stanovalec prestrašen rekel, da
ogenj prihaja nenadoma, prav kakor iz
pekla.

Prebivalci so bili prepričani, da jim
more pomagati le Marija vedne pomoči,
ako se z zaupanjem in pobožno do nje
obrnejo. In glej! Oseba, ki je najbolj
povdarjala zaupanje v Marijino pomoč,
in sama s svojim vzgledom to kazala,

- 72 -

zasači skoraj pri dejanju samem poži-
galko, 13 letno dekletce, na katero ne
bi bil nihče mislil. Nekaj iz hudobnosti,
nekaj pa iz nespametnosti se je hotela
s tem kratkočasiti, da ogleduje požar.

Ljudska hvaležnost do vedne Po¬
močnice bila je od tedaj splošna, kar
si je lahko misliti.

18. Terezija . .., kmečka hči iz in¬
skega okrožja na Zgornjem Avstrijskem,
trpela je prav hudo vsled krča, take,
da je po 8—12 dnij ležala kakor mrtva.
V zadnjih treh letih ni mogla vstati s
postelje. Nobena zdravniška pomoč jej
ni pomagala; ničesar ni mogla zavžiti,
le suhe skorjice kruha je žvečila. Tu
jej pošlje prednica bližnjega samostana
podobico Naše ljube Gospe vedne po¬
moči. V noči pred 15. oktobrom se je
čutila tako slaba, da se je že na smrt
pripravljala in menila, da bo svoj god
v nebesih praznovala (15. oktobra). Kar
zaspi in vidi v sanjah Marijo, kakoršna
je na podobici, katera jej reče: »Vstani
in pojdi k ,Mariji pomagaj 1  in ozdraviš.«
»Kako more Mati Božja od mene to
tirjati?« misli si bolnica. Ravno isti

- 73 -

glas zasliši drugič, zbudi se in se čuti
ozdravljeno. Koliko veselje zavlada v
hiši! Še tisti dan lahko zapusti posteljo,
kmalu izgine slabost, katero je še ču¬
tila. Takih in jednakih milosti), katere
je delila Mati Božja tudi v dušnih za¬
devah, bi se lahko mnogo navedlo. Toda,
da preobširno ne govorimo, naj to dvoje
zadostuje. Ne samo po hišah in pri rod¬
binah, ampak tudi po cerkvah se izpo¬
stavlja podoba Naše ljube Gospe, vedne
pomočnice, kar se je tem ložje zgodilo,
ker se je poleg malih podobic napravilo
in izdalo tudi 2000 izvodov v veliki
obliki. — Vsi so natančno posneti po
prvotni podobi. Cerkve na Dunaju in
v okolici so skoro vse s to podobo
okrašene, in na tisoče vernih src se
obrača zaupljivo k Naši ljubi Gospej
vedne pomoči.

Da češčenje in pobožnost do te po¬
dobe vedno raste, dokazuje nam to,
da pogostno poprašujejo po podobah,
tako da so se že večkrat izdale večje
podobe.

Ta naznanila naj zadostujejo, da
te, krščanski bralec, vzpodbude k no-

— 74 —

vemu zaupanju do Naše ljube Gospe
vedne pomoči.

Dovoli nam tedaj, o blažena Devica
Marija, da Ti še jedenkrat priznamo; še
bolj kakor Tvoja čudodelnost vabi in
vleče k Tvoji podobi Tvoje sladko ime
vernike vseh dežela in narodov. Ime¬
nuješ se Naša ljuba Gospa vedne po¬
moči. To ime nam pravi, da Ti pomagaš
vsaki čas in v vsaki nadlogi, pomagaš
tudi tedaj, ko ni od nikoder več nobene
pomoči upati. Ti si mati vedne pomoči!
S tem si pridobivaš srca vseh ljudij,
ker nič ni naši brezmerni revščini bolj
potrebno, kakor ravno vedna pomoč!

§ 12.

Naša ljuba Gospa vedne pomoči po¬
maga kristijanom v vseh deželah.

Ko je naš Gospod in Odrešenik Jezus
Kristus hodil po zemlji, bilo je ganljivo
gledati, kako so hiteli k njemu bolni
in slabotni od blizu in daleč, da bi jih
čudežno ozdravil. Včasih je bila pot,
po kateri je šel mimo, napolnjena s
hromci, ki so klicali: »Jezus, sin Da-

— 75 -

vidov, usmili se nas!« In Jezus se jih
je usmilil. Ozdravil je njih bolezni in
jih oprostil nadlog; neuslišanega ni od¬
pustil od sebe nobenega, ki je prišel
k njemu z zaupanjem.

Zdi se, da se je blažena Devica Ma¬
rija naučila usmiljenja do trpečega člo¬
veštva v obilnej meri pri svojem božjem
Sinu. Kajti dosedaj je čudodelno moč,
katero ji je Bog dodelil, večjidel obr¬
nila v to, da polajša gorje ubogih ljudij.
Da stori čudeže, poslužuje se dostikrat
tako imenovanih čudodelnih podob, med
katerimi ona Naše ljube; Gospe vedne
pomoči gotovo ni zadnja.

V vzpodbudo krščanskemu bralcu
hočemo navesti nekaj dogodkov iz raznih
dežel, iz katerih se vidi, kako čudovito
uslišuje Marija vse, ki se zaupno zate¬
kajo k nji.

Pomoč v telesnih potrebah.

1. V šolski hiši kongregacije redem-
ptoristov na Angleškem zbolel je hudo
professor P. Franc Holl. Ker ga je hudo
glava bolela in se mu je vsaka jed stu¬
dila, pešale so kar vidoma nj egove moči

- 76 -

in njegov položaj postal je zelo nevaren.
Dijaki sklenejo obhajati devetdnevnico
na čast Naše ljube Gospe vedne pomoči,
da izprosijo zdravje svojemu ljubljenemu
profesorju. Toda devet dnij je prešlo
po vrsti, ne da bi se mu le količkaj
zboljšalo; ravno nasprotno: bolezen se
je shujšala vedno bolj in bolj, tako, da
je oče superijor na večer devetega dne
sklenil, bolnika prevideti s svetimi za¬
kramenti.

Toda bolezen je imela radi tega hujša
postati, da se moč Naše ljube Gospe vedne
pomoči tem čudoviteje pokaže. Kajti
drugo jutro, ko je zvonilo k angeljevemu
češčenju, nastala je nenadoma v bolniku
sprememba. »Kar naenkrat«, tako sam
pripoveduje, »začutil sem, da prihaja v
moje ude novo življenje in imel sem
trdno prepričanje, da je Naša ljuba Gospa
vedne pomoči uslišala molitve svojih
služabnikov.« In v resnici ni več čutil
ne bolečin, ne slabostij. Takoj vstane
in gre v cerkev maševat. Ko je svojo
zahvalo opravil, vrne se veselo k svojim
stanovskim opravilom, kakor da ne bi
bil nikdar bolan.

- 77 —

2. Pri redovnicah v L. v Belgiji je
vsako leto, kakor je to sploh v navadi
pri samostanih, ki imajo dekliške šole,
pridiga za odhod bivšim gojenkam. Med
dekleti, ki so se vdeležile odhodnice
1. 1867., bila je jedna bolna, ki je pred
sedmimi meseci izgubila glas. Niti be¬
sedice ni mogla izpregovoriti. Več ime¬
nitnih in v tej stroki izvedenih zdrav¬
nikov se je izreklo, da je bolezen ne¬
ozdravljiva. V začetku odhodnice so to
bolno deklico priporočili pridigarju v
molitev. Ta moli skupno z gojenkami
pred vsako pridigo tri »Oeščene Marije«
v čast Naše ljube Gospe vedne pomoči
za dober namen, katerega pa ni po¬
vedal natančneje. Na predvečer zadnjega
dneva je mogla bolnica že nekaj posa¬
meznih besed izpregovoriti; toda to
ozdravljenje se je zdelo še prepomanj-
kljivo. Zaradi tega izpodbuja govornik
drugi dan pred skupnim sv. obhajilom
zbrane, da bi bolj goreče prosile za
milost Našo ljubo Gospo. Ko začne mo¬
liti tri »Oeščene Marije«, tudi ona go-
spica moli ravno tako glasno in raz¬
ločno kakor druge; bila je popolnoma

- 78 -

zdrava. Po svečanosti naznani pridigar,
da je molil za to deklico. Cela družba
se je vzradostila, in veselje je bilo ne¬
popisno. Vse je tiščalo k srečni tovar-
šici; kajti vsakatera ji je hotela prva
častitati, prva jo občudovati; ta pa je
odgovarjala in se zahvaljevala s čistim
in jasnim glasom.

Prva njena skrb je bila, da sporoči
veselo novico zdravniku, ki jo je tako
neusmiljeno obsodil. Ta se ni mogel
dovolj načuditi, ko jo je slišal glasno go¬
voriti. Preiskal je njen vrat in začuden
vzkliknil: »Vi ste popolnoma ozdrav¬
ljeni ! Kake pripomočke ste rabili ?«
Deklica pripoveduje, kako je ozdravela
in zdravnik jo mirno in tiho posluša.
Ta zdravnik je bil jeden izmed onih,
ki mislijo, da izobražen človek ne sme
verovati v čudeže. Silno rad bi bil našel
kak vzrok, da bi bil rekel: To se je brez
čudeža po naravnem potu zgodilo. Pa
čudež je bil tako jasen, da ga ni bilo
mogoče utajiti, in zdravnik je le z glavo
kimal in modro molčal.

3. Meseca majnika 1867 so prazno¬
vali očetje redemptoristi v Huete na

- 79 -

Španskem devetdnevnico na čast Naši
ljubi Gospej vedne pomoči, katera po¬
doba se časti v njihovi cerkvi. Vse mesto
se je vdeležilo lepe svečanosti. Neka
žena pride s svojim sedemletnim dečkom,
ki je radi koz popolnoma oslepel. Jo¬
kaje se vrže na kolena pred podobo in
pravi svojemu otroku: »Kliči, moj ljubi,
Devico vedne pomoči na pomoč, da te
ozdravi in ti da vid.« Slepček vzdigne
svoji ročici kvišku in pravi: »O Devica
vedne pomoči, izgubil sem oči, daj mi
jih zopet!« Komaj spregovori te besede,
kar zakliče veselo: »Mati, mati, vidim!
vidim presveto Devico! o kako je lepa!
tudi vas vidim, tudi svoje roke!« Mati
stisne k sebi na srce srečnega otroka in
se zjoka od veselja.

Celo mesto je radovedno občudo¬
valo dečka. Vsakateri ga je hotel videti
in si ogledati oči; ta pa je pravil vsem
onim, ki so se mu bližali: »Devica vedne
pomoči me je ozdravila ; rekel sem jej:
»Daj mi zopet oči!«

Kmalu potem je prinesel Marijin
ljubljenec v spremstvu svoje matere vo¬
ščeno svečo v dar, da se zahvali ne¬
beški Pomočnici.

- 80 -

4.  Neka žena v Limburgu je trpela
prav hudo, ker je imela raka. Ker se
je sramovala povedati svojo bolezen,
shujšala se je ta tako, da so postale bo¬
lečine neznosne. Konečno je morala
vendar, hočeš nočeš, za svet vprašati
zdravnika, in ta jej je odgovoril, da se
operaciji nikakor ne more izogniti. Tedaj
pa se v bolnici vzbudi zaupanje do Naše
ljube Gospe vedne pomoči. Ker je ho¬
dila večkrat v cerkev očetov redem-
ptoristov, slišala je o čudežih Marijinih.
Želela je tedaj, da se operacija preloži
za devet dnij, da bi si med tem časom
izprosila zdravja od Matere Božje. Kon¬
cem svojih pobožnih vaj odpravi se, se¬
veda s težavo, v cerkev redemptoristov,
ker je hotela zadnjikrat pred podobo
samo svoje revno stanje potožiti. Tje
prišedša pade na kolena in zdihuje k
Naši ljubi Gospej: »O Mati vedne po¬
moči, ozdravi me! Več lahko storiš, ko
tisoč zdravnikov! zakaj bi me ne ho¬
tela ozdraviti!« — Ko je nekaj časa
verno in prisrčno molila, vrne se domov
in se vleže v posteljo. Kmalu trdno zaspi
— in ko se spet zbudi, izginila je po¬
polnoma rakova oteklina.

— 81 -

5. Ko se je podoba Naše ljube Gospe
vedne pomoči pokazala prvikrat v sa¬
mostanski cerkvi v Tetterchem-u, bila
je v okolici bolna neka deklica. Ne¬
kateri zdravniki so trdili, da se jej
je vnel hrbtni mozeg, drugi zopet, da
je imela revmatično vnetje po udih.
Bila je zelo nevarna in dolgotrajna bo¬
lezen. Ker je dve leti brezuspešno ra¬
bila vsakovrstna zdravila, šla je iskat
pomoči pri čudodelni Devici. Njeno
upanje je ni varalo. Ko je klečala in
molila pred podobo, katera je bila po¬
stavljena na oltarju in lepo ozaljšana,
uslišala jo je milostljiva Mati vedne po¬
moči ; kajti niti sledu ni več ostalo po
njeni bolezni. Nekaj mesecev pozneje
je vstopila v strog samostan, da daruje
svoje zadobljeno zdravje v službo božjo
in Marijino.

6. V Alzaciji je zbolel neki možak
prav nevarno. Imel je hudo pljučnico.
Nihče ni več mislil, da bi kedaj ozdravel.
Prejel je zakramente umirajočih in se
pripravljal na pot v večnost. Tedaj se
spomni Naše ljube Gospe vedne pomoči
na Bišenbergu in obljubi, da bo romal

6

- 82 -

k njenemu svetišču in dati za jedno
mašo, ako mu ona zopet zdravje podari.
V istem trenotku ga je bolezen zapu¬
stila, kajti vstal je takoj in lahko oprav¬
ljal svoje stanovske dolžnosti, čez nekaj
tednov pride na Bišenberg, da izpolni
svojo obljubo in se dostojno zahvali ču-
dodelnej Devici.

Reči smemo, da ni stiske, v kateri
ne bi bila mogočna pomočnica poma¬
gala. Kakor je nekdaj rekel božji Od¬
rešenik, daje potrdil svoje nebeško po¬
slanstvo, tako bi tudi Marija vedna po¬
močnica smela reči: »Slepi vidijo, hromi
hodijo, gluhi slišijo, gobovi se očišču¬
jejo«, in vsi ubožci in trpini dobivajo
pomoč.

Pomoč v dušnih potrebah.

1. Neki gospod iz višjega stanu, ki
že dolgo ni prejel svetih zakramentov,
pride iz radovednosti v cerkev Naše
ljube Gospe vedne pomoči. Ko ogle¬
duje podobo, čuti se vznemirjenega,
strah in vest se oglasita v njegovem
srcu. Pogleda druge stvari in se skuša
raztresti; toda milostni obraz Device mu

- 83 —

ostane trdno v spominu in ga opozarja
na prejšnje brezbožno življenje! Da se
iznebi teh žalostnih mislij, gre na drugo
stran po cerkvi; toda tudi tukaj mu
plava pred očmi milostna podoba in mu
bridko očita. Zapusti cerkev, da najde
mir na prostem; toda milostni obraz
nebeške kraljice mu le neče izginiti iz
spomina. Zdi se mu, kakor da žaluje
in trpi Naša ljuba Gospa vedne pomoči
zaradi njegovih grehov. Konečno sklene,
poboljšati se, se skesano izpove, zadobi
milost in spravo pa tudi notranji mir
in zadovoljnost.

2. Iz svojega pastirskega delovanja
pripoveduje neki duhovnik to-le:

»Neizbrisljivo mi ostane v spominu
oni čas, ko sem šel prvikrat obhajat
okoli 1. 1870. v kraju N. N., kjer sem
bil kot duhovni pomočnik nastavljen;
izkusil sem prav čudovito Marijino
varstvo.

»Bolnik, katerega sem šel previdet,
ni vedel nič, da prihajam; mislili so, če
duhovnik s Presvetim pride, se bo bolnik
že udal, da sprejme sv. zakramente, če
tudi se jih je do sedaj branil. Jaz pa

6*

— 84 -

nisem o tem ničesar vedel. Kako sem
se začudil, ko stopim v sobo k bolnemu
gospodu in me ta ves vznemirjen sprejme
z najsramotljivejšimi psovkami.

»Vere nima nobene. O spovedi in
sv, popotnici neče nič slišati; pravi, da
je vse to gola izmišljotina duhovnov;
mene ne rabi; če ga pustim samega,
umrje lože; ker me ni klical, naj ga
pustim samega.

»Za odgovor na moje ljubeznivo pri¬
govarjanje zažene poleg sebe stoječo
stekleničico, v kateri je imel zdravila,
mimo moje glave.

»Potrt in ob jednem prestrašen nisem
vedel, kako bi si pomagal. Prišel sem
poln ljubezni, gorečnosti in z najsve¬
tejšim namenom spravit umirajočega z
Bogom, ga pripravit za pot v večnost
in mu slajšat zadnje trenotke s tolažil¬
nimi nauki sv. vere; a kako me je bo¬
lelo, ko naletim na tako žalosten vspre-
jem! Roke in noge so se mi tresle, in
nisem vedel kaj početi.

