Is li »i a vsak čotrtefc. Cean ja S K na leto. (Za Nemčijo \ K, *a Ameriko m drug« trije držav* • K«) — Poft*mezne fttevilke ae proda-ajo ■■	po lo vinarjov ■' 1 —
Slovenskemu Hutlslvu v pouk in zatavo.
Spisi in dopisi se poSiljajo: UrednlHT« „ Domoljuba". Ljubljana, Kopilane« ulioa. Naroinina. reklnmaclje in to-eeratl pa-. UpraTniMm „l>omol|ob«", _Ljubljana, Kopitai)«va nlioa—
Šiev. 13.
V Ljubljani, dne 30. marca 1916.
Leto XXIX.

Kako {e z živino na tiranskem?
Dne 6. marca se je po nalogu deželne vlade preštela goveja živina in prešiti na Kranjskem, in sicer tako, da se je posebej štela mlada živina pod enim letom, juna nad eno leto, junice na-a eno leto, krav« i« voli; pri prešičih p«, živali pod tremi meseci in nad tri mesece stare. Številke, ki jih je spravilo na dao. to štetje, nas ne uče samo, kakšne so naše sedanje razmere glede na živino, marveč nam tudi dajejo točna j navodila in nasvete, kaj moramo storiti v j tem oziru, da rešimo, kar se da.
Poglejmo najprej, kako je s prešiči. j Pod tri mesece starih se je naštelo v vseh , okrajih razen radoljškega 47.894, nad tri mesece starih pa 51.744, torej vseh skupaj 99.638. Najbogatejši okraj v tem oziru je krški, ki je naštel vsega skupaj 22.191 pre šičev (med nimi 10.773 pod tri mesece starih); za njim pride novomeški s 13.054 prešiči (6150 pod tri mesece starih), potem kamniški 9591 prešičev (4592 pod tri mesece starih). Od leta 1910. sc ie število prešičev v vseh okrajih znatno zmanjšalo. Leta 1910. se je namreč naštelo koncem leta 177.300 prešičev. Ce štejemo prešiče v radoljškem okraju sedaj na 7500, kar l»o nekako odgovarjalo dejanskemu stanju, vidimo potem, da je krog 70.000 prešičev manj v deželi, nego jih je bilo leta 1910. Ta številka je pomenljiva in vseh nas sveta dolžnost je skrbeti, da sc nevarnost glede na prešičorejo, ki nam iz nje zija nasproti, prepreči. Nikjer se ne čuti tako živo pomanjkanje otrobi, krmilnega žita in drugih močnih krmil, kakor v tej panogi našiga gospodarstva. Plemenskih svinj se neprimerno manj goji, kakor se jih je v mirnih časih. Iz tega pa seveda sledi jasno, da bo manjkalo jeseni prešičkov za rejo in vsled tega pozimi mesa in zabele. Mast ima siccr
maksimalno ceno, toda po tej ceni se je dobiti ne more, dasi bi se masti letos, _ko olja primanjkuje, neprimerno več rabilo, kakor druga leta, Prvo, kar moramo naj-odločnejše poudarjati, je to, da bi se iz aa-še dežele ne smelo pod nobenim pogojem dovolili izvažanje kakršnihkoli prešičev za pleme ali za pitanje v druge dežele. Dalj« je treba poduka našim prešičorejcem, kako naj v sedanjih časih rabijo namesto prej običajnih močnih krmil, primerna nadomestila. Krvna krma, ki jo je uvedla Gospodarska zveza v našo deželo, se j« že pre cej dobro udomačila. Več vagonov se je je že razpitalo mladim in doraslim prešičero. Žita pač ni, razen skvarjene koruze, ki p* tudi more le v sorazmerno manjCi množinah priti na razpolago prešičorejcem, ker jo dunajska krmilna centrala oddaja predvsem kot močno krmilo za poštne in druge konje. Pšeničnih otrobi tudi ni mogoče pričakovati v kaki večji meri; še teh, kar se jih namelje po kranjskih mlinih, precej porabi vojaštvo. Vkljub vsemu prizadevanju in posredovanju deželnega odbora in naSih poslancev in vkljub vsi dobri volji poljedelskega ministrstva ne dobimo nazadnje drugega odgovora, nego da je izključeno iz drugih dežel pričakovati kaj otrobi za Kranjsko. Pač pa je na razpolago večja množina koruzne krmilne moke. Po novi naredbi se namreč 27 odstotkov koruz* porabi za tako krmilno moko. Jasno je, da je v tej sestavini neprimerno več redil-nih snovi, kakor so navadni koruzni otrobi. S to moko si je treba pomagati in ž njo nadomestili druga prej navadna močna krmila. Dobi 3e tudi še nekoliko orehovih, lešnikovih, sezamovih in raspovih tropin, Iti naj bi segli po njih prešičorejci, da se število prešičev v deželi vzdigne tako visoko, da bomo vsaj glede na zabelo brez skrbi gledali v prihodnost.
Številke za govejo živino so same i.a sebi veliko bolj vesele in tolažljive kakor prejšnje. Volov je sicer res mnogo manj,
-m
nego jih je bilo koncem leta 1910 (krafl 20.000), tudi krav je krog 3000 manj; tod« mlade živine jc pa toliko več, da se celota® število živine ni zmanjšalo, marveč še nm» koliko zvečalo. Seveda moramo vpošlo« vati, da kmet najbolj čuti, če mu manjk* delavne živine, konj in volov, in pa m "i j*« ne živine, krav. To ovira redno gospodar« stvo. Brez delavne živine ne gre delo izpod! rok, pri kravah pa odpade ne samo zašla* žek, marveč kar je še važnejše, primanjkuje potrebnega živeža, ki ga daje mleloH v raznovrstnih oblikah, v katerih se raM, Pri kravah ni vpoštevati samo tega, da jM je manj, marveč da imajo tudi povprek d» bro tretjino manj mleka, nego so ga imel*
v rednih časih, in da ga bodo zdaj, ko bod« morale voziti in orati, imele še precej ma^ Te težave so velike in bole na vse straJ, toda veliko število mlade živine daje veselo upanje, da bi bilo mogoče kmalu priS zopet do tistih rednih razmer v naši živi* noreji, kakršne so bile pred vojsko, ko II se dala ta mlada živina ohraniti in vzredUfc V tem oziru učimo, svarimo, opominjajnMl in bodrimo drug drugega. Poiščimo, kar M da, nadomestil za krmo, ki je danes ne mo* remo dobiti, zlasti rabimo surovi sladko* Tudi ta krma se je v deželi kljub wem preA sodkom hitro udomačila in splošno ae p* hvalijo ž njo. Pred vsem pa poskrbimo mfaM di živini pa tudi prešičem paše. Zadnji k« tiček zemlje, ki j« sposoben za paio, a^ se porabi. Naše planine naj bodo letos namenjene zlasti mladi živini in sic« naj M res popolnoma ves planinski »vet, ki j« M paSo sposoben, izrabi, časa, da t* rma ki uredi, imamo š« dovolj. Začeti pa (c treba takoj. V težkih razmerah j« n»J* živim* reja, toda nevarnoat za njen ohatoj m Im pričela šele, ko bo jeU padati pod note« mlada živina. Dokler imajo p« nafi hlwwl teličkov, telic in junčkov ▼ tistem *tevik„ Id se je naštelo dne 6. marca, lahko mintl gledamo v bodočno«t.
Bog v vojski.
Starega Mohorja radi kaj vprašamo o vojski. Mož je izgubil na vojski sina edin-ca, zato že sme katero reči. Ne reče pa nobene čez pravico in resnico, zoper Boga pa celo ne. Kar čudimo se včasih, kako j« vdan v sveto božjo previdnost Ta dan smo ga pa prav poredno vprašali, kakor nekdaj farizeji Kristusa, da bi ga ujeli: »No, Mohorčev oča — mu pravimo — razsodite vi našo pravdo! Eni pravimo, da je vojska kazen božja. Odkod bi bilo sicer toliko gorja? Drugi pa pravimo, da ni kazen božja. Bog ne bi kaznoval tudi nedolžnih. Kaj pa vi pravite?«
Jaz bi rekel tako, da oboji prav pravite, samo prav se mora razumeti, kar pravite.
Ah ste brali v Zgodbah sv. pisma o preroku Eliju, kako ga je greblo, ko je Izrael zapustil Gospoda svojega Boga? Želel "si je skoraj, da bi jih ogenj z nebes pokončal. Tedaj je pa začutil božjo pričujočnost. Bilo je na božji gori Horeb, ko je šel Gospod mimo. Nastal je velik vihar, ki je prevračal hribe in razdeval skale, pa v viharju ni bilo Gospoda. Za viharjem je prišel potres, pa v potresu ni bilo Gospoda. Za potresom je prišel ogenj, pa tudi v ognju ni bilo Gospoda. In za ognjem je prišla sapica in začutilo se je nje božajoče pihlja-aje. In v pihljanju sapice je bil Gospod.
Vprašate me, ali je v tej vojski Bog. Je in ga ni. V ognju in viharju ga ni, v pihljanju sapice je.
Ljudje, ljudstvo božje, so zapustili Gospoda. Zavrgli so njegove zapovedi, kleli njegovo sveto ime, teptali njegove pravice. Narodi so se uprli zoper božje gospostvo in hoteli sami biti kakor bogovi. Bog, naš Gospod, bi bil lahko udaril med nje in jih končal v njih napuhu. A Bog tega ni storil. Samo umaknil se je za čas, kakor oče, ki hoče pokazati, kaj bi biio z otroki brez očeta. Samo pustil je malo narode, češ, dobro, bodite vi bogovi, vladajte svet po svojem srcu in svoji glavi; veste vse. zmorete vse, ne potrebujete ne nikogar! In narodi jo se začeli vladati sami. Boga ni, so učili po visokih šolah, ampak človek je bog, človek je najvišje, knr je. Cerkve ne potrebujemo; človeštvo je dorastlo in mu ni potrebno jerobstvo. Božje in cerkvene zapovedi, to so prazne marnje; človeštvo je tako napicdovalo, da si lahko samo piše in voli postave. Tako, sedaj pa naprej! In človeštvo jc začelo po teh naukih prestvar-jati svet. Umovalo je o vesoljni ljubezni, a čim bolj je umovalo, tem bolj se je kazalo, da loči narode čim večja zavist in »ovrašlvo. Delalo jc mednarodne postave, a čim bolj jih je delalo, tem očitneje je bilo, da so vse te postave le papir. Oprostilo sc je jerobstva Cerkve, a čitn bolj se je oprostilo, tem bolj so prišli eni narodi pod je-lobstvo drugih narodov. Nakopičilo se je bogastvo, a čim bolj se je kopičilo, tem manj ga je večina imela.
Konec modrovanja in napredovanja je bil ta, da se je ves človeški napredek obrnil na to, kako bi sc najbolj oborožili, narod zoper narod, država zoper državo. Začeli so snovati velikanske armade. Gradili io bojne ladje. Vlivali so kanone. Kovali 3o i 2»
granate in polnili bombe in šrapnele. Izumili so podmorske čolne in aeroplane. Med seboj so sklepali zveze in si lagali in se slepili. Govorili so po skupščinah o svetovnem miru, skrivaj pa delali vojne načrte in snovali nakane.
Nazadnje je vojska izbruhnila. Poglejte v to vojsko! Ali vidite kje kako grozoto, ki bi jo bil Bog poslal? Ali ni vse človeški izum? Morija po suhem, morija na morju, morija v zraku — ali ni vsega .tega človek iztuhtal, ko je hotel biti bog? Ali ni vse to neizmerno trpljenje človeški izum? O, dolgo, dolgo je človek tuhtal, da si je vse to izmislil! Sedaj bi pa nekateri radi Boga tožili, da je Bog tega kriv! To je pa vendar od sile! Celo stoletje so odstavljali Boga, ko jim je pa Bog res za čas pustil njih voljo, ga pa tožijo, da jim je pustil, kar so hoteli! Ljudje — bogovi? Otroci, pa še prav neumni otroci, ne pa bogovi!
Jaz mislim, da ni pametnega človeka, ki se ne bi iz te vojske naučil enega: po tej vojski je potrebna nova vojska, ne z molilnim orožjem, ampak duhovna vojska zoper vse brezverstvo. Brezverstvo in samo brezverstvo je krivo vse te neizmerne nesreče. Narodi naj zopet spoznajo, da je Bog njih Gospod in je zanje božje gospostvo najboljše. Zakaj Bog je ludi oče, in Oče v nebesih najbolje ve, kaj je za nas dobro in prav.
Vidite, tako pravim jaz. V tej moriji, ni Boga. Nad ljudini se je maščeval le njih neizmerni napuh. Bog jim je sair.o pustil njih voljo. Le v tem pomenu je vojska kazen božja. A kako bi bili šele vpili, ko jim ne bi bil pustil njih volje! Vidite, takšni smo ljudje, otroci, pa Boga odstavljamo!
A dejal sem pa tudi, da je Bog v vojski, ne v ognju in viharju, ampak v pihljanju sapice.
Sin mi je padel v vojski, a padel je lepo spravljen z Bogom, in 7. njim jih je tako padlo sto in sto. Gospod, ki skrbi za naše vojake, vojni kurat mu pravijo* je pisal našemu gospodu, kako lepo umirajo po veliki večini naši fanije. Hudo je to, da umirajo — tega je kriva človeška slepota — a da umirajo tako lepo, ali ni v tem pihljanju smrtnih sapic Bog pričujoč? Božja pričujočnost daje našim fantom in možem pogum, da zvesto izpolnjujejo svojo strašno dolžnost; božja pričujočnost jih krepi in tolaži, ko jim cuiljajo izv ran zadnje kaplje krvi. Bog mi je priča, kakor mi je hudo za »inom, da ni bilo v mojem srcu še ne ene Žale misli zoper Boga, ampak samo zaupanje v njegovo sveto previdnost in hvaležnost za vse, tudi za trpljenje. Zakaj ludi v trpljenju, če ga prav prenašamo, jc Bog. Koliko src je očistilo trpljenje, ki bi se bila sicer počasi pokrila z vso gnusobe in nečistostjo. A druga so se šele zdaj umazala, porečete. So se, a po čigavi krivdi? Ali niso krivi zopet samo ljudje, ki zasmehujejo šesto božjo zapoved? To je žalostno poglavje v naši vojski. Afi ne bi tisti, ki imajo nad fanti oblast, če bi hoteli, lehko zaustavili to smrdljivo kugo, ki se vlači za vojsko? Hej, kaj moči imajo, kadar res kaj hočejo! To vemo in izkušamo vsi! Proč, misli ve mračne!
Bog je v vojski, v pihljanju sapic, v vseh tistih dokazih lepe krščanske ljubez-
ni, ki jih toliko beremo in slišimo in vidimo. Saj je krščanska ljubezen najbolj božji dih naših src! Skoraj vse, kar je krščanskega, je zamorila človeška hudobija, krščanske ljubezni ni inogla zamoriti. Ljubezen krščanska nagiblje vojaka, da pomaga, sam ranjen, ranjenemu tovarišu. Ljubezen krščanska se bo usmilila vdov in sirot. Vsi že čutimo pihljanje božjih sapic in zatrdno upamo, da bo nastal po Vojski, velik čas krščanske ljubezni. Velika bo beda, a Bog bo dal, da bo velika tudi naša ljubezen. Zlasti za sirote, ki jih je vojska najbolj zadela, bo morala biti tudi naša ljubezen največja! --
Tako je govoril stari Mohor. Mi smo pa molčali. Ni nas bilo sram, da ga nismo ujeli, ampak hvaležni smo mu bili za lepi nauk o božji pričujočnosti, ne v človeški hudobiji, ampak v vsein, kar je za nas dobro in prav.
Pregled po svetu.
Nemci in Ogri. Koncem 1. 1915. je šlo nekaj avstr, nemških politikov v Budimpešto; vodil jih je posl. Dobernig. Sedaj pa je tajni svetnik Berseviczy pripeljal na Dunaj grofe Andrassyja, Ivana in Aladarja Zichyja, Leona Lanczyja, Weckerla, Appo-nyja, Szterenyja, Hegedusa in še nekaj drugih. Kakor poroča »N. Fr. Presse«, se gre za neobvezen razgovor, pa zborovanje bo le pokazalo, da vodilni avstrijski in ogrski politiki vztrajajo pri načelih dualizma. — »Zeit« poroča, da tudi na Ogrskem temu približevanju pripisujejo vedno večji pomen, ker sedanjih dunajskih konferenc se poleg ogrskih agrarcev udeležujejo tudi ogrski trgovski in industrijski krogi.
Papež belgijskim škofom. Dunajska »Reichspost« piše, da je papež Benedikt XV. v posebnem pismu, ki ga je poslal belgijskim škofom, izrazil sočutje z belgijskimi katoličani, obenem je pa dal navodil« kardinalu Mercieru, naj delajo vsi škofje za spravo in pomirjenje duhov ter za mir, in naj se izogibljejo vsakemu nasprotju, ki utegne nastati med škofi in nemško oblastjo.
