NOVI TEDNIK Št. 41 - leto XLVI - Celje, 15. X. '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Opeharjeni delavci? Ali poskuša vodstvo nazarskega Glina opehariti delavce? Kje sta 2 milijona mark? Reši naj država! Vroča tema na strani 8. Volitve so razpisane, icai pa zdaj? Roki za izvedbo volitev predsednika Republike ter članov v državni zbor in državni svet so se začeli 7. oktobra. Na terenu je precej nejasnosti in težav. Tema tedna na strani 7. Senior izpolnil pričaliovanja Prvi sejem za vedno mlade pokazal široko pot svojim naslednikom. Stran 9. IZ VSEBINE: Elconomsid ul(repi stečaji na obzorju. Vla- da: pomoč samo neka- terim podjetjem. Stran 4. Begunci Zima leze v kosti, hram učenosti na čakanju. Strani 8 in 6. Intervju z VVernerjem Amianom o Celju in Grevenbroic- hu^ran 6. Šport Straškova izboljšala 19 let star rekord v metu kopja. Stran 16. Peti vogal Izbiramo najbolj simpa- tično soprogo strankar- skih veljakov. Stran 18. Feliton Tibet - streha sveta. Pričetek novega feljto- na na strani 28. Avtokotiček Pariški avtomobilski ra- port. Stran 31. Srečno Slovenija! Generalni direktor IBM Slovenija Andreas Herman o Sloveniji in njenih možno- stih. Intervju na strani 5. Ko rečeš Jazz in ročk Avstroogrska disciplina mediteran- ski feeling kot dobra kombinacija Braneta Rončela. Reportaža na strani 20. 2 Preplačila Celjanom vračajo y Komunali vračajo tienar tistim, ki so novembra plačali višjo ceno ogrevanja Lansko novembrsko po\'iša- nje cen ogrevanja v celjski ob- čini, ki je bilo sprejeto »za na- zaj«, dobiva epilog te dni. Po odločbi UstaNTiega sodišča Slovenije iz začetka julija mo- ra namreč Javno podjetje Ko- munala \Tniti denar vsem Ce- ljanom, ki so ogrevanje za lan- ski november plačali po Nišjih cenah. Krajanka iz Lave pa nas je konec prejšnjega tedna opozorila, da se pri \'račanju preplačil zatika, saj vsi občani niso obveščeni, da so upra\-i- čeni do \Tačila denarja. Kljub temu, da v Komunali o vračanju preplačil niso ob- vestili javnosti, je nekaj obča- nov po neuradjTih poteh ven- darle izvedelo za to možnost. Krog »obveščenih« občanov se je seveda hitro širil, krajcinka iz Lave pa se je pritožila tudi zato, ker so v Komunalini bla- gajni zahtevah dokazila o no- vembrskem plačilu, za obra- čun obresti pa je bilo potrebno še dodatno pogajanje v lik^a- daturi podjetja. Šlo je za »formalno« napako Za uradno pojasnilo in ko- mentar zapletov ob vračsinju preplačil smo zaprosili Tončko Jurkošek iz finančne službe Javnega podjetja Komimala, ki je pov^ala, da gre pri vsej zadevi za »formalno« napako. Lanskega 13. novembra je na- mreč celjski izvršni svet spre- jel sklep o povišanju cen ogre- vanja v stanovanjih, ki so priključena na daljinsko to- plotno ogrevanje - nove, višje cene pa naj bi začele veljati s 1. novembrom. Ta sklep je bil objavljen v Uradnem listu, vendar so v občini šele kasneje poskrbeli za popravek, da ve- ljajo višje cene »za nazaj« ozi- roma od 1. novembra dalje. Občani so dobivali položni- ce za ogrevanje, na katerih je bilo obračunano v novembru sprejeto povišanje cen - kar se- veda ni bilo zakonito. Ob to neupravičeno povišanje cen se je obregnil eden od občanov, pravnik, ki je na sodišču spro- žil ustavni spor — Ustavno so- dišče pa je 10. julija 1992 raz- sodilo, da novembrsko poviša- nje cen ogrevanja v Celju ne velja. Na vprašanje, zakaj o skle- pu sodišča v Komunali niso obvestili javnosti, je Jurkoško- va odgovorila, da so v Komu- nalino finančno službo dobili navodilo iz občine, naj denar vračajo samo tistim občanom, ki predložijo dokaz o preplači- lu ogrevanja