»Daši je bil nevarno bolan, vendar
ni nehal zasramovati me, vpiti in kri¬
čati; ker je bil odejo potegnil čez glavo

- 85 -

bi bilo vse prigovarjanje zastonj; zato
sem se v božjem imenu odstranil in
šel v prednjo sobo. Bil sem zelo ža¬
losten, ne zaradi meni storjenih krivic
in razžaljivih besed, marveč zaradi stra¬
šne zaslepljenosti in trdovratnosti, ker j e
umirajoči Jezusovo ljubezen v najsve¬
tejšem zakramentu tako grdo zavrnil
in zaradi pogube, katera je pretila nje¬
govi duši.

»Stal sem v prednji sobi in mirno
preudarjal, kaj naj storim. Kar mi pride
na misel, da naj se zatečem k Mariji,
materi usmiljenja. Poleg mene je vi¬
sela podoba Marije vedne pomoči, ka¬
tero je bolnikova žena zelo častila. To
me je napolnilo z novim pogumom
in z novim upanjem. Jaz sem goreče
prosil in rotil Marijo vedne pomoči,
da naj se zdaj pokaže kot pomočnica;
vsaj je treba rešiti neumrjočo dušo.

»Poleg mene so pokleknili bolnikovi
še nedorasli otroci s svojo materjo in
molili glasno in z veliko gorečnostjo:
O Marija vedne pomoči, zdaj je sila,
pomagaj nam, pomagaj nam. Med tem
je zavladala v bolnikovi sobi velika ti-

- 86 -

šina. Najsvetejše sem postavil na mizo
in sem se pripravljal še jedenkrat go¬
voriti bolniku na srce. Poslal sem k
njemu njegovo ženo s prošnjo, če smem
še jedenkrat ž njim govoriti; ko je od¬
prla vrata, sem že slišal, da me želi k
sebi. Vstopim in najdem vsega izpre-
menjenega. Jokal je, prosil me je od¬
puščanja in je bil pripravljen izpovedati
se, česar ni storil že od takrat, ko se
je pripravljal na prvo sveto obhajilo.
Ko se je oženil, pripoveduje nadalje, je
dobil izpovedni listek od nekoga, da
mu ni bilo treba iti k izpovedi. — Zdaj
začne glasno vzdihovati in ihteti, kakor
je ravnokar slišal moliti svoje otroke:
O Mati vedne pomoči, pomagaj mi —
in pristavi: Pomagaj mi še zdaj, da se
dobro izpovem in umrjem kot pravi ka¬
toliški kristijan; potem pa vzemi mojo
ženo in moje otroke v svoje varstvo.
Nato ukaže podobo prinesti pred se.

»Opravil je izpoved čez celo svoje
življenje. Bil je že skrajni čas. Kmalu
potem, ko je prejel sv. zakramente, je
uprl svoj pogled na Ono, katera mu je
izprosila toliko milost in umrl v mojih
rokah.«

— 87 —

3. Neka pobožna gospa je dobila
nehote veliko mržnjo do vsake službe
božje. Kmalu je prišlo tako daleč, da
še v cerkev ni mogla hoditi. Bojevala
se je sicer z vso močjo zoper to neraz¬
ložljivo dušno stanje; toda vsakokrat,
kadar je hotela prestopiti cerkveni prag,
je čutila v srcu upor, katerega ni mogla
premagati; zato se je morala vrniti. V
tej tako hudi stiski se spomni Naše
ljube Gospe vedne Ipomoči, in komaj
da je dobrotljivo Mater poklicala za¬
upno na pomoč, je bila že rešena hu¬
dega zla.

4. Dva brata iz plemenite rodovine,
katera sta sicer bogoljubno živela, za¬
čneta hud prepir. Strašna jeza popade
oba, in že potegne jeden svoje bodalce,
da zada nasprotniku smrtni sunek. Sestra
nesrečnih bratov vidi grozepolni dogodek.
Vsa prestrašena zavpije in kliče: »O
Mati vedne pomoči, pomagaj nam!« In
glej! Kakor hitro sliši od jeze kipeči
brat izgovoriti ime čudodelne Matere
Božje, postane krotak kakor jagnje, iz¬
pusti smrtonosno orožje iz rok, objame
ljubeznivo svojega brata in pravi slo-

— 88 —

vesno: »Prosim te, živiva v miru!«
Blaga gospodična, katera je klicala mo¬
gočno Devico na pomoč in s tem dah
povod temu čudežu, pobere vesela bo¬
dalce in je nese na oltar Naše ljube
Gospe vedne pomoči v večni spomin
Njenega varstva zoper besneče stristi.

5. Neka pobožna mati je imela sina,
s katerim ni več vedela, kaj početi.
Na njene ljubeznive besede in opomine
je le osorno odgovarjal: »Jaz semže sam
dovolj pameten«, in je hodil po starih
potih.

Zdaj zve, koliko molitev je že bilo
uslišanih in milostij podeljenih pri ve¬
liki čudodelni podobi Naše ljube Gospe
vedne pomoči v N. Kaj pač ne stori
mati za svoje dete ? Napravi se na štiri
ure dolgo pot izprosit pri podobi vedne
pomoči izpreobrnjenje svojega sina. Med
tem časom se je sinovo srce čudno iz-
premenilo. — Polasti se ga neki ne¬
razložljiv nemir, njegova vest ga peče
in sili na dan; ob jednem čuti veliko
zaupanje do Marije, Gospodove Matere.

Ko pride mati domov in mu popi¬
suje utis, katerega je nanjo napravila

- 89 -

čudodelna podoba, je že naredil trden
sklep, da tudi on obišče sam in brez
materine vednosti tako slavljeno po¬
dobo. Toda ostalo ni samo pri tem.
Nebeška Mati usmiljenja ga je pripe¬
ljala tudi v izpovednico in opravil je
pobožno, ponižno in skesano sv. izpoved
in prejel sv. obhajilo.

Bil pa je zanj v resnici skrajni čas,
zakaj ure njegovega življenja so bile že
štete. Kmalu potem je namreč nesrečno
padel in umrl nagle smrti. Žalost uboge
matere, katera ni nič vedela, da se je
sin izpreobrnil, se ne da popisati. Mi¬
slila je namreč, da je umrl v grehih.
Kamorkoli je prišla, je mislila le na
svojega nesrečnega sina.

Neko noč je imela sanje. Zdelo se
ji je v spanju, da je njen sin v vicah,
da steguje svoje roke iz ognja in ji
govori: »Mati! nisem sicer za večno
pogubljen, a delati moram jako trdo
pokoro; grozno trpim. Pojdite za me
k vedni pomočnici v N.«

Kakor hitro se je začelo daniti, je
že hitela stara mamica po poti čez gore
k čudodelni Marijini podobi vedne po-

- 90 -

moči v N. molit za umrlega sina. Kako
je bilo potolaženo njeno materino srce,
ko je zvedela, da je njen umrli sin
pred kratkim tudi tu klečal!

Videlaje, kako čudežno je bila njena
molitev uslišana; hvaleča Boga in Ma¬
rijo se je vrnila domov.

6. častitljiv kanonik, župnik neke
škofijske cerkve na Laškem, pripove¬
duje o sebi to-le: »Sklenil sem bil trdno,
da bom izpolnoval dolžnosti svojega
svetega stanu, naj stane, kar hoče.
Kmalo nato me napade nekaj malo¬
pridnežev, ker sem grajal njih slabe
navade in nerodnosti. Ker sem se drznil
z vso prostodušnostjo govoriti o preje¬
manju svetih zakramentov in o udani
zvestobi do rimske stolice, so tako
zbesneli, da me napadejo z najstraš¬
nejšim pretenjem. Potem so v resnici
naredili zoper mene tajno spletko in
me obdolžili pred svetno gosposko naj¬
večjih hudodelstev. Bili so celo tako ne¬
sramni, da so najeli krive priče, katere
naj bi s prisego potrdile njih grdo
obrekovanje. Zapuščen od vseh, celo
od onih, kateri bi me morali braniti,

- 91 —

sem se izročil Marijinemu varstvu in
se podal na pot v Rim z molitvico:
»0 moja Mati in Gospa! vzemi me v
svoje varstvo, prosim Te!« V Rimu
sem se zatekel k Naši ljubi Gospej
vedne pomoči. Vsak dan sem obiskal
njeno cerkev in molil rožni venec pred
njeno podobo, čudodelno Devico imam
zahvaliti, da moja molitev ni bila za¬
stonj. Moji sovražniki so kmalu uma¬
knili svoje lažnjive tožbe in so razkrili
pred sodniki sami svojo škodoželjnost,
češčena naj bo Marija vedne pomoči,
zakaj na njeno priprošnjo sem zadobil
milost, da bivam zopet med svojimi
duhovljani!«

7. Milost vseh milostij je srečna
zadnja ura; zakaj smrt odloči čez celo
življenje. Te največje milosti pa ne
moremo zaslužiti v pravem pomenu,
marveč jo moramo izprositi — s sta¬
novitno molitvijo. Zato pravi božji Uče¬
nik : »Treba je vselej moliti in ne
jenjati« (Luk. 18, 1.) in apostol narodov
opominja: »Neprenehoma molite.« (l.Te-
sal. 5, 17.) Zato učijo sveti Očetje:
Kdor neprenehoma moli, bo zveličan,

— 92 -

kdor pa molitev zanemarja, bo po¬
gubljen. Stanovitno moliti in srečno
umreti je torej jedno in tisto. Kakor si
torej želimo srečne smrti, tako moramo
tudi hrepeneti, da stanovitno molimo.
Naša prva in zadnja prošnja, katero
vsak dan k Bogu pošiljajmo, naj bo
prošnja za milost stanovitne molitve.
Najbolj gotovo pa dobimo to neizrek¬
ljivo milost, če Našo ljubo Gospo vedne
pomoči prav otroško častimo. Že njeno
ime samo nas navdušuje, da vedno mo¬
limo, ker nam obeta vedno pomoč.
Vedno pomoč izprosi vedna molitev.
Zraven tega uči skušnja, da podeli ču¬
dodelna Devica vsem svojim častilcem
sveto vnemo do molitve. Kolikokrati
slišimo pripovedovati: »Odkar častim
Našo ljubo Gospo vedne pomoči, sem
več molil, kakor vse svoje prejšnje
življenje skupaj; kar nekaj me priganja
k molitvi; noč in dan bi molil.«

Tudi življenje prvega častilca čudo¬
delne podobe Matere Božje potrjuje res¬
ničnost tega, kar smo povedali. Kre-
čanski trgovec je bil tako rekoč mož
molitve. Kjerkoli si ga videl, videl si

- 93 -

ga tudi moliti. On moli na Kreti, kjer
je njegova sveta vera v nevarnosti;
moli na morju, ko hoče grozni vihar
ladijo potopiti; moli v Rimu, ko čuti,
da se mu bliža smrt, češčenje Naše
ljube Gospe vedne pomoči mu je za-
dobilo čednost molitve, in lahko pri¬
stavimo: tudi srečno smrt. Zakaj nje¬
gova smrt je bila v resnici draga v
Gospodovih očeh. Ko je prejel sveto
popotnico, je mislil le še na svojo ljubo
Mater vedne pomoči. Njegova zadnja
želja je bila, da bi vsi ljudje očitno
častili njeno čudodelno podobo in spo¬
znali njeno veliko moč.

Kristijan zadobi torej sveto čednost
molitve, ako časti Našo ljubo Gospo
vedne pomoči; ni samo na smrt dobro
pripravljen, marveč Marija mu slajša
zadnje ure s posebnimi tolažbami.

8. To spričuje izmed drugih neka
kmetica iz papeževih dežel, katera je
prišla v cerkev sv. Alfonza v Rimu
opravit svojo pobožnost. Ko jo nekdo
vpraša, kaj jo je neki dovedlo iz tujine,
mu odgovori: »Še nikoli nisem bila v
v tej cerkvi; toda moj mož blagega

- 94 —

spomina mi je rekel, da častijo tukaj
čudodelno podobo z imenom Naše ljube
Gospe vedne pomoči. Zato sem prišla
priporočit se varstvu najsvetejše De¬
vice ; zakaj spoznala sem njeno neiz¬
merno moč. Moj mož, kateri je pred
kratkim umrl, jo je zelo goreče častil.
V zadnjih dneh njegovega življenja mu
je podelila veliko izrednih milostij.
Malo pred smrtjo je zavpil veselo: »Jaz
vidim stati blaženo Devico na moji
strani.« Ta prikazen ga je napolnila s
toliko tolažbo, da se je zdelo, kakor
bi bil pozabil na svoje bolečine in bli¬
žajočo se smrt. Nato je umrl mirno
in udan v božjo voljo in jaz za trdno
upam, da je zveličan. Da bi pač Naša
ljuba Gospa vedne pomoči tudi meni
izprosila pri Bogu tako smrt.«

O Mati vedne pomoči! krepčaj in
tolaži tudi mene ob smrtni uri s svojo
pričujočnostjo! Toda vem, da dodeliš
to izredno milost le onim, kateri so Ti
v svojem življenju otroško vdani in Te
vsak dan kličejo zaupno na pomoč. Do¬
deli mi torej, o dobrotljiva Devica, da
ne bo dneva, da se ne bi priporočal

- 95 -

Tvojemu svetemu varstvu; dodeli mi
posebno, da se zatekam k Tebi v vseh
dušnih in telesnih nevarnostih!

II. Del.

Molitve, na čast Materi Božji vedne
pomoči.

(3 molitve z odpustki.)

1.

Glej, o Mati vedne pomoči, pred
Tvojimi nogami klečim; jaz, ubogi
grešnik, se zatekam k Tebi in se za¬
našam na Tvojo pomoč. O mati usmi¬
ljenja, usmili se me; bodi Ti moje
pribežališče in moje upanje! Prosim Te
pri ljubezni Jezusa Kristusa, pridi mi
na pomoč in podaj svojo roko ubo¬
gemu grešniku, ki se priporoča Tvoji
priprošnji in se za vekomaj posvečuje
Tvoji službi. Zahvaljujem Boga in sla¬
vim njegovo usmiljenje, da mi je dal
tako zaupanje do Tebe, in to zaupanje

- 96 -

do Tebe imam za gotovo zastavo več¬
nega življenja. Le prevečkrat sem grešil,
ker se nisem zatekel k Tebi. Vem, da
bodem s Tvojo pomočjo vedno zma¬
gal; vem pa tudi, da mi bodeš poma¬
gala, kolikorkrat Te bodem klical na
pomoč; bojim se pa, da ne bi tega v
skušnjavah opustil in tako zabredel v
pogubo. Prosim Te torej iz celega srca
samo te milosti, da se v vseh izkuš-
njavah in napadih pekla zatečem k Tebi
in kličem: Marija, stoj mi na strani;
Mati vedne pomoči, ne pripusti, da
zopet izgubim svojega Boga.

5 Oeščena Marij.

t. Prosi za nas, sveta Božja Porod¬
nica!

5. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Vsegamogočni, usmiljeni Bog, ki si
hotel, da je preblažena Devica Marija
postala Mati Tvojega jedinorojenega
Sina, da pride človeškemu rodu na
pomoč; dodeli nam, Te prosimo, po
njeni priprošnji, da se moremo izogniti
vsem zanjkam peklenskega duha in Ti
s celim srcem zvesto služimo. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

- 97 -

2.

O Mati vedne pomoči, izprosi mi
milost, da morem vedno klicati Tvoje
mogočno ime na pomoč, kajti Tvoje
ime varuje vse vernike v življenju in
jih izveliča ob smrti. O Marija, Ti naj¬
čistejša, o Marija, Ti najslajša, dodeli
mi, da nosim Tvoje sveto ime vedno
v srcu in na jeziku. O kraljica nebes,
hiti mi na pomoč, kadarkoli Te bodem
klical; kajti v vseh skušnjavah, ki me
bodo napadale, v vseh stiskah in na¬
dlogah, ki me bodo doletele, Te bodem
klical na pomoč in vedno bodem po¬
navljal sveto ime Marijino. Koliko to¬
lažbe, koliko sladkosti, koliko zaupanja,
koliko ljubeznive pobožnosti občuti
moja duša, če imenujem Tvoje sveto
ime, če le pomislim na Te ! Zahvaljujem
Boga, da Ti je dal v mojo korist le-to
sladko, ljubeznivo in mogočno ime.
Toda ni mi dosti, da Te samo kličem;
klicati Te hočem iz ljubezni; ljubezen
naj me opominja, da Te vedno kličem:
Mati vedne pomoči!

5 Češčena Marij in molitev, kakor
na str. 96.

7

- 98 -

3.