Letopis »Annuario poniificio 1916« je izšel. V njem se nahaja odtisnjena tudi letošnja papeška svelinja, ki »e loči od drugih let v tein, da nima vtisnjenega nobenega značilnega reka, ampak ima na eni strani sliko sv. očeta, na di ugi pa je označen začetek vlade sedanjega papeža. To se je zgodilo namenoma, ker r.e hoče na ta način dokumentirati nevtralnost sv. očeta v sedanji vojski.
Kardinahki kolegij šteje točasno (ko jc umrl kardinal Gotti) 59 članov; 30 n©-italijanske narodnosti, 29 Italijanov. Najmlajši je še vedno Morry del Val, najstarejši pa Cakričrcs, škof v Montpellier-u.
V nemškem državnem zborn je naznanil predsednik, da je uspeh 4. vojnega posojila presenetljiv (12 milijard) in da je vojna preskrbljena za prihodnjih šest mesecev. — V zbornici so bi'i divji nastopi in hrupni prizori, ko jc poslanec Haaae poudarjal, da široki ljudski sloji stradajo, ter kako ljudstvo po vseh deželah hrepeni po
miru. Trdil je celo, da bo Evropa obubožala, naj se konča boj tako ali tako.
Državni tajnik je potem, ko so Haasu vzeli besedo, z ogorčenostjo obžaloval, da more mož, ki se imenuje zastopnik nemškega naroda, tako dražiti in jemati pogum vztrajni armadi in vrlemu narodu. Poslancu Haaseju so očitali izdajstvo.
Demokratska stranka v Nemčiji v razdvoju. Dne 24. marca je izstopilo 18 poslancev iz demokratske stranke v nemškem parlamentu; ustanovili so svojo skupino.
Če jim je kaj verjeti... Španski časnikar Henriquez Liquivado je bil pretekli teden v Parizu, Navzoč je bil tudi pri seji v državni zbornici, nakar je govoril z vplivnimi francoskimi politiki in častniki. O teh pogovorili poroča sledeče: »Briand mi je rekel, da smatra položaj pri Verdunu t* zadovoljiv in spremeniti bi se utegnil le v toliko, da bodo začeli Francozi napadati Nemce pri Verdunu. Nato je Briand še tudi poudarjal izborne razmere, ki vladajo med Francijo in Španijo, ki se tudi v bodoče ne bodo razdrle. Govoril sem nato še z nekaterimi drugimi francoskimi poslanci in visokimi častniki, ki so se glede konca vojske soglasno izrazili, da mora biti vojska letos končana, in da ne sme trajati tudi Se tretjo zimo. — Na vprašanje, če Francija še vedno misli, da bi zasedla Alzacijo in Lote-ringijo, so vsi zmigali z ramami, Splošna se smatra v Franciji za nekaj nemogočega, da bi sc sklenil posebej mir z Nemčijo. Ves francosk; narod upa, da bo v kratkem sklenjen mir. Tudi med politiki je dosti mož, ki upajo, cUt bode prišlo v kratkem do miru. K tem je prištevati v prvi vrsti finančnega ministra Ribota,«
Častniki nemških ladij v Barceloni, S Portugalskega je došlo 40 častnikov od zaplenjenih nemških ladij. Izjavili so, da občinstvo ni demonstriralo proti Nemcem marveč proti vladi in psovalo Anglijo. Portugalska vlada je zaplenila nemške lad>t na povelje Angležev. Nemški častniki ostanejo v Barceloni, dokler se ne konča vojska. Ene ladje Portugalci niso zaplenili; biiiv je ogrska.
Cadorna potuje. Zadaj i teden je dož*f Cadoma v Pariz, kjer »o ga seveda živahne pozdravljali. V palači zunanjega ministr-slva je bilst slavnostna pojedina. Obiskal je nato glavni stan, potem se j« pa odpeljal na Angleško, Mimogrede se namerava poni ud i ti tudi pri belgijskem kralju Albert«. — Na italijansko fronto se je bil te dni ptipelji-i. srbski prestolonaslednik Aleksander, — Ima pač dovolj časa.
Posvetovanja ▼ Pariza. Zastopniki 6e-tverosporazuma so se, sešli v Parizu, da »e posvetujejo o skupnih vojaških silah in rax merah na različnih frontah. Pričakovalo se je, da spravi Rusija na spomlad na nog« novo armado, ki bo štela tri (f| milijone mož; od Anglije so pričakovali poldrugi milijon. Nekoliko so se že vračunali.
Kako je z Grčijo? Grško vladno glasilo »Athinai« se peča s položajem in pravi, da veliki interesi dežele zahtevajo, da fe Grška postavi na stran osrednjih velesil, 'meljepisni položaj in pomanjkanje živil pa s'l> Grško, da trpi sedaj in prenaša nasilno vlado entente. To bi se lahko preprečilo,
če bi v Grški vladali dalekovidni državniki. Kriva je le zaslepljena politika Venizeloso-va, da se Grška v tem trenutku ne more bojevati na strani osrednjih siL Če bi biH utrdili nekaj otokov in primerno povečali vojno mornarico, bi se lahko brez ovir pridružili osrednjima velesilama. Venizelo« pa je ves denar, ki je bil dovoljen za narodno obrambo, porabil za druge namene. Grška sedaj ne more ravnati po svoji prosti volji; toda to se bo predrugačilo v prav bližnji prihodnjosti. Grška se bo iznebila ententinega jarma in bo zopet storila, kar bo hotela.
Grčija in združenje Epira. Kraljev dekret z dne 18. marca proglaša provinco zgornjega Epira kot končnoveljavno pridružene grški kraljevini in razteza vse zakone in upravne predpise na novo ozemlje.
N« Portugalskem se pojavljajo po m»-stih nevarni nemiri. Privrženci monarhije in delavci ostro napadajo vlado. Nekje wo delavcem razgnali shod, a vojaštvo ni hotelo nastopiti z orožjem, Tudi draginj* strašno naraš&a. — Vsega skupaj jc portugalska vlada zaplenila 65 nemških ladij.
Svetovna vojska
Kratka laška ofenziva. Italijani obstreljevali Gorico in Ro?cretto.
—	Italijanske laži. — Splošna ofenziva na Ruskem. Hudi boji ob železi« J ci Mitava-Jakobovo. Veliko napadov, veliko izgub na ruski strani — Pred Verdunom grome topovi že mesce dni — Verdun gorel, Nemci se pomikajo naprej stopnja za stopnjo. — Angleški letalci doživeli blamažo.
—	15.000 tonska angleška kri-žarka potopljena. — Rusi v Ispa-
lianu in Teheranu.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Kratke laška ofenziva. Z vso silo so se bili Lahi zaleteli zoper naše črte ob Soči ter začeii peto ofenzivo. Pokalo ln grmelo je, kakor da se je odprlo pekla Silovitost navala na posameznih mestih ni bila nič manjša kakor ob 3. In i. ofenzivi. Italijani so obsipali vse zaledje goriškega obmostja z najljutejšim zapiralnim ognjem; t največjo besnostjo so naskočili obmost-je pri Gorici v smeri proti železniškemu mostu južne železnice. Kakih 30 Lahov se j® bilo že priplazilo na most, toda niso se več vrnili nazaj. Objela jih je majka smrt, Soča pa jim je pela pogrebno pesem. Čez tri dni je pa nastala na goriški fronti tišina; le v tolminskem okolišču so se pokali za posamezne postojanke. Uspeh je bil ta, da so se Italijani morali nekoliko nmaknitL Sedaj tolažijo svoje ljudi po časopisih, da so se prostovoljno umakniU, ker ne marajo, da bi se po nepotrebnem kri prelivala. Če tega ne marajo, zakaj so se
naa pa lotili; kar nazaj naj gredo, pa n« bo več nobenega prelivanja krvi
Kratka poročila. Z italijanskega bojišča zadnje dni nI bilo kaj prida no& vic. Dne 24. marca je došla brzojavk«, ki je zelo kratko omenjala, da so It*> 11 Jani obstreljevali Gorico in Rover«*, to. 26. marca so uradno razglasili, d« je sovražno topništvo bombardiral« Doberdobsko planoto in posamezne od« seke na tirolski bojni trti
Strah prod naši mL Italijani M imeli v takozvani peti ofenzivi velikanske izgube. Pri Sv. Mihaelu je napadi« en naš polk cela laška divizija. Lahi ag tu naskočili sedemkrat naše postojanke, a sedemkrat so bili s strašnimi i»-gubami odbiti Gorico so zopet obstreljevali, kakor poroča naše uradno pe» ročilo, s topovi najtežjega kalibra. L»« ške granate so padale posebno v pr®-stor med goriškim pokopališčem t« Kronbergom. V Kronbergu se nahaj« še skoro vse ljudstvo. Solkan je bil ponovno močno obstreljevan. Kakor je posneti iz izpovedb laških ujetnikov, vIom da po celi Italiji naravnost paniče® strah pred Avstrijci Kakor je izpove« dal te dni neki ujeti italijanski časi* nik, se v Italiji vse trese pred avstri>« sko ofenzivo.
Italija ln Nemčija. V poučenih ita> lijanskih krogih računajo s tem, da bo na podlagi sklepov posvetovanj štiri« sporazuma v Parizu Italija v najkrajšem času formelno napovedala tudi Nemčiji vojsko. Zadnji italijanski ministrski svet se je pečal s tem vpraša njem, ki bodo o njem razpravljali tudi na politični pariški konferenci. Salai* dra in Sonnino bosta v tem vprašanj« le nerada popustila, in le tedaj, če b« Italija dobila dovolj odškodnine. »So-colo« poroča, da zahteva sporazun nujno, naj napove Italija Nemčiji vojsko. Zdi se, da sta Salandra in Sonnino za vojno napoved proti zadostni
j odškodnini.
! Vzhodno od setlla Plfickcn so vdrl«
j naše čete v neko italijansko poste* janko.
Italijanske laži. Če laški Usti, 1« sicer uradni, ves čas vojske tako pretirano in izmišljeno poročajo, kakor m. pr. o napadu laških letalcev na Ljubljano, potem je res čudno, zakaj Lahi še niso prodrli do Dunaja »Agenzki Štefani« prinaša 19. marca med dragim, da so letalci resno poškodovaB poštno poslopje v Ljubljani, Mestne hranilnico, južni kolodvor in na i«tl cesti 40 hiš. Dalje pravi, da so zadeli tri vojašnice, pobili mnogo častnika* in enega polkovnika. Ako uradno tak« »farbajo« lahkoverno italijansko ljudstvo, kaj se godi šele izvenuradnol
RUSKO BOJIŠČE.
Rasi zopet začeti. Splošna ofera* zlva. Dolgo so trajale priprave, da so «1 tipali Rusi zopet na plan. Car Je br»-javil francoskemu predsedniku ter mia častital, da so francoske čete tako pogumno branile Verdun; zraven je pe. pristavil, naj se mu naznani, kdaj n&J Rusi udar'jo. Takrat so seveda rusk»
3»
tete napenjale svoje moči zlasti v najsevernejših frontah, kjer ima Ilinden-f burg svoj delokrog. Boji so se razvijali Južno od Rige in Dvinska, zahodno od Jakobova, ob jezeru Naroš in drugod. Ruske sile so napadale ponoči in podnevi, in sicer do šestkrat zaporedoma. Razmerje je ostalo isto na obeli straneh ■ tem razločkom, da so imeli napadalci (Rusi) znatne izgube mrtvih; čez 1000 mož so Jim pa Nemci ujeli.
Nevtralni vojni poročevalci pišejo, Ca se je pričela splošna ruska ofenziva a zelo močnimi silami. Zvezne čete so •dbile brez truda vse napade. Ruske tegube v bojih zadnjih dni so izredno Velike. Petrograjski vojaški krogi ■premljajo zopetno ofenzivo z mešanimi čuvstvi in se čujejo tudi glasovi, ki M upirajo novemu prelivanju krvi v velikem obsegu.
Boji ob železnici Mltava—Jakobovo. Z močnimi silami so Rusi pritiskali večkrat zaporedoma na nemške postojanke pri obmostju Jakobovo na obeh
tisoč mož, ne da bi kaj dosegli. Najnovejša ruska ofenziva je dosegla le dve zaseki ob zvezni bojni črti: namreč južno od Naroškega jezera, kjer se je moralo umakniti nekoliko Ilindenburgovo desno krilo in ob Dnjestru pri Ušječku. Tu se je dolgo časa hrabro ustavljal 11. dragonski polk, ki je dobil od ce-carja izredno lastnoročno pisano pohvalo.
Ponovno so napadali Rusi severno od železnice Rlitava—Jakobovo; tudi so poizkusili presenetiti nemško brambo južnozahodno od Dvinska ter severno od Vidsega. Vsi poizkusi so se zrušili s težkimi izgubami ruskih napadalcev. — Dne 23. marca so nastopili Rusi vzhodno od Jakobova z novimi sibirskimi četami — a zopet zrastonj. Kratko lahko rečemo: Veliko napadov — veliko izgub za Ruse.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Uspehi Ncmcev dne 20. marca. Bavarski in virtemberški bataljoni so
Napadeni mfanlcristi.
■traneh železnice Mi tava—Jakobovo; Itirikrat so napadli tudi pri jezeru Vidzi. Ponovno so nn3kakovali tudi med NaroSkim in ViSnjevskim jezerom. Porabili so veliko munlcije, zastavili veliko ljudi, a nemška bramba jc o«tala neorrmjljiva.
Tudi v vzhodni Galiciji novo Gibanje. Rusi so jeli delovati na celi bojni Črti. Poleg topovskega ognja so fie vr-fcili tudi pehotni napadi, in sicer ob Stripi in pri Ivrminu. Naši so Ruse takoj povsod vrgli; v enem samem oddelku je bilo 150 mrtvih in 100 ujetih.
Ruska ofenziva proll Hlndcrlrar-Ijovi vojni skupini je obsežna in ljuta. Napada se na črti, ki je dolga 300 km. Središče bojev tvorijo pokrajine pri Rigi, Dvinskem, Postavem in pri jezerih južno od navedenega kraja. Sodi »e, da deluje tu vsaj 20 ruskih armnd-oih zborov. V novoletni bilki v I>c: r raki ji so izgubili, kakor zuano, Rusi 130 4'
osvojili z naskokom zahodno od Moze močno zgrajene francoske postojanke, in siccr v gozdu Avocourt. Sovražnik je izgubil poleg veliko mrtvih še 2900 mož, ki so ujeti; med 58 častniki sta tudi dva polkovnika. Protinnpadi Francozov so imeli zanje pogubonosno posledice. Vsega skupaj »o ujeli Nemci pri Verdunu (do 20. marca) 30.150 mož; ujet jc tudi neki brigadni poveljnik s celim štabom.
Eoilba noviralccv o Venlunn. »Bcr-ner Bund« piše: Mogočen napad na verdunske postojanko trnja že štiri tedne. Ker so te operacije oblegovalnega značaja, se napreduje seveda le počasi. Govora sploh ne more biti, da r.o se izjalovili nemški napadi, šc manj, da so dosegli svoj višek in da sc bližajo svojemu koncu. Če je nameravalo nemško vojno vodstvo le, da onemogoči Verdun zn opirališče francoske ofenzive, so je žc dosegel ta namen. Franco-
ske postojanke so že med dosedanjim, napadi tako oslabljene, da jih Francozi ne morejo več rabiti za temelj prodiranja. — »Bund« piše: Napad na postojanke pri Verdunu traja že četrti teden. Ker se ta operacija vrši z oblegovalnimi sredstvi, se pomika bojevanje le počasi naprej. Nikakor pa se ne more govoriti, da so boji obtičali ali da se je nemška ofenziva izjalovila.
Sovražni letalci nimajo sreče. Severno od Verduna so Nemci premagali v zračnem boju tri francoska letala. Poročnik Bolke je sestrelil svoje 18., poročnik Parschan pa 4. sovražno letalo.
Manjka, manjka . . „ Pri franco-skem predsedniku Poincareju se nepretrgoma vrše posveti, ki se pečajo z vojaškim položajem na francoski fronti. Joffre, ki se ponovno udeležuje teh posvetov, zahteva ojačenje francoske fronte, ker ne bo mogla dolgo časa vzdržati nemškega navala. Posebno je Joffre tožil, da Francija nima dovolj močne težke artiljerije, in da so francoske fronte izpostavljene težkim topovom sovražnika. Tudi moštvo je že tako izmučeno, da se mora misliti na nadomestilo. Francoski ministrski svet se je vnovič obrnil do Italije, da dobi vsaj za etapno službo italijanske čete.
Stopnjo — za stopnjo... Nemške čete pred Verdunom napredujejo korakoma, a stanovitno: vsako postojanko sproti utrjujejo, da imajo sigurno opirališče za nadaljno prodiranje. Zahodno od Avocourta so 22. marca rasedle zopet nekaj novih jarkov ter ujele 879 mož ter 82 častnikov.
Vordun zažgan. Dne 23. marca so krogle iz nemških topov zadevale r. vso silo trdnjavo Verdun, ki je jela goreti.
Francija že pojema. Senator Hum-bert piše v listu »Le Journal«, da izčrpava Francija že zadnje rezerve.
NA MORJU.
Angleški letalci doživeli blamnžo.