v lanskem no- vembru. V ponedeljek, 12. ok- tobra, pa so prejeli še dopolni- lo tega navodila, naj denar vračajo tudi občanom brez predloženih dokazil. Računov za ogrevanje (ki jih občani pač ne hranijo tako dolgo, saj jih ne morejo nikjer uveljavljati kot »olajšave«) tako pri Ko- mvmalini blagajni na Maribor- ski 2 občanom ni potrebno več predložiti, ob vračilu preplači- la pa dobijo vrnjene tudi obre- sti. Le-te so obračunane po redni letni obrestni meri (R plus 20 odstotkov), v praksi pa to pomeni, da dobi občan, ki je v času do konca lanskega leta plačal ogrevanje za november po višjih cenah za 60 kvadrat- nih metrov veliko stanovanje vrnjen približno tisočak pre- plačila (glavnica), skupaj z obrestmi pa vračilo znaša kakšnih 1.700 tolarjev. IVANA STAMEJČIČ Počasi gre V žalski občim v celoti rešili 27 zahtevkov za denacionalizacijo Zakon o denacionalizaciji so pričeli v žalski občini izvajati še pred sprejetjem evidenčnih vlog prejšnjih lastnikov ali praNTiih naslednikov. Tako so že lahko predvideli, kakšen bo obseg dela novoustanovljenih komisij za denacionalizacijo. Od sprejetih 498 evidenčnih vlog je bilo 164 vlog za vračilo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč. Vse ostale vloge (337) pa so bili zahtevki za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in zasebnih gospodarskih podje- tij. Doslej so uspeli delno ali v celoti rešiti 27 primerov. V glavnem gre za primere, ki jih je mogoče reševati glede na obstoječo zakonsko regulati- vo, samo reševanje denaciona- lizacijskih postopkov pa je izredno dolgotrajno in zakon- sko zahtevno. Kaj storiti za hi- trejše reševanje vlog? To so se prejšnji teden vprašali na seji izvršnega sveta in med drugim menili, da bi bilo treba pogod- beno določiti cenilce, Id bodo ocenjevali vrednost nepremič- nin, zlasti vrednost podjetij. Oblikovali naj bi tudi posebno komisijo za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podje- tij. Sedaj je manjkajoči vmesni člen v ugotavljanju dejanske- ga stanja oseba, ki bi preverja- la zemljiškoknjižne in kata- sterske podatke. Pri vodenju dosedanjih postopkov prav ta pomanjkljivost najbolj zavira nadaljnji proces. Za učinkovi, tejše reševanje denacionaliza- cijskih postopkov in sprotno razreševanje strokovnih vpra- šanj bodo oblikovali kolegij strokovnih delavcev s področ- ja denacionalizacije. Ob vsem tem pa bodo morali zagotoviti posebna proračunska sredstva za izvajanje postopkov, kot so cenitve, ogledi, geodetske sto- ritve in drugo. Bolj učinkovito bo moralo biti tudi sodelova- nje z institucijami kot so Ge- odetska uprava. Javno pravo- branilstvo, sodišče in zemlji, ška knjiga. Sicer pa je v žalski občini največ primerov zemljišč, od- vzetih z arondacijskimi po- stopki in v katerih je bil pred arondacij sko odločbo celo sklenjen sporazum ali pogod- ba z lastniki. Gre večinoma za primere, ko pravni posli niso temeljili na svobodni volji te- danjih lastnikov. Doslej je bUo tudi sorazmerno malo prime- rov, ko so se upravičenci in zavezanci sporazumeli in bi sklenili poravnavo, kar je tudi zaviralo postopke. Med teža- vami velja omeniti tudi to, da podatki iz zemljiške knjige mnogokrat ne ustrezajo kata- sterskim podatkom, podatki o nepremičninah v aktih o po- državljanju pa so nepopolni in celo napačni. Tudi to so vzroki za počasno reševanje zahtev. JANEZ VEDENIK Niso več gospodarski čudež Polletni finančni rezultati žalskega gospodarstva so naj- slabši v regiji. Odhodki so se povečali hitreje kot prihodki. Izgube so bile večje od bruto dobička. Z izgubo je poslovalo kar 58 podjetij, v katerih je