O Mati vedne pomoči, Ti nam deliš
vse milosti, ki jih Bog daje nam ubo¬
gim zemljanom; in baš zaradi tega je
hotel, da si tako mogočna, bogata in
dobrotljiva, da nam vedno pomagaš v
naši revščini. Ti si varhinja najrevnejših
in najbolj zapuščenih grešnikov, ki k
Tebi pribežijo. Pridi tudi meni na po¬
moč, ki prosim Tvojega usmiljenja.
V Tvoje roke polagam svoje zveličanje,
Tebi izročam svojo dušo. Spoznaj me
za vrednega, da me vsprejmeš mej
svoje posebne služabnike in me vzameš
v svoje varstvo; ničesar druzega ne
želim. Kajti če mi Ti stojiš na strani,
se ne bojim ničesar; moji grehi me ne
strašijo, ker mi bodeš Ti izprosila od¬
puščanja; ne bojim se peklenskih du¬
hov, ker si močnejša ko peklo; da, ne
bojim se niti svojega sodnika Jezusa
Kristusa, kajti jedna sama prošnja iz
Tvojih ust ga bode potolažila. Bojim
se samo, da bi ne pozabil, klicati Te
na pomoč, in da ne bi na ta način se
vekomaj pogubil. Marija, moja kraljica,
izprosi mi odpuščanja grehov, ljubezni

- 99 -

do Jezusa, stanovitnosti do konca in
milosti, da se vedno zatečem k Tebi,
o Mati vedne pomoči!

5 češčena Marij in molitev, kakor
na str. 96.

(Po pismu sv. kongregacije za odpustke z
dne 17. maja 1866 so sv. Oče papež Pij IX.
podelili vsem vernikom za vsako izmej teh treh
molitev odpustek 100 dnij, ki se zadobi jeden-
krat na dan, če verniki te molitve molijo s po¬
božnim in skesanim srcem, in so ob jednem
dovolili, da se morejo ti odpustki obrniti v prid
ubogim dušam v vicah.)

Litanije v čast Naši ljubi Gospej vedne
pomoči.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, m  —

Bog Sin, Odrešenik sveta, 'g S

Bog sveti Duh, | 3

Sveta Trojica, en sam Bog, 3  ®

7*

- 100 -

Sveta Marija,

Sveta božja Porodnica,

Sveta Devica, brez madeža spo¬
četa,

Naša ljuba Gospa vedne pomoči,.

Mi revni grešniki kličemo k Tebi,

Da Boga, največjo dobroto, iz
vsega srca ljubimo,

Da Jezusu, Tvojemu božjemu Sinu,
v vsem podobni postanemo,

Da Tebe, presveta Devica, pobožno
in goreče častimo,

Da greh, edino zlo, iz vseh močij
sovražimo,

Da se svojih treh poslednjih rečij
pogosto spominjamo,

Da svete zakramente pogosto in
vredno prejemamo,

Da se bližnjih priložnostij k grehu
ogibljemo,

Da nobeden dan svojega življenja
molitve ne opustimo,

Da posebno ob času izkušnjave
molimo,

Da svojim sovražnikom veliko¬
dušno odpustimo in vsem lju¬
dem dobro želimo,

-- prosi za
O Marija, pomagaj nam vedno! nas!

- 101 -

Da svojega spreobrnenja na drug
dan ne odlašamo,

Da se skrbno svoje slabe navade
odpraviti prizadevamo,

Da v milosti in v prijateljstvu
božjem živimo in umrjemo,

V vseh dušnih in telesnih po¬
trebah,

V bolezni in mukah,

V revščini in zadregi,

V preganjanju in zapuščenosti,

V tugi in v vseh bridkostih,

V času nesrečnih vojsk in nalez¬
ljivih boleznij,

V napadih peklenskih duhov,

V izkušnjavah zapeljivega sveta,

V boju proti nagnenju do spri-
dene narave,

V izkušnjavah zoper sv. čistost,

V vsaki nevarnosti k grehu,

Ko bomo dospeli do konca svo¬
jega zemeljskega potovanja,

Ko bomo ležali na smrtni postelji,
Ko nas bode napolnjevala misel na
bližnjo smrt s strahom in grozo,
Ko nas bodo hoteli hudobni du¬
hovi ob odločilni uri k obupanju
pripraviti,

O Marija, pomagaj nam vedno!

- 102 -

Ko nam bode duhovnik Gospo¬
dov podelil zadnjo odvezo in
zadnji blagoslov,

Ko bodo sorodniki in prijatelji našo
smrtno posteljo obdajali in jo¬
kaje za nas prosili,

Ko se bodo oči zaprle in bo srce
nehalo biti,

Ko bode naša revna duša pred
božjega Sodnika stopila,

Ko se bo strašna sodba izrekla,

Ko bomo v vicah trpeli in po gle¬
danju Boga hrepeneli,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

V. Prosi za nas, sveta božja Porod¬
nica !

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

O Marija, pomagaj nam vedno!

- 103 -

O Bog, ki si hotel, da je Mati Tvo¬
jega edinorojenega Sina vedna pomoč
kristijanov na zemlji, dodeli nam svojo
milost, njo v vseh dušnih in telesnih
potrebah zaupljivo klicati, da zamoremo,
po njenem varstvu in pomoči rešeni,
k večjemu vživanju Tvoje slave v ne¬
besih dospeti, po istem Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

— 104 —

Mati prečista,
Mati brez madeža,
Mati nedolžna,
Mati presveta,
Mati ljubezniva,
Mati prečudna,
Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,
Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,
Devica usmiljena,
Devica verna,
Podoba pravice,
Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,
Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,
Hiša zlata,
Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,
Zgodnja danica,

za nas Boga prosi!

— 105 -

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristijanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica mučenikov,
Kraljica spoznovalcev,
Kraljica devic,
Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica sv. rožnega venca,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod !

Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. Ceščena Marija itd.

za nas Boga prosi!

- 106 —

Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja Porodnica; ne zavrzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temveč reši nas
vselej vseh nevarnostij, o častitljiva in
blažena Devica, naša gospa, naša sred-
nica, naša besednica, naša pomočnica! S
svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu
nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči!

t. Prosi za nas, sveta božja Porod¬
nica !

Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih !

Molimo!

Milost svojo, prosimo Te, o Gospod,
v naša srca vlij, da, ki smo po ange¬
lovem oznanenju spoznali včlovečenje
Kristusa, Tvojega Sina, po njegovem
trpljenju in križu dosežemo častitljivo
vstajenje. Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

t. Prosi za nas, sv. Jožef!

Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih !

Molimo!

Naj nam, prosim Te, o Gospod, za-
služenje ženina Tvoje presvete matere

- 107 —

Marije pomaga, da, česar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno. Kateri živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

češčena bodi, Kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K Tebi vpijemo zapuščeni
Evini otroci; k Tebi zdihujemo žalostni
in objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni
torej, naša pomočnica, svoje milostljive
oči v nas in pokaži nam po tem rev¬
nem življenju Jezusa, blaženi sad svo¬
jega telesa, o milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

t. Prosi za nas, sveta božja porod¬
nica !

Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih !

Molimo!

Vsemogočni večni Bog, ki si dušo
in telo častite Device in matere Marije,
da bi vredno bivališče Tvojega Sina biti
zaslužila, s pomočjo svetega Duha pri-
pripravil, daj, da bomo, ki se njenega
spomina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah zlega in večne smrti rešeni.

- 108 -

Po istem Kristusu, Gospodu našem.

Amen.  

Molitev k sv. Alfonzu, ki si ga izvo¬
limo za posebnega variha.

O goreči cerkveni učenik, sv. Alfonz!
Jaz J. J. sicer nevreden, da bi postal
tvoj služabnik, vendar vspodbujen po
tvoji veliki dobroti in po hrepenenju,
da tebi služim, izvolim te danes vpričo
presvete Trojice, sv. angela variha in
vseh nebeških prebivalcev (za Marijo)
za svojega posebnega očeta, učenika in
priprošnjika in trdno sklenem, tebi
vedno služiti in kolikor je v moji moči,
tudi storiti, da ti drugi služijo.

Zato te prosim, vsprejmi me iz lju¬
bezni, katero imaš do Jezusa in Marije,
v vrsto svojih častilcev in kot svojega
služabnika v svoje varstvo. Izprosi mi
milost, da tvoje čednosti posnemam in
hodim po pravi poti krščanske popol¬
nosti. Dodeli mi posebno milost, da se
odpovem vsem stvarem, da postanem
vnet in vstrajen častilec Jezusa v pre¬
svetem Zakramentu in presvete Device

- 109 -

Marije, da zadobim duha molitve in si
goreče prizadevam za zveličanje duš.

Sprejmi to majhno darovanje v zna¬
menje podložnosti, katero ti obljubljam.
Stoj mi na strani v življenju, posebno
pa ob smrtni uri, da bi se zamogel,
potem ko sem te na zemlji častil in ti
služil, s teboj v nebesih vekomaj ve¬
seliti. Amen.

Litanije k sv. Alfonzu.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, —

Bog Sin, Odrešenik sveta, ~ S
Bog sveti Duh, » ”

Sveta Trojica, en sam Bog, 3  ®
Sveta Marija, brez madeža spo¬
četa, ~

Sveti Alfonz, od mladosti pobožen g

in nedolžen, ts

Sveti Alfonz, vedno obvarovan
smrtnega greha, g

Sveti Alfonz, zaničevalec sveta in &

njegove nečimernosti,

- 110 -

Sveti Alfonz, bogat po krščanski
revščini,

Sveti Alfonz, potrpežljiv v nadlo¬
gah,

Sveti Alfonz, pohleven v nasprot-
nostih,

Sveti Alfonz, hrepeneč po rešitvi
duš,

Sveti Alfonz, izpodbijalec krivih
naukov,

Sveti Alfonz, zagovornik katoliške
vere,

Sveti Alfonz, evangelist revežev
in zapuščenih,

Sveti Alfonz, tolažnik žalostnih,

Sveti Alfonz, izpreobračevalec greš¬
nikov,

Sveti Alfonz, vodnik popolnih,

Sveti Alfonz, ki si vsem vse postal,

Sveti Alfonz, nova dika redov¬
niškega stanu,

Sveti Alfonz, branitelj cerkvenega
reda,

Sveti Alfonz, vedno pokoren in
vdan sv. Stolici,

Sveti Alfonz, čuječ pastir svoje
črede,

prosi za nas!

- 111 -

Sveti Alfonz, vedno skrbeč za
blagor Cerkve,

Sveti Alfonz, čast duhovnov in
škofov,

Sveti Alfonz, živo ogledalo vseh
čednostij,

Sveti Alfonz, pobožen častilec de-
tinstva Jezusovega,

Sveti Alfonz, med daritvijo svete
maše vnet od plamena ljubezni,
Sveti Alfonz, goreč častilec pre¬
svetega Zakramenta,

Sveti Alfonz, marljiv služabnik
presvete Device,

Sveti Alfonz, ki si imel milost, da
se ti je Marija prikazala,

Sveti Alfonz, angel v svojem živ¬
ljenju,

Sveti Alfonz, prerok vsled svojega
daru čudeže delati in preroko¬
vati,

Sveti Alfonz, apostel vsled svojih
blaženih del,

Sveti Alfonz, mučenik vsled svoje
stroge pokore,

Sveti Alfonz, spoznovalec vsled
svojih svetih del,

prosi za nas!

- 112 -

Sveti Alfonz, ves devišk po duši
in telesu,

Sveti Alfonz, ustanovitelj bratov¬
ščine presvetega Odrešenika,

Sveti Alfonz, vzgled misijonarjev,

Sveti Alfonz, goreč učenik kato¬
liške Cerkve,

Sveti Alfonz, naš ljubeznivi oče
in varih,

Sveti Alfonz,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

t. Prosi za nas, sveti Alfonz!

Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

O Bog, ki si s sv. Alfonzom, za
dušni blagor vnetim spoznovalcem in
škofom, svojo Cerkev z novim potom-

prosi za nas!

- 113 -

stvom razveselil, prosimo te, da bi za-
mogli tudi mi, po njegovih naukih po¬
učeni in po njegovem vzgledu vtrjeni,
srečno k Tebi dospeti. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Molitve k sv. Alfonzu,
da bi prejeli za izveličanje po¬
trebne milosti.

1. O goreči cerkveni učenik sveti
Alfonz, zadobi mi živo vero v vse, kar
sveta rimsko-katoliška cerkev uči, in
nebeško luč, katera mi pokaži neči-
murnost pozemeljskega blaga in ostud¬
nost mojih grehov. čast bodi Očetu.

2. O goreči cerkveni učenik sveti
Alfonz, izprosi mi trdno upanje, da
zadobim po zasluženju Jezusa Kristusa,
po Marijini in tvoji priprošnji odpu¬
ščanje svojih grehov, vstrajanje do
konca in večno izveličanje. čast bodi
O četu.

3. O goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, zadobi mi ognjeno ljubezen
do Boga, katera me odtrga od vseh
ustvarjenih stvarij in pa od samega

8

- 114 -

sebe, da le Njega samega ljubim, da se
vsega posvetim njegovemu poveliče¬
vanju. čast bodi.

4. O goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, izprosi mi popolno u dano st
vvoljo božjo, da potrpežljivo vsprej-
mem bolečine, zaničevanja in prega¬
njanja, izgubo časti, premoženja, sorod¬
nikov in slednjič smrt. Čast bodi.

5. O goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, zadobi mi veliko kesanje
nad mojimi grehi, da objokujem
vedno to, ker sem bil Gospodu tako
malo všeč, čast bodi.

6. O goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, izprosi mi dejansko ljubezen
do bližnjega, ki naj me naganja
storiti dobro tudi onim, ki so me raz¬
žalili. čast bodi.

7. O goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, zadobi mi čednost svete či¬
stosti in milost, da se s klicanjem
presvetih imen Jezus in Marija ustav¬
ljam nečistim skušnjavam. Čast bodi.

8. O Goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, izprosi mi nežno pobožnost
do trpljenja Jezusa Kristusa, do naj-

- 115 -

svetejšega zakramenta in do ljube moje
Matere Marije, čast bodi.

9. O goreči cerkveni učenik, sveti
Alfonz, zadobi mi pred vsem stano¬
vitnost do konca in pa milost,
da vedno zanjo prosim, zlasti v skuš¬
njavah in v smrtni uri. čast bodi.

t. Prosi za nas, sveti Alfonz Marija!

5. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih!

Molimo!

O Bog, kateri si po svetem Alfonzu
Mariji, za duše tako vnetem spozna-
valcu in škofu, svojo cerkev obogatil
z novim zarodom; prosimo Te, da po
njegovih zveličavnih opominih podučeni
in po njegovih vzgledih potrjeni srečno
dospemo k Tebi. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

(Sveti oče Leon XIII. so dodelili z odlo¬
kom svete kongregacije za odpustke z dne
20. julija, 1. 1878. vsem vernikom nepopolen
odpustek 7 let in 7 kvadragen (7krat
po 40 dni), če te molitve opravijo pobožno in
skesano, in ta odpustek zadobi se lahko vsak
dan jedenkrat; dalje popoln odpustek
onim, kateri te molitve molijo vsak dan saj
jedenkrat, katerega zadobe štirikrat

8*

- 116 -

na leto o poljubnem dnevu, če vredno prej¬
mejo svete zakramente, kako cerkev obiščejo
in tam molijo na namen sv. Očeta. Te od¬
pustke zamorejo tudi ubogim dušam v vicah
po priprošnji nakloniti.)

Molitev svetega Alfonza k preblaženi
Devici za vsak dan v tednu.

Molitev za nedeljo.

Glej, o Mati Božja, pred svojimi no¬
gami ubozega grešnika, ki se zateka
k Tebi in vate sta vij a svoje zaupanje.
Ne zaslužim, da me le jedenkrat po¬
gledaš ; toda vem, da zelo želiš greš¬
nikom pomagati, ker je Tvoj Sin pre¬
trpel smrt, da bi jih zveličal. O Mati
usmiljenja, glej mojo revo in usmili se
me. Slišim, da Te vsi imenujejo pribe¬
žališče grešnikov, nado obupanih, pomoč
zapuščenih, bodi tedaj tudi moje pri¬
bežališče, moja nada, moja pomoč. V
Tvoji moči je, da me rešiš s svojo pri¬
prošnjo. Pomagaj mi zavoljo ljubezni
Jezusa Kristusa, podaj roko ubožcu, ki
je padel in se Tebi priporoča. Vem, da
Ti je prijetno grešniku pomagati, če
moreš; zato mi pomagaj sedaj, ker mi

- 117 —

zamoreš pomagati. S svojimi grehi sem
izgubil milost božjo in dušo svojo.
Sedaj se pa izročam v Tvoje roke;
povej mi, kaj naj storim, da se po¬
vrnem v milost svojega Gospoda, in
neutegoma hočem to storiti. Pošilja me
k Tebi, da mi Ti pomoreš, hoče, da se
zatečem k Tvojemu usmiljenju, da mi k
zveličanju ne pripomorejo samo zasluge
Tvojega Sina, ampak tudi Tvoje priproš¬
nje. K Tebi se tedaj obrnem. Prosi Je¬
zusa zame. Skaži na meni velikost
dobrot, ki jih podeljuješ onim, ki vate
zaupajo. Tako upam; tako se zgodi.

Nato moli trikrat »češčena Marija«
v čast presvete Device, da nekoliko na¬
domestiš onečaščenja in preklinjanja, ki
se govore zoper njo.

Molitev za ponedeljek.

