Stran 509.
Novice.
—   Osebne vesti. Profesorja gg. dr. Karo! Glaser v Trstu in Jakob čebul ar v Gorici sta pomaknjena v VII činovni razred — Absolvirani pravnik gosp. Aleksander Guzelj je imenovan finančnim konceptnim praktikantom v Logatcu. — Premeščen^ so notarji gg Vilibald Svoboda iz Tržiča v Šmarje na Štajersko, Ignacij Huth iz Kranjske gore v Podklošter na Koroško in Vinko Kolšek iz Loža v Šoštanj. — Major gosp. Anton Dolleczek v Kamniku je imenovan ravnateljem ondotne praharne.
—   Promocija. Na graškem vseučilišču je bil dne 21. t. m. promoviran gosp. Miljutin Zarnik iz Ljubljane doktorjem prava — Isti dan je bil promoviran doktorjem prava tudi gosp. Ivan Šket, c   kr. avskultant v Celju
—   Zupanom v Črnomlju je zopet izvoljen dosedanji vrli župan gosp. Janko Puhek.
—   Volilni shod v Ljubljani. Na sv. Štefana dan je imel kandidat napredne narodne stranke za Ljubljano dr. Ivan Tavčar v „Mestnem domu" shod, katerega se je udeležilo okrog 600 volilcev. Shod je soglasno sprejel kandidaturo dr   Tavčarja.
—   Ljubljanska davkarija. Finančno ministrstvo je odredilo, da se izroči pobiranje davkov v ljubljanskem mestu c. kr. glavni davkariji, ter da se pri tern uradu ustanovi poseben oddelek, ki bo oskrboval pobiranje teh davkov. Novoustanovljeni ta oddelek, ki je nameščen v poslopju finančnega ravnateljstva na Cesarja Jožefa trgu št. 1., bode oskrboval pobiranje vseh državnih davkov z dokladami vred, kakor jih je doslej pobirala mestna davkarija, ter prične poslovati s 1. januvarjem 1.  1901.
—   Iz deželnega šolskega sveta. V seji dne 13. decembra so bili pomaknjeni: Jos. Medic, Jos. Benedek, Jurij Adlešič, Leop. Zupin, Anton Cirman, Ivan Rupnik Alojzij EaČič, Fran Klinar, Jos Levičnik, Matija Bartel in Andrej Šest v I. plač. razred; Pavel Borštnik, Neža Bregar, Ivan Lokar, Jos. Svetina, Hedvika Rosica, Ernestina Clarici, Flo-rijan Rozman, Jakob Cepuder, Marija Cepuder, Friderik Kanckv, Avgusta KJančar, Jakob Wittreich, Jos. Travnar, Jakob Furian, Jos. Windisch in Ivan Kruleč v H. plač. razred; Ivan Poznik, Anton Kadunc, Ivan Strekovec, Ivan Perko, Bibijana Bizalj, Pavel Gorjup, Ana Moos, Karol Wider, Vendelin Sadar, Štefan Birk, Kristina Schuller, Antonija Rott, Ana Petrovčič, Josipina Fortuna, Karolina Trost-Brvar, Peter Pogačnik, Ivana Zupanec, Ivan Cerar, Olga Leskovic, Ivan Zupan, Ernestina Ohraan, Marija Jamšek, Ana Zevnik, Gizela Ekel in Martin Humek v III. plačilni razred. — V Orehovico pri Novem Mestu sta premeščena   Ivan Benedičič   iz Cerkelj in Marija Benedičič iz
Velike Doline.   —  Za  kmetijski   pouk   na   ljudskih   Šolah   je nakazal deželni šolski svet nagrade v skupnem znesku 3000 K.
—   Volitev v mestih. Kandidatje napredne narodne stranke so: za mesto Ljubljano in trgovsko in obrtno zbornico dr. Ivan Tavčar, advokat in deželni odbornik v Ljubljani, za mestno skupino Idrija, Kamnik, Kranj, Lož, Postojna, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Vrhnika dr. Andrej Ferj ančič, c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani, za mestno skupino Črnomelj, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica in Višnja Gora Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani. — Kandidatje katoliško narodne stranke so za Ljubljano kanonik Ivan Sušnik, za gorenjska in notraajska mesta vpokojeni šolski nadzornik Jos. Šuman, za dolenjska mesta prost dr. Elbert v Novem mestu
—   Razbita shoda Tudi na Štajerskem je postalo volilno gibanje jako živahno. V nedeljo so razbili v Šmarju pri Jelšah shod nemškutarskih kandidatov Wratschkota in Wissen|aka, v sredo pa shod v Št. Lorencu na Dravskem polju.