zaposleno 994 delavcev. Rast osebnih dohodkov je bUa največja v kmetijstvu, prometu, trgo\dni in gostin- stvu ter turizmu. O vsem tem so govorili že na eni izmed sej izvršnega sveta pred dobrim mesecem, v torek pa so pripra- vili temelj itejšo analizo vzro- kov za tako slabo stanje. V žalski občini je bilo mnogo velikili firm, ki so več kot 60 odstotkov proizvodnje prodale na trge bivše Jugoslavije. To še posebej velja za strojno in tek- stilno industrijo. Precej manj so kasneje izvoUli v države nekdanje vzhodne Evrope, iz- pada pa niso mogU nadomesti- ti na zahtevnih zahodno- evropskih trgih, še manj pa v sami Sloveniji. Sedaj so visoke zaloge v strojni industriji, ena izmed značilnosti žalskega gospo- darstva pe je tudi zastarela in iztrošena oprema, ki ne daje visokih učinkov, denarja za novo opremo pa ni. Na seji iz- vršnega sveta so menili, da bi morala Banka Slovenije preko poslovnih bank kreditirati osvajanje novih trgov, predla- gaU pa so tudi, naj bi Služba družbenega knjigovodstva Slovenije v multilateralne kompenzacije vključila tudi zneske za obresti. Ne nazadnje bi bilo treba znižati tudi dajatve iz naslova osebnih do- hodkov. Še nekaj konkretnih podat- kov. Pred 10 dnevi je bilo v žalski občini kar 1964 iskal- cev zaposlitve. Na čakanju je 297 delavcev. Štirinajst prav- nih oseb je izpolnjevalo pogoje za stečaj. Samo za obresti in negativne tečajne razlike je moralo gospodarstvo v prvem polletju nameniti že dobrih 12 odstotkov vsega prihodka. Nič kaj rožnata slika gospodarstva občine, ki je še pred leti veljala za skorajda gospodarski čudež v Sloveniji! JANEZ VEDENIK Srebrni grb Hartmanu Celjski IS je podprl pobudo svojega predsednika Mirka Krajnca in Janku Hartmanu, donedaA^na še mestnemu arhi- tektu, podelil Srebrni celjski grb za njegov prispevek pri obnovi pročelja Narodnega doma. Komisija IS za priznanja občine Celje je imela podobno kot kasneje tudi člani IS nekaj pomislekov o tem, ali Hartmanu podeliti Srebrni celjski ^b (najvišje priznanje občinskega IS) ali arhitekta kandidirati za najvišje občinsko priznanje Zlati celjski grb, ki pa ga podeljuje občinska skupščina. V IS so razmišljali celo o pogojnem sklepu, da bi podelitev Srebrnega celjskega grba potrdili šele v primeru, če poslanci ne bi podprli Hartmanove kandidature za Zlati grb. Kasneje pa so sklenili, da 67-letnemu mestnemu arhitektu, ki je kot svoj zadnji projekt uresničil prenovo pročelja na Narodnem domu, podelijo svoje najvišje priznanje. Hartman bo priznanje prejel na skupščinski slovesnosti ob občinskem prazniku, sredi decembra pa bo IS objavil tudi javni razpis za podelitev Srebrnih in Bronastih celjskih grbov. iViiian Kučan na srečanju upokojencev Zveza društev upokojencev Celje je v petek pripravila sre- čanje upokojencev. V veliki dvorani Golovca se jih je zbra- lo preko 1400, med njimi pa je bil tudi predsednik predsed- stva Slovenije Milan Kučan, ki si je pred tem ogledal sejem. Zbrane, še posebej seveda predsednika Kučana, sta poz- dravila predsednik Zveze dru- štev upokojencev Celje Franc Poklšek in celjski župan An- ton Roječ. Poklšek je posebej poudaril, da se upokojenci za- vedajo težav današnjega časa, vendar ne morejo mimo spre- jeti gledanja, da so njihove po- kojnine zgolj velika obremeni- tev gospodarstva. Nikakršna miloščina niso — zaslužili so si jih s trdim delom, je dejal. Taj- nik Zveze društev upokojen- cev Celje Emil Pepelnak pa je zbrane seznanil, da je njihov izvršilni odbor sprejel sklep, da podpirajo kjindidiranje Mi- lana Kučana za predsednika republike. Ta sklep je podprlo vseh 17 društev