O presveta Devica in nebes Kra¬
ljica, Marija ! Jaz, ki sem bil nekdaj su¬
ženj hudobnega sovražnika, posvetim
se sedaj na veke Tvoji službi in se Tebi
darujem, da Te počastim in Ti služim
ves čas svojega življenja. Vzemi me
torej za svojega služabnika in ne za-

— 118 —

zavrzi me, kakor sem zaslužil. 0 moja
Mati, v Te sem postavil vse svoje za¬
upanje. Slavim Boga in se mu zahva¬
ljujem, da mi je v svojem usmiljenju
dal to zaupanje do Tebe. Res je, nekdaj
sem padel sramotno v greh, pa upam,
da sem po zasluženju Jezusa Kristusa
in po Tvoji priprošnji že dosegel od¬
puščanje. Toda, to mi še ne zadostuje;
muči me še jedna misel, o Mati moja,
in sicer ta misel, da zamorem zopet
milost zgubiti. Nevarnosti še trajajo,
sovražniki ne spe, in v nove skušnjave
bodo me napadale, čuvaj me tedaj,
Mati moja, pomagaj mi, ko me bode
napadel pekel in ne dopusti, da z nova
grešim in Tvojega božjega Sina Jezusa
razžalim. Ne! nikdar naj se ne zgodi,
da bi zopet izgubil dušo svojo, nebesa
in Boga. To je milost, o Marija, katere
želim, katero mi Ti izprosi. Tako upam.
Amen.

Trikrat »češčena Marija«, kakor
na str. 117.

Molitev za torek.

O presveta Devica Marija, dobra in
usmiljena Mati, strahu kar trepetam,

— 119 —

če premišljujem svoje grehe in mislim
na smrtno uro. O najslajša Mati moja,
na krvi Jezusa Kristusa in na Tvoji
priprošnji slone vsi moji upi. O tolaž¬
nica žalostnih, ne zapusti me tedaj in
ne obotavljaj se, tolaži me Ti v tej
veliki bridkosti, če me že sedaj stra¬
šijo spomini na stare grehe, negotovost,
sem li pač zadobil odpuščanje, nevar¬
nost, da zopet padem v greh in pa
ostrost božje pravice, kaj bo še-le tedaj ?
O Gospa moja, zadobi mi, predno še
pride ura smrti, veliko žalost nad mo¬
jimi grehi, resnično poboljšanje živ¬
ljenja in pa stanovitno zvestobo do
Boga za vse ostalo življenje. In ko sled¬
njič pride ura moje smrti, tedaj, o Ma¬
rija, upanje moje, stoj mi na strani v
velikih težavah, ki me bodo obšle in
podpiraj me, da ne obupam, ko bom
videl grehe svoje, katere mi bo pred
oči stavil hudobni sovražnik. Sprosi mi
tedaj milost, da Te vredno in vedno
kličem, da s Tvojim presladkim imenom
in z imenom Tvojega presvetega Sina
na jeziku izdihnem svojo dušo. To je
milost, katero si dodelila premnogim,

- 120 -

ki so Tebe častili. Te tudi jaz prosim,
na to tudi jaz upam. Amen.

Trikrat »češčena Marija«, kakor
na str. 117.

Molitev za sredo.

O presveta Mati Božja, Marija, kako
pogosto sem zaslužil za svoje grehe
pekel, in morebiti bi bil že koj po prvem
grehu obsojen, da nisi Ti dobra Mati,
zadrževala božje pravice in omečila
trdega mojega srca ter me z zaupanjem
k sebi pritegnila. Koliko drugih pre¬
stopkov bi se ne bil izognil v nevar¬
nostih, ki me obdajajo, da me nisi Ti, do¬
brotljiva Mati, varovala z milostmi, ki
si mi jih izprosila. Toda, Kraljica moja,
kaj mi bo pomagalo Tvoje usmiljenje,
kaj vse Tvoje milosti, katere si mi iz¬
kazala, če nazadnje vendar le zapadem
v pogubljenje, če je bil čas, ko Te
nisem ljubil, ljubim Te sedaj za Bogom
čez vse. Ne dopusti zatorej, da bi znova
se odvrnil od Tebe in svojega Boga,
ki mi je po Tvojem posredovanju iz¬
kazal tako veliko usmiljenje. Ne do¬
pusti, da bi te moral vedno sovražiti v

- 121 —

peklu in Te preklinjati. Bi li mogla
mirno gledati jednega Tvojih služab¬
nikov, ki Te ljubijo, pogubljenega?
O Marija, kaj mi odgovoriš? Bom-li
pogubljen ? Da, pogubil se bodem, ako
Tebe zapustim. Pa kako bi se mogel
predrznih, še kedaj Tebe zapustiti?
Kako bi mogel pozabiti vso ljubezen,
katero si imela do mene? Ne, oni se
ne pogubi, ki se neprenehoma Tebi
priporoča in k Tebi zateka. O Mati,
ne prepusti me mojim lastnim ro¬
kam, sicer sem izgubljen. Stori, da
vedno k Tebi pribežim. Čuvaj me, Ti
moje upanje, pekla, pred vsem pa greha,
ki me jedin zamore obsoditi v pekel.

Trikrat »češčena Marija«, kakor
na str. 117.

Molitev za četrtek.

O Kraljica nebes, ki si povzdignena
nad vse kore angelov in kraljuješ naj¬
bližje Bogu, jaz ubogi grešnik Te po¬
zdravljam iz te doline solz in Te prosim,
obrni milostno name svoje oči 1 Pre¬
misli, o Marija, da tiči moja duša v ne¬
varnosti nebesa in Boga izgubiti, in bo

- 122 -

tičala, dokler mi je živeti na tem svetu.
Vate, o moja Gospa, postavil sem vse
svoje zaupanje. Ljubim Te in silno hre¬
penim, da bi Te kmalu v nebesih gle¬
dal in poveličeval. O Marija, kedaj pride
dan, ko bom klečal pred Tvojimi no¬
gami in bom rešen. Kedaj bom smel
poljubiti ono roko, ki mi je toliko mi-
lostij delila? Res je, Mati moja, dokler
sem živel, bil sem Tebi jako nehva¬
ležen, toda, če pridem v nebesa, ljubil
Te bom tam vsak trenotek skozi celo
večnost in nadomestil svojo nehvalež¬
nost z brezkončno slavo in hvalo. Hvala
Bogu, da mi je dal toliko zaupanje
v kri Jezusa Kristusa in v Tvojo mo¬
gočno priprošnjo. Toliko onih, ki so Te
prav častili, zaupalo je Vate, in nikdo
izmed njih ni bil osramočen v svojem
zaupanju. Ne, tudi jaz ne bom osra¬
močen. O Marija, prosi svojega Sina
Jezusa, kakor ga tudi jaz po zaslugah
njegovega trpljenja prosim, da blago¬
voli to moje zaupanje potrditi in vedno
bolj pomnožiti.

Trikrat »Ceščena Marija«, kakor
na str. 117.

- 123 -

Molitev za petek.

O Marija, Ti si najplemenitejša, naj¬
bolj vzvišena, najčistejša, najlepša in
naj svetejša vseh stvar ij. O, da bi Te
vendar vsi poznali in ljubili, kakor za¬
služiš ! Moja tolažba je, da je toliko
blaženih v nebesih in toliko pravičnih
na zemlji, katere napolnuje ljubezen
do Tvoje lepote in dobrote. Pred vsem
pa se veselim da Te Bog sam bolj
ljubi nego vse angelje in vse ljudi.
Najljubeznivejša Kraljica, tudi jaz ubogi
grešnik Te ljubim, pa ljubim Te vse
premalo. Močno želim, da bi Te mnogo
bolj in mnogo prisrčneje ljubil. To
mi izprosi; ker, da kdo Tebe ljubi, je
znamenje, da je izvoljen, je velika
milost, katero Bog le onim podeli, ka¬
teri se zveličajo. Dalje vidim, o Mati
moja, da imam velike dolžnosti do Tvo¬
jega Sina, in da zasluži neizmerno lju¬
bezen. Ti ničesar bolj ne želiš, nego da
ga ljubim, Tvoja naloga je torej, da
mi izprosiš milost: veliko ljubezen do
Jezusa Kristusa. Vse zadobiš od Boga,
česar ga prosiš, zadobi mi tedaj to

- 124 -

milost. Ne iščem dobrot tega sveta,
niti častij, niti bogastva, ampak le to,
po čemur tudi Tvoje srce najbolj hre¬
peni: da ljubim svojega Boga. Je-li
mogoče misliti, da bi Ti ne podpirala
moje prošnje, katera Ti tako ugaja? Ne,
že me podpiraš, že prosiš za me. Prosi,
prosi, o Marija, in ne nehaj prositi za
me, dokler me ne vidiš v nebesih, kjer
bodem zagotovljen, da bodem svojega
Boga in pa Tebe, svojo najdražjo Mater,
na veke užival in ljubil.

Trikrat »češčena Marija«, kakor
na str. 117.

Molitev za soboto.

O presveta Mati moja, vidim mi¬
losti, katere si mi zadobila, vidim pa
tudi nehvaležnost, katero sem Ti zato
izkazal. Nehvaležnež nisem vreden, da bi
prejel novih milostij, a zato še nočem
nad Tvojim usmiljenjem obupati. O ve¬
lika Besednica moja, usmili se me! Ti
si delivka vseh milostij, katere nam
deli Bog, in zato Te je storil tako bo¬
gato in dobrotljivo, da nam pomagaš.
Hočem se zveličati. Zato pa položim

- 125 —

svoje zveličanje v Tvoje roke in Ti iz¬
ročim svojo dušo. Hočem biti zapisan
v število onih, ki Ti prav posebno slu¬
žijo; ne zavrni me. Ti okoli iščeš re¬
vežev in jih podpiraš, ne zapusti tedaj
ubogega grešnika, ki se k Tebi zateka.
Prosi zame pri svojem Sinu; ki Ti da
vse, kar želiš od njega. Sprejmi me
pod svoje varstvo, in to mi je dosti;
kajti, če me Ti varuješ, ne bojim se
ničesar; ne bojim se svojih grehov, ker,
kakor upam, izprosila mi bodeš njih
odpuščanje pri Bogu; ne bojim se pe¬
klenskih duhov, ker močnejša si, nego
ves pekel, da, celo svojega sodnika
Jezusa Kristusa se ne bojim, ker jedna
sama prošnja, ki jo izrečeš zame, bode
ga  potolažila. Varuj me tedaj, Mati
moja, zadobi mi odpuščanje grehov, lju¬
bezen do Jezusa, sveto stanovitnost,
srečno smrt in konečno nebeško zve¬
ličanje. Res ne zaslužim teh milostij;
pa če jih Ti prosiš zame pri Gospodu,
zadobil jih bodem vendar le. Prosi tedaj
Jezusa zame. O Marija, Kraljica moja,
vate zaupam in se zanašam, in v tem
upanju hočem počivati, v njem živeti, ž
njim umreti. Amen.

- 126 —

Trikrat »češčena Marija«, kakor
na str. 117 in potem, ker je sobota,
lavretanske litanije. (300 dni odpustka
za vsak dan in popolen odpustek jeden-
krat v mesecu, katerikoli dan.)

Dejanja udanosti v voljo Božjo.

(Sv. Alfonz.)

1. Moj Jezus! Kedar rečem: »Čast
Bogu ! ali tudi: »Zgodi se volja božja«,
imam namen vse vsprejeti, kar si za
čas in večnost o meni sklenil.

2. Jaz hočem glede na službo, na¬
darjenost, stanovanje, obleko, hrano,
zdravje le to, kar je všeč Bogu in kar
si mi določil. Ako hočeš, da se moji
opravki ponesrečijo, da se moji načrti
preprečijo, da svoje pravde izgubim in
da mi odvzemd vse premoženje, tedaj
hočem to tudi jaz.

3. Ako hočeš Ti, da me zasramu¬
jejo, sovražijo, prezirajo, opravljajo, da
celo oni, ki so mi najdražji, z menoj
grdo ravnajo, tedaj hočem tudi jaz.

4. Ako hočeš Ti, da sem v vsem
ubožen, iz domovine izgnan, v ječo za-

- 127 -

prt in da živim v trajni bedi in strahu,
tedaj hočem to tudi jaz.

5. Ako hočeš Ti, da vedno ležim
na postelji bolan, ranjen in pohabljen,
od vseh zapuščen, tedaj hočem to tudi
jaz, kakor je Tebi všeč in kakor dolgo
je Tebi všeč. Celo svoje življenje iz¬
ročim v Tvoje roke in vsprejmem vsako
smrt, ki mi jo odločiš in vsprejmem
tudi smrt starišev in prijateljev in vse,
kar Ti hočeš.

6. Hočem tudi vse to, kar hočeš za
moj dušni napredek. Želim Te v tem
življenju iz vseh svojih močij ljubiti in
priti v nebesa, da Te ljubim, kakor Te
ljubijo serafini; pa zadovoljen sem s
tem, kar Ti hočeš. Ako mi hočeš dati
le jedno stopnjo ljubezni, milosti in
slave, tedaj nočem več, ker Ti tako
hočeš. Višje cenim spolnovanje Tvoje
volje nego vse, kar bi mi bilo v prid.
Slednjič, o moj Bog, delaj z menoj in
z vsem, kar je mojega, kakor se Ti
poljubi, in ne oziraj se na mojo voljo,
ker nočem drugega nego to, kar Ti
hočeš. Vse Tvoje sklepe, naj bodo
grenki ali sladki, naj so mi po volji ali

- 128 -

ne, vsprejmem in se jih oklenem, ker
pride i jedno i drugo iz Tvoje roke.

7. Posebno pa, o moj Jezus, vsprej¬
mem rad iz Tvojih rok svojo smrt, z
vsemi bolečinami, kjerkoli in kadarkoli
boš hotel. Jaz jo združim, o moj Odre¬
šenik, s Tvojo sveto smrtjo in jo Tebi
darujem v znak moje ljubezni do Tebe.
Jaz hočem umreti, da bom Tebi všeč
in da izpolnim Tvojo sveto voljo.

Razne molitve.

Jutranja molitev.

V imenu Boga Očeta in Sina in sve¬
tega Duha. Amen.

Ponižno pokleknem pred Tvoje božje
veličastvo, o Gospod ! in Te molim z
najglobokejšim spoštovanjem. Zahvalim
Te, da si me obvaroval preteklo noč
vsake dušne in telesne nesreče in mi
podaril zopet nov dan. Zato Ti danes
darujem v zvezi z neskončnim zaslu-

- 129 -

ženjem Jezusa Kristusa vse, karkoli bom
danes mislil, govoril, storil in trpel. O
Bog, kesam se iz vsega srca, da sem
Te razžalil doslej tolikokrat in tako hudo.
Trdno sklenem poboljšati v prihodnje
svoje življenje, ogibati se greha in vsake
priložnosti k grehu, izpolnovati skrbno
dolžnosti svojega stanu in poklica, voljno
prenašati vse trpljenje in neprijetnosti,
ki me zadenejo, in preživeti današnji
dan in vse prihodnje dni svojega živ¬
ljenja le v Tvoji službi.

Vendar brez Tvoje pomoči ne pre¬
morem ničesar. Vsa moja moč prihaja
le od Tebe, nebeški Oče! Zategadelj
Te srčno prosim, dodeli mi vseh onih
milostij, katerih potrebujem zlasti danes.
Pomagaj mi v vseh izkušnjavah in ob¬
varuj me vsega zalezovanja hudobnega
duha, hudobnih ljudij in lastne hu¬
dobne poželjivosti. Blagoslovi in vladaj
vse moje misli, besede in dejanja, sto¬
pinje, vse moje delovanje in nehanje.

O blažena Devica Marija, Ti premila
Mati! z otroško ljubeznijo in spošto¬
vanjem Te pozdravljam v začetku tega
dneva. Zahvalim Te za vse dobrote,

9

- 130 -

katere sem prejel po Tvoji priprošnji
v pretekli noči in tekom vsega svojega
življenja, in Te prosim, vzemi me da¬
našnji dan zopet v svoje varstvo, ob¬
varuj me vsakega greha in pomagaj
mi v vseh dušnih in telesnih potrebah.

Tudi k Vam, moji ljubi priprošnjiki
in zaščitniki, se obračam v začetku tega
dneva! Poglejte dobrotljivo name re¬
veža in podajte meni revi roko, da se
ne izneverim svojim pobožnim sklepom
in da se tudi ne pregrešim proti Bogu z
najmanjšim prestopkom njegovih svetih
zapovedij. In Ti, angelj božji! katerega
mi je naklonila božja dobrota in mo¬
drost za varha, vodi me na vseh mojih
potih in pelji me srečno skozi vse ne¬
varnosti današnjega dneva. Amen.

Večerna molitev.

V imenu Boga Očeta in Sina in sve¬
tega Duha. Amen.

Molitev in zahvala.

Veliki Bog! Pokleknem pred Teboj
in Te molim z vsemi nebeškimi tru¬
mami angelov in svetnikov. Zahvaljujem

- 131 -

Tvojo dobroto, da si me oblagodaril
danes zopet s tolikimi dušnimi in te¬
lesnimi dobrotami in me obvaroval to¬
likih nevarnostij. Zato Ti darujem v
zvezi z bridkim trpljenjem in zaslu-
ženjem Jezusa Kristusa, mojega Odre¬
šenika, vnovič svojo dušo in telo, vse,
kar sem storil dobrega, in vse nepri¬
jetnosti, katere sem pretrpel danes po
Tvoji volji.