25. marca je priplulo proti nemški obali večje angleško brodovje rušilcev in kri-žark, ki je spremljalo dve večji ladji z letalci. Dvignilo se je pet povodnih letal, da bi napadla nemške zrakoplovne naprave na severu Slezviga. Troje letal ie nemška obramba prisilila, da so se morala spustiti na tla vzhodno od otoka Sylt. Letalci — 4 angleški častniki in 1 podčastnik — so ujeti. Bombe so padale samo pri zatvoraici Hoyer — » brez izdatne škode.
15.000 tonska angleška krHarka potopljena. Se-le zdaj so sc izvedele posameznosti o pomorskem boju, ki je bil dne 2J). februarja, v Severnem morju. Nemška pomožna križarka »Grnif« s>i Je zapletla v boj s tremi angleškimi kri-žarkarnl in r. enim rošilcem. »Greif* jo s torpedom potopile veliko angleško križarko obsegajočo 15.000 ton, nato sc je sama razstrelila, ker ni bilo upanja, da bi se t ogla rešiti. Od posadke j« ujetih 130 mož.
Foil morska Tojska. Časopisi navajajo celo vrsto ladij, ki so jih pogrez-nili zadnje dni nemški čolni-pote. pijači*
V 17. izvestju potopljenih ladij (v času od 15. februarja do 18. mo.rca) je navedeno, da je bilo uničenih na ta način 30 angleških, 7 francoskih, 7 švedskih, 5 nizozemskih, 12 belgijskih, 2 ruski, 2 italijanski in 1 norveška ladja.
BALKAN.
Napad na Valono. Naši lelalci so prileteli ponoči 20. marca nad Valono. Metali so uspešno bombe na pristanišče in na tabor čet. Vrnili so se kljub lju-temu obstreljevanju nepoškodovani.
Nanovo so poleteli mornariški letalci nad Valono tudi 21. marca; metali so bombe na hiše in. druge vojaške naprave, pa tudi na italijanske ladje v pristanišču. Povratek je bil srečen.
Pri Soluna. Zadnje dni so se razvili pri Gjevgjeli na obeh straneh Var-darja topniški boji, ki pa niso posebne važnosti. — Uničenih je bilo dvoje sovražnih letal.
Pred Valono se je zbralo laško brodovje. Italijanske civilne pblasti so se preselile iz Valone v Bari. — Na Ivrf je dospelo okrog 10.000 Črnogorcev, ki so se umaknili preko Albanije pred avstrijsko vojsko. Pošljejo jih pred Solun.
RUSI V TEEERANU.
Po porpčilu, da je zaseden Ispahan v srednji Perziji tik ob meji onega ozemlja, ki ga angleško-ruska pogodba priznava Rusiji, je došlo obvestilo, da Bo ruske čete vkorakale v Teheran.
novice.
f Baiona Andreja Winkler se je deželni glavar kranjski dr. Iv, Šusteršič v od-borovi seji dne 22. marca spominjal v laskavih besedah. Slavil je njegovo ljubezen do dežele, njenega prebivalstva; poudarjal je, da je f Winkler deloval v sporazumu z ljudstvom, spoštoval njega čuvstva, ljubljeni iraterni jezik, domače šege in navade, — V časten spomin temu zaslužnemu možu je predlagal, naj dežela Kranjska namesto venca na grob, daruje 1000 K za vojnoskrbstvene namene. Predlog jc bil soglasno sprejet.
Umil je v Ljubi jeni dobroznani meščan in bivši trgovec g. Alfred Lcdenig. Svojega kaloliškega piepričanja tudi v najhujših časih ni zatajil. Mir njegovi dušil Tzprememlia. Na novo službovanje k deželnemu odboru v Ljubljano je bil poklican g. V. Rohrman, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, ki bo pa še nadalje vodil grmski zavod.
»Gorenjec« je nehal izhajati, Oblast je ukrenila, da se ustavi.
Smrtna kosa. Umrla je dne 22. marca 1916 v Podkraju nad Vipavo Jožefa Sajevic, žena posestnika in župana Ivana Sajevic. Pokojnica je bila skrbna gospodinja in dobra krščanska mati sve jim otrokom. Počivaj v Gospodu! — V Gor. Kamnicah pri Prečini je dne 13. marca zaspala v Gospodu Frančiška Murgelj, žena cerkvenikova. Skrbni materi, ki je bila vzor prave krščanske
gospodinje — večni mir, žalujoči rod bini sožaljc.
Prodaja belega kruha je dovoljena s 1. aprilom — na Ogrskem.
Pirhi prepovedani. Na Štajerskem je namestništvo tudi letos prepovedalo barvasto jajčne pirhe.
Za dokiorja prava je bil promovi-ran dne 20. marca v dvorani rektorata na dunajskem vseučilišču g. Andrej Gosar.
Zločin. Mrtvo so našli na Raki pri Krškem posestnico Nežo Kovačič. Na desnem sencu je imela pokojna težko rano, kar dokazuje, da jo je neznan lopov napadel in umoril ponoči.
Izgubil se je Stanko Bric iz Pristave pri Tržiču. Bil je dimnikarski vajenec v Tržiču. Dne 22. novembra 1915 je v dimnikarski obleki in z orodjem za ometanje odšel z doma in se ni še vrnil do danes. Vse iskanje po njem je bilo zastonj. Rojen je bil 22. aprila 1903, za svojo starost, 13 let, precej močan okroglega obraza, sivih oči, kostanjevih las. Če kdo ve zanj, naj naznani njegovo bivališče njegovi materi Mariji Na-glič v Pristavi št. 15, p. Tržič na Gorenjskem, ali pa župneinu uradu v Križali pri Tržiču. ,
Nove bankovce po 10 in 20 kron nam obetajo za mesec julij. Koliko časa bodo sedanji veljavni, še ni določeno.
Naknp žita v Romuniji. Politično važno je poročilo, da se je 21. marca podpisala pogodba zaradi nakupa novih žitnih zalog v Romuniji.
V Gorico je padlo zadnji čas veliko laških topovskih krogel. Nedavno so priletele zvečer ob 10. uri tri težke granate v neki hotel, ranile dve ženski v kuhinji in tri natakarje; gostov na srečo ni bilo v hotelu. Kmalu nato — drugi dan — je padlo v mesto nad 100 granat; ubilo je neko kuharico in ranilo več stražnikov. Obstanek v mestu je vedno težji.
Neznana samomorilka. Prejšnjo soboto ponoči je skočila v Ljublianico neka mestno oblečena ženska ter izginila v valovih. Kaj jo je gnalo v smrt? Ali je samo-umor nasledek vlačugarstva?
Mackensen v Carigradu. Te dni je veliki vojskovodja Mackensen obiskal Carigrad. Sultan mu je lastnoročno pripel veliko odlikovanje z briljanti. Pri čajnem večeru v Teutoniji je imel general pomenljiv nagovor. Rekel jc, ko so ga slavili zaradi sijajnih zmag: »Ljubi Bog me je spremljal, drugo so storili moji vojaki. V primeri z izkazano požrtvovalnostjo mojih vojakov izgine moja lastna zasluga pri tem, kar se je doseglo. Sreča me je spremljala dozdaj. Upam, da ostane tudi zvesta v bodoče. Največjo zahvalo smo pa dolžni našemu gospodu Bogu za njegovo vodstvo.«
Kazne novice.
Naj bi se držalo!.., Dr. Marijan izpod Sv. Gore piše v »Slovcneu«, kako naši fantje in možje, ki so v vojaški suknji, zaupajo Mariji Pomočnici, kako ji izročajo v
varstvo sebe, svoje in domovino ... Kolika izprememba! ... Pa je bilo — pravi pred vojsko težko pripraviti moža in š« težje mladeniča, da bi si javno pripel sve-tinjico na prsi. Moške Marijine družbe fiar niso mogle uspevati... A sedaj? .., CeH bataljoni, celi polki Marijini s i n o v i I Na čepicah, na prsih, pa tudi na ročajih bodal — svetinjice vseh vrst in jezikov! Okoli vratu in rok moleki, na vratu škapu-lirji, v žepu molitvenik z Marijino podobico ... To so naši vojaki, naši junaki! .., Vsi so Marijini! Ali bo tako ostalo, k« nam jih Marija vrne? Naj li pozabijo Marijinega varstva? Ali bodo še priznali Marijo javno kot svojo Gospo in Zavetnico? Ali ji bodo v javni službi božji izkazali svojo hvaležnost? Upamo, Marija dobiva sedaj novo pravo in pravico do našega moštva in mladeništva. — Naj kraljuje narf nami s svojo ljubeznijo, s svojo zaščito!
Ustreljen je bil v Celovcu 25 let stari vojak Fr. Sekol. Radi begunstva in goljufij je bil obsojen na daljši zapor že januarja^ ker je obljubljal, da hoče s hrabrim zadržanjem na fronti dokazati, da se je poboljšal, so mu kazen odložili. Toda od vojakov jo je zopet popihal in zopet uganjal razne goljufije; zato je bil po prekem sodu ustreljen,
IV, vojno posojilo se je v Nemčiji zopet vrlo obneslo. Zasebno se poroča iz Berolina, da je podpisanega do 12.000 milijonov mark.
Prvi oboroženi trgovski parnik. Iz New Yorka se je odpravil prvi prevozni parnik »Giuseppe Verdi«, ki je oborožen s topovi. Na krovu je 173 potnikov, dočim jih je drugače vozil poldrugi tisoč. Namenjen je v Neapelj in Genovo.
Belgijski kardinal Mercier v zadregi Vidi se, da je ta cerkveni knez v svoji gorki ljubezni do domovine in svojih rojakov šel nekoliko predaleč. V letošnjem pastirskem listu je zagazil malo preveč v politiko, zato je zbudil nevoljo nemškega guvernerja, pa tudi papež sam je — kakor se piše — dal navodilo, naj se belgijski škofje ne odda-, ljijo od svojega pravega zvanja. »Koliv Volkszeitung« pravi: »Katoličani v Nemčiji se morajo bridko pritoževati, da je cerkveni knez stopil iz okvira svoje cerkven« službe, kakor je to dokazal v zadnjem pastirskem listu, ki pravzaprav ne zasluži več tega imena. Z verskega stališča jo tako mešanje vere v politiko — zelo žalostno ., .«
Kdo podpihuje? Članu ameriškega kongresa Carnerju so javno očitali, da so m« ameriške tvornice darovale 10 milijonor kron, da bi se potezal za nadaljevanj« vojske itd. — Kaj pa, če se okrvavljeni evropski denar izpremeni v prokletstvo z« Ameriko!
107 let stara žena. V kraju Inciso Val-darma jc pred nekaj tedni umrla 107 let stara Italijanka. Nekaj nenavadnega je ▼ tem, da je ženica zatrjevala, da ni nikdar vode pila.
Odkod bolezni. Rajni pater Abraham a Sancta Clara je zatrje-al, da imajo v*« bolezni svojo domovino v »Friesslandu-i, Ljudje preveč jedo — zlasti pu preveč mesa, (No, ta pritožba ob sedanjem voj-skinem času pač nima prave podlage.) N&-
Bi
sprotno pa kaže izkušnja, da je za zdravje ki za trdnost življenja najboljše sočivje.
Soizvedbe dokazujejo, da je bilo 1. 1912. na olgarskem 3883 stoletnih oseb. Pripomniti je še, da ima bolgarsko ljudstvo veliko nerstvenih postnih dni in da živi krepostno hi čisto.
V dobre namene. V New-Yorku je Hmrl večkratni milijonar in posestnik Kanti Rhinelander, ki je večino premoženja 5»pustil v dobrodelne ter verske namene Is zavode.
Kitajci hočejo ljudorlado. Iz Pekinga t* poroča, da se na Kitajskem zopet od-gravi monarhija in obnovi republika.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
fl/liklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
iprejema hranilne vloge, za katere |amči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 "V/o brez kakega odbitka.
min ure od 8. zjutraj Ho 1. popoldne.
Glej inserat!
Vojaške novice.
V	vojno-skrbstvene namene. Predsedstvo deželne vlade kranjske prosi in poriva ponovno, naj bi se domoljubni Slovenci in Slovenke v bodočih dneh ob godovih, jubilejih in drugih primernih prilikah spominjali vojnoskrbstvenih zadev ter t ta namen darovali po možnosti večje ali ■anjše zneske. Naj bo ta patriotična akcija vsem toplo priporočena. Dohodki teh 'darov, ki jih sprejema deželna vlada, se bodo porabili izključno za domače potrebe, nastale vsled vojne.
Pogreša se Janez Dacar iz Repenj. Služil je pri 7. lovskem bataljonu. Poizveduje njegova žena Alojzija Dacar, Repnje 39, p. Vodice na Gorenjskem.
Za domovino. Početkom marca je pa-šel na italijanskem bojišču deželni strelec hran Črnigoj, zvest naročnik »Domoljubov« in vnet organizator. Doma je bil pri Sv. Ivanu pri Trstu. V par dneh bi bil dobil veliko srebrno svetinjo za hrabrost, a Bog ie drugače ukrenil. Zdaj ima že na grobu skromen, a časten napis: Tu počiva junak, ki je dal svojo kri za blagor domovine.
Odlikovanje. Naš sotrudnik in nadarjeni pesnik četovodja Vid Ambrožič je bil ■edavno odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste,
V	Gorici morajo imeti vse nad 141etne »sebe pri sebi potrdilo istovetnosti. — Nad trgovino »Tiskovnega društva« je granata
zvrtala luknjo, a skozi ni mogla. — Kave (ženskega »trošta«) skoraj ni več dobiti v mestu; 1 kg so računali 12 K.
Oglasil se je iz ruskega ujetništva Alojzij Kokalj, doma iz Ihana, Piše da je zdrav in da mu ni posebno hudega. Domači so ga že objokovali kot mrtvega.
Slovenska kril — Dragi »Domoljub«! Prosim Te, daj mi malo prostora, da lahko ie jaz napišem par vrstic. Rad Te čitam, če Te dobim, ker najdem veliko lepih novic in poročil, kako se godi našim avstrijskim vojakom na talijanskem bojišču. — Dragi čitatelji »Domoljuba«! Tudi jaz sem se bojeval proti temu verolomnežu, ki hlasta po naši slovenski zemlji, kakor riba za ▼odo, pa je vse zaman. Mi slovenski fantje smo se bojevali do meseca avgusta proti izdajalcu; nas je bilo precej malo: en Avstrijec se je moral boriti proti petdesetim polentarjem, pa nas niso mogli premagati. Lahi zdaj pač vedo, kaj je slovenska kri. Napadali so nas velikokrat in z velikim številom; mi pa smo jih vsakikrat odbili z groznimi izgubami. Postavili smo z veseljem v nevarnost svoje življenje, a imeli smo vedno v spominu Boga in Marijo, ki smo jo na pomoč klicali. Marsikatri izmed Slovencev je žrtvoval svoje življenje za rešitev domovine; ranjeni smo bili štirje, in sicer vsi v glavo. Zdaj se nahajamo vsi skupaj na Dunaju v vojni bolnišnici. Voščimo vsem naročnikom »Domoljuba« veselo spomlad, srečne velikonočne praznike in skorajšnji konec vojske: Janez Sekol, Sv. Jakob pri Mariboru, desetnik Kervin Fran s Primorskega, desetnik Anton Škrbec od Celja na Štajerskem, Matija Scdej s Kranjskega. Pozdravljamo tudi svoje starše, brate in sestre.
Ne obupati! Vsem, ki žalujejo za pogrešanimi svojci naznanjamo sledečo vest v tolažilo. — Janez Pokora iz Žabnice je bil dne 26. avgusta 1914 ranjen ia od tedaj ni bilo nikakega poročila več od njega. Domači so vpraševali na vse strani, a zaman. Uverjeni so bili, da ga ni več med živimi. Dne 21. marca letošnjega leta pa vesel pripoje pismonoša v hišo z novico: »Vaš Janez živi!« Mislite si lahko, kako je učinkovala ta vesela novica na domače. Sin Janez se je oglasil iz ruskega ujetništva. Poroča, da je sedaj zdrav, bil pa je ranjen ujet.
Pomladanski pozdrav. Bojišče, 20. marca, Tu imamo lepo pomladansko solnce. Drevje brsti in cvete; ptički nam prijazno pojo. Vse je židane volje. Daleč od doma sedaj nimamo časa, da bi si z doniotožjero težili čas, marveč izvršujemo veseleč se lepe pomladi svojo vojno dolžnost, dokler ne napoči zaželjeni čas miru. V imenu številnih Slovencev pozdravljava vse slovenske fante in dekleta v domovini: J, Košir z Mavčič pri Kranju, Avgust Ocepek iz Križa pri Kamniku, oba pri prostovoljnem strelskem polku št. 6.