upokojenceA; v občini. Da to drži, so z bur- nim ploskanjem potrdili ude- leženci srečanja. Predsednik Kučan se jim je zahvalil za podporo in spom- nil, da je udeležbo na njiho- vem srečanju obljubil že lani. Takrat seveda ni nKDgel vedeti da bo to ravno v predvolilnem času. V kratkem nagovoru je predstavil svoje videnje razvo- ja države slovenskega naroda v resnično socialno in pravne državo. Če se bomo vsi usmeri- li v dosego tega cUja in za tc porabljali svojo energijo, se ne bomo več ukvarjali s prete- klostjo in zaradi nje zamudil; vlak prihodnosti, je poudari in se opravičil, ker je mora zaradi drugih dolžnosti kmali po tem srečanje zapustiti. Zbranim so nato strokov njaki na kratko predstavili no vosti zdravstvene zakonodaje še posebej prostovoljnegi zdravstvenega zavarovanja Na srečanju, obogatenem s pe strim kulturnim programom so podelili tudi priznanja naj- boljšim športnim ekipam upo kojencev. Na srečanju celjskih upokojencev, na katerem sta bila tudi predsednik republike Milan Kučan in celjski župan Anton Roječ, se je zbralo preko 1400 upokojencev. Suša: enakopravnejši ukrepi v šmarski občini še vedno razmišljajo o odpravljanju po- sledic letošnje katastrofalne suše. Za ublažitev škode - v tej občini znaša več kot milijardo tolarjev - so po skupščinski od- ločitvi poslali kmetijskemu ministrstvu več predlogov. Velika škoda je na Šmar- skem, pa tudi drugod, prizade- la tudi družbeni del kmetij- stva, zato so pisno predlagali enakopravnejše obravnavanje obeh sektorjev. Občinski po- slanec Aleksander Svetelšek je na zadnjem zasedanju šmar- ske skupščine opozoril na vi- soke zneske, ki jih mora plače- vati za socialno zavarovanje delavcev tudi družbeni del kmetijstva, ne le zasebniki. Iz šmarske občine pa so ministr- stvo pisno opozorili tudi na enakopravnejše obravnavanje škode v poljedelstvu, sadjar- stvu in vinogradništvu, saj so doslej pomagali predvsem ži- vinorejcem. Na zaeinjem skupščinskem zasedanju je obveljalo mnenje, da so občinski ukrepi pravilno naravnani, žal pa slovenska vlada precej zamuja, zlasti to velja za dodatne ukrepe. Do prvih zapletov pa je že prišlo tudi pri dodeljevanju pomoči v zvezi z nekaterimi ugodnimi nakupi: zaradi kratkega roka so ostali nekateri kmetje na Šmarskem neobveščeni in pri- krajšani. Občinska komisija za ele- mentarne nesreče v kmetijstvu je opozorila, da bodo posledice ponekod bolj opazne šele pri- hodnje leto, kar velja pred- vsem za trajne nasade. BRANE JERANKC Predsednik družbenopolitič- nega zbora sklicuje 4. sejo družbenopolitične- ga zbora Skupščine občine Celje v četrtek, dne 22. ok- tobra 1992 ob 8. uri v zgor- nji dvorani Narodnega do- ma v Celju, Trg svobode 9. Obravnavali bodo volitve predsednika družbenopolitič- nega zbora. Št. 41 - 15. oktober 1992 3 Višje najemnine Najemnine v stanova- njih, ki so v lasti celjske občine, so se oktobra po- višale za 8 odstotkov. Po- dražitev je občinski IS sprejel skladno z odlo- kom republiške vlade. IS Dežurna služba bo Po odločitvi šmarske skupš- čine znaša občinski proračun za letos dobrih 565 milijonov tolarjev, kar je za 171 milijo- nov več od spn'a sprejetega proračuna. Gre za drugi letošnji popra- vek proračima, ki so ga spreje- li po hitrem postopku, in to z dvema dopolniloma: skušali bodo zagotoviti še proračunski denar za nemoteno delo nočne dežurne zdravstvene službe v treh krajih šmarske občine (ne le v enem), pokrili pa naj bi tudi stroške projektne doku- mentacije za predvideno grad- njo večnamenskega doma v Pristavi pri Mestinju. Med prihodki letošnjega proračuna znaša delež dohodnine v