Prošnja za razsvetljenje.

Pridi sveti Duh! in pošlji iz neba
žarke svoje luči; razsvetli mojo pamet,
da spoznam vse grehe in zamude tega
dneva, in omeči moje srce, da se jih
iz celega srca skesam.

Izpraševanje vesti.

Premisli različna opravila današnjega
dneva in preudari, kaj in kako si se
pregrešil v mislih, besedah, dejanjih in
koliko dobrih del si zanemaril nasproti
Bogu, bližnjemu in samemu sebi.

9*

- 132 -

Kes in trdni sklep.

Bog, kako me je sram, če se ozrem
na vse to, kar sem opustil danes do¬
brega in storil hudobnega! Oh, dovolj
imam vzroka, da zakličem s prerokom:
Gospod, nikar me ne obsodi, — in ne
povrni po množini dolgov, katere sem
napravil tudi danes pri Tvoji pravič¬
nosti. Ozri se na neskončno zasluženje
svojega Sina, mojega Odrešenika Je¬
zusa Kristusa, in odpusti mi vse grehe
in zamude, s katerimi sem Te zopet
razžalil in katere sedaj vse obžalujem
iz srca, če mi podaljšaš življenje, o tedaj
sem voljan poboljšati se.

Prošnja.

Vležem se toraj k počitku. Bog!
čuvaj nad menoj, ko bom spal; varuj
me vsega zalezovanja hudobnega duha
in hudobnih ljudij; odvrni od mene
milostljivo vse dušne in telesne nevar¬
nosti in me obvari nagle in neprevidene
smrti.

Priprošnja.

Ohrani in obvaruj o Bog, to noč
tudi moje stariše, brate, sestre, sorod-

- 133 —

nike, dobrotnike, prijatelje in sovraž¬
nike; naše duhovne in posvetne pred¬
stojnike ; bodi v pomoč vsem revežem,
vjetnikom, popotnikom, bolnim in umi¬
rajočim; usmili se duš v vicah in jih
vzemi kmalu v stanovanja večnega ve¬
selja in nebeške radosti.

Molitev k Mariji.

Marija, moja najljubša Mati, katera
si rodila večnega Sina nebeškega Očeta
v nočni tihoti. Imej me v tej noči v
svojem maternem varstvu. O dobrotljiva,
o sladka Devica! pokaži po dnevu in
po noči, v življenju in v smrti, da si
Ti moja mati in zaščitnica.

Molitev k vsem svetnikom.

Sveti angel j varih, moji sveti patroni
in vsi svetniki! spomnite se mene v
kraljestvu našega nebeškega Očeta. Iz¬
prosite mi milost, da se zopet vzbudim
po mirni noči brez greha, v čast božjo
in v svoj prid.

Večerni blagoslov.

Naj blagoslovi in ohrani mene in
moje sorodnike in vse ljube kristijane

- 134 -

vsegamogočni in usmiljeni Bog: Oče,
Sin in sveti Duh.

In duše vseh rajnih krščanskih ver¬
nikov naj počivajo po usmiljenju božjem
v miru. Amen.

Mašne molitve.

O Jezus, moj Bog in Odrešenik!
Jaz stopim pred Tvoj oltar, da bom pri
Tvoji božji daritvi. Pripravi moje srce,
da bo možno vsprejeti sladke milosti
Tvoje dobrote; čuvaj moje čute, ob¬
vladaj mojega duha, očisti mojo dušo
in operi jo v svoji krvi vseh grehov.
Odpusti, o usmiljeni Bog! vse hudobije,
ki jih srčno sovražim in obžalujem, ker
Tebe srčno ljubim. Zato Te prosim, od¬
pusti mi, kakor odpuščam tudi jaz vsem
onim, ki so me kdaj razžalili. Daj mi
milost, o ljubi Jezus, da se darujem
Tebi popolnoma, kakor si se žrtvoval
zame Ti.

Začetek sv. maše.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
in -j- sv. Duha. Amen.

— 135 —

V Tvojem najsvetejšem Imenu in k
Tvoji večji časti, presveta Trojica, hočem
biti pri tem svetem opravilu.

Dovoli mi, o Gospod, da združim
svoj namen z namenom Tvojega maš-
nika, in dodeli mi milost, da bom s tako
pobožnostjo pri sv. maši, kakor bi bil
na Kalvariji pri krvavi daritvi na križu.

Očitna izpoved.

Priznavam Tebi, o moj Bog, Tvoji
vedni čisti Materi Mariji, vsem svet¬
nikom in celi cerkvi, da sem velikrat
in hudo grešil z mislimi, besedami,
dejanji in opuščanjem dobrega. Moja
krivda, moja krivda, moja največja
krivda. Zato prosim najsvetejšo Devico
in vse ljube svetnike: prosite zame!

Usliši, o Gospod, mojo molitev in
milostljivo mi odpusti grehe.

Gospod, usmili se nas!

O Bog naših duš! Usmili se dela
svojih rok! Usmiljeni Oče, bodi milo¬
stljiv svojim revnim otrokom!

Jezus, početnik našega izveličanja,
ki si se za nas daroval, stori nas de-

- 136 —

ležne zaslug svoje smrti, in dragocene
krvi! — Ljubeznjivi Izveličar, blagomili
Jezus, usmili se naše revščine in odpusti
nam naše grehe.

Slava.

čast bodi Bogu na visokosti, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo Te, o Gospod! Poveličujemo
Te, molimo Te, častimo Te zaradi
Tvoje slave in veličastva. Ti sam si
Gospod, vsegamogočni Zapovedovalec,
naj višji in pravi Bog in vsegamogočni
Oče.

Jezus, sin večnega Očeta, Bog in
Gospod vseh stvarij, nedolžno jagnje
Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Z milostljivim očesom poglej
iz nebes na nas. Reši nas, o Jezus, ki
nas j edini moreš rešiti. Saj Ti sam si
neskončno svet, neskončno mogočen,
vse časti in slave neskončno vreden s
sv. Duhom v slavi Očeta. Amen.

Molitev.

Dodeli nam, o Gospod, po priprošnji
Marijini in vseh svetnikov, katere ča-

- 137 -

stimo, vseh milostij, katerih prosi Tvoj
mašnik za se in za nas. Ž njim Ti da¬
rujem tudi jaz svoje molitve za vse
tiste, za katere sem dolžan moliti. Pro¬
sim Te, dodeli meni in njim vsega,
česar potrebujemo, da dosežemo večno
izveličanje. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Berilo.

Moj Bog! Izmed toliko ljudij, ka¬
terim so Tvoje skrivnosti še skrite, si
me poklical k spoznanji svojih zapo-
vedij. Z veseljem jih sprejmem, in s
spoštovanjem poslušam večne resnice,
katere si razodel po prerokih, častim
jih ponižno, kakor Tvojo božjo besedo,
in se iz srca veselim, da se je vse iz¬
polnilo, kar so prerokovali.

Da bi se mogel Tebi, o ljubeznivi
Bog, približati s tako gorečim hrepe¬
nenjem, kakor očaki! Da bi Te spoznal
in častil, kakor preroki! Da bi Te ljubil
in bi Ti bil popolnoma udan, kakor
Tvoji sv. aposteljni.

Evangelij.

Dobrotljivi Jezus! Ni Ti zadosti, da
si me učil po svojih prerokih in apo-

- 138 -

steljnih, učiš me tudi s svojimi svetimi
ustmi. Toda, kaj mi pomaga, če v Te
verujem, pa ne živim po tej veri ? Kako
se mi bo godilo, če pridem pred Te,
svojega sodnika s samo vero brez do¬
brih del? Verujem Tvojemu sv. evan¬
geliju, a moje življenje je tej veri na¬
sprotno. O Gospod! če me boš po tem
sodil, kako bom obstal? Zato mi daj milost,
da trdno verujem in zanaprej tudi živim
po tej veri v hvalo in čast Tvojega do¬
brotljivega usmiljenja. Amen.

Vera.

Verujem v Boga Očeta itd.

Darovanje.

Sveti, vsemogočni, večni Bog! Če¬
prav nisem vreden, da pridem pred Te,
darujem Ti vendar to najsvetejšo da¬
ritev z ravno tistim namenom, s katerim
jo je daroval Kristus sam, ki se bo
tukaj na oltarji zopet resnično za-me
daroval.

Darujem jo Tebi, najvišjemu in naj¬
bolj mogočnemu Gospodu vseh stvarij,
v zadoščenje za svoje grehe, in v dolžno

— 139 —

zahvalo za toliko od Tebe prejetih do¬
brot. Prosim Te pa tudi, poglej milo¬
stljivo na ta dar, in zavoljo njega do¬
deli mojim sorodnikom, dobrotnikom,
prijateljem in sovražnikom vseh dra¬
gocenih milostij, katere daješ po za-
služenji svojega ljubega Sina nam greš¬
nikom.

Prosim pa tudi za sv. katoliško cerkev,
za sv. Očeta, za svojega višjega pastirja,
za vse duhovne, za svojo posvetno go¬
sposko, in slednjič za vse verne kri-
stijane.

Ne pozabi tudi, o Gospod! svojih
in mojih sovražnikov; usmili se vseh
nevernikov in krivovercev. Razlij svoj
sv. blagoslov čez vse, ki me preganjajo,
in kakor jaz odpustim vsem, ki so mi
storili kaj hudega ali še mislijo storiti,
tako odpusti Ti meni moje grehe.

Predglasje.

Sedaj se bliža srečni trenotek, ko bo
prišel kralj angelov in ljudij sem na
oltar. O Bog! napolni me s svojim
sv. duhom, da se moje srce obrne od
vsega posvetnega in j edino na Te misli.

- 140 -

O kako Te moram povsod in vselej sla¬
viti in hvaliti, Tebe večnega Boga, naj-
svetejšega Očeta in vsegamogočnega
Stvarnika nebes in zemlje!

Prav in dostojno je, da Te brez pre¬
nehanja hvalimo po Kristusu, Gospodu
našem; po Njem hvalijo vsi angelji
Tvoje božje veličastvo; po Njem Te slave
vse nebeške moči, po njem dovoliš tudi
nam, da združimo svoj slavospev s slavo¬
spevom nebeških duhov in veselo kli¬
čemo :

Svet, svet, svet, si Gospod Bog voj-
skinih trum. Nebo in zemlja sta polna
Tvojega veličastva, češčen bodi, ki pride
v imenu Gospodovem. O Bog, bodi Ti
čast in hvala. Amen.

Tiha maša.

Prosimo Te, o neskončno dobri Bog,
po Jezusu Kristusu Gospodu našem,
vladaj in varuj zavoljo tega božjega
daru svojo sveto katoliško cerkev, pa¬
peža, škofe, duhovne in vse pravoverne
kristijane.

Prosimo Te posebno za one, za ka¬
tere smo iz pravičnosti, hvaležnosti in

- 141 -

krščanske ljubezni dolžni moliti; za
vse, ki so pri tem sv. opravilu navzoči,
posebno za L L, in da boš našo molitev
tembolj milostljivo uslišal, združimo se
z Marijo blaženo Materjo Jezusovo, s
svetimi angelji, mučeniki in z vsemi
Tvojimi izvoljenimi.

O da bi pričakoval s tako živo željo
in trdno vero prihoda svojega Izveli-
čarja, kakor so ga  pričakovali očaki.
Pridi, o Jezus, pridi ljubeznjivi osreče-
valec človeštva, pridi in stori tukaj na
oltarji skrivnostni čudež Svoje vsega-
mogočnosti! Že pride, že prihaja ; tukaj
je neomadeževano Jagnje Božje, ki od-
jemlje grehe sveta.

Povzdigovanje.

Jezus, včlovečena beseda Očeta, pravi
Bog in človek, verujem, da si tukaj res¬
nično pričujoč. Molim Te ponižno in
Te ljubim iz celega srca. Kakor se Ti
tukaj vsega zame daruješ, tako se tudi
jaz hočem Tebi popolnoma darovati.

O dragocena kri, ki si bila prelita
za nas uboge grešnike, molim Te z
živim upanjem, da ne boš zame zastonj

- 142 -

prelita, in da me boš storila deležnega
Svojih zaslug. O Jezus, darujem Ti tudi
svojo kri iz dolžne hvaležnosti za Tvojo
veliko ljubezen, s katero si svojo kri
zame prelil.

Po povzdigovanju.

Preljubeznjivi Jezus! ali naj Te jaz
nevredna stvar še kedaj razžalim? Oh,
nikdar ne bom pozabil tega, kar mi
predočuješ v tej skrivnosti: bolečin Tvo¬
jega trpljenja, veličastva Tvojega vsta¬
jenja, Tvojega ranjenega telesa, Tvoje
za nas prelite krvi, ki je tukaj priču¬
joča.

O veliki Bog! darujem Ti pravi, čisti,
sveti in neomadežani dar, ki ima pri Tebi
veliko večjo vrednost, kakor daritev
Abeljnova, Abrahamova in Melkizede-
kova; ti darovi so bili samo senca pra¬
vega daru; mi pa Ti darujemo resnični
in jedino pravi dar: Jezusa Kristusa,
Tvojega Sina, nad katerim imaš od ve¬
komaj svoje dopadajenje.

Dodeli, o Gospod, svoj blagoslov
vsem tistim, ki bodo z ustmi ali srcem
uživali ta dar. Razlij ga na duše, ki trpe

- 143 -

v vicah, posebno na I. L, in zavoljo te
daritve olajšaj njihove bolečine, in jih
pripelji v zaželjeno pribežališče nebeške
luči in večnega miru. — Stori tudi nas
po smrti deležne te milosti, da Te bomo
s Tvojimi aposteljni, mučeniki in vsemi
izvoljenimi v srečni večnosti hvalili in
poveličevali.

Oče naš.

O kako velika milost je zame, da
si Ti, moj najvišji Bog, tudi moj ljubi
Oče! Kako se razveseli moje srce, ko
pomislim, da bodo nebesa, kjer Ti sta¬
nuješ, enkrat tudi moje prebivališče!
Da bi Tvoje ime povsod na zemlji ča¬
stili !

Oh, da bi se Ti vsa srca podvrgla!
Daj svojim otrokom dušne in telesne
hrane. Odpuščamo iz srca, odpusti tudi
nam. Pokrepčaj nas v izkušnjavah, in
obvaruj nas vsakega greha in večne
smrti. Amen.

Jagnje Božje.

O Jagnje Božje, ki si bilo zame za¬
klano, usmili se me! O Ti milostipolni
dar, izveličaj me! O Jezus, moj božji

- 144 —

sodnik, izprosi mi milostij pri svojem
Očetu, in daj mi svoj mir. Amen.

Obhajilo.

Kako rad bi Te, o ljubi Jezus, tudi
jaz vsak dan prejel v najsvetejšem za¬
kramentu s čisto vestjo in globoko po¬
božnostjo, kakor toliko pobožnih duš.
Kako srečen bi bil, če bi te sedaj mogel
prejeti v svoje srce, Te v njem moliti,
Ti potožiti svoje nadloge in deležen po¬
stati Tvojih milostij. Ker pa nisem
vreden, Te prosim, dopolni to, kar mi
še manjka, da se dostojno pripravim.

Odpusti mi grehe, katere zavoljo lju¬
bezni do Tebe iz srca obžalujem. Sprej¬
mi moje goreče hrepenenje, očisti me
s svojo milostjo, da Te kmalu vredno
prejmem.

Pričakujoč tega srečnega dneva Te
prosim, o Jezus, stori me deležnega
vseh sadov, katere bo povzročilo obha¬
jilo mašnikovo pri navzočih vernikih.
Pomnoži po moči božjega zakramenta
mojo vero, potrdi moje upanje, vžgi
mojo ljubezen, napolni moje srce s

- 145 -

svojo milostjo, da le po Tebi hrepeni
in le za Te živi. Amen.

Zadnje molitve.

Kakor si se Ti, o Jezus, zopet zame
daroval, tako se hočem tudi jaz v Tvojo
čast darovati in se popolnoma vdati v
Tvojo sv. voljo. Delaj z menoj, kakor
hočeš. Da, tudi križ vzamem z veseljem
in hvaležno iz Tvoje ljube roke in ga
hočem za Teboj nositi, dokler je Tvoja
sv. volja.

Ker me je to sveto opravilo zopet
očistilo, se hočem zanaprej še bolj
skrbno tudi vseh malih grehov varo¬
vati, posebno onih, h katerim sem naj¬
bolj nagnjen. Sklenil sem vedno Tebi
zvest ostati. Rajši hočem vse trpeti in
izgubiti, kakor Tebe, o moj Jezus, še
kdaj s kakim grehom razžaliti. Amen.

Blagoslov.

Ti, o najbolj ljubeznivi Zveličar, bla¬
goslovi moj sklep in potrdi ga! Blago¬
slovi nas vse z roko svojega mašnika
in z močjo Svojega božjega blagoslova

10

- 146 —

ostani pri nas vekomaj. Amen. V imenu
f Očeta itd.

Zadnji evangelij.