—   Izgubljena mandata. Slovenci izgubljamo vedno na terenu, Pri državnozborskih volitvah leta 1897. smo izgubili Nabergojev mandat v Trstu iu Coroninijev mandat v goriškem veleposestvu, pridobili pa Einspielerjer mandat na Koroškem. Letos izgubimo zopet dva mandata, namreč Ein-spielerjev maniat in pa dr Laginje mandat v kmetskih občinah istrskih, ne pridobimo pa nobenega. Tekom treh let smo torej efektivno izgubili troje mandatov.
—   Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. V skupini gospodarjev so v 1. in 2. kategoriji zmagali Italijani, v 6. pa Slovenci. Voljena sta Feliks Stare v Radomljah in Vinko Majdič v Kranju, prvi odbornikom, drugi namestnikom Iz skupine delavcev so socijalisti zmagali v %. kategoriji, a bi bili tuii v L in 6 , da niso storili pogreška.
—   Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se je otvorila v soboto popoldne na jako slovesen način Razstava je imela popolen uspeh, katerega so naši umetniki lahko  veseli
—   Plakatna umetnost vzbuja čim dalje bolj javno zanimanje; po mnogih specialnih razstavah jej je tudi letošnja svetovna razstava v Parizu odločila poseben prostor. Pri naši domaČi veliki industriji je pač na prvem mestu firma Kath-reiner, ki že dolgo let kar najodločneje in najodličneje goji to umetnost, uporabljajoč izvirne, umetniško znamenite sujete za slike. Dokaz temu je Kathreinerjev plakat, ki je na novo nalepljen po ulicah in se vidi tudi pri trgovcih, namreč smehljajoča se deklica z rudečim solnČnikom; ta slika je uprav presenetljivega učinka. Nihče ne gleda tega plakata, da bi ne dobil vzpodbudno umetniškega utiska, in želeti bi bilo samo, da bi se ta tako prijazno vabeča deklica, ki drži secesioni-stično zeleno Čašo v roki, ob enem izkazala za prav uspešno propagando že sedaj obče priljubljeni Kathreinerjevi kavi.
—   Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici ondotni zdravnik in posestnik g.  Nikolaj Riipschl v starosti 70 let.
—   Sleparja imajo zaprtega pri okrožni sodniji v Olo-mucu, ki je goljufal tudi po Kranjskem. Priznal je sam, da je v Ljubljani dve stranki ogoljufal s tem, da je vzel predplačilo na knjigo Naturheilverfahren von Bilz, pa knjige ni poslal. Bržčas je bilo še več ljuii ogoljufanih.
—   Požari. Dne 16. t. m. zjutraj je gorelo pri posestniku Jakobu Berniku v Hrašah. Škode je 1400 kron. Zažgai je menda Bernikov tast, Jožef Blaznik, katerega so zaprli. — Dne 19. t. m. je gorelo v BrezovšČici na skednju Franca Pevca. Unela so se tudi druga gospodarska poslopja. Škode je okoli 3500 kron.
—   Samomor. 671etni Ivan Kovač iz Potoške vasi si je v blaznosti prerezal z britvijo vrat.
—   14 letno dekletce v — 10 letno ječo. Zofka As-slinger je zažgala hišo Ane Griinwald pri Sv, Magdaleni pri Celovcu. Škode je bilo 67 000 kron. 14 letna požigalka je bila obsojena v ječo — za 10 let. Posestvo je bilo zavarovano le za 26 000 kron!
—    V morje padli volilni zapisniki. „ Narodni List" poroča, da je vihar 8. t. m. iz Košljuna vozeči poštni voz vrgel v morje. Pri tej priliki so se potopili tudi volilni zapisniki V. in IV. kurije. Dalmatinska vlada se je obrnila do ministra brzojavnim potom z vprašanjem, ali naj razpiše nove volitve, ali naj se smatra volitev za veljavno brez volilnih aktov.