Italijanska vojna poročila imajo znak vremenskih obvestil: včasih moti znanega Cadorno dež, včasih megla, zdaj pa neprestano debeli sneg. Seveda si ga Cadorna naslika in nasuie več, kakor ga prenese navadna človeška pamet. Uradno ga je nametal 10 metrov; neko milansko poročilo govori o snežnih nasipih v visokosti 30 me-
trov, Seveda se ga nakupiči na dnu kakega strmega pobočja, kamor so pridrvili veliki plazovi, cele skladovnice, toda italijanski bralci Cadornovih poročil razumejo te stvari čisto dobesedno. Res je pa, da se je te bele odeje nagrnilo po alpskih višinah po 3 do 4 metre, in da so bili posamni oddelki vojakov ter prednje straže popolnoma odrezani od ostalih čet. Trpeli so zlasti Italijani, ki so jim plazovi odnesli barake, zasuli reševalno moštvo ter povzročili ogromno škodo,
Cadorna se je izrazil, da so bili doslej najhujši sovražniki Lahov — sneg in plazovi. Ko se plazov ne bo več bati — tako obeta — se bo zopet energično pričela ofenziva.
Dopusti za čebelarje. Tajništvo »Slovenskega čebelarskega društva« v Ljubljani nam je poslalo ta-le dopis: C. kr, kmetijsko ministrstvo je izposlovalo, da se bodo letos dajali dopusti ludi čebelarjem. V smislu splošnih določb o dopustih ima čebelar, ki si želi dopusta, prositi zanj svoje predpostavljeno poveljstvo enostavno pri raportu. Dopusti se dele pri nadomestnih krdelih, črnovojniških etapah, črnovoini-ikih stražnih bataljonih, v taborih vojnih ujetnikov, mostnih utrdbah, drugih stražnih formacijah in železniških varnostnih oddelkih. Dalje se dovoljujejo dopusti črno-vojniškim obvezancem in delavcem, ki so obvezani k vojnim dajatvam, moštvom v ozadju, ki so določena v različne svrhe, v kolikor dopuščajo raznere, v ozadju se nahajajočim častniškim slugam, za super-arbilracijo predlaganim moštvom, ki so za službo nesposobna, kakor tudi onim, ki se nahajajo v okrevališčih. Dopustni čas in termin je prilagoditi čebelarskim potrebam. V kolikor bo mogoče, se bodo dajali v bodoče tudi večkratni dopusti (začasa rojev, pobiranja medu, skrbi za prezimovanje).
Sreča. Štefan Dobos iz Pecsa (Fiinf-kirchen) na Ogrskem je prišel početkom sedanje vojske iz Amerike domov. Imel je konvertirano hipotečno srečko, ki je zadela sedaj, ko je bil Dobos na bojišču, glavni dobitek 300.000 K. Srečni vojak je dobil štiri dni dopusta, da je uredil svoje premoženje, nato se je pa zopet povrnil pod orožje.
Nesreča letalca Mandla, Tik Gorice se je 23. marca ob drznem poletu ponesrečil letalec nadporočnik Mandl, ki je bil zaradi svojega junaštva kot spreten letalec že večkrat odlikovan.
Jeklene čelade. Angleška vlada je naznanila poslanski zbornici, da so razdelili med angleške vojake več stotisoč jeklenih' čelad.
Dopisi.
Z Roba se naznanja, da se vrši 2. aprila ob 11. uri dopoldne v šolskih prostorih čebelarski občni zbor in obenem volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Dobrepolj že dolgo ni bilo v dragem nam »Domoljubu« nobenega dopisa. Kaj naj bi tudi povedali. Žalost je in trpljenje — kakor povsod. Poprej tako živahno društveno življenje je zamrlo. Orel nc de-
luje, društvena dvorana je zaprta, Marijina družba sameva, ker je že nad 150 udov poslala v cesarsko službo. Fantje, naša na-da in naše veselje, so razkropljeni po širni domovini, da jo branijo in zanjo umirajo. Marsikaterega izmed njih ne bo več nazaj. Ne mine skoraj mesec, da ne bi prišlo žalostno poročilo: ni ga več. Pred kratkim je Marijina družba zopet izgubila tri svoje člane in starši svoje dobre sinove: Janeza Adamič iz Podgorice, Franceta Miklič in Aniona Kovačič iz Zagorice. Tolaži nas misel, da svojega mladega življenja niso darovali zastonj. Darovali so ga za našo srečo in mir, in sebi so zaslužili večno srečo. Veliko plačilo, vredno velike žrtve.
MM r icf nfi M«
Mpf|	PPflSl
Kletev divjega lovca.
(Povest. — O. — J. C.)
(Dalje.)
»Praviš, da boš kupil še eno kravo?«
»Nobena škoda ne bo, če bo pri hiši več mleka. Sir in maslo se lehko proda,« reče Milan. »Toda mati,« vpraša resno, »kaj pa me izprašujete lo danes?«
»Ravno prav vprašaš,« de mati. »Vidiš, vedno več ljudi bo, treba bo tudi vedno več kuhati, več delati, toda v hiši sem sama. Pa bi še bilo kako, ko bi bila mlajša; ali moje moči pešajo, jaz bom liilro doživela. Zdaj pa nobenega počitka! Gospodarstvo smo lepo povzdignili; da pa ne bo šlo vse nazaj, bomo morali gledati, da vzamejo delo v roke mlajše moči.«
»Ali mati, zopet me hočete dražiti,« reče Milan.
»Danes me pa ne boš premotil s svojo šegavostjo. Zakaj pa prikrivaš meni, kar ni nobena tajnost več?« reče ostreje Ana. »Aii je lepo, da skrivaš pred svojo materjo to, kar bi morala ona prva vedeti?«
»Mati, nikarte ne,« reče Milan.
»Vedno mi govoriš tako; toda danes se pa s šalo ne dam odgnati,« reče starka ostro. »Povej kratko, ali misliš na ženitev in kdaj nameravaš pripeljati novo gospodinjo v hišo?«
Milan je molčal. Bil je nekam zmeden. Ni se nadejal, da ga bo naskočila mati s takim vprašanjem.
»Kako da ne odgovoriš? Ali te je zbegala smrt divjega lovca?«
Milan jo ostro pogleda. Kri mu je udarila v obraz in odgovori kratko :
»Mama, ali vam je Milka po volji?«
»Boljše in vrednejše snahe mi ni treba!«
»Hvala, mama,« reče s srečnim pogledom Milaa in pristavi: »Dokler bom živ, vara boin hvaležen.«
»No, vidiš,« pravi mati polna radostnih sok, »sedaj sem lahko zadovoljna, ko vem, da mi pripelješ v hišo pridno in pošteno nevesto, ki nam bo samo v čast Ali nisva mogla tega preje razvozljati?«
»E, mama, vedno sem mislil, da ste me hoteli samo drnžiti.«
»Pojdi, norček,« reče Ana v smehu,
»če skoraj pojemam od dela, ali naj te potem dražim s svojimi resnimi vprašanji!«
Mati in sin sta se nasmejala od srca, in ta smeh je zvenel v mali, čedni sobici tako srebrnozvonko, tako milo in polno, kakor smeh dveh src, ki občutita vso sreio materinske požrtvovalnosti in sinovske ljubezni.
IX.
Miniio je bilo že precej časa po smrti divjega lovca.
Ljudje so od srca milovali obe družini; prav posebno usmiljenje so imeli do družine nesrečnega divjega lovca, ki je ostala brez moške glave, prepuščena samo skrbi mlade deklice. In kakor so se še za življenja divjega lovca ogibali tudi njegove hčerke Milke, tako so jo zdaj vsi pomilovali;
—	njena nesreča jim je omehčala srce.
Posebno se je brigal za Petrovo družino stari župnik, ki je prišel cesto k njim, jih tolažil v žalosti in jim svetoval in pomagal. Milka rfospodu čisto vse zaupala;
—	njeno srce se ni znalo potvarjati.
»Dobro, gospod župnik, dela veliko; a hvala Bogu, zdrava sem in mlada, pa žc zmagujem za silo.«
»Da, da, mladost je močna,« reče župnik zamišljeno. »Mladost prenese tudi nŠj-težje udarce. Kadar se spomnim tebe, mi pride nehote na misel tudi Vojčičev Milau; da, tudi on je pretrpel mnogo; a glej, stoji, kakor hrast sredi viharja.«
Ko je župnik tako prcniišlievaje, nekako sam zase govoril, so se Milki izpre-minjale barve po brazu, »Bog, ali on že ve?« se je začudila preplašena deklica; bila je v zadregi, kaj bi odgovorila.
Župnik je opazil dekličino rdečico na licih, pa se je malo pošalil, da bi jo rešil sitnega položaja:
»Milka, kaj ti je danes? Nekam preveč si mi raztresena!«
»O, nič prečastiti,« se zagovori deklica še v večji zadregi.
»Je, je nekaj,« reče župnik mirno, »ia vem tudi kaj. Ni mi treba nič tajiti. Kar j« poštenega — in tvoja namera, da hočei
Vojaki režejo sovražne žične ovire.
Nekega dne se je gredoč s svojega običajnega popoldanskega izprehoda zopet oglasil župnik v hiši divjega lovca, da vidi, kaj počno otroci, da jim prinese, kakor navadno, mal prigrizek,
Z dobrodušno, krepko besedo pozdravi Milko:
»No, kako je, Milka? Sle vsi zdravi? So otročiči pridni?«
»Hvala lepa, gospod župnik, vsi smo zdravi, in tudi otroci so dovolj pridni in ubogljivi.«
»No, prav, prav; me srčno veseli, da je vse v redu,« reče župnik in sede na klo-pico pred hišo.
»Kako pa s teboj, Milka? Žc nekaj dni te nisem videl; zdravnik mi je zapovedal, da sem moral ostati na gorkem v sobi.«
»Tako? Ste bili bolni?« reče Milka sočutno,
»Nič, nič posebnega; samo malo prehlada je bilo,« zamahne župnik z roko. »No, kako pa s tvojim gospodinjstvom?«
dati pridnemu in zglednemu Milanu roko v zakon, jc gotovo poštena in hvale vredna, — kar je poštenega, pravim, tega se človeku ni treba bati, ne sramovati. Jaz zaenkrat ne morem drugega reči, nego: Bog vama daj srečo in blagoslov!«
Deklica je bila ob teh nepričakovanih in pohvalnih besedah, ki jih je izustil častitljivi župnik, bogat po znanju in izkušnji, tako presenečena, da ni mogla nič odgovoriti, marveč se je približala spoštljivo župniku ter mu v znnk hvaležnosti poljubila roko.
»Še enkrat: Bog daj srečo, Milka! Milan jc pošten fant, in ti si tudi poštena, pridna in marljiva; takih ženinov in nevest si želimo, pa bi bilo vse bolje po naših družinah.«
»Toda, prečastiti, mojo dušo obhajajo tako črne slutnje, kadar se . spomnim, da bom .. .« tu ji beseda zastane, ni sc mogla izrazili. Župnik se spomni, kaj jo teži, kajti ni mu bilo neznano, kako ie umiral :i'.-n oče. Zato sam poseže v besedo in pr.ivi
7'
»Nič, nič ne premišljuj. To so bojazni, ki nimajo resne podlage. Človek, ki ima čisto ▼est, je v varstvu božjem, in nič se mu ne 'pripeti brez volje božje.«
»Toda ono očetovo prokletstvo, pre-Eastiti? Meni vse nekaj pravi, da ne delam prav, ker delam proti njegovi volji.«
»Ogiblji se, Milka, teh predsodkov. Tvoj rajni oče se ni zavedal, kaj je govoril. Prevladovala je strast v njem. Tudi se ni resno vprašal, kdo je kriv nesreče? On |« videl v Marku samo svojega ubijalca in f* kot takega črtil z ono silno mržnjo, ki iloveka prevzame v takem hipu. Ko bi bil par dni več živel, ko bi bil jaz pravočasno poklican k njemu, pa bi se bilo vse porav-■alo. Krivo je to, ker ste mislili, da smrtne nevarnosti v tistem trenutku še ni bilo. — Hipna jeza je potemnila tvojemu očetu pamet, da je izrekel strašne besede proklet-«tva. Če bi bil Peter še živ in bi se bil ogibal druščine tistega svojega zapeljivca Jože, pa bi bil pošten in marljiv gospodar kakor prej, in bi istotako odobraval vajino xvezo, kakor jaz in vsakdo, ki ne pozna »avisti.
»Sedaj, ko tudi Marka že krije črna gemlja — se udajta v voljo božjo in zaves-lajta z združenimi močmi v morje življenja. Medsebojna ljubezen vama bo dala moči. Povej mi, ali ste se že zmenili?«
»Že,«
»No, kaj pa čakate še potem?« reče imehljaje se župnik. »Kaj premišljate? Osamljeni ste eni. in drugi. Ti se trudiš in mučiš na eni, a on in njegova mati na drugi »trani. Ali je to pametno?«
Deklica je sramežljivo povesila oči in »rla nepremično v tla.
Končno pa pravi: »Nismo se še o vsem dogovorili, prečastiti.«
»Ali misliš,« reče župnik resno, »da bi mogel biti jaz ;|robar vajine sreče!? Milka, tebe in Milana poznam in cenim, ker sta tega vredna. Zato pravim: Nič več odla-iatil Nebo bo podelilo vse svoje milosti, i— jaz pa vaju boni še to nedeljo oklical v cerkvi.«
Solze polne zahvale in sreče so oro-•ile Milkine oči, in za to župnikovo dobroto ni mogla najti besed, s katerimi bi se mu mogla zahvaliti; rekla je samo: »Bog vam, gospod župnik, plačaj stotero preveliko •krb, ki jo imate zame in za našo hišo!«
Stari župnik se napoti s počasnim korakom proti župnišču, globoko prepričan, d* je storil plemenito delo ljubezni.
(Dalje.)
Zvezda se je utrnila.
Dekle je pri oknu stalo, zrlo v tihi mir noči; k zvezdicam povzdigovalo »olz rudeče je oči,
»Oj nebeške lučke zlate, oj, kako ste srečne ve! Ve bolesti ne poznate, ki razjeda mi srce.
Vdrugič trate so zelene, vdrugič rožice cveto,
kar je ženin šel od mene v daljne kraje — na vojsk<5.
Oh, zastonj zdaj reva čakam; ni od njega več glasu. Sama vse noči preplakam in trepečem od strahu.
Svetla zvezdica nad mano, lajšaj ti srce zdaj mil Tebi — dobro vem — je znano, kar ugibljem jaz vse dni.
Oj, povej mi zvezda zlata, je-Ii živ, al' v grobu spi, tam kjer črnih vranov jata po poljanah se podi?
Dekle si oči zatisne; zvezda ne pove ji nič. A tam zunaj sova vrisne, votlo poje smrtni ptič.
Zvezda, glej, se je vtrnila, daleč padla za gore; a, ob Soči je prebila krogla L-komu srce.
Četovodja Vide z Mirne.
Slike in črtice z bojišč.
To je bilo trpljenje!
Tomaž Pintar iz Javorjev nad Škofjo Loko opisuje, kaj vse je doživel v Galiciji,
Dragi prijatelji Povedati Ti moram, kako je bilo v Galiciji tiste dni potem, ko sem izvedel, da je padel moj stric. Takrat smo bili ravno v mestu Zaleščiki, Dne 2. septembra ob štirih zjutraj smo dobili kavo, potean pa nad Rusa. Hodili smo po samih njivah, gazili pšenico in koruzo, ki je bila tako velika kot mi. Bili smo vsi premočeni, ker je bila huda rosa. Vsak hip smo pričakovali, da se vsujejo krogle na nas. Pa oprezno smo hodili, ker smo se bali, da so nastavljene mine, ki bi nas nesle v zrak. Ko pridemo do žičnih ovir, pre-režemo hitro vse žice ter planemo nad kritja, ki so pa bila prazna. Rusi so se bili ponoči umaknili ter za seboj požgali nekaj vasi, da se je na vseh krajih kadilo. Morali imo jih seveda zasledovati — puške z nasajenimi bajoneti v rokah. Hodili smo precej časa, ali nikjer nismo zadeli na sovražnika. Spotoma smo na bajonete nasadili nekaj zajcev, ker se niso imeli nikamor umakniti, kajti kamor je oko seglo, povsod se je pomikala črta našega vojaštva. Mislili smo, da jih bomo pozneje kje spekli, a ni bilo mogoče, dasi smo bili lačni; ta dam ni bilo nič menaže. Okoli poldneva smo se zakopali na neki njivi; v bližini je stala požgana pristava, ki jo je uničil ogenj našega topništva. Kmalu smo šli naprej in prišli do večera v neko vas, ki je še gorela. Tu smo ostali. Ponoči ob enajstih smo dobili menažo in komis. Meni je nekdo ves kruh ukradel, da sem bil drugi dan brez njega. Dne 3. septembra smo io udarili za Rusom; toda tli je v takih postoiankah, da mu nismo mogli do živega: utrdil se je
bil za reko Seret, Tu je divjal cel dan topovski ogenj s tako silo, da se pok od poka ni razločil. Naši in ruski to-'- arji so prožili, da se je zemlja tresla. V tem smo bredli čez vodo, ki nam je bila do pasu; nato smo pa zopet plezali po bregu navzgor. Bilo je bolj strmo in skalovito, kot je v Starem vrhu. Nad nami so ves čas peli šrapneli smrtno pesem, škode pa niso veliko naredili, ker smo bili za hribom; granate so šle vse Lja v neko vas, kjer je bilo nekaj hiš razbitih. Ko pridemo blizu vrha, smo se vsi malo zakopali; veliko se nismo mogli, ker je bil sam kamen, 'iu jih ie bilo veliko ranjenih; jaz pa sem se pie-hladil in dobil revmatizem.