Jezus, Sin Najvišjega, prava luč
sveta, ki je prišla nam pokazat pot v
nebesa, varuj me pred grozno temo
nevernega judovskega ljudstva, ki Te
ni hotelo spoznati za Zveličarja sveta
in se je rajše vdalo suženjstvu satano¬
vemu, kakor da bi bilo sprejeto za de¬
diče božje. Molim Te ponižno včlove-
čena Beseda božja, na Te jedino zaupam
in trdno pričakujem, da mi boš, ker si
zavoljo zveličanja ljudij prišel na svet,
dodelil tudi milost, s krščanskim živ¬
ljenjem tudi večno blaženost doseči.
Amen.

Izpovedne molitve.

Molitev pred izpovedjo.

0 sveti Bog 1 ki si vedno pripravljen
grešnike milostno sprejemati in jim pri¬
zanašati, poglej milostljivo s svojimi
očmi na mojo ubogo dušo, ki se zopet
k Tebi povrne in se želi v vodi svete

- 147 -

pokore oprati vseh grehov. Dodeli, o
dobrotljivi Bog, da se vredno pripravim;
razsvetli moj razum, da spoznam vse
svoje grehe; omeči moje srce, da jih
resnično obžalujem in sovražim, vodi
mi jezik, da se vseh prav izpovem in
zadobim odpuščanje.

Sveti Duh, večna luč, razsvetli moj
razum, in me podpiraj, da vse svoje
grehe spoznam tako natanko, kakor jih
bom spoznal po smrti pred sodnim
stolom. Daj, da spoznam, kaj sem hu¬
dega storil in dobrega opustil, kolikrat
in kako hudo sem se pregrešil v Tvoji
službi, kolikrat in kako sem razžalil svo¬
jega bližnjega, v čem sem se proti sa¬
memu sebi pregrešil.

Ne dopusti, o Bog resnice, da me
zaslepi in ogoljufa samoljubje; odpri
oči mojega razuma, da se prav spo¬
znam in se tudi tako Tvojemu mašniku
razodenem.

(Izprašaj svojo vest, in potem nadaljuj:)

O predobri Bog! imam pač vzroka
dovolj sramovati se, da po tako mnogih
sklepih tolikrat zopet padem v prejšnje

10*

- 148 -

grehe in pred Tvojimi božjimi očmi
prestopim Tvojo sv. zapoved zaradi tako
ničnega veselja; da, še Tvoje dobrote
zlorabim v to, da žalim Tebe, o usmi¬
ljeni Oče! Ne kaznuj me, o Gospod!
v svoji jezi, ne pokori me po svoji
ostri pravičnosti.

Ozri se milostno na moje užaljeno
in potrto srce, ki bridko obžaluje vse
storjene grehe, ne toliko zaradi zaslu¬
žene kazni, marveč zato, ker sem ž
njimi razžalil Tebe, večna Dobrota in
preljubeznivi Oče!

Dobrotljivi Bog! k Tebi kličem in
prosim Te odpuščanja, milosti in usmi¬
ljenja za vse storjeno hudo, za vse
grehe, katere sem storil vedoma ali
nevedoma; vse resnično obžalujem in
iz srca sovražim. O, da bi jih mogel
objokovati s pogostnimi solzami, oprati
s svojo krvjo, uničiti s svojo smrtjo!

O Jezus, ki si zaradi mojih grehov
pretakal na Oljski gori krvavi pot, daj,
da kane tudi v moje srce vsaj kapljica
onega grenkega morja, v katero je bilo
takrat pogreznjeno Tvoje sladko srce,
da užalijo do smrti, kakor Tebe, tudi
mene moje storjene hudobije.

- 149 -

O dobri Bog! prej bi bil moral
umreti, kakor Tebe razžaliti; ker pa se
je že zgodilo, zato hočem skrbeti v
prihodnje, da Te, s Tvojo milostjo, več
razžalil ne bom; hočem se varovati ne
le vsakega greha, ampak tudi vsake
grešne priložnosti, zlasti one, v katero
sem že tolikrat padel iz stare navade
in slabega nagnenja.

Zato pa tudi hočem, da se poboljšam,
rabiti resno vsa sredstva, kakor mi bo
ukazal Tvoj namestnik izpovednik; saj
hočeš po njem Ti z menoj govoriti,
me vpraševati, učiti in svariti. Vse, kar
bom njemu odgovoril in obljubil, naj
bo Tebi samemu odgovorjeno in ob¬
ljubljeno.

Spoznam, o milostljivi Oče! kako
hudo sem grešil in kaj bi moral pri¬
čakovati od Tvoje pravične jeze; toda
zaupam na Tvoje veliko usmiljenje in
se nadejam, da mi boš odpustil po ne¬
skončnem zasluženju Jezusa Kristusa,
ki je samega sebe daroval za mene
revnega grešnika. S tem zaupanjem
hočem se svojih grehov odkritosrčno
izpovedati, popolnoma in ponižno ob-

— 150 -

tožiti v tolažljivi nadi, da boš tudi v
nebesih potrdil sodbo, katero bo izrekel
tukaj na zemlji mašnik nad menoj -

Presveta Devica, Mati milosti in pri¬
bežališče ubogih grešnikov! prosi zame
to uro, da dobro opravim sv. izpoved
ter tako zadobim odpuščanje svojih gre¬
hov in milost, resno poboljšati svoje
življenje.

O, sveti angelj in ljubeznjivi varih
duše moje! tebi je znano, kolikrat sem
padel; pomagaj mi tudi ti; podpiraj
me, da zopet vstanem in potem več
ne grešim.

Molitev po izpovedi.

Je li pač mogoče, moj preljubi Bog,
da si mi odpustil moje grehe in me
zopet sprejel med svoje pravične in ljube
otroke, ko sem prej bil Tvoj sovražnik
in ubog grešnik? Tedaj je zopet ozdra¬
vela moja ranjena duša? Moje hudo¬
bije so torej zopet pozabljene, če sem
sprejel ta sveti zakrament — kakor
upam — z dostojno pripravo, in ako
sem storil trden sklep poboljšati se.

- 151 -

Bodi Ti zato večna zahvala, o veliki
Bog! čegar čudovito usmiljenje je tako
milostno ravnalo z menoj. Tebe hvalim
in slavim, moj premili Jezus! Saj sem
po Tvojem neskončnem zasluženju in
po Tvoji preliti Krvi zopet našel mi¬
lost. O, kako usmiljen, kako dobrotljiv
in milosten si, moj Zveličar! do mene
ubogega grešnika, da si mi prizanesel
zasluženo kazen in odpustil vse moje
grehe. Jaz pa nočem nikdar več po¬
zabiti Tvojega usmiljenja. Vse dni
svojega življenja se hočem spominjati
Tvoje prečudne dobrotljivosti; in po
smrti — tako upam — bom Te slavil
v blaženi večnosti z vsemi izvoljenimi
neprenehoma. Amen.

O usmiljeni Bog! po toliki prejeti
dobroti, da si mi odpustil moje grehe,
sklenem z nova, nič več Te ne razža¬
liti. Zato Te prosim, potrdi me Ti v
tem mojem sklepu in dodeli mi Svojo
milost, da se bom ogibal vseh grehov
in posebno varoval one tako nevarne
pregrehe, kateri sem že dolgo najbolj
udan.

— 152 -

Sedaj hočem s Tvojo milostjo zopet
začeti, s še večjo gorečnostjo bojevati se
in tako uravnati svoje življenje, da več
ne izgubim Tebe, moj Jezus! in Tvoje
posvečujoče milosti z nobenim grehom.
Pomagaj mi, o močni Bog! lotiti se za
to potrebnih pripomočkov, premagovati
samega sebe, vojskovati se zoper svojo
hudobno poželjivost in premagati vse
svoje sovražnike, da bom vekomaj s
Teboj vladal v nebesih. Amen.

Obhajilne molitve.

(Iz spisov sv. Alfonza.)

Pred svetim obhajilom.

Vera.

»Glej, on stoji za našo steno, zre
skozi okno in gleda skozi omrežje.«
Vis. pes. 2, 9. Glej, duša moja! kako
je skrit v podobah zakramenta tvoj lju¬
beči Jezus, še plamteč tiste ljubezni, s
katero te je ljubil, na križu zate umi¬
rajoč. In kaj dela tukaj ? Kakor oni, ki
si želi, sam ljubezni poln, nasprotne

- 153 -

ljubezni, stoji v sveti hostiji kakor v
zaprtem omrežju, skozi katero se lju¬
beznivo ozira nate, ne da bi ga ti videl.
Ogleduje te, ko greš to jutro k Njemu
hranit se ž Njegovim božjim mesom;
pazi na to, kaj premišljuješ, kaj ljubiš,
česa iščeš, po čem hrepeniš, kaj si mu
pripravljen darovati. Kvišku tedaj, duša
moja! pripravi se, da sprejmeš Jezusa
in sicer najprej: z živo vero. Govori
Mu: Prišel boš torej, moj preljubljeni
Odrešenik, v malo trenutkih k meni.
O skriti in od toliko ljudij ne pripo-
znani Bog! verujem v Tebe, spoznavam
in molim Te v najsvetejšem Zakra¬
mentu kot svojega Gospoda in Zveli¬
čarja; v potrdilo te resnice hotel bi rad
dati svoje življenje. Ti prideš k meni
obogatit me s Svojimi milostimi, in da
se popolnoma združiš z menoj. O, kako
veliko mora biti moje zaupanje pri tem
Tvojem tako ljubeznivem prihodu!

Upanje.

Razširi srce, duša moja! Tvoj Jezus
te more napolniti z vsemi dobrotami;
in ker te tako močno ljubi, upaj ve-

- 154 -

like reči od tega svojega Boga, ki pride
k tebi iz ljubezni, ki Ga je ljubezen
sama. Da, moj preljubljeni Jezus, moje
upanje! v Tvojo dobroto stavim svoje
trdno zaupanje; danes, ko boš samega
sebe meni daroval, boš vžgal v mojem
srcu plamen Svoje čiste ljubezni in res¬
nično hrepenenje, vedno Ti dopasti, da
od danes naprej ne bom ničesar več
hotel in želel, kakor hočeš Ti.

Ljubezen.

Oh, moj Bog, moj Bog! Ti jedini
in resnični ljubitelj moje duše! kaj bi
bil mogel še storiti, da bi Te jaz ljubil ?
Zame umreti Ti ni bilo zadosti; hotel
si postaviti tudi ta Zakrament, da moreš
popolnoma se mi darovati in Tvoje Srce
združiti s srcem tako revnega in nehva¬
ležnega človeka, kakor sem jaz. Res¬
nično, še več: Ti sam me vabiš, naj
Te zavžijem in kažeš iskreno hrepe¬
nenje, da Te prejmem. O, neskončna,
nezapopadljiva, neizmerna ljubezen!
Bog se hoče meni popolnoma darovati!

Veruješ to, moja duša! in kaj praviš,
kaj delaš ? O moj Bog, moj Bog! o ne-

- 155 -

skončno ljubeznjivi in vse ljubezni edino
vredni predmet! Ljubim Te iz vsega
srca, ljubim Te čez vse, ljubim Te bolj
kot samega sebe, bolj nego svoje lastno
življenje. 0, da bi mogel videti, da Te
vsakdo ljubi! O, ko bi mogel storiti,
da bi Te ljubila vsa človeška srca tako,
kakor zaslužiš! Ljubim Te, o prelju-
beznivi Bog! in v tej ljubezni zdru¬
žujem svoje revno srce s srci svetih
serafinov, s Srcem preblažene Device
Marije in s presvetim Srcem Jezusa,
Tvojega najbolj ljubljenega in ljubezni
polnega Sina; in tako Te ljubim o ne¬
skončna Dobrota! z ono ljubeznijo, s
katero Te ljubijo svetniki in Marija,
Mati Božja. Ljubim Te samo zato, ker Ti
je to tako dopadljivo. Izginite odslej iz
mojega srca vse želje in vsa nagnenja,
ki po čem drugem hrepenite kakor po
Bogu. O presveta Devica, Mati čiste
ljubezni! pomagaj mi ljubiti onega Bo¬
ga, katerega Ti tako močno želiš videti
ljubljenega.

Ponižnost.

Duša moja! Ti greš sedaj hranit se
s presvetim Mesom Jezusa Kristusa; ali

- 156 -

si pa tega vredna? Moj Bog, kdo sem
jaz in kdo si Ti? Vem pač in spoznam,
kdo si Ti, ki se mi boš sedaj daroval;
veš pa tudi Ti, moj Bog! kdo sem jaz,
ki naj Te prejmem ? Ti seveda to boljše
veš, kakor jaz sam. In kako je pač mo¬
goče, o moj Jezus! da Ti, neskončna
čistost, hrepeniš, stanovati v moji ne¬
vredni duši, ki je bila tolikrat sedež
Tvojega sovražnika in mlaka toliko gre¬
hov? Spoznam, moj Bog! Tvoje ne¬
skončno Veličastvo in svojo skrajno
nizkost. Zato se sramujem pred Teboj
prikazati se in iz spoštovanja bi rad
proč od Tebe ostal. Pa če grem od Tebe,
kam naj se obrnem! O moje življenje,
h komu naj se zatečem? Kako se mi
bo godilo? Ne, ne, o veliki Bog! nikdar
se ne bom ločil od Tebe, marveč bli¬
žati se Ti hočem vedno bolj in bolj.
Ti si s tem zadovoljen, da Te prejmem
v hrano, še vabiš me k temu; pridi
torej, moj preljubeznivi Zveličar! pridi
to jutro, da Te prejmem, globoko po¬
nižan in osramočen zaradi svojih grehov,
vendar pa poln zaupanja na Tvoje usmi¬
ljenje in na ljubezen, katero imaš do
mene.

- 157 -

Kes.

Kako zelo me boli, o Bog moje
duše! da Te doslej nisem ljubil, da sem
celo ravnal po svoji volji in tako Tvojo
neskončno Dobroto tolikrat užalil in raz¬
srdil, mesto da bi Te ljubil! Obrnil sem
se od Tebe, preziral sem Tvojo milost
in Tvoje prijateljstvo; kratko: rado-
voljno sem hotel izgubiti Tebe, o moj
Bog! Sedaj pa se kesam, moj Gospod
in moj Bog! in žal mi je iz srca. Bolj
ko vse hudo sovražim svoje velike in
male grehe; studijo se mi nad vse
zato, ker sem ž njimi razžalil Tebe, ne¬
skončne ljubezni vredno Dobroto. Upam,
moj Bog! da si mi že odpustil moje hu¬
dobije ; ako pa še ne, oh, tedaj Te pro¬
sim s ponižnim in potrtim srcem, od¬
pusti mi, o Bog! moje grehe, predno
Te prejmem v presvetem Zakramentu.
Umij s Svojo krvjo to mojo revno dušo,
v katero kmalu pojdeš prebivat.

Hrepenenje.

Obudi sedaj svoje želje, moja duša!
Približala se je ona blažena ura, ko pride

- 158 -

Tvoj Jezus prebivat v tvoje revno srce.
Glej, Kralj nebes, glej. Tvoj Bog in
Odrešenik — pride sedaj k Tebi; pri¬
pravi se, da Ga sprejmeš z ljubeznijo;
hrepeneče vzdihuj po Njem. Pridi, o
moj Jezus! pridi v mojo dušo, ki tako
močno hrepeni po Tebi. Predno se boš
pa Ti meni daroval, Jezus moj, hočem
Ti tudi jaz dati mal dar: darujem Ti
svoje revno srce. O vsprejmi ga in pridi
kmalu, da ga posedeš.

Pridi, o Bog mojega srca! pridi in
ne mudi se dalje. O moja edina Do¬
brota, moja največja dragocenost, moje
življenje, moje veselje, moj Bog in moje
vse! želim Te prejeti z ono ljubez¬
nijo, s katero so Te prejemale naj¬
svetejše in najbolj ljubeče duše, s ka¬
tero Te je prejela preblažena Devica
sama; ž njihovimi obhajili združujem
to svoje.

Presveta Devica in Mati Božja Ma¬
rija ! glej, sedaj grem, da prejmem Tvo¬
jega preljubega Sina, o da bi imel
Tvoje Srce in Tvojo ljubezen, s katero
si ga  prejela Ti! Daj mi to jutro svo¬
jega Jezusa, kakor si ga dala pastirjem

— 159 -

in modrim iz Jutrovega; želim Ga pre¬
jeti iz Tvojih prečistih rok. Povej mu,
da sem Tvoj služabnik, potem se bo z
ljubeznjivejšim pogledom name ozrl in
me pri Svojem prihodu tesnejše združil
s Seboj.  

Po svetem obhajilu.

(Ostani nekaj časa tiho zbran, potem moli sle¬
deče molitve.)

Vera.

Torej je resnično zdaj prišel moj
Bog; moj Izveličar se je ponižal, da
stanuje v moji duši. Moj Jezus je zdaj
v meni pričujoč; prišel je, da Sebe
meni in mene Sebi prisvoji. Tedaj je
Jezus moj in jaz sem njegov? Jezus
je ves moj in jaz sem ves Njegov.