—   Krvava osveta. Pred nekaterimi dnevi je 181etni Uroš Skoknič v Dobanovcih v Sremu s kolom pobil 44 letno omoženo Margareto Scheterer. „Srbske Novine" poročajo : Oče Uroša, Mladen, je imel z Margareto, ko je bila še omožena, greSno razmerje. Margaretin mož je zategadelj posestnika Mla-dena SkokniČa ustrelil. Ker se je Sel sam naznanit, je dobil samo štiri leta ječe Sin Uroš je maščeval ustreljenega očeta s tem, da je ubil žensko, ki je bila vse nesreče kriva, Margareto Scheterer. Uroša so zaprli. Ko se vrne iz ječe, bo imel morda opraviti z Margaretinim  —  sinom!
—   Italijanska kraljica Jelena izda baje v kratkem svoje pesmi. Jelena je objavila že več svojih pesmi kot prin-cesinja. Baje imajo njene pesmi mnogo čuta ter krasne popise prirode,
—   Prodana princezinja. V Londonu so prodali te dni na javni dražbi hčerko egipčanskega kralja Ramzesa II. Cena, za katero je kupec dobil baje nedotaknjeno Egipčanko, niti visoka ni bila. Dal je zaDJo namreč le 10 guinej (to je okolu 250 kron našega denarja). Seveda je bila kraljičina že precej stara. Nič manj kot 3 1/2 tisočletja je namreč že ma-ziljena  —  mumija.
—   Lepo plačilo. V Čabadki je dobil dr. Josip An-tunovie po nekem bolniku, katerega je dolgo zdravil, in ki je končno umrl, 60.000 K dedščine, Tako dobro pač še ni kmalu kak bolnik plačal zdravnika!
—   Carjev rešitelj. „Novoje Vremje" poroča, da je bil v dnevih, ko je bil ruski car v smrtni nevarnosti, poklican k njegovi postelji mlad zdravnik, dr. Tihotov, katerega je priporočil veliki knez Peter. Ta je spoznal za ča9a velike epidemije v Valti velike spodobnosti nadarjenega zdravnika. Mladi zdravnik je prišel v Livadijo, preiskat carja, ter ostro obsodil dijetično metodo, katero so uporabljali drugi zdravniki. Zdravstvena metoda dr. Tihotova je imela lepe vspehe, oslabljen car se je kmalu izdatno okrepčal, noči je prespal mirno, sploh se je opažalo izboljšanje in normalni tok bolezni. Dr. Ti-hotovo ime je sedaj v ustih vseh Eusov in ga tudi „carje-vega rešitelja" imenujejo. Car je zbolel na legarju najbrže radi tega, ker je pil na nekem izletu pokvarjeno mleko.
—   Kraljica — zaročnica. Mlada holandska kraljica Vilhelmina, ki se namerava poročiti, vzbuja povsodi mnogo zanimanja in vse se zanima sedaj več za ta dogodek, kakor za kineško vojsko. Vsi holandski časopisi se bavijo sedaj ž njo in njenim zaročnikom, kateri si je pridobil simpatije dvora in naroda z svojo pristno ljubeznjivostjo. Kedaj ravno bode poroka, to se ne zna še natanko, ali menda ne jedna kraljica ni prijela toliko svatbenih darov, kakor jih dobiva mlada Vilma iz vseh mest svoje kraljevine in širne zemlje. Obleke njene izdelujejo se v Amsterdamu in poročna ima biti belo vezana, katero vezenje se je risalo v Parizu. Na željo kraljice bode poroka v njenem rojstnem kraju Haagu. Pri vsakdanji sprehodih vodi kraljica sama konje, kar posebno znači njeno samostalnost. V vseh prilikah zapoveduje odločno in ne trpi nikakih ugovarjanj. Posebno mrzi glasbo, katero pa njen zaročnik strastno ljubi. Dalje ne mara kraljica nikakega kinča razun   prstanov, posebno pa ne more trpeti  uhanov.   V
njeni opravi ne bode torej zlatega   in   brilantnega kinča,  brez kojega se ne poroči ni jedna kraljica.
—   Z strehe padel in srečno rešen. Na mali železniški postaji Interlakenu je neki delavec popravljal streho. Ker je slišal prihajati vlak, se je hitro ozrl in pri iem je zgubil ravnotežje in padel na vagon brzovlaka, kateri je isti čas mimo vozil Vlak je delavca odpeljal do prve večje postaje, da zanj niso vedeli ne strojevodja ne sprevodniki. Delavec je bil ves zmešan od strahu in neprijetne vožnje, a vender popolnoma nepoškodovan, kar je nekam posebna sreča.