Ob petih popoldne smo pa naskočili Rusa. Planili smo z nasajenimi bajoneti čez hrib. Toda zdaj se vsuje toča krogci na nas; granate trgajo zemljo s strašnim ire-skanjem ter nas posipljeio s kroglami od zgoraj doli; od spredaj in na levi so ropotali ruski smrtni mlini; puške pehote so se kosale z nami. Toda nasprotnika je bilo petkrat več od nas. Rusi so bili v svojih postojankah, mi pa na planem. Skočili smo torej naprej kakih 50 korakov; seveda tako daleč je malokateri pritekel, ker je bil prej zadet. Eden za drugim so se valili na tla, zdihovali in klicali . pomoč Boga, Marijo in — sanitejce. Nato smo se vsi vrgli na tla in se kolikor mogoče hitro zakopavali z zemljo. Jaz isem tekel skupno z nekim Hrvatom in sva tudi skupaj jela kopati; toda hitro je zastokal. Ko ga pogledam, vidim, da mu teče kri iz ust in nosa. Rečem mu: Ali si. ranjen? — Toda nič odgovora; bil je mrtev. Jaz pritisnem obraz na tla in prislonim lopatico na levo stran glave ter čakam, kdaj me bo kje speklo na životu. Priporočil sem se tudi Mariji, naj me varuje. In res me je takrat Marija obvarovala, to sem za trdno prepričan. V kopačo, ki sem jo držal v roki, je priletela krogla, jo prebila in šla nad glavo naprej. V nahrbtnik je tudi ena priletela in je šla skozi. Naš praporščak, ki je bil zelo dober človek, je bil od mene na desni strani. Tudi njega je zadela krogla na glavi; bil je takoj mrtev. Vsem nam je bilo zelo žal, da je padel, ker je bil blaga duša. Kmalu nato pride povelje: »Nazaj, kdor more!« "Nekaj jih je takoj planilo nazaj, a tudi sedaj jih je bilo več zadetih. Jaz sem malo počakal, da so streli nekoliko ponehali. In res. Rusi so mislili, da je vse, kar tu leži, mrtvo ali ranjeno, pa so prenehali z ognjem. Tedaj pa planem kvišku ter tečem nazaj, kar se je dalo, da sem se skoraj na glavo postavil čez skalovje. Ubogi ranjenci so ostali tam, kjer so obležali. Sreča, da je bila kmalu noč, potem so jih spravili na varno.
Zvečer smo šli, kar nas ie bilo zdravih, zopet kakih 300—400 korakov naprej, kjer so bila že poprej pripravljena kritja, kjer je bilo še nekaj mrličev. Jaz sem šel z nekaterimi drugimi po menažo do reke. Ali strašno smo se mučili s težkimi kotli po tisti grozni strmini. Ob eni ponoči smo prišli do svojih. Jed je bila seveda čisto mrzla.
Rusi ponoči s topovi niso streljali, pač pa s strojnimi puškami; nekaj je bilo tudi zadetih. Ko se je naredil dan, se je pa zopet začel artiljerijski ogenj, ki je trajal cel
dan. Posebno velikih izgub pa vendar nismo imeli. Neprestano smo se tiščali v svojih luknjah kakor lisice; niti glave ni smel nihče pokazati vun, če ne mu je zabren-čala krogla okrog ušes. Ko se je zmračilo, je pa vse oživelo; jeli smo. kopati navzlic kroglam, ki so ves čas švigale okrog nas. Proti jutru mrzla menaža, potem pa spet v luknjo. Vse nas je bolelo: noge, hrbet; zraven je pa še deževalo, da smo bili vsi blatni in mokri. Dobro je bilo samo to, da sem mogel naloviti nekaj vode, zakaj bil sem strašno žejen.
Naslednjo noč isto delo. Od 11. do 1. «em bil na straži skoraj pri ruski lojni črti. Zeblo me je strašno, ker je deževalo in sem moral ves čas ležati v blatu. Kadar je šinila svetlobna raketa v zrak, sem videl Ruse, ki so hodili okoli kritij ter jih popravljali. Ob dveh ponoči so nas nadomestili madjarski vojaki. Šli sino nazaj čez reko Seret eno uro daleč; ali bilo nas je bolj redko število.
Zdaj moram pa končati. Pa še drugič kaj , . . Srčni pozdrav vsem skupajl
V snegu zametani . . ,
V prejšnjih tednih so bili nekateri oddelki naših stražarjev gori na sneženih vrhovih skoraj odrezani od vsega sveta. Tako se je n. pr. godilo trem vojakom, med njimi četovodji Edv. Rošu, katerih postojanka je bila na robu visoke gore, Sneg jih je popolnoma zapadel in nihče ni mogel s hrano do njih. Šele 5, marca se je posrečilo patrulji na smučeh pod vodstvom Ljubljančana či .ovcdje Gabriela Haupt-manna priti do njih. Bil je skrajni čas, kajti hrana jim je bila že pred dnevi popolnoma pošla; tolažili so si želodec le še s čajem, ki so si ga kuhali iz snega. Ko so videli, da so popolnoma zametani, je četovodja Roš zlezel na podstrešje barake, odtrgal deske iz strehe in zlezel ven — v sneg. Za njim je prišel po isti poti na božji dan še en tovariš, in začela sta iz vseh sil odmetavati sneg, da bi oprostila vhod v barako. Tedaj zabuči — in silen plaz ce pridrvi proti njima. Roš ima še toliko moči, da skoči za barako in potegne za seboj tudi tovariša. Tako sta si rešila življenje. A sneg je bilo treba odmetavati iznova. Ni bilo baš prijetno življenje, ki so ga živeli do«lej — takorekoč živi pokopani; a ob-upavali niso in 5. marca jim je res prišla pomoč.
Od senčne strani...
Vojak Franc Mlaj toži svojemu bratu-vrtnarju:
Dragi brat! V prvi vrsti Te lepo pozdravim in Ti želim vse dobro. Vreme je tukaj zmirom mokrotno ... Za mir se ne čuje od nikoder nič; pač pa je mnenje ljudi, da se bo še nadalje pasla ona razuzdanost, kakor je bila pred vojsko. Koliko jih je, Id se na vero in Boga prav malo spomnijo, kaj šele, da bi se po nji ravnali. Vselej, kadar so bili ljudje izprijeni, jih je Bog udaril. Pokončanje je poslal ob Noetovem času, jude je poslal v sužnost, Jeruzalem pokončal, razuzdane Rimljane ponižal itd.
In če pogledamo svet danes! Ali ni le prevelike gnilobe zlasti po mestih? Pokvarjenost tukaj, pokvarjenost tam. Povsod mehkužnost, verska popustljivost in mlač-
nost!... Sedaj je tu pri nas šestorica Tali-janov tam od juga. Ali naj Bog na ljubo takim izgubam pošilja mir, ko ti ne izpre-govore dveh besedi, da ne bi ena bila pre-klinjevanje Boga! Ako katerega posvariš, ti pride pa z novim žaljenjem Boga. Do miru je — po človeško soditi — še dolga pot, če bo svet tako živel. Pri Bogu je to lahko mogoče; upamo tudi, da se bo oziral na goreče prošnje dobrih kristjanov in da ne bo toliko vpošteval tega, kar počenjajo brezbožniki.
Pozdrav!
Tvoj brat
Franc Mlaj.
Mi pa ne damo se..,
Mlad vojak Ignacij Šubic (rojen 1. 1897. na Gor. Brdu pri Poljanah) piše očetu Jožefu za god, obenem pa kaže vojaško odločnost, kakor malokdo. Boril se je že v Galiciji, od 1, novembra se pa nahaja na italijanskem bojišču. Takole piše:
Ljubi oče! Za letošnji god Vam želim, da bi ga zdravi in veseli praznovali. Bog daj, da bi se drugo leto v miru vezovali! Jaz sem še vedno zdrav in vesel, saj zdravje je največje bogastvo na zemlji, bodisi doma ali na vojski: Če bi doma vsi oboleli, bi ne bilo nikogar, da bi delal; ako bi tukaj vsi oboleli, ni nikogar, da bi domovino branil; zato je najboljše, da smo vsi zdravi.
Zdaj se tukaj le bolj spremlajamo; kadar se bomo pa zares prijeli, bo pa Italijan drugače piskal; zapodili ga bomo, da bo bežal proti Rimu, kakor zajec. Bolj se veselim velikonočnih pirhov v Italiji, kot doma.
Zdaj smo imeli že tri nedelje sv. mašo. Na pepelnico smo bili pri sv. spovedi in sv. obhajilu. Na ta način se bomo dobro pripravili, potem bomo pa pošteno udarili po Italijanu. Tega nam slovensko srce in naša hrabra kri ne pripusti, da bi Italijan na naših tleh take burke uganjal; iti mora nazaj, odkoder je prišel četudi naša kri njegovo zemljo škropi.
Ljubi oče! Zdaj Vam še enkrat voščim veseli god. Bog daj in Marija, da bi bilo drugo leto kaj drugače. Vaš patron sveti Jožef naj prosi za Vas in za nas vojake. Srčno pozdravim Vas, mater, sestre in brate	Vaš Ignacij.
Doma Vi — tukaj mi...!
Bojišče, 17./3. 1916,
Podlovec Jos. Prelesnik vsem slovenskim mladenkam in ženam to-le naroča:
Prišla je spomlad in ž njo veliko in tudi težkega kmečkega dela. Delavcev je malo. Kmečki fantje in možje smo šli varovat domovino in se vojevat za vero in cesarja. Ali naj zdaj naša zemlja ostane neobdelana? Ne! Upamo, da se boste dekleta in žene poprijele dela z vso vnemo in močjo in nas nadomestile ter dobro obdelale polja, da bode v jeseni kaj za pod zobe. Mi pa bomo skrbeli, da polentarju ne bo odšlo, kar zasluži. Obdelali ga bomo tako, da mu ne bo več dišalo po naših lepih slovenskih pokrajinah.
Veliko se govori tukaj, kako se Ve dobro obnašate doma v vsakem oziru: da niste pozabile na svoje drage, da veliko molite in žrtvujete vse za blagor domovine.
To j« lepo! Le še tako naprej! Pa se tudi sliši, da nekatere razuzdano živijo. To so seveda žalostne in milovanja vredne izjeme. Tukaj človeka »ce boli, č« čuje kaj takega. Mi smo vedno v nevarnosti; vsak trenutek moramo biti pripravljeni na smrt;, ako pa kdo izve, da mu doma žena ali hčere slabo žive, ali ni to zanj nekaj strašnega, neznosnega! Ako pa sliši le dobro a njih, mu je pa potem lahko prenašati vojne težave. Upamo, da ni veliko takih med našimi ženami in dekleti, ki bi delale ne-čast našemu narodu.
Če se bomo dobro držali, Ve doma — mi tukaj, kakor do sedaj, potem je nam zagotovljena vsestranska zmaga. Dekleta^ ne pozabite na svoje gredice nasaditi rožic, in sicer najlepših; kajti kadar se bomo zmagoslavno vračali domov, takrat morate z vso častjo sprejeti slavne zmagovalce* Padlim vojakom v spomin pa krasite s cvet' licami cerkve in kapelice, posebno še Mariji na čast, Boga pa prosimo, da bi nam čimpreje odvzel to hudo kazen in podel? mir, ki ga že vsi težko pričakujemo. Polentarju tako povemo: lep6 pusti naj nas v miru; če ne v deželo laško gremo tja doli proti Rimu,
Pošiljamo vsem najlepše pozdrave! Našemu častitljivemu vladarju pa kličemo; Bog ga ohrani še mnogo leti Obljubimo mu, da dokler teče po naših žilah slovenska kri, Italijan pedi naše zemlje ne dobi«
Pri odhodu na vojsko.
Z Bogom! Že spet gremo v bojne vrst6. Ali se vrnemo? Nihče ne ve.
»• 1'mm. i rt. ■ .	,	• *
Gremo na Rusko zdaji Kdo ve še kam? Bog in Marija! Sa< bodeta z nam'l
Svinca morilnega te ne bojim. Varstva Marij'nega ■e veselim,
Ako odkazana tam mi je smrt; naj bode blažena! Nisem potrt.
Če se pa srečno *pet vrnem domu; če bo naš dom otet — hvala Bogu!
A. K u n a v e r, Lipnica na Moravskenw
Povratek.
Zopet zdrav se iz trpljenja in iz boja vračam; poln hvaležnosti, veselja proti nebu se obračam.
Poleg mene še pred dnevi drug je moj korakal; v vrsti zdaj vrzel je; revež sreče moje ni dočakal.
In še mnogih in še mnogih manjka v naši vrsti! Škoda fantov, ki so gori šli veseli, zdravi, čvrsti!
Gora Svetega Mihela, oj nesrečna gora! Koliko življenje mlado tukaj jih pustiti mora!
Kamor se ozreš, ugledaš stare, sveže grobe mladih bitij, ki postali žrtev so sovražne zlobe!
Kri njihova glasno kliče k Bogu Maščevalcu; ž njo se druži naša prošnja: smrt, pogibelj izdajalcu!
Vide iz Mirne.
beljakovin porabiti. Uspeh seveda ne odgovarja dragi krmi. Taka hrana je za nas potratna. Še doječe svinje dobijo pri meni le 100 gramov beljakovin na dan.
Glavna krma je pri nas vedno pesa, in sicer izboljšana krmilna pesa — primus, ki ima 8 do 9 odstotkov, včasih tudi do 12 odstotkov sladkorja v sebi. Pese mora vsak kmet sejati, kolikor največ more, in sicer peso, ki ima dosti sladkorja v sebi, ker le taka je dobra za rejo in pitanje. Jaz in moj sin sva storila, kar je bilo mogoče. Ko sva spoznala, da pesne vrste, ki se navadno prodajajo, prešičem niso dale dobre krme, sva jo skušala izboljšati. Uspeh naju je prav iznenadil. Sin je spisal knjigo o obdelovanju pese in najboljšem krmljenju z njo. Zdaj imamo lastno izvrstno vrsto — primus — ki z njo zalagava skoro vso Češko. (Ta pesa je podobna valjasti ekendorfski. Kdor bi jo želel naročiti, naj kar piše na zgornji naslov.) Boljše pese gotovo ni mogoče dobiti. Brez primusa bi v prešičoreji ne napredoval veliko.
Moje krmljenje prešičev dokazuje,
Pokopališče po vojski.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled.
Vsak pameten gospodar je dolžan skušnje drugih posnemati. Le lako bo naše gospodarstvo napredovalo. Po izjavi deželnega kulturnega sveta češkega v Pragi je eden prvih prešičorejcev na Češkem Jožel Batik, najemnik dvora v Ni trebi, p. Oužice. Ta mož ima v Avstriji najlepše pilališče 7.a 1800 prešičev, in plemenski svinjak, ki ima res izredno lepe živali. Sam opisuje, kako je prišel do teh izrednih uspehov. Naše gospodinje bo prešičoreja odličnega moža gotovo zanimala. On piše:
»Pri meni se vsak prešič na dan zredi 300 do 400 gramov, nekateri 500 do 700 gramov na dan, Porabim le 100 gramov bc ljakovin za prešiča na dan, torej niti polovico tega, kar zahteva znani profesor Lehman za vsakega prešiča. Gotovo imajo na Nemškem manj plemenite živali, ki so veliko zunaj na prostem, da morejo toliko 72
kako neumno je trdilo, da prešič uživa preveč človeške hrane in da je nevaren prehrani ljudstva. Mojih krmil ne bi iedel noben človek, ko bi imel še tako hudo lakoto.
Izmed vseh živali porabi najboljše prešič peso, ki ima veliko vode v sebi. Za dobro rast potrebujejo prešiči tudi suhih, mineralnih (rudninskih) in organskih snovi. Te snovi se jim morajo dati v suhi krmi. To je potrebno za prebavljanje in za zdravje. V ta namen rabim z najboljšim uspehom lucerno. Poleti krmim vedno pokošeno lu-cerno, navadno drobno zrezano, kakor zdaj peso. Pozimi pa krmim posušeno lucerno. Seveda bi prešiči ne uživali kar take detelje. Dobil sem torej iz Hamburga poseben mlin. Lucerno prav dobro posušim in na tem mlinu v moko izmeljem. Zanaprej bom prav vso lucerno mlel, ker so se mi dose-daj izkušnje izvrstno obnesle. Ravno do tega prepričanja so prišli Amerikanci, ki zelo rabijo to zmlelo lucerno. Strokovnjaki pravijo, da iina ta zmlela nemška detelja
več redilnih snovi v sebi, kakor otrobi. Lucerna je torej kraljica vseh krmilnih rastlin, pesa pa kraljica gomoljev. Če se ti dve kraljici skupaj prav rabita, bouo prešiči lepi, kmet pa trden. Lucerna ne daje le suhe organske snovi, ampak tudi apno, rudnine in dušik, Lucerna nima sladkorja, tega ima pesa v izobilju; posušena lucema nima soka, tega ima zopet pesa. Tako se U dve rastlini najboljše izpopolnjujeta.«
Če se to dobro porab;, se more iz malega posestva prav veliko prešičev prerodi ti.