O neskončna Dobrota! o neizrek¬
ljivo usmiljenje! o nezapopadljiva lju¬
bezen! Bog se je ponižal, združiti se
z menoj. Moja duša, ki si zdaj tako
tesno zvezana z Bogom, ki si postala
eno z Jezusom, kaj delaš? Ali ne go¬
voriš s svojim Bogom, ki je sredi v

— 160 —

tebi? Obudi znova vero, pomisli, da te
obdajejo sveti angelji in molijo Boga,
katerega ti zdaj nosiš v svojem srcu;
zberi se, preženi vse druge misli iz
svojega srca in moli s svetim spošto¬
vanjem svojega Boga, ki je v tebi.
Združi vse svoje moči in vzdihljeje,
objemi svojega Boga in reci Mu:

Pozdrav.

Oh, moj Jezus! moj ljubi! moja ne¬
skončna Dobrota! Bodi vedno hvaljen
in češčen, da si prišel v to slabo biva¬
lišče moje duše. O moj Gospod! kje
si zdaj ? Kako si pač hotel iti v moje
revno srce, ki je veliko bolj nečisto,
kakor oni hlev, v katerem si bil rojen;
v srce, ki je tako navezano na po-
zemsko, polno samoljubja in nerednih
želja ? Govorim Ti s svetim Petrom:
Pojdi od mene, o Gospod, zakaj grešnik
sem: Pojdi od mene, ker prenevreden
sem, v sebi imeti tako neskončno do¬
brega Boga. Vsprejmi, moj Bog! Svoj
počitek v onih čistih dušah, katere Ti
služijo s toliko ljubeznijo in zvestobo.
— Toda, kaj govorim? Nikar, moj Izve-

- 161 —

ličar, ne pojdi od mene; zakaj če me
Ti zapustiš, tedaj sem izgubljen. Obje¬
mam Te, moje življenje ! in trdno se
Te držim. Nespameten sem bil, ko sem
se ločil od Tebe iz ljubezni do stvari;
nehvaležen, ko sem Te zato pregnal od
sebe. Nikdar več se v prihodnje ne
bom ločil od Tebe, moja največja Do¬
brota! S Teboj vedno združen želim
živeti in umreti.

Presveta Devica! Vi ljubezni plam¬
teči serafini! Ve vse duše, katere lju¬
bite Boga s čisto ljubeznijo, sprosite
mi plamene Svoje ljubezni, da morem
vredno delati druščino Svojemu ljublje¬
nemu Jezusu.

Zahvala.

Moj Gospod in moj Bog! Zahva¬
ljujem se Ti za milost, ki si mi jo
danes skazal s tem, da si hotel k meni
priti in v mojem srcu prebivati. Rad
bi se Ti, o moj Bog, zahvalil primerno
dobrotam, ki si mi jih izkazal, toda
kaj prayim ? Kako se Ti morem jaz
revež kedaj dostojno zahvaliti?

11

— 162 -

O. Segneri (Senjeri) piše: Duša, ki
prejme sveto obhajilo, naj zlasti strmi,
če pomisli in reče : Bog pride k meni 1
Bog pride k meni! Bog pride k meni!
— David je zaklical: »Kaj čem vrniti
Gospodu za vse, kar mi je dodelil?«
Ps. 115. Kaj bom pa jaz revež Tebi
dal, o Jezus, ki si po tako mnogih že
izkazanih mi dobrotah danes še Sebe sa¬
mega meni daroval? Hvali torej, duša
moja, svojega Boga in zahvali se mu,
kar najlepše moreš. Ti pa, preljuba
Mati moja in ti, moj sveti angel varih,
vi moji sveti patroni in vse v najnež-
nejši ljubezni Bogu vdane duše! »Pri¬
dite vsi, ki se bojite Boga in poslu¬
šajte, kako velike reči je storil moji
duši.« Pridite in pomagajte mi slavo in
hvalo prepevati mojemu Bogu; čudite
se z menoj in povzdigujte ga nad vse
zaradi neizmerne milosti, ki mi jo je
skazal danes.

Daruj se Bogu.

»Moj ljubi je moj, in jaz sem nje¬
gova.« Vis. pes. 2. 16. Ge bi se kak
kralj hotel tako ponižati, da bi ubogega

- 163 -

pastirja v revni koči obiskal, kaj bi mu
pač mogel pastir drugega ponuditi,
kakor vso svojo kočico, kakoršna je?
Zato Ti pa tudi jaz, ljubi moj Jezus,
v dar ponujam vso dušo, ker si se
tako močno ponižal in obiskal revno
stanovanje, moje srce ; darujem Ti tudi
samega sebe in svojo prosto voljo. Ti,
moj Jezus, ki Te jedinega ljubim, si
hotel biti ves moj; jaz želim postati
ves Tvoj in si ne pridržim ničesar za se.
Svoje čute Tebi izročam, da mi tako
k ničemur drugemu ne služijo, kakor
da ž njimi vedno bolj Tebi dopadam.
»Ali more biti sploh še kako večje ve¬
selje,« pravi sveti Peter Alkantarški,
»kakor množiti Tvoje dopadajenje nad
menoj, o najljubeznjivejši, najbolj lju¬
beči in predobri Bog? Ob jednem Ti
darujem vse svoje telesne in dušne
moči in trdno hočem, naj bodo čisto
tvoja last, in naj se popolnoma pod¬
vržejo Tebi. Želim, da mi moj spomin
služi le v to, da se spominjam Tvojih
dobrot in velike ljubezni. Moj um naj
le spoštljivo premišljuje neskončne po¬
polnosti Tvoje, posebno pa ono neiz-

11»

- 164 -

merno dobrotljivost, ki mi vedno skuša
skazovati dobrote. K ničemur drugemu
nočem uporabljati svoje volje, kakor
da ljubim Tebe bolj, kakor vse drugo
in da v vsem natanko izpolnujem naj-
pravičnejšo voljo Tvojo, moj Bog in
moje vse! S tem sklepom izročam Ti
sedaj, moj božji Izveličar, vsa svoja
notranja in zunanja čutila, svoje misli
in želje, svojo prostost in vse ude svo¬
jega telesa z vso svojo krvjo. — Vse,
čisto vse, dušo in telo, polagam kot
dar k najsvetejšim nogam Tvojim.

Prosim Te, o neskončno Veličastvo,
sprejmi ta dar od mene, najnehvalež-
nejšega grešnika, ki pa se Ti sedaj
izroča popolnoma. Ravnaj sedaj z
menoj, o veliki Bog, kakor Ti je všeč.
Pridi, o ogenj božje ljubezni in požgi
v meni vse, kar je še nečistega ter
stori, da popolnoma dopade moj dar
najčistejšim očem Božjim. Naj bom
odslej ves Tvoj, naj živim le zato, da
spolnujem Tvoje zapovedi in svete, pa
tudi vse Tvoje svete želje, da Ti tako
vedno bolj dopadam.

O naj svetejša in Bogu najdopadlji-
vejša Devica! Prosim Te, nesi na naj-

— 165 -

čistejših rokah Tvojih moj nevredni
dar pred obličje presvete Trojice. Sprosi
mi milost, da se Ona poniža vsprejeti
ta dar in mi zanj podeli trdno pomoč,
da Ji do konca svojega življenja zvest
ostanem. Amen.

Prosi pomoči v dušnih potrebah.

Pomisli dobro, duša moja, kako dra¬
gocen je ta čas zate, da sedaj pač ne
smeš zgubiti nobenega trenotka! Sedaj
lahko dosežeš vse milosti, ki jih po¬
želiš. Ali ne vidiš, kako prijazno se
Tvoj nebeški Oče ozira na Te, ker vidi
v Tvojem srcu Svojega ljubljenega
Sina, najimenitnejši predmet Svoje lju¬
bezni. Pusti torej brez obotavljanja vse
druge misli; obnovi svojo vero, raz¬
širi svoje srce in z otroškim zaupanjem
prosi, česar želiš.

Ali ne slišiš Jezusa samega Tebi
govoriti: »Kaj hočeš, da Ti storim?
Povej mi, duša moja, česa želiš od
mene? Zato sem prišel k Tebi, da Te
obogatim in zadovoljim. Prosi me za¬
upljivo in prejela boš, česar želiš.«

— 166 -

O sladki Izveličar moj! Ker si torej
prišel k meni, da me obdariš z milo-
stimi, ker tudi hočeš, da zanje prosim,
tedaj poslušaj, o moj Bog! Jaz Te ne
prosim zemeljskega blaga, ne bogastva
in ne veselja; podeli mi le velik kes
zaradi tolikega razžaljenja, ki sem ga
zakrivil nad Teboj. Daj mi svetlo luč,
po kateri spoznam, kako nečimern je
svet in kako zelo zaslužiš, da Te čez
vse ljubim. Spremeni moje srce, od¬
trgaj je od ljubezni do posvetnih stvarij.
Dodeli mi zanj srce, ki se bo popol¬
noma skladalo s Tvojo najsvetejšo voljo,
ki ne bo ničesar drugega iskalo, kakor
vedno večjega Tvojega dopadajenja, ki
ne bo po ničemur drugem hrepenelo,
kakor po najčistejši ljubezni Tvoji, »čisto
srce vstvari v meni, o Bog!« Ps. 50, 12.

Jaz tega sicer ne zaslužim, o moj
Jezus, toda Tvoj prihod v moje srce,
Tvoja navzočnost, ki jo sedaj vživam,
obuja v meni zaupanje in mi daje
srčnost, da Te tega prosim, po zasluženju
Tvojem in najsvetejše Matere Tvoje, in
po ljubezni, ki jo gojiš do Svojega ne¬
beškega Očeta.

- 167 —

O večni, nebeški Oče! Jezus Kri¬
stus, Tvoj jedinorojeni Sin, nas je za¬
gotovil : »Resnično, resnično vam povem,
če boste kaj Očeta prosili v mojem
imenu, vam bo dal.« Iz ljubezni do
svojega edinorojenega Sina torej, ka¬
terega sedaj jaz v svojem srcu hranim,
me usliši in mi milostno podeli, česar
Te prosim. Amen.

Sveti križev pot

Priprava.

0 neskončno usmiljeni Jezus! Z ve¬
liko ljubeznijo si šel po tem potu zame
v smrt, jaz pa sem Te vendar tolikrat
zapustil; toda sedaj Te ljubim iz ce¬
lega srca in srčno obžalujem, da sem
Te tolikrat razžalil. Prosim Te za to
milost, da morem s skesanim srcem
pobožnost svetega križevega pota opra¬
viti z onim namenom, s katerim si Ti
ta pot nastopil, in s katerim Te je
Tvoja blažena Mati na njem spremljala;
tudi želim vse odpustke prejeti, ki jih
sveta cerkev temu svetemu opravilu
deli in katere darujem za uboge duše
v vicah, posebno za katere sem moliti
dolžan, ali za katere Ti hočeš, da se
jih spominjam. 

- 170 -

I. postaja.

Jezus v smrt obsojen.

t. Molimo Te, o Kriste ! in Te hva¬
limo.

0. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Premišljuj, o kristjan, kako je kri¬
vični Pilat nedolžnega Jezusa, potem,
ko ga je bil dal že krvavo bičati, iz
strahu pred Judi obsodil na sramotno
smrt na križu, čez najsvetejše in naj¬
dražje življenje, ki je kedaj bivalo na
zemlji, je smrtno sodbo izrekel. Po¬
misli, kako neizmerno bolečino je ob¬
čutilo Njegovo presveto Srce, ko Ga
je ljudstvo Njegovo tako očitno in sra¬
motno zavrglo; občuduj Njegovo po-

- 171 -

korščino do nebeškega Očeta in ne-
zapopadljivo ljubezen Njegovo do ubo-
zega človeštva. On daruje svojo pre-
dagoceno življenje, da moremo mi iz
smrti greha priti v življenje milosti in
z njeno pomočjo v večno izveličanje.

Večna hvala Ti, usmiljeni Izveličar,
za ljubezen, s katero si Ti, ves ne¬
dolžen, zavoljo mene grešnika smrtno
obsodbo sprejel. Nikdar ne bom več
krivično sodil in opravljal svojega bliž¬
njega, ampak vedno hočem sebe sa¬
mega odkritosrčno obtoževati v zakra¬
mentu sv. pokore. Kadar pa stopim ob
smrtni uri pred Tvojo sodbo, tedaj mi
ne bodi sodnik, ampak odrešenik. Moj
dobrotljivi Jezus, usmiljenje!

Ljubim Te, o Jezus, moja ljubezen,
bolj kakor sebe samega; srčno se ke¬
sam, da sem Tebe razžalil; ne dovoli,
da Te še kedaj zapustim in se od Tebe
ločim. Daj mi, da Te vedno ljubim,
potem pa stori z menoj, kar Ti dopade;
jaz hočem vse zadovoljno sprejeti, kar
koli mi bodeš naložil. Amen.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

172 —

II. postaja.

Jezus zadene križ na svoje rame.

t. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Krvoločnim Judom ni bilo dosti, da
so nedolžnega Jezusa v smrt obsodili,
ne, še sam je moral težki križ, sra¬
motno znamenje svoje smrti, na svoje
boleče rame vzeti in na vrh Kalvarije
nesti. Vedi, o grešnik, da je na tem
krvavem potu mislil tudi nate, ki se
težav ih bolečin tako rad izogiblješ in
se križa tako močho braniš. Obudi

- 173 —

srčno žalost nad to svojo zanikarnostjo
in reci Jezusu:

Moj ljubeznjivi Izveličar! Radovoljno
hočem prenašati do svoje smrti vse
trpljenje, ki si mi ga odločil. Prosim
Te po zasluženju onih bolečin, ki si
jih svoj križ noseč pretrpel, pomagaj
mi, da tudi jaz svojega s potrpežlji¬
vostjo in udanostjo prenašam. O Marija,
Mati žalostna, izprosi mi pravo lju¬
bezen do križa in otročjo udanost v
sveto voljo božjo.

Ljubim Te, o Jezus, moja ljubezen
itd., kakor pri I.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

- 174 —

III. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

t. Molimo Te, o Kriste 1 in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej, o grešna duša, kako se Jezus
pod težo križevo prvič na tla zgrudi.
Njegova sveta glava, prebodena s trnjevo
krono, in Njegovo z mnogimi ranami
pokrito telo izgubilo je že skoraj vso
kri. Zato pa Ga napada tolika slabost,
da se komaj še po koncu drži. Razven
tega pa nosi težki križ na svojih ramah,
in krvoločni vojaki in rablji Ga neusmi-

- 175 -

Ijeno sem ter tja vlačijo, suvajo in pe¬
hajo, tako, da slednjič ves oslabljen
na tla pade in Mu pri padcu težki križ
zada nove rane. Tudi ti padi na kolena
in moli:

Ne teža Tvojega križa, o ljubljeni
Jezus, ampak teža mojih grehov Ti je
povzročila tolike bolečine. Moj Jezus,
usmiljenje! Ne pripusti mi, da še kdaj
padem v kak smrtni greh! Raji hočem
umreti, kakor Tebe še kedaj razžaliti.

O Marija, izprosi vsem nedolžnim
dušam milost stanovitnosti, nam vsem
pa resnične pokore.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

- 176 -

IV, postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

t. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Kdo si more misliti ono neizmerno
žalost, ki jo je občutilo Jezusovo lju¬
beče srce, ko je srečal svojo deviško
Mater? Kdo more popisati ono neiz¬
merno bolečino, ki je presunila Mari¬
jino srce, ko je zagledala svojega ljub¬
ljenega Sina vsega krvavega, razbitega
in s težkim križem obloženega? Jezus
in Marija se spogledata in ta pogled je,

- 177 -

kakor da bi jima oster meč prebodel
srce. Bili ste to najčistejši, najnedolž-
nejši srci; zakaj ste vendar morali
tako neizrečeno trpeti, trpeti zavoljo
naših grehov?

Moj ljubeznivi Jezus, daj, da Te
vedno bolj ljubim zavoljo bridkostij,
ki si jih pri tem srečanju prestal; do¬
deli mi milost, da vedno udano častim
najsvetejšo Mater Tvojo; Ti pa, o kra¬
ljica žalostna, prosi za me, da se v lju¬
bezni vedno spominjam bolečin Tvo¬
jega Sina. Sladko srce Marijino, bodi
moje rešenje!