vče- rajšnjem popravku 57 odstot- kov in finančne izravnave 37 odstotkov. Delež te izravnave je nižji, ker so plače v občini Šmarje nad regijskim pov- prečjem ter že blizu republi- škemu. BJ IVlila zima požira denar zimska služba ¥ celjski občini bo tutll letos Uelovala sklaUno z aoločlll Odloka o ureilltvl prometa Vodstvo Komunaline poslovne enote Ceste- kanalizacija je prejšnji teden pripravilo razgo- vor o pripravah na začetek delovanja zimske službe. Na zimsko službo v lanski sezoni s strani policije in inšpekcijskih služb ni bilo posebnih pripomb, izvajalci (ob CE-KA še Cestno podjetje in Javne naprave) pa jo oce- njujejo zelo neugodno, saj so bili stroški kljub milim VTemenskim razmeram precej visoki. Tudi če ni snega, je namreč potrebno poskr- beti za redna dežurstva in organizacijo dela zimske službe, precej stroškov pa je tudi s po- sipavanjem zaradi poledice. Letos so v CE-KA že kupili 250 ton posipne soli, ugotavljajo pa, da bi bilo za normalno delo v zimskem času potrebno dokupiti nekaj nove opreme, pogre- šajo predvsem manjši namenski traktor za čiš- čenje pločnikov in ostalih težje dostopnih jav- nih prometnih površin, vendar v občinskem proračunu denarja ni dovolj. Vsa obstoječa oprema je bila v preteklih štirih zimah izredno slabo izkoriščena, tako da z obračimano amor- tizacijo ne pokrivajo niti rednega vzdrževanja strojev. V lanski sezoni je celjska občina za izvajanje zimske službe odštela nekaj manj kot 12 milijonov tolarjev, letošnji znesek pa je bil z nedavno renominacijo občinskega proračima povečan za 17 odstotkov. V CE-KA so lani zgradili nove skladiščne bokse za posipno sol - to pa je tudi ena redkih pridobitev zimske službe v občini, saj so števi- lo delavcev, ki skrbijo za čiščenje cest in od- stranjevanje snega, močno skrčili. Vendar pa je zimska služba v Sloveniji, ugotavljajo v celj- ski občini, zasnovana preveč razkošno. V svetu je njena organizacija veliko bolj racionalna, zato v Celju opozarjajo, da bi morali že letos tudi občani prevzeti nase nekaj več obveznosti. Pri tem pa gre predvsem za lastnike lokalov in stanovanj, Id bi morali skrbeti za redno čišče- nje pločnikov, ter voznike, ki pozimi ne prila- godijo svojih vozil in vožnje spremenjenim razmeram na cestišču. I. STAMEJČIČ Delo zimske službe je organizirano v času od konca oktobra do marca, sicer pa za čiščenje javnih prometnih površin skrbijo skladno z razdelitvijo le-teh v tri prioritetne skupine. Ceste in ostale javne prometne površine I. pri- oritete se začnejo čistiti takoj (tudi ponoči), ko zapade 7 centimetrov snega, II. prioriteta pa pride na vrsto, ko zapade 15 centimetrov sne- ga, vendar naj bi delavci zimske službe odšli na teren podnevi. V Celju pravijo, da se ne držijo povsem določil o dnevnem delu, saj tudi ceste n. prioritete ob slabi vTemenski napovedi začnejo čistiti že ponoči. Bes pa je, da ima vsako vozilo določeno progo čiščenja (oziroma posipavanja) in so nekatera cestišča pač očiš- čena prej kot druga. SVET MED TEDN® M Ail-ali Piše: Robert spod Mastnak, na prvi pogled se zdi, da se je begunski val na Celjskem umiril. Je res tako? Na prvi pogled se res zdi da je tako, in tudi drži glede ure- janja statusa beguncev, prihod beguncev pa je še vedno mo- čan. Slovenija nima varovane zelene meje, to pa so očitno odkrili begunci iz BiH in zato ilegalno prestopajo mejo. Vsak dan prihaja k nam od deset do p>etnajst novih beguncev. Naj- hujše je pri gradbenih pod^t- jih, Gradiš, Ingrad, Nivo, Že- leznica. Delavci, ki so tam za- posleni, so v Slovenijo poteg- nili svoje družine, še posebej sedaj, ko se