Še nekaj posebno poudarja g. Batik, Za zdravje prešičev je neobhodno potrebno toplo ležišče, torej obilo stelje. Prešiči ložje pogrešijo dobro krmo, kakor dobro ležišče. Marsikdo ima hrome in bolne prešiče. Vzrok j^ navadno slaba stelia.
Sicer se bo pa izplačalo prešiče rediti, ker masti že zelo primanjkuje.
Goveje živine je bilo 20. marca na Dunaju 2140 glav. Plačevali so voli: I. vrste 360—378 K, II. vrste 328—356 K, III. vrste 304—324 K, krave 250—340 K, bike 280 do 310 K za 100 kg žive teže. Cena se je dvignila za 15 do 20 K pri 100 kg. Ko se bo začela zelena krma, bo živina še dražja, ker ne bo hotel nobeden prodati.
Prešičev je bilo 21. marca na Dunaju 5999 na prodaj. Prodajali so debele: I, vrste po 510—515 K, II, vrste po 508—512 K, III. vrste po 480 do 500 K. Prešiče za meso: I. vrste 455—490 K, T. vrste 410—450 K, -III. vrste po 380—408 K. Pri nas res debelih prešičev skoro ni mogoče več dobiti.
XXX
Prostovoljno oddajanje konj z razvidni-cami vojaški upravi.
V zadnjem času se množijo slučaji, da lastniki konj z razvidnicami prosijo, naj bi vojaška uprava te konje takoj prevzela. Vzrok teh prošenj je navadno pomanjkanje krmil.
Ker je kolikor mogoče hitra rešitev takih ponudb gotovo r.a korist lastnikov konj, se opozarja, da je prošnje vlagati pri okrajni politični oblasti (c. kr. okrajno glavarstvo, oziroma v Ljubljani mestni magistrat), in da je navesti sledeče podatke: 1. ime, priimek in bivališče lastnika konja (ako konj ne stoji v bivališču lastnika, je tudi stajališče konja natančno navesti); 2. kratko utemeljevanje irostovoljne izročitve konja, in 3. številko razvidnice a 1. 1916.
XXX
Pridelovanje buč in solr.čnic zaradi olja.
Vojni čas jc splavil na dan tudi vprašanje o pridelovanju oljnih rastlin. Jedilnega olja je namreč lako malo in je tako drago, da'ga ni mogoče kupovali. Na ta način smo prišli ob važno hranilo, lu ga po naših krajih zelo težko pogrešamo.
Proti prevelikemu pomanjkanju olja se bo dalo pa tudi po naših krajih nekaj storiti, če se bomo poprijeli doma pridelovanja oljnih rastlin, oziroma oljnega semena, Na Štajerskem napravljajo namreč že odnekdaj domače olje iz bučnega semena in iz semena solnčnic. Rav-notako bi se dalo ludi pri nas napravljati
domače olje, če bi se zavzeli za pridelovanje bučnega semena in če bi začeli pridelovati solnčnice v nekoliko večji meri.
Buče pridelujemo pri nas že odnekdaj in tudi solnčnice-so nam dobro znane rastline. Ene ko druge pridelujemo najrajše med turščico, med krompirjem ali pa ob kraju takih njiv. Toda za bučno seme se nismo dosedaj dosti menili in tudi se;ne solnčnic se ni porabilo za olje. Danes se pa nujno priporoča, da vse bučno seme skrbno spravljamo, da ga dobro posušimo in zmeljemo za olje, kajti to seme ima dosti olja v sebi. In ravnotako nam kaže tudi solnčnice v večji meri gojiti, da bomo leli-ko dobivali kaj več domačega olja.
Bučno olje se nam takoj morda ne bo dopadlo. Privadili se mu bomo pa tako hitro, kakor so se mu Štajerci, ki jim je to olje kakor tudi olje iz soLnčnic prav slastna in okusna začimba. Tudi pri nas bomo hitro spoznali, da je to olje prav dobro nadomestilo za dragoceno laško olje.
Nujno se zaradi tega priporoča, da sadimo že letošnjo pomlad nekaj več buč in »olnčnic med turščico in krompirjem. Za-raditega je takoj skrbeti, da dobimo potrebno seme. Kdor nima potrebnega semena solnčnic, naj ga dobi iz soseščine, in ;c bi ga ne bilo v deželi zadosti, naj se poišče na Štajerskem, v kolikor ga je treba za seme.	Rohrman.
XXX
Strojne zadruge, pozor) Bolj kot do-Jej bo primanjkovalo našim kmetom pri setvi, košnji, žetvi in osobito šc pri mlačvi delavskih moči. Blagor soseskam, ki imajo že v svoji sredi strojne zadruge z vsakovrstnimi poljedelskimi stroji. Kjer jili še ni, naj si jih čimpreje ustanove in potrebne ■troje s skupnimi močmi naroče. Pa tudi posamezniki naj si jih omislijo! »Strojnikov manjka,« tako se slišijo od vseh krajev pritožbe. Da se temu opomore, bo priredila Gospodarska zveza letošnje leto meseca majnika od 8, do 14. poučni tečaj za strojnike.
Na tečaj se bodo sprejemali fantje, ki *o telesno zdravi, dopolnili 16. leto in so dovolj močni voditi delo pri kmetijskih (trojih in motorjih. Pouk se bode vršil brezplačno na vrtu Gospodarske zveze, Dunafska cesta. Sleherni udeleženec te bo lah o temeljito seznanil s sestavo vsakovr'»,r . strojev in še posebno z ben-cin-motor,. in mlatilnicami. V kratkem dobi zveza v razprodajo m 1 a t i 1 n i c e najnovejše in najboljše vrste, ki jih bo ob tej priliki še posebno razka-rala. Kdor se torej želi usposobiti za strojnika, ne le v svojo lastno, ampak v občno korist našega ljudstva, še osobito naših »trojnih zadrug, naj takoj prijavi svojo udeležbo Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Hrano in stanovanje za časa tečaja bo iveza preskrbela po najugodnejši ceni. Na-daljna tozadevna obvestila in naročila pa ie bodo prijavljenccm pismeno poslala.
Zadruge in zasebniki, nikar nc zamudite te ugodne prilike!
XXX
Za gospodarje in gospodinje, ki iim manjka poslov. V begunskem taborišču v
Brucku ob Litvi je kakih trideset slovenskih deklet z Goriškega, vajenih kmečkega dela, ki so pripravljene iti služit na kmete. Pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 36.
Za naše gospodinje.
Varujmo usnje. Najbolj varuješ dobro obutev, če se takoj sezuješ, ko prideš domov. Tako morajo delati tudi otroci, ko pridejo iz cerkve ali šole. Včasih sploh ni bila navada (vsaj na kmetih ne), da bi bili otroci vedno obuti; če so ob gorkem času prihajali bosi v cerkev, se ni nihče spotikal nad tem. Pri sedanji draginji bodo tudi odrastli hodili po možnosti bosi. Za zdravje je to velikega pomena; samo iz-početka se bo treba varovati prehlajenja. Več kakor na potu trpi obutev dostikrat doma. Za doma so dobri šolni, narejeni iz klobučevine, slame, platna, lesa. Obutev, ki jo sezuješ, obriši, če je prašna in blatna; prah in blato razjedata usnje. Noter natla-či popirja, če je obutev mokra; obesi jo dobro natlačeno na zračen prostor, ne pa nad ognjem ali na peč. Pohojene pete daj popraviti, preden se zvrne ves čevelj. Visokih peta nikar ne nosi. Taka noša je nezdrava, draga in naravnost smešna, zlasti za sedanji čas, ko je vse polno trpljenja in siromaštva. Koliko blaga se ponepotreb-nem potrati in koliko poprav je potreba! — Važna stvar za usnje je mazilo. Mehko usnje je kaj občutljivo za mažo; slaba mast izje tudi trdo, debelo usnje. Usnje, ki je postalo trdo, namaži s kapljo laškega olja. Ako skuhaš gabezevo koreninico in nama-žeš s tistim sluzom usnje, bo mehko in trpežno, ker gabez zadela luknje. Ni treba spraviti vsak dan za prst maže na obutev; če pa usnje ni nikdar namazano, pa rado poka. Nove podplate napoji z lanenim oljem in pusti, da se posuše. Ne zapiraj obutve v vlažne shrambe; kar ne nosiš, namaži z oljem, da oetane mehko. Ako se naredi na obutvi plesnoba, jo izbriši in nesi obutev na solnce. Iz 100 gr voska, pol litra olja, pol kile loja in 300 gr smole si »kuhaš lahko mazilo, ki naredi usnje nepre-močljivo.
Umivanje steklenic. Nič lepo ni, če leže steklenice zaprašene in umazane po raznih kotih. Steklenico in kozarce tunij takoj in vselej, kadar si jih rabila. Posebno skrbno je treba umiti steklenice, ki se rabijo za zdravila, olje, petrolej in druge mastne snovi, zakaj sčasom se nabere gošča na dnu in se prime sten, V taki steklenici postane olje rado žaltovo, kis se pokvari in petrolej ne gori rad. Snage je treba povsod.
Pri umivanju ne vtikaj mastnih steklenic v isto vodo, kakor druge, sicer boš imela še več dela. Petrolejeve je treba tudi strogo ločiti od drugih, sicer bodo dobile vse duh po petroleju.
Petrolejeve steklenice napolni z vročim pepelnim lugom in pusti par dni na zapečku; potem jih izperi z novim lugom, zatem z vročo čisto vodo. Ako imajo še duh po petroleju, jih oplakni še s toplo vodo in gorčico in suši na peči.
Vsako umito steklenico povezni in posuši dodobra. Vlažne steklenice dobe duh po plesnobi.
Steklenice, ki je bilo v njih ribje olje, firnež ali lak, izperi s terpentinovim oljem in oplakni ■ sodino raztopino.	,
Nekateri »i pomagajo pri umivanju stekla z drobnim peskom, jajčjimi lupinami, žaganjem, s krompirjevimi olupki. Kostanjev lug in krompirjevi olupki narede jako lepo steklo. Tudi droban premogov zdrob in prah od šote pobereta nesnago. Oljnate steklenice natlači s pivnikom in zalij z vročo sodovo raztopino. Pivnik pobere maščobo. Ali pa nalij z žlico salmijaka in pri-deni malo peska, stresaj in izplakni z vročo vodo.
Posušene in čiste steklenice zamaši ■ papirjem (vsaj vrat na vrhu), spravi na suhem in čednem kraju. Tako steklenko vza-meš, ko je treba, kar v roko in je ni treba nanovo umivati. Samo oplaknež jo, če bi bil prišel vendar kak prah blizu. Steklenice, v katere naliješ sadni odcedek, moraš oplakniti vselej z dobrim špiritom ali žganjem; to je najbolj varna odpomoč, da se ne pokvari odcedek.
Zdravstvo.
Kil teče Iz nosa, Ako začne siliti Kri iz nosa, svetujejo nekateri to-Ie ravnanje: Potegni pošteno ob zaprtih ustih zrak v nos, zatisni s prsti nosnici, nato pa dihni nazaj skoz odprta usta. Zrak, ki ga potegneš vase, strdi kri v nosu. Pljučni zrak, ki se segreje do 28 stopinj R., bi strjeno kri zopet odstranil, 5e se ne bi odstranil skoz usta.
Smrčanje je zelo mučno zlasti takrat, če je več oseb v isti spalnici. Izdatno sredstvo zoper to nadležnost j« baje v mrzlo vodo namočena goba, Id se položi smrčečemu na usta. Pravijo>, da takoj utihne. Samo paziti treba, da Be ne zaduši.
Zastrupljenje krvL Velikokrat,8« dogodi, da si človek z malo nepazljivostjo ali nerodnostjo zastrupi kri, kar je seveda sila nevarno. Napravi se ti mozoljček, ki ga razpraskneš z nohtom; odrgneš si kožo, ki jo odščipneš z zobom, — in zastrupljenje je tu. Roka, glava, vrat tj začne otekati; če ni zdravnika, je ta Stvar lahko usodna. Za tak slučaj se nasvetuje kot zelo uspešen pomoček naslednje: Vtakni oteklino v kislo ali pinjeno mleko, ki se vsled tega čisto segreje; zato naj se to kake trikrat ponovL Takoj se čuti, da je bolečina olajšana, in čez kake tri ure je nevarnost odstranjena.
Grlo zatečeno in gnojno. Skuhaj pest žajbelja in žlico medu na četrt litra jabolčnega kisa in izpiraj si s tem grlo. Vrat ovij s krpo namočeno v žganje, ko se segreje, namoči zopet. Žganje izvleče bolečine. Tudi meden obliž stori jako dobro. Za vročino, ki se kuha po telesu, stoki bučino ali kumarčino seme, izžemi skoz krpico v vodo, osladi z medom in jemlji večkrat po požirku. Na noge si deni, kakor naroča Kneip, dobro ovite mokre pa volna te noga-
62
vice in vrliu teh obuj suhe volnene. To se pa naredi le v postelji, da se segrejejo no-£e in potegne ovitek vročino iz glave. — Stari ljudje hvalijo za grb tudi izpiranje z * repnico ali z zeljnico ali z mlekom, ki se je v njem kuhal pripotec, A vsa ta in enaka domača zdravila so le za navadni prehlad grla, ki ni nevaren. Za vsako hudo in boleče vnetje v grlu je treba po zdravnika.
Potne noge umivaj v bukovem lugu ali v izkuhi hrastovega lubja ali želoda; in maži z gabezovim mazilom. Nogavice moraš vsak dan in če je treba tudi večkrat na dan premeni ti; pot sam na sebi nog tako nc izje, pač pa nogavice, ki so se napile jedkega potu. Mokre nogavice vrzi takoj v vodo in izperi, ker je duh od potu jako nezdrav, za pljuča pa naravnost strupen; drugič zato, ker pot nogavice izjeda.
Peklenski koncert.
Neki poročevalec, ki se je udeležil bojev na nemško-francoski fronti, pise o raz-strelbi podzemskih min naslednje:
Več tednov so grebli naši pionirji rove pod zemljo; lili so kakor krti ter imeli nalogo, da se zalijejo noter do sovražnikovih kritij. Delalo se je z naglico; vsi pa smo ■z napetostjo pričakovali trenutka, ko se bo reklo: zdaj pa pozor; zemlja bo bljuvala ogenj. Delo pijonirjev je napredovalo z neverjetno hitrostjo; vse se jc tako izvrševalo, da sovražnik ni mogel kar nič zapaziti, kaj se tu namerava. Dasi je bilo vrtanje prenaporno, je šlo vendarle meier za metrom s:: eno izpod rok; rov je bil čedalje globlji. Slednjič se je reklo: še tri dni, pa smo skupaj. Polem pa pride katastrofa za Francoze. Pionirski častniki so si meli roke in nestrpno pričakovali, da se drzno podjetje zaključi. Nekdo je rekel: »Komaj čakam, Boste videli, to bo krasen »vnebohod« Francozov, ki :;e skrivajo tam na tem oddelku. Naš nafcoj je tak, da bi raznesel cel Vezuv.« Čez tri dni je zopet docela zadovoljen zaklical: »Smo že gotovi; zdaj pa ogenj!«
Drugi dan ob eni popoldne so se oglasili najprej naši topovi; obenem so se zganili ročni metalci min. Bobnelo in donelo je, da se je vse majalo. Bil je pravt> sodni dan. Naša pehota jc čakala pripravljena za naskok. Zunaj ni bilo varno, kajti tudi Francozi so pliuvali semčez, kar so mogli.
Ta ogenj je imel trajati štiri ure. Vsak hip je kdo pogledal na uro, češ, ali bo kmalu naslonil trenutek, ko bo šla zemlja v zrak. Dolge ure so bile to. Pri sovražniku je Streljanje že utihnilo; čezinčez se je valila in vlekla temna megla, kakor velikanska zavesa. Še deset minut!.., Še pet! Zdaj, zdaj priči? na vrsto grozno razdejanje, ki jc namenjeno sovražniku. Iz zemlje ima pri i i, nenadoma, hipno, za sovražnika nepričakovano!... Ali se bo posrečilo? ... Še eno minuto!
Noben vojak ni bil zunaj kritja, dasi bi bil vsakdo rad opazoval učinek grozne rnz-strelbe. Ni bilo varno. Vse se je poskrilo.
Stal sem v tem trenutku v baraki za opazovanje, razburjen, da sem se kar tresel. Zdaj.... naenkrat, ,,, vollo-doneč 52
grom. Zemlja se strese, kakor bi jo kdo vrgel iz tečajev. Nehote butnem z glavo ob beton, po ušesih buči, kakor bi mi jih hotelo raztrgati; okroginokrog se stemni. Nato pa se čuje prasketanje, pokanje, šumenje, ropotanje in piskanje, kakor bi nebo padalo. Sklonil sem se bil na tla, nato pa se zopet dvignil. Še se čuje ropot, še poka vsekrižem in se lomi; vendar se je nekoliko zasvetilo. Gledam skozi steklo. Iz naših zakopov pleza moštvo, trga ovire, striže žico in divja proti sovražnikovi črti .., Na nasprotni strani je videti velikansk lijak, ki ga je razstrelba izkopala in odnesla; cela dolina je nastala. Tu okrog sc je nudil strašen prizor. Francozi so morali strahotno trpeti: vse razmetano, razkopano, raz-mrevarjeno. Tisti, ki so še živi ostali, se niso ganili, da bi se branili; dvignili so roke in se vdali. Kar je bilo še živega, vse so naši odpeljali. Pač so pritisnile druge francoske čete od leve in desne na pomoč, a v ročnem meležu se je njih sila skrhala.