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

12

— 178 —

V. postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej, o Kristijan, nedolžnega Je¬
zusa pod težkim križem, kako omahuje,
ves oslabljen vsled muk, ki jih je že
moral pretrpeti. Neusmiljeni rabeljni se
boje, da ne bi umrl že na potu na mo¬
rišče; in ker ga hočejo videti umirati
na križu, prisilijo Simona, da Mu po¬
maga nositi križ. Ta pa se temu upira
in brani, ker ne pozna Jezusa in se mu

- 179 -

zdi sramotno nositi križ. O koliko je
tudi sedaj tacih Simonov, ki nimajo
nikakega usmiljenja do svojega trpečega
bližnjega! O kolikrat se braniš tudi ti,
kristijan. svoj križ nositi in za Kristusa
trpeti. Trdno skleni torej poboljšati se,
in skesano reci Jezusu:

O moj usmiljeni Zveličar! Nič več
nočem kakor Simon svojega križa no¬
siti nevoljno in le prisiljen, ampak ve¬
selo ga hočem objeti in udano sprejeti
vsako težavo, katerokoli mi pošlješ, po¬
sebno pa smrt z vsemi njenimi bole¬
činami. Pošlji mi križ, kakoršnega hočeš
po svoji sveti volji; dokler bom mogel,
nosil ga bom srčno za Teboj. O Marija,
sprosi nam vsem duha dejanjske lju¬
bezni in usmiljenja do naših bližnjih.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

12*

- 180 -

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

t. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

Ij. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej, o kristijan, kako srčno so¬
čutje prevzame pobožno Veroniko, ko
zagleda sveti obraz Jezusov ves razbit
in preboden s trnjem, poln potnih in
krvavih srag. Ta pogled globoko rani
njeno usmiljeno srce, tako, da se skozi
gnječo prerije do Njega, poklekne pre¬
denj in mu poda potni prt s prošnjo,
naj si ž njim obriše svoj obraz. Jezus

- 181 -

jo usliši, da potem prt Veroniki nazaj,
na njem pa čudovito vtisnjeno podobo
Svojega krvavega obličja. O predragi
spomin za tako malo dobroto! Poglej
to podobo ter skesano vsklikni:

O sveto obličje, vse ranjeno in
krvavo ! Naj bo moja duša prt, na kate¬
rega naj se globoko vtisne Tvoja, s trnjem
venčana glava, Tvoje krvavo obličje. Naj
mi bo vedno pred očmi, posebno pa še
pri vsaki skušnjavi, da vanjo ne padem
in tako Tebe z nova ne mučim. O Ma¬
rija, usmiljena Mati, sprosi mi milost,
da se vedno spominjam trpljenja Tvo¬
jega nedolžnega Sina.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

- 182 —

VII. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

t. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Težki križ oslabelo telo Zveličarjevo
že drugič potlači na zemljo; vse rane
Njegove svete glave in Njegovega te¬
lesa se pri padcu obnove in povečajo.
Zakaj pač leži nedolžni Jezus že drugič
pod križem ? Potlačila ga je tvoja ošab¬
nost, vsled katere tolikrat zopet padeš
v stare grehe. Ali se ti ne zdi, kakor
da bi te kleče prosil, da ga nikar več

- 183 -

ne žali? Oh, padi tudi ti na kolena in
reci svojemu Zveličarju:

Moj Jezus, usmiljenje! Kolikrat si
že odpustil, toda kolikrat sem zopet
padel v stare grehe ter Te znova in
tem hujše ranil. Imej potrpljenje z me¬
noj in pomagaj mi, da odslej vedno
ostanem v Tvoji milosti, in da vse sku¬
šnjave, ki me bodo nadlegovale, srečno
premagam. O Marija, Ti usmiljena Mati
ubogih grešnikov, sprosi mi milost po¬
nižnosti in resničnega poboljšanja.

Ljubim, Te itd.

Oče naš. ČešČena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

184

Vlil, postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

J. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

g. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej, o grešnik, sočutje dobrih
jeruzalemskih žen, ki so se spustile v
glasen jok, ko so videle Jezusa toliko
trpeti. Kaka je pač morala biti podoba
trpečega Jezusa, da je en sam pogled na
to podobo na usmiljena srca pobožnih
žen napravil tolik vtis. Dobri Jezus pa
jih je tolažil, rekoč: »Ne jokajte nad
menoj, jokajte raji nad seboj in svojimi

- 185 -

otroki!« Tudi ti, o grešnik, imaš obilo
vzroka noč in dan objokavati svoje
grehe, s katerimi si dobrega Jezusa to-
likrat razžalil. Prosi Ga odpuščanja in
reci mu:

0 trpeči Jezus! Ti. ki si ves ne¬
dolžen, toliko trpiš; kako se bo godilo
meni, nespokornemu grešniku ? Oh, naj
se jokam, pa ne samo zato, ker sem si
s svojimi grehi pekel zaslužil, ampak,
ker Te vidim toliko trpeti zame, ker
sem tako nehvaležen Tebi, ki si me
tako močno ljubil. O Marija, prosi Ti
za nas svojega Sina, Njemu nas izroči
in priporoči!

Ljubim, Te itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

- 186 -

IX. postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

0. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Neusmiljenim rabeljnom muka Jezu¬
sova še ni dosti velika. Še vedno Ga
sujejo in k hitrejši hoji naganjajo, tako
da se slednjič pod grozovitim križem
zopet zgrudi na tla. On, neskončna sve¬
tost in veličastvo, ki je slava in veselje
vseh nebeških duhov, leži že tretjič na
zemlji. Poslušaj, kako milo ti kliče:
Glej, o grešnik, kako me tlačijo tvoji

- 187 -

grehi! Tvoje slabe navade so vrvi, s
katerimi me vlačijo, tvoje razuzdano
življenje me neusmiljeno suje. Kako dolgo
še prijatelj moj, kako dolgo še? Ali
nimaš nič usmiljenja z nedolžnim Je¬
zusom ? Oh, padi skesan na kolena in
reci Mu:

Nič več, preljubi moj Jezus, nič več
ne. Kdo bi mogel Tebe žaliti, ako Te
gleda, kako reven za nas na zemlji
ležiš ? Raztrgati hočem svoje nevarno
znanje, zapustiti slabe tovaršije, odva¬
diti se grešnih navad, naj velja karkoli.
O Marija, ti pribežališče grešnikov, iz¬
prosi mi, da bežim pred vsako grešno
priložnostjo, in da v storjenih sklepih
zvest in stanoviten ostanem.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. Ceščena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

- 188 -

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti.

J. Molimo Te, o Kriste ! in Te hva¬
limo.

ji. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Pomisli, grešna duša, kako neiz¬
merne bolečine je prestal Jezus, ko so
mu tesno obleko brez šiva, ki se je
bila prisušila k ranam po celem životu,
neusmiljeno potegnili raz telesa. Vse
rane so se zopet obnovile in Ga sedaj
še huje pekle. Kako bolečino pa je ob¬
čutila šele Njegova čista duša, ko je
moral stati Svoje obleke oropan pred

- 189 -

ljudstvom. Tako mora On plačevati za
tvojo nečimurnost in nečistost, z grenkim
žolčem pa, s katerim ga napajajo, tvojo
nezmernost in požrešnost. Skleni torej
poboljšati se in reci v svojem srcu:

O nedolžni Jezus! daj mi milost, da
odložim staro obleko grešnih želja in
nagnenja in namestu nje oblečem ča¬
stitljivo obleko Tvoje ljubezni. Daj, da
s krvavimi solzami objokujem grde gre¬
he nečistosti in nezmernosti. O moj
križani Jezus, daj mi raje umreti, kakor
še kedaj s smrtnim grehom križati Te.
Po svojem neomadeževanem devištvu in
prečistem spočetju, o Marija, očisti moje
srce, moje telo in mojo dušo.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

— 190 -

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

t. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej, o grešnik, kako voljno razpne
nedolžni Jezus Svoje roke na križu, da
Mu jih nanj pribijejo — zavoljo tvojih
grehov. Vsak smrten greh je grozovit
žebelj, ki prebode Njegovo roko. Po¬
slušaj, grešnik, kako milo ti kliče tvoj
Zveličar: »Kaj so ti storile moje roke,
da jih razpenjaš, kaj moje noge, da jih
z grehi neusmiljeno pribijaš na križ?

- 191 —

Naj bi mi tako storil moj sovražnik,
ne tožil bi; pa ti, moj prijatelj, ki si
pri meni užival toliko dobrega, zakaj
me ti tako neusmiljeno križaš ?

O božje Jagnje, vse polno ran in
bolečin! Prosim Te odpuščanja zaradi
vseh muk. ki si jih prestal zavoljo mojih
grehov. Oh, pribij moje srce na Svoj
križ, o trpeči Jezus, da tako vedno pri
Tebi ostanem, Te ljubim in nikdar več
ne zapustim. O Marija, vsled bolečin
svojega trpečega srca ne dopusti, da
bi se bila Kri Jezusova za mojo dušo
prelila zastonj.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

— 192

XII. postaja.

•Jezus umrje na križu.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Tri ure, o ljubeznjivi Jezus, si visel
na križu! Ti, ki si Gospod nebes in
zemlje, visel si med nebom in zemljo,
kakor razbojnik, zaničevan in zasra¬
movan. A v tistem času si sprejel ske¬
sanega razbojnika v nebesa! Solnce je
zatemnelo, zemlja se je stresla, grobovi
so se odprli, ko si Ti umrl. Ves svet
je žaloval s Teboj, ko si umrl, a Ti

— 193 -

si s Svojim trpljenjem in s Svojo smrtjo
strl moje vezi in v Svoji krvi opral
moje grehe.

O moj Jezus, ki si zame na križu
umrl! S srčnimi bolečinami poljubim
križ, na katerem si umrl zame. Zaslu¬
žil sem za svoje grehe bolečine in smrt,
toda Tvoja smrt je moje upanje. Do¬
deli mi zaradi svoje smrti to milost, da
se oklenem Tvojega križa in da za Te
iz ljubezni umrjem. V Tvoje roke iz¬
ročim svojo dušo.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. Ceščena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

13

- 194 -

XIII. postaja.

Jezusa snamejo s križa.

t. Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

B. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Premišljuj, kako dva učenca, Jožef
in Nikodem, Jezusa s križa snameta ter
ga potrti Materi v naročje položita. Ma¬
rija ga vzprejme z vso ljubeznijo ter
pritiska na svoje ljubeče srce. Kolike
bolečine so pretresale srce ljubeči Ma¬
teri ! Velika, kakor morje, je Tvoja bo¬
lečina, o Marija! V teh neizmernih bo¬
lečinah pa si nas prerodila za večno

- 195 -

življenje. Mi smo križali Tvojega Sina
s svojimi grehi, Ti pa si nam odprla
zaklad božjih milostij in nas sprejela
za svoje otroke!

Vzprejmi tudi mene, o žalostna Mati,
iz ljubezni do Jezusa kot svojega slu¬
žabnika in prosi zame! Ti pa, moj Odre¬
šenik, ki si zame umrl, daj, da Te lju¬
bim in ničesar druzega ne zahtevam,
kakor le Tebe.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

13*

- 196 -

XIV. postaja.

Jezusa v grob položi.

t.  Molimo Te, o Kriste! in Te hva¬
limo.

5. Ker si s Svojim sv. križem svet
odrešil.

Premišljuj, kako učenci v spremstvu
Marije Jezusovo truplo v grob polože;
Njegova sveta Mati pomaga sama s svo¬
jimi rokami.

O Jezus, Gospod našega življenja!
Tvoje truplo je ležalo mirno v grobu,
Tvoja duša pa je še vedno izkazovala
dela največje ljubezni. Poiskala je duše
v predpeklu, kjer so čakale odrešenja,

— 197 -

in je skoro vklenila božje in naše so¬
vražnike. Tako si ljubil, o Jezus, člo¬
veški rod, v življenju in v smrti.

O moj v grob položeni Jezus! Jaz
poljubljam grob, v katerem počivaš.
Toda čez tri dni boš zopet zmagoslavno
vstal. Zaradi svojega vstajenja dodeli mi,
da tudi jaz pri poslednji sodbi vstanem,
da Te združen s Teboj hvalim in mo¬
lim na veke.

Ljubim Te, itd.

Oče naš. češčena Marija. — Usmili
se nas, o Gospod, usmili se nas!

Zahvalna molitev.

O Gospod Jezus Kristus ! ki si rekel:
»Kdor hoče iti za menoj, ta naj sprejme
svoj križ in naj hodi za menoj!« —
glej, jaz sem Ti sledil stopinjo za sto¬
pinjo na poti Tvojega trpljenja in sem
premišljeval vse skrivnosti Tvojih bo¬
lečin. Zahvaljujem se Ti za to milost

- 198 —

in Te prosim, dodeli mi, da ne bodo
neskončne zasluge Tvojega trpljenja
zame izgubljene. Pokaži nebeškemu
Očetu svoje krvaveče rane kot zado¬
stilo za vse moje pregrehe in hudobije.
Operi mojo dušo v svoji dragoceni Krvi
in dodeli mi, da Te bom, kakor sem
Ti tu na zemlji sledil do gore Kalva¬
rije, enkrat kot svojega Odrešenika in
Rešitelja na gori Sionski, v nebeškem
kraljestvu večno gledal, hvalil in ljubil.
Amen.

Pesem

na čast Materi Božji vedne pomoči.

1.

0 Marija, naša mati,
Zvesta vedno si nam Ti.
Tvoja roka nam zaklade
Božje milosti deli.

Glej, kako otroci Tvoji
Bližajo Gospe j se svoji,

O Marija, Ti pomagaj nam!

2.

V Tvoje materno naročje
Prosit milosti hite;

— 201 —

Da jih Ti ne boš zavrgla,
Priča Tvoje jim srce.

Sprejmi, mati, prošnje vdane,
Vzdihe in molitve zbrane,
O Marija, Ti pomagaj nam!

3.

O Devica, obljubila
Ti si Svojo nam pomoč,
če z zaupanjem prosili
Bomo Tebe, naša moč.
Vedna bodi Pomočnica,
V bolih zvesta Tolažnica,
O Marija, Ti pomagaj nam!

4.

Vmiri drzne Ti valove,
Ki nam streti čoln prete;
Brani Ti nam sveto cerkev,
Prizanesi nam gorje!

Glej, kako besne uporni,
Tebi bodo naj pokorni!

O Marija, Ti pomagaj nam!

- 202 —

5.

Varuj svetega Očeta,
Da premaga kruti boj,
Da sovražnike premore,
Mati, mu na strani stoj!
Slavno cerkev naj premaga
V boju hudega sovraga!
O Marija, Ti pomagaj nam

6.

O pomagaj izgubljenim
Najti zopet pravo pot,
Pelji k dobremu pastirju
Grešnikov nesrečni rod!

Ko izgine grešna beda,
En pastir bo, ena čeda.

O Marija, Ti pomagaj nam

7.

Grešnike v ljubezni sklene
Jezusovo naj srce!

A nedolžne, mati mila,

- 203 —

Vse pritisni Ti na se!

Vse bolnike, vse uboge,
Reši reve in nadloge,
O Marija, Ti pomagaj nam'

8.

Kjer le najdeš širom zemlje
Solzno, žalostno oko,
Ti oteri grenke solze
In vtolaži ga ljubo.

Uči vdano ga trpeti,
V skromnosti Bogu živeti!
O Marija, Ti pomagaj nam!

9.

Naj za Avstrijo v ljubezni
Zvesto bije nam srce,
Da z veseljem žrtvovali
Bomo vse za blagor nje.
Sveto vero našo brani,
Ta zaklad naj nam ohrani,
O Marija, Ti pomagaj nam!

— 204 -

10.

Varuj našega cesarja,
Da zavlada srečni mir,
Moč modrosti mu podeli,
Ki je blagostanja vir.

K Jezusu ga vedno vodi,
Da mogočno vlada todi.

O Marija, Ti pomagaj nam!

11.

Slednjič pa, ko nam odbije
Zadnja ura za vselej,
Takrat k sebi nas pripelji,
Kjer veselje bo brez mej.
Takrat Ti nam stoj na strani
Ko Ti glas proseč naznani:
O Marija, Ti pomagaj nam!

KAZALO.

Stran

Priporočilo.3

LDel.

§ 1. Čudodelna podoba naše ljube Gospe
vedne pomoči.7

§ 2. Čudodelna podoba pride v Rim . . 10

§ 3. Naša ljuba Gospa vedne pomoči se

časti 300 let v cerkvi sv. Mateja . 14

§ 4. Čudodelna podoba izgine.18

§ 5. Čudodelno podobo najde pater iz reda
oo. redemptoristov.23

§ 6. Kongregacija najsvetejšega Zveličarja
dobi v last čudodelno podobo . . 28

§ 7. Čudežna podoba se slovesno prenese

na Eskvilin v cerkev sv. Alfonza . 32

§ 8. Češčenje čudežne podobe v Rimu . 38

Milostna podoba in sv. Oče .... 43

II

Stran

Čudodelna podoba v Rimu svečano
kronana.46

§ 9. Češčenje čudodelne podobe se razširja

v vse dele sveta.50

§ 10. Milostna podoba, češčena pri Mari¬

jinih Stopnicah na Dunaju . . 54

§ 11. Kako se je ta pobožnost širila, in

koliko molitev je bilo uslišanih . 58

§ 12. Naša ljuba Gospa vedne pomoči po¬
maga kristjanom v vseh deželah 75

II. ID © I.

Molitve na čast Materi Božji vedne po¬
moči .95

Litanije v čast Naši ljubi Gospej vedne
pomoči.99

Lavretanske litanije . ..103

Molitev sv. Alfonza, ki si ga izvolimo za
posebnega variha.108

Litanije k sv. Alfonzu.109

Molitve k sv. Alfonzu.113

Molitev sv. Alfonza k preblaženi Devici za

vsak dan v tednu:

Molitev za nedeljo.116

Molitev za ponedeljek.117

Molitev za torek ..118

Molitev za sredo.120

III

Stran

Molitev za četrtek.121

Molitev za petek.123

Molitev za soboto.124

Dejanja udanosti v voljo Božjo .... 126

III. Del.

Bazne molitve.

Jutranja molitev.128

Večerna molitev.130

Mašne molitve.134

Izpovedne molitve.146

Obhajilne molitve . ..152

Sveti križev pot.169

Pesem na čast Materi Božji vedne pomoči 200

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA