| j j jrečil cesar Viijem ki je zagroiii, d& napove v ¦em slučJi)a Bus ji vojao. Kaj so trpeli pjd njegovo vlada poznenjski Pcljaki, se ns da popisatl. Posupovali so s silo poljska posestva, naseljevali na ajih Nemce, in pre|šnje gospcdarje pogaali v svet 3 trebnhom za krnhorn. Poijakom niso niti dovo-  :ili. da bi na svoji zemlji zidali hiše. Make, ki  iim je bil izpostavljen ta nesrečni narod, so na ravnost sramota za toli proslavijeno nemSko kul tcro. V?e to pa se je gadilo v smislu želj in na- menov cesarja viljema, ki je hotel aničiti zadnjo ded slovaostva v svoji državi. Medtem pa se je z vsemi silami pripravljal  na sedanjo vojno, in še leta 1913 je dal razgla8iti po svojem državnem kancelarja B^thman Hollwegu, da bo bodoča vojna vojna germanstva proti slo^anetvu. Poiobna usoda, kakor Viljema, je zadela tadi avstrilskega ce3arja Karla. Vendar pa je velika raz-  lifea med načiaom. kako je izgubil prestol cesar 7il;em, in onim, kakor ga je izgubil cesar Karel. Viijem je povzročil svojo usodo sam in njega padec Je )e posledica, oziroma kazea za njegove lastne grehe. Karel je imel vedao najboljSe naaiene, toda ni imel potrebne energije, da bi svoje dobre oaroene tudi 5Z?eiel. Preveč se je zanašal in prewi je <?ampal razuim s^ojim svetovalcem, ki niso mislili na to, kako bi uredili monarhijo, da bi bila zadovoijno prebivališče vseh njenih narodov, aropak le na to, kako bi Se nadalje vzdržali nemši^o in madžarsko nadvladje. Tako je prišlodopotoma. Avstro-Ogrske ni več in dinastije Hab3bnršanov tudi ni veC. Karel pa mora trpeti za grehe drugib. Prav je imel dr KoroSec, ko je rekel na sboro?anju v Trsta: Habsburžani se bodo kesali, ker niso postavih vislic za ljvidi kakor sta bilapl. Seidler in Czernin. ^ OdflOVCd dvCII. CeSfltrjjCT. Dobro četrt8toletje je vse človeStvo trepetalo pred nemškim ceaarjem Viljemom. On je bil gl&vni predsfavnsk misli, da noort Nemdja zarladati viemu *vetu in on je bii, ki «o našle r njem glarno opcro \se one sile, ki «o vjdele v narodih )e predmete ?zrab]jevanja, ne da bi se jim prizntla kaka lautna volja. Bil je irdit nasprotnik raake svobodft, nasprotoik ksttoltške cerkve in srdit sovrazaik sloranstva. Kot aaaprotoik svobode je preganjsl ljudi, ki to bili drugačbega ninenja nego on in na tisoCe nemSkih državljarjov je radi njega trpelo v ječi. Ket sovražDik katoliJke ceikve je podpiral proč-od rirosko gibanje, po*Ujal k nam protestaatovske pastirje. ki dO širili med nami vsenemško misel ter d^lali ca odcepitev od Rima. Kot so?ražaik slovanstva je delal na to, da se Raai in Poljaki nisb mogli sporazumeti in ko je pai' 1 ;t pred izbrahom svetovne vojne hotel raski car dovohti Poijakom samtapravo, je to pre