Še eden, ki je pobegnil iz ujetništva.
Iz srbskega ujetništva je pobegnil pred dvema mesecema Miha Ravnik, podomače Skminčev iz Bohinjske Bele na Gorenjskem. Sporočil je svoji družini več zanimivosti o tem.
Nekaj mesecev pred izbruhom svetovne vojske se je strojnik Miha Ravnik s svojo družino preseiil na Srbsko in je bil nastavljen kot strojevodja pri železnici v Nišu.
Ob izbruhu vojske bi bil rad pobegnil v Avstrijo, pa ni bilo več časa; nato je bil s svojo družino interniran v Nišu. Srbi so zahtevali, da je .noral še nadalje opravljati železniško službo.
Ko so začeli Bolgari prodirati proti Nišu, se je z vlakom odpeljal v Bralino blizu Jagodine; družina pa je ostala v Nišu. Ker so pa istočasno prodirali od severa tudi Avstrijci in so prišli Srbi med dva ognja, so se jeli pripravljali na beg v Albanijo. Pred begom pa so v Bralini vse stroje demontirali in vse važnejše dele globoko v zemljo zakopali. Tudi Ravnik in drugi avstrijski vojni ujetniki so morali noč in dan pomagati zakopavali stroje. Ko je bilo delo končano, so vse ujetnike odpeljali v Albanijo.
Ravnik je dobil med ujetniki več Slovencev. Neprestano jih je nagovarjal, da bi zbežali; toda vsled prevelike smrtne nevarnosti, vsled visokega snega in ncznnnih polov po Albaniji se jim je zdel beg nemogoč. Nazadnje se sam odloči, pa zbeži. Ponoči zapusti nalihem taborišče, se v bližini dobro skrije in nato začne svoje potovanje po Albaniji. V neki hiši dobi'kruha in plača zanj 7 kron; bilo ga je četrt kilograma. Ta kruh je bil njegova edina hrana osem dni. Čevlje je imel že vse raztrgane; noge popolnoma otekle in ozeblc. Ko tava po gozdovih Albanije, naleti v gozdu na dobro ohranjene škornje.
Ko jih hoče obuti, najde v škornjih odgrizene človeške noge. Volkovi so tamkaj raztrgali nekega človeka, ga požrli,
škornje z nogami so pa pustili. Groza ga obide ob tem prizoru, dobro se zave, da tudi on sam lahko postane žrtev volkov.
Na begu pride do albanske vasi, kjer so stanovali Turki. Turški hodža se ga usmili in ga sprejme v svejo hišo, v kateri je bilo polno oboroženih Arnavlov. Pripravili so zanj toplo sobo, mu dali krompirja in sira; njegov sestradani želodec ni prenesel te bogate večerje in bi bil tam kmalu umrl. Tudi se mu je zdela ta prijaznost divjih oboroženih mož sumljiva in vsled tega je bil vso noč v smrtnem strahu. No, pa ta strah ni bil upravičen; nič hudega se mu ni zgodilo. Nasprotno: zjutraj so mu dobro postregli s čajem in kavo in ga v miru odpustili.
Ogibal se je javnih potov in mostov; več manjših rek je moral prebresti, da se je izognii vojaškim stražam. Iz Albanije je prišel v Črnogoro. Po nesreči je tam večkrat zadel na črnogorske vojaške straže.
Sreča njegova je bila, da je govoril dobro srbski in neustrašeno je povpraševal straže, kje so Francozi, češ, da je Srbin in da mora priti do Francozov. Ti vojaki so mu celo kazali pola, ki peljejo do Francozov, in pota, ki peljejo k »Švabom«. Seveda je on potem korakal po poti, ki pelje do Francozov, toda samo toliko časa, dokler so straže za njim gledale, polem pa je pustil Francoze in šel proti Avstrijcem. Ta zvijača, da išče po Črnigori Francozov, ga jc rešila in pripeliala k avstrijski armadi.
Blizu črnogorske meje je prišel na nekem hribčku do gorske cerkvice. Našel je odprta stranska vrata ter šel noter, legel na klop, da bi lepo v miru prenočil. Ponoči zasliši blizu cerkve človeško hojo; vrata se odpro in v cerkev pride čez 50 oboroženih srbskih vojakov. V cerkvi je bilo temno. Miha se zavali pod klop in misli na konec svojega življenja. Možje se vsedejo po cerkvi in se začno med seboj pogovarjati. Bili so razkropljeni srbski vojaki, vsi setradani, ler so premišljevali, kaj jim je storili; zakurili so v cerkvi in si kuhali čaj.
Slednjič se ojunači tudi Miha, vstane ter pove, da je Avstrijec, da je v Avstriji dosti hleba in duhana in da jim on garantira za rešitev; nikomur se ne bo nič žalega storilo, če pridejo k Avstrijcem. In res, možje so ga poslušali, ga izvolili za vodi lelja in mu sledili.
Črnogorci jih niso več ustavljali, ker so jih imeli za razkropljeno srbsko čelo. Preden pridejo do meje, se jim še več mož pridruži, tako da jih je bilo vseli 95 z Mihom na čelu.
Šcie, ko prekoračijo črnogorsko bojno fronlo na meji, zb.idc sumnjo pri Črnogorcih, da so pobegnili, zalo so jih ljuto obstreljevali. Vendar so srečno prišli do avstrijskih prednjih straž: a tudi tu niso imeli miru, ker jim straže niso zaupale. Bili so zelo obstreljevani, dokler ni Miha dokazal, dn njegovi tovariši iščejo rešitve v Avstriji. Ponosno je izročil vseh 94 jetnikov komandantu 16, ogrskega polka; ta je vse bogato obdaroval s hlebom in duhanom.
Njega samega pa je poveljnik vzel i seboj na avto in peljala sta se v Bralino; da je pokazal mesto, kjer so bili zakopani srbski stroji. Dobil je premijo v denarju
in občno pohvalo za junaški beg. Sedaj je prideljen marškompaniji 17. pp. in se pripravlja na pot na fronto mimo Babjega zoba, Bog ž njim in sreča junaška!
Tedenska pratika.
Petek, 31. marca: Sv. Modest, škof. — Sv. Kvirin, muč. (f 130). — Sv. Benjamin. — Sv. Gvidou, sp. — Sv. Bal-bina, dev.
Sobota, 1. aprila: Sv. Hugo, škof.
(+ 1132.) — Sv. Teodora, muč. &*delja, 2. aprila (IV. postna, sredp.): Bere se evangelij o Jezusovem čudežu v samoti, kjer je bilo nasičenih 5000 ljudi z malo kruhi in ribami. — Sv. Frančišek Pavi. (f 1508.) Ponedeljek, 3. aprila: Sv. Rihard, spozn. (f 1253.) — Sv. Abundij, škof. Torek, 4. aprila: Sv. Izidor, škof.
(t 636.) — Sv. Rozalija, dev. Sreda, 5. aprila: Sv. Vincencij Fer.
(t 1419.) — Sv. Irena, dev. Četrtek, 6. aprila: Sv. Celestin, papež. (f 432.) — Sv. Sikst, škof. — BI
Julijana Korn. (f 1258.)
• • •
Solnce vzhaja ob 5. n. 38 m. — Zahaja ob 6. u. 35 m.
Iona: Mlaj dne 2. apriln ob 5. u. 21 in. popoldne.
Vremenski rek: Ob aprilovi suši — a<i »panje kmeta zruši.
Sv. Frančišek Pavi. (f 1508.)
Pridevek »Pavlanski« je dobil Fraači-iek od rojstnega kraja Paula v Kalabriii aa južnem Italijanskem. Bogaboječnost trm je bila kakor prirojena, zato je prosil mater že v zgodnji mladosti, nai bi mu dovo-Ela, da bi se mu ne bilo treba igrati t drugimi otroki. Vse njegovo stremljenje je merilo na to, da bi bolje Bogu služil, da bi se Sapopolnjeval v ljubezni do Boga.
Postal je frančiškan. Ustanovil je pu »ov red, ki so njega člani natanko izpolnjevali dolžnosti in pravila sv. Frančiška Asiškega, obenem so si pa še naložili nove strogosti: stalni post in strogo revščino. Frančišek sam ni nikdar užival ne mesa, ne rib, nc jajc in tudi mleka ne.
Nebroj je čudežnih del, ki jih je dosegel od božje milosti in dobrotljivo«H vsled svoje goreče in zaupljive molitve. S 3atnim znamenjem sv. križa ie dosegel, da ie hipno ozdravel neki general, ki mu je kost trhlcneja.
Sloves o njegovih čudežnih delih se je Kril po vsi Evropi. Ludovik XI., kralj francoski, ga je dal poklicati iz Sicilije v Fariz, da bi mu pomagal ob smrtni uri. Nerad je tel sv. Frančišek na kraljevi dvor, a odločil se je edinole iz tega namena, da bi mogel kaj več storili za dušno zveličanje dvorjanov, in da bi mogel svoj red vpeljati tudi na Francoskem. Kralja je pripravil, da se je »pokoril m lepo preje! sv. zakramente, Za plačilo mu je ponudil zlato Marijino podobo, vredno 100.000 frankov.
Svetnikovi nesebičnosti in obljubi siromaštva je bila s to ponudbo postavljena past; a tudi to skušnjavo je hitro premagal, Odklonil je dragoceno darilo z besedami: »Zlata in srebra ne častim, častim pa Marijo. Slika njena na papirju mi zadostuje.«
Frančišek je živel na Francoskem še 25 let. Tudi naslednja dva kralja sta imela do njega veliko zaupanje. — Papež Leon X. ga je prištel med svetnike L 1519.
Delo pljuč laliko telo podpiramo, fe prša lil hrbet masiramo vsak dan s Fellerjevim flnidom i: rastlinskih zelišč zn. „Elza-0uidH. To poživi delovanje kože in dihanje skozi kožo, poživi kroženje krvi in ojači tako tudi pljuča, čim živalineje kroži naša kri, čimbolj prodira v najodaljenejše Staniče, tem lažje lahko uniči morebitn" bolezenske kali in obrani telo zdravo. „Elza-fluid" se vporablja že nad 20 let v mnogo tisoč rodbinah, več kot 100.000 zahvalnih pisem potrja njega dober učinek. 12 sle-klenio tega izbornega domačega zdravila stane 6 K poštnine prosto na vse strani, pristen edino pri lekarnarju K. V. Feller, Stubica, Elzatrg St. 10 (Hrvatska) lstolam se naro&a tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarliarske krogljice zn. Elza-krogljico Izborno sredstvo za želodec. 0 fkatljic stane poštnine prosto 4 K 4C v. T*> krogljice so si že pred več leii pridobile mnogo tisoč prijateljev, ki ne rabijo nikdar kakih drugih odvajil. Medtem ko mnoga druga odvajila slabe želodec in dražijo čreves, oja-*>jo l''ellerjeve BElza-kroglj!cc'' želodec in nimajo nikakih drugih škodljivih nouledie. Vsekakor tedaj zaslužijo prednost. Dober je Fellerjev črtnik zoper migreno, 1 krono.	(—vi—)
Ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg k K 48'—.
Orebovc tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmleta A. K 87-— za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84-— brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po BO kg A K 53-— za 100 kg brez vreč.
Krvno kiajo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 kg po 48'— za 100 kg, frreča všteta).
Twii kouopIjfEie in rapeovc tropine dobi t kratkem!
ftljsdeSti < Naročajte pri Gospodarski zvezi semena ta jaro pšenico, Icčiren, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo In nemško deteljo, graAico u> druga travna semena.
Modre galico G. Z. bo radi enotnosti y poraz-deJjevanjn na vinogradnike v Bmislu medsob<jnt*ica tAuilcviu ga dogovora oddajala Kmetijiku družba.
Kmetovalci! 1'reskrhite si od Gospodarske ivezo
kainita, kalijevo sol,. 8»/„ kalijev, Id— 20% mineralni In k«»t.il superiostat, mi-Saria gnojila, ilasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vre« ah po 50 kg tu K 10 — & 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dosta>ljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla Izvršiti, ker želetniea v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Doli i to ludl v platnenih vrečah po 1320 K k 100 »g « vrečo vred. Gospodarska zveza pa ual^>afe tudi po aaj-■godne ših cenah komune storže, ajdove, pionono lo dmgo plevo.
Vprašanja in odgovori
J. J. — Jurklošteri Vaše vprašanje o zanimivem naravnem pojavu naj dobi nekoliko daljši odgovor. Pravite, da se je — zlasti zadnjih štirinajst dni — slišalo tam pri Vas pokanje topov s tako močjo, kakor bi bila bitka pri Zidanem mostu, pa ne ob
Soči; da se čuje ponoči celo, kako se granate razpokavajo in da je bobnenje tako močno, da šipe v oknih žvenketajo .,. Kako naj si to razlagamo? Ko so v začetka sedanje vojske Nemci oblegali Antwer> pen, se je gromenje topov slišalo seveda daleč naokrog po vsej okolici. V neki daljavi od trdnjave se topovi niso nič slišali, v še večji daljavi pa so jih zopet slišali. Isti pojav ao opazovali tudi na drugih bojiščih, ne samo v tej vojski, ampak tudi že popred. V znani bitki pri Lipskem (Leipzig) leta 1813. so slišali topove na Gornjem Avstrijskem, kakih 310 km daleč. Leta 1832. so se čuli lopovi od Antvverpna celo 590 km daleč. Iz raznih opazovanj so prištt do tega, da se sliši gromenje topov v okolici bojišča 40 km, pri zelo ugodnih razmerah celo 70 do 100 km daleč. Take ugodne razmere so tedaj, če vleče veter z ista strani, od katere prihaja glas topov (n. pr, prejšnja dva tedna, ko je vlekel južni veter), in če ni med bojiščem in tistim kra-jem, kjer se posluša, visokih gora. Zgodi se, da se v razdalji 40, 70—100 km n« čuje nič več; v daljavi 150 — 170 km in še dalje se pa večkrat zopet prav razločno sliši streljanje topov. Kaj je temu vzrok?, Z gotovostjo doslej še nihče ni odgovora na to vprašanje. Mogoče, da tu deluje isti zakon, kakor pri odmevu. Kakor pri odmevu glas (glasovno valovanje) udari na slend ali na goro in se odbije nazaj, taka lahko udarja glas topovskega poka na zračne plasti, se v istem kotu odbije ia pride tako v daljavi zopet do zemlje. Mogoče je tudi, da delujejo tu meteorologi črn vzroki: oblaki, vetrovi, zračni tlak itd.
Laško na Štajerskem, kjer stoji todi Jurklošter, je od Gorice kakih 127 km od-: daljeno. Da bi se tja naravnost slišal glas topov, je skoro nemogoče. Najbrže se slifi po presledku. Če je to tako, bi bil to en slučaj, ko presledek neha pred razdalja 150 km. Vsekako je ta pojav vredbn, da se preišče natančnejše, in nam bi bilo ustreženo, ko bi nam naznanili iz krajev, ki so bližje bojišču — med litijskim okrajem in Jurkloštrom — če se tam sliši straljanje s soškega bojišča,	,
J. L, — Ressc — Westialsko: Komaj bi Vam prisodili kaj več. Dobite uradno potrdilo oziroma svedočbo — ki bo iz nje razvidno, koliko je mož zaslužil, preden je bil vpoklican; to potrdilo pošljite na bližnji konzulat avstrijski. Najbrž bo pa oblast mnenja, da morete s sedanjo vzdrže-vainino (4 K 80 vin. na dan) izhajati.
A. F. — Juriinci pri Ptuju: Poveljstvo polka ne odgovarja na taka vprašanja, ker jc posredovalnica Rdečega križa na Dunaju v to določena. Naslov smo že večkrat navedli.
F. Č. — Liti;«: Postava pravi, da dobe T7.drževalnino tisti svojci, ki so do mobilizacije živeli o H vpoklicanca. Ali jo 13 letni brat-podpiral starše in druge do-mnče?
Neimenovan — Do!cn;avas pri R.s Naslov se glasi: Auskunftsbureau der o. sterr. Gesellschaft vom Rnten Kreuze in Wien, VI. B., Dreilmfeisengasse 4.
J. S. — Koseze :Ona dva otroka no spadata med svojce, ki imaio postavno pravico do vzdrževalnine; pač pa ima mati,
42
Imajo sestre in bratje (tudi polbratje in polsestre, ako imajo enega skupnega roditelja) to pravico. t	Martin čič — Št. Jurij p. K.! Dobite
kakšnega človeka, ki bo zapisal naslov tudi v cirilici (z ruskimi črkami).
A. J. — Lebring na Štaj.s Ne vemo, če kaže. Pripomnimo, da bi se morebitna prošnja do sv. očeta morala poslati potom dt>-mačega knezoškofa.