—   Angleški barbarizem. Neki francoski list prinaša pismo, katerega je pisala hčerka burskega generala Kronje-ja svoji prijateljici v London, ki dovolj jasno govori o krutosti Angležev. Hčerka Kronjeva ostala je s svojo materjo in sestro na domu, mej tem ko so morali njen oče, general Kronje in štirje bratje iti v vojno. Oi 10 maja niso ničesar cule o svojih; vzlic temu so jih vedno mučili Angleži, da naj jim povedo, kje se nahajajo njihovi bratje in oče. Dne 16. septembra — piše hči Kronjeva — ustavila se je nedaleč od našega farma mala četa Angležev. Drugi dan pride k nam šest onih Angležev in zahtevajo, da jim moramo povedati, kje so skriti naši dragi. Seveda smo rekli, da ne vemo, vsaj bi bile same rade znale o njih. Tedaj pa zapovedo našim slugam, da iznesejo iz hiše vse pohištvo, kajti hočejo potem naš dom zažgati. Za seljenje dali so nam časa eno uro, ki je komaj zadostovalo, da smo le bolj vredne stvari, med temi glasovir in nekatere dragocenosti odnesli. Potem pa so polili z neko tekočino poslopje in najedenkrat je bilo vse v plamenu Mi pa smo stali od daleč in žalostno gledali, kako je izginjat naš dragi dom v prah in pepel, dom, ki nara je hranil toliko srečnih spominov, ko smo še živeli združeni i očetom in brati v njem. Neki Anglež pa pristavi ironično: Zahvalite se za to-Krugerju in Steinu, zakaj se pa ne vdajo, čemu se bore proti nam Angležem ! Mej tem so angleški vojaki vse naše pohištvo preiskali in kar je bilo vrednega vzeli, nas pa pustili s praznim pohištvom na prostem, veter pa se je igral nad našimi glavami z iskrami našega doma. Drugi dan poslali so nam Angleži voz, ki nas je odpeljal z drugimi ženami vred, katerim so isto tako sežgali dom. Odvedli so nas v bloemfontenski ženski tabor; tam živimo z otroci vred v šotorih v največji bedi in nesnagi ter umiramo od gladu. Vsih nas je blizu 500." Tako slove pismo, ki je v neizbrisno sramoto Angležem.
—   V sodu okoli sveta. Zadnji tega stoletja se spusti v Valparaisu v morje 241etni Peruvanec Anunzio Morales in sicer v sodu, ki meri v dolgosti pet metrov, v širokost pa 2 metra. Sod je tako napravljen, da ima vse primerne prostore za spalnico, kuhinjo in jedilnico ter pripravo za pre zračenje brez nevarnosti, da se potopi. Morales je stavil s svojimi tovariši v Valparaisu, da priplove po morju v treh letih okoli naše zemlje Plul bode preko Nove Zelandije, Avstralije, Celebesa, Bornea, Malage in Indije. Srečno pot Morales, tvoj sod bode pač — zadnje „morsko čudo" tega ču-dapolnega stoletja!
—   Zabava milijonarja. V Novem Jorku v Ameriki razburjeni so vsi višji krogi, ker se je dokazalo, da je nebroj vil iz lepih zgradb zažigal mlad milijonarjev sin. Vsakteremu obiskovalcu ondotnega kopališča Neuport, zdelo se je sumljivo, kako je to, da tako zaporedoma nastaja ogenj in pri vseh lepših poslopjih, a krivca je zaman iskala policija Sedaj pa ga je našla v osebi sina od glasovitega ameriškega zdravnika in večkratnega milijonarja BeJla. Mladenič je priznal, da je on zažigal zgradbe in to radi tega, ker ga neizmerno zabava gledati velike požare. Pravi dalje, da je vsikdar on prvi jei klicati na pomoč zaradi tega, ker se mu je izredno dopadalo gledati, kako drve ognjegasci, kako drve sem ter tja ob požaru ljudje in sploh se mu je dopadala vsakovrstna zmešnjava, katero napravi kak velik požar. Kaznovali ga niso ampak odvedli so ga v zavod za umobolne.
Stran 510.