M. O. — p. Črni vrh« Tako so dolžni ravnati, kakor je bilo razglašeno od glavarstva, oziroma županstva. Posvetujte »c K županom.
Najnovejše z bojišč.
Zmaga pri Podgori. 26. marca so bili na obsoškem bojišču ljuti spopadi. Naše Žete so osvojile pri Podgori celo italijansko postojanko. Ujetih je bilo 525 Lahov, med njimi 13 častnikov. Te ujetnike so v torek opoldne, 28. marca, pripeljali na ljubljanski Grad, Hodili so še dovolj čvrsto, 'drugače so bili pa blatni in umazani do .vrha.
Ruska oienziva. Dne 26. marca so Rusi obnovili z nenavadno silo napade na bojno črto generala Hindenburga. Toliko čet naenkrat na tem bojišču še nikdar ni napadalo. Največje izgube so imeli Rusi severozahodno od Jakobova. — Južno od Naroškega jezera so odbili Nemci več močnih napadov, pri katerih so sodelovali trije ruski armadni zbori. — Pri Mokržicah so odgovorile nemške čete s protinapadi, osvojile dne 20. marca izgubljeno opazova-lišče ter ujele 2140 ruskih vojakov, med njimi 21 častnikov.
To in ono.
Nepotrebno. Oštir: »Zakaj pa tako duhate klobaso?« Gost: »Ker smrdi!« Oštir: »NoI Tedaj je pa že celo ni treba .duhatil«
Preveč hvaležnosti. Berač: »Prav le-|>o vas zahvalim za podarjeno obleko; vas 'bom vsem svojim znancem priporočili«
Dobre knjige.
(jiafenauer: Zbirka slovenskih povesti. Cena posameznemu zvezku 60 vinarjev. Založila Katoliška Bukvama,
V tej zbirki bodo izšle najlepše slovenske povesti, ki bo pisane za narod ln so bile dosedaj poskrite v raznih starejših časopisih itd., ki niso občinstvu več dostopnL Najlepše bisere našega pripovedništva rešiti pozabe jc namen
te zbirke, ki izhaja v sešitkih, po nizki ceni 60 vin., da si jo morejo omisliti tudi manj imoviti sloji našega naroda. Dosedaj je izšlo 5 zvezkov:
1.	zvezek: Ogrinec, Vojnlmlr ali poganstvo in krst Povest iz časov pokr-ščevanja Slovencev.
2.	zvezek: Erjavec, Hudo brezdno in drugi spisi.
3.	zvezek: Vesele povesti: Fr. Jaklič, Za možem. — V pustiv je šla. — J. Jurčič, Pravda med bratoma.
4.	zvezek: Ksaver Meško, Pove«tl ln slike. (Štiri smrti. — Pot čez travnik. — Požigalec.)
5.	zvezek: Finžgar, Štndent naj bol
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 22. marca; 65, 75, 61, 80, 50.
Dnna|, 24. marca: 23, 39. 10. 14, 77.
SKRIVALNICA.
i r—i.Mfr	-'..55**
Kje je žena? Preklic.
Podpisana Lonka Zajo, gost. v Dragomeru 53. prekli-onj«m stoin vso norosnične olidolžitvo eoper gdftno Ivano Rrklauc ia Dragoinora 32. Obdolžila sem jo naiaroA J&. dot. 1*1 neke tatvine. Sod a j pa som se prepričala, da je »n« pri tem popolnoma nedolžna, ter so ji obononi prav «rte« sahraiim, da mi je odpustila.
Dragomer, dne 28. maroa 1016.
Lenka Za|c, postilničarka.
Krofaški pomočnik
M takoj sprejme, kakor (udi vajenec, ki s« j« 1» nekaj ča*a učil in mu je odšpl mojster v vojsko. Peter Zupan, krojni Cerklje 58 pri Kranja, Cor.
li proste roke se proda
malo posestvo ~
T Rožembergu. Več so poizve pri Ivani Novak, Rožembern št. 7, p. Trebnje, Dolenjsko.

Kupim
čebel. Panji morajo blU močno živalni, izdalanl •/< panja. France Žnidar&lS, jirezovo poŠta Blanca pri Zidanem mosta. 749
Išče so
^družina
za obdelovanje kmetijstva na posestvo blizu Ko-čevja in ena družina na inanj obsežno krnetijstve pri Črnomlja, kjer se oilda tudi gostilna. Ponudbe se pošiljajo na Ant. Kajiež, Kočevje. (762)
u čevljarsko obrt sprejme Matevž Pečelln če*-, ljar, Žirl nad Šk. Loko.
Izdalo vanjo in vočja Ealoga
Kllnlli p«
(bruh-bandov) Trebnial pat od E 5, F, 8 do 2i); fcimi pasovi id K 4,5, i In 8; pasmi m obe strani podvojene ceni, pasovi za otroke od K t-fit, do 4. — Zaloga blagi u gumiju 21 babice in bolnica. rumiieve nogavica In blazine- Umetne lujt, reko ild. Za gosp. zdravnika zalo-a »sčkovrstiB Instrumentov.
/a otii 1 na naročila m
priporoča
K. PIOTROWSKI, Ljubljana
|j 33 Sv. Petra cesta (Levčeva hiša) št. 33.
'j Po konkurenčnih cenah. Vjtra£a*i cm ro poŠti nai ia priloži znamki.
sprejema zavarovanja nu doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna la jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živl enskl zavarov. že po prvem leta.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838-.... stanje gar. iondov koncem 1914 K 48,732.C8»'7V! V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-« Kdor ramerava ikltnlt! 2l»tlcreko ?.ivf rcvgnlc veljavna hkrati za vojn. zavarovanlo.ra| se t lastno korist obrne da pati imenovane podražstM. Prospokil zaston.t In poštnino prosto. Sposobni zasopalk: so sprejmejo po najugodnejšim, pogoji.
IkŽL
li..3<
Marije Terezije cesta 12.
	
	
Je dobi r rseh lekarna* A. 'i-
Prsnebolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Siro/in ?
3. Vadušljivi,katerim Sirolin maino
I. Vsnk.kt trpi na frajnem kaliju.
laije |e obvarovati se bolezni.nego jotdravifL 1 Osebe s kroničnim ke/arom bronKijov, ki s Sirolinom or.drave
olehčs naduho Skrofuzni otroci,pri ka'erih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni poouiek.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
—	Kdlnl »loven*ki zavod kru tujeg-a kapitala j«
JVZfiJElVirlR ZflVflt^OVfllirllGfli
g. proti požarnim škodam in poškodbi ecfkvenih zvonov i•
I Ljubljana, Dunajska eesta 17, Hjubljana. \
B	Zavarovanja ■prejema proti požarnim škodam i 1. rannovrstn. izdelan. »ta v t., kakor tudi stavb. mod iuon
—	agradbe, 1. m premično blago, mobilije, poljsko »rodj«, stroj., iivino, zvonove in .nako, I. Ta« poljska pri-	m ■g	d«lk., tita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, *. »prejema tudi ruvarovanja na iivljenje, oairoma doživ.tj.	S ■S	druge kombinaoije ia proti naagodam, vsakovrstna podjMia, obrti kakor tudi poaamerne oaebe sa deielno	~Z S	nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.	S S	varnostni zaklad ln u dnine, ki a« anučale L »lt K tTO.Ut-n, ao poskočil. koncem I. 1913 aa K 735.147-17.	^ ■s	Tedaj, čimveč je zanimanje aa ta adisi slovanski lavod, tembolj bo raatal zaklad.	g
Ponudi.. Ia pojasnila daj. ra-mat.lJ.tvo. r lavno pov.rJw.Utvr. t O^Ju ln na Fro.ekn, kak.r ta« = p« V^b teran naatavy.nl poverjeniki.	C*, primera., hitra cnitev in takojSnj. iaplaiilo. —
UtatanoTy.no l.ta 1898.
GitanovU«« i.ta 1809.

registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rantnl davek plačuje Iz svojega. Zuanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poitae hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 »/a, 15 ali 22 V2 let, pa tadl izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1813 2492 i 17406 deleži, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice sa 6,788.340 K.
Načolstvo :
Predsedniki Andrej Kalan, pr.lat In »tolni kanonik v Ljubljani. L p.dpr.ds.dniki	II. pod pr.d »d nikl
Ivan Bmfeilk, Molni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v LJubljani.
C 1 a a i I rtu Buttalk, ». kr. protesor v p. T
Ljubljani;
»el.no, . »i prut.aor v'Ljubljani; ir. Jol.l Crad.n, stolai~kanooik T~i.mbl)ant: Aaton I Araoju; Cr. Jakob Mcbarld, odvetnliki knndidat v Ljublianl) dr. Fran Fap.i, odvetnik « l.iubliani' B.B.m.o, ravnatelj m>1. v l.j.bb.ni Anton Buinik, e. kr jimn. prole.or v l.rablianl; «r. VllJ.ni SohwelUor, od-vsmlk v L>abljaai; <r. Al.A Ulanltnlk, prol. bogoslovja v Ljubljani: Fran Vorblo, o. kr. gimn. prol. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
rr.d.edatkt Anton Kri«, e. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Ca«.*, katehet v l.ju-hdjaai; Iran Mlakar, prole.or v Ljubljani: K. Grub.r, e kr (bi rač oBoiial v Ljubljani, Avftuitln Sajo, »■ kr
rad. r.Tid«at in posestnik v L,nbiiani.
IffaaoU Zaplatnlk, kal.h.t
v Ljubljani! Ivan a Koblar, dekan v
Priporočamo
" ......" koiinsko kavmo primes
v korist oBmejnim Slovencem /
tako se 91131 mnogokrat popraževati ljudi, kateri pmi Imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker )• le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ure. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
St. 600 Žepna ura z radijem, ki se
ponori sveti......E	8-40
, 410 Nikel. - anker - Roskopf ura „	4-10 „ 706 Roskopf ura, kolesje t kamnih tekoče ........W0
„ 719 Srebrna rem. ura . . , . „	7-80
„ 780 Srebrna cilinder rem. ura „	9-70
,1460 Rela kovinasta verižica. , „	2*80
nik.elna.sta..............1-—
„ 916 Srebrna verižica.....„	3-20
, 89 Double zlata verižica . . . „	5-90
Velika Ubira ur ia gospode ln dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, z&vratne verižice, uhane, blago v zlatu ln srebru, namizna orodja, daljnoglede Itd.
T velikem llustrovancm ceniku z mnogimi podobami kalerega nltmjt« zulonj In poltolne prostega.
Razi •Ulja se po povzetju aH pa če te denar vnaprej pošlje. Neugaiajoče zamenjam. Vse ure so aatancno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
S£8 J
1903 Nima nobene podružnice.
Sartljeva moka
OV brez vsakih kari!
Samo pri meai se dobi fina šartljeva moka, znamka „HASIN". Samo en zavitek rabite za en J&rtelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa alldrugihreči.En zavitek stane samo a* Po pošti se pošilja samo po por- ™ » *fws zetju in najmanj 3 zavitke. Če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi se prilože. Naročite obratno pri razpošiljainici šartljeve moke znamka „HASLN"
Ivan Urek, Ljubljana Mestni trg 13, Fod Trančo, — prej t Borovljah.
100 litrov zdrave domače pijače,
osvežujoče, dobre in i.jo gaseče si lahka vaak sam priredi s maljrai »tročki. V zalogi so snovi aa ananaa, Jaboltinlk, gr— n.dlne, ntallnoveo, poprova mota, n» kkatol.o, pomaran»nlk, «lko«a puia, TlinJ.t.o. Ta pijača a. lahko poleti aa-viiva hladna, poaimi pa vroča umu rama in žganja. Hfcaaiti m m mor.. Mnovi ■ natančnim navodilom staneK 9-SO 7*-	^ lranko po pova.tju. Na is takih poroij do-
dam eno povrhu. Ea goapodarrtva, tovarn., d^avnlo. itd. a.prranljive vr.dno.tl, k.r Uitos ta pljaoa oavaki ia a. .pijani, vnlod ...ar n. agub. nič na avojl «.iaamoinostC
Jan HfflliclL dngsrija ,Pri as|8io', Brna 141 Miran,
i
TSEB LEKAEBAHI
Herbabny-jev podfosfornato-kisli
Apneno-železni sirup
Ta Je le 4« lat uveden, idravntfko preisk«' praal airup. Odstranjuje sles, pomikaj« »la»t. Pospešuje prebave In redite* ln Je zn tvoritav krvi ta kosti, posebao pri a
VflHSTVENO Z A VABO V HN.
FUEJODAL.
Ta je le 44 let uveden, zdravnilko preiskulea 1» priporočen
'..... ' •	omUJale kUelJ ia vsbuja
' )e Uborno sredstvo slabutnih otrocih.
Cena ateklenlol X 2-60, p« poiti 40 vin. t^ za savitek.
Ka 3XL mednaroCul farmaoevtl&ki razstavi odlikovano z
^'giavni^zp^inijtt«?: Dr. Hcllniannova lekarna ..ZiirEarirlierztekeir
V zaligi )• i« pri gt lekarnarjih t LJoblJacl, Beljaka, Cel]«, Ciloici, Crnnmlia, Novem mesta, Reki,
VaJfeoljAl Jod earsap&rllla-lzdelek fiiuti kri, pospeftujc prebavo, lajAa kroe. kakor tudi boli, ter propreAuie vnetja. Povsod tam, koder se jod ali sarsapurilla izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom Lahko prebavlja
ln ne moti v poklicu. Cena steklenlol K 2*20, po pošti 40 vin. več za zavitek, veliko zlato avetinjo.	DUNAJ VII /t,
(Keibatiiy-i8v uasl.) KiiurstraHti Kr 73 -Ti'
SoTodnja. Št. Tlda, Trbižu, Trstu, Vsllkove« it Voliperki.
Kana
50 % ceneče!
Ameriška itedllna kava, lepo dlfieča, Izdatna iu jktedl jiva, 5 kg* vreča za po-■knftnjo K 12-&0 po po-
vaotiu. Pol kilograma prvovrstnega tine^a čaja aa M. 3*50 tudi 60 kom. raagl. lepiti razglednic pošlje za 1 K A. Sohaplra ftt. 478, izvoz kave iu čaia,
TISZABOGDANT,
Ungrara.
Vam plavam
__ako Vaših kurjih ofiaa, brada-vlo in tod* kole tekom 3 dni s korenino, bres bolečin ne odpravi B1A-BU.8AS. Cena lončka i jamstve-nim pismom K 1*—, 3 lonfild K 3-BO, • Ion«-kOT K 4-60.
Kem*ny, Kaaohaa (Kaafla) L, poštni predal 12, Ocrako.
Edino dobri In solidni stroil so samo
„Gritzner" in nJlfrana"
Prednosti krogljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju ln krpanju brezplačno v hISI.
Edina tovar. zalog« Šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana
blizu franč. inostn, 3. hita ra vodo. HUrtna c.ar< netja. VBO
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko bndlmpeštanske bazilike, 1 dobitnl list 3°/0 zemlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bltnl Ust i»/, ogrskih hip. srečk iz leta 1884.
(Kititoi obrok n mb pet srečk oilr- dobitsib listov saaio i kroi 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K)
flmhS4n Igralno pravico do dobitkov UVKUIC ene turške srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonjl
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Nafboliše ln naicenei&e
81
posteljno perje
se dobi
pri več kot 60 let priznano najboljšem izvoru
D. SGHNDHMAGHER, Taus, st 246 (Geško)
Cene po kakovost]
S kg od K 10 - naprej Telike postelje , K 16 — » Odda oe tudi večja količina posteljne prevleke, lnlet*. odej Itd. po nizki ceni. — Pišite &o dauesl Cenik in vzorci zastonj ter poštnine prosto.
Izborno se ja obneslo za vojake v vojski iu sftsk za vsakeia kot najboljfte
bol oblažajoča mazanje
pel preiilajeajn, reuinatlzmu, glhto, prsni, vratni ln bolesti v kr*
Sidro-
Ir ttlobuir)a
NadomeatUo
gMtDlrtl,
Sidro-Pain-Expeller
Steklenim krofi. —-M, l «e. 1
Dobiva ae v lekarnak ali direktne V Dr. Jtichtar-la lekarni .Pri tlalem Praja, 1, Klizi.betna cesta a.
Dnevno raaperilljanjs.
Korenjevo seme
najboljše domače 1 1 po 70 v; pri odjemu 10 1 k 60 v in na 1 30 1 k 55 v 1 1;
velikanska pesa za krmo
1 po 70 ▼ — razpošilja	GOt
Franc Oblak Sv. Gregor, pošta Ortnek.
Stanje vlog čez 23 milijonov kpon.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	*>
Liubijae«. Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lasji! kisi ns^rotl Letela „tc!cn" za rranilškatisko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da nik od vsakih vloženih 100 obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po poŠti so
late* koiiMn« .Do bmU<*«\
sprejme viof-kron čistih
poStnohranilnične položnice brezplačno na
04e*wml mdnlk Joitl Gostlnčar, državni poslanec.
razpolago.
Načelstvo.
Tiskata Katoliška tiskarn«.