bUža zima in ni videti, da bi se situacija v BiH umirila. Kaj pa tisti begunci, ki ima- jo status, kaj se jim sedaj, ko prihaja zima, obeta? Je na vo- ljo dovolj kurjave? Tisti, ki so v zbirnih centrih, so preskrbljeni. V Celju imamo zbirni center, ki je v petih ob- jektih. Tisti, ki so v samskih domovih, imajo prostore ogre- vane. Večji problem je v opuš- čenem samskem domu na Te- harjah. Tam je okoli 200 be- guncev, okoli 60 odstotkov je otrok. Sistem ogrevanja smo poleti preizkusili in dela, sedaj pa nastaja problem kurjave. Urad za begunce se je obvezal, da bodo oni tisti, ki bodo orga- nizirali kurjavo za begvmce po vsej državi. Sedaj pa je ta urad brez denarja. Prihajajo hladna jutra, hladili dnevi in zato se lahko le sprašujemo, kaj tK) s temi ljudmi. Vsak od begun- cev ima po dve odeji, dodali bomo še eno, kar pa ob mrazu, ki bo pritisnil, gotovo ne bo dovolj. Kako najti kurjavo, se bodo morali vprašati tisti, ki so odgovorni za reševanje be- gunske problematike v Slove- niji. Kaj pa hrana in oblačila? Hrane je kar dovolj, seveda ni mogoče ustreči tistim be- guncem, ki so želeli izbirati med dvema jedilnikoma. Tudi zimskih oblačil je dovolj. Vsak begunec je napisal, kaj i>otre- buje in mi jim skušamo ugodi- ti. Največji problem predstav- lja obutev. Zal tudi slovenski standard ni posebej visok, zato čevlje pri nas večinoma nosi- mo zelo dolgo. Problem je tudi v tem, da begunke niso vajene visokih pet, zato jim takšnih čevljev ne moremo dati, ker bi si polomile noge. Kaj pa tisti begunci, ki živi- jo pri svojcih, ki so že pred vojno delali v Sloveniji? Takih je največ. V zbirnem centru jih je okoli 550, okoli 800 pa jih živi pri svojcih in znancih. Za te begunce je slab- še poskrbljeno. Enkrat meseč- no sicer dobijo zavoj hrane, nudimo jim pomoč v oblačilih, odejah, posteljnini. Marsikdo, ki je prišel prijaviti begunce, je tal^at govoi^, da naj jim uredimo samo status begun- cev, da bodo imeli nujno zdravniško pomoč. Rekli so tudi, da bodo zadovoljni, če jim bomo dali pomoč v hrani, sicer pa da bodo že poskrbeli sami zanje. Žal je po šestih mesecih to splahnelo. Begunce so namreč na dom dobili pre- težno tisti, ki so sami socialno najslabše situirani. Nimajo več dovolj sredstev, da bi pre- živeli sebe, kaj šele begunce, ki so nastanjeni pri njih. Nimajo več kaj jesti, nimajo kurjave, večja poraba vode in električ- ne energije je, ni ozimnice, ker si je niso mogli kupiti. Ko ti nekdo razlaga, da pojedo na dan po 10 do 15 kilogramov kruha in popijejo po sedem li- trov mleka, je jasno, da kaj dosti več ne zmorejo. Manjša je tudi pomoč raznih dobrotni- kov, zdomcev, ki so izdatno pomagali v začetku. Vsi pač povedo, da nobena akcija po- moči ne more večno trajati. Kakšna oblačila še pridejo, obutve in copat pa ni. Medna- rodni paketi hrane, ki prihaja- jo, so bolj slabi. Olja je v njih dovolj, tudi sladkorja in pral- nega praška. Ni pa več v njih moke, testenin, ni riža. Zima prihaja, ceste bodo slabe, zato bodo vezi z zdomci gotovo bolj redke, njihova pomoč ne bo več prihajala na 14 dni, ampak na mesec ali še to ne. Bdeči križ je organiziral tu- di akcijo zbiranja prehrambe- nih izdelkov po samopostrež- nih trgovinah. Kako se to ob- nese? Maja smo uspešno pričeli. Sedaj je že peti mesec, toda včasih so nas tedensko klicali naj pridemo spraznit vozičke, sedaj se to dogaja enkrat me- sečno. Odvisno je tudi od po- slovodij trgovin. Če je poslo- vodja za, potem še kar gre, so pa posamezne trgovine, kjer je ta akcija popolnoma usahnila. Zaradi slabega gospodar- skega položaja v Sloveniji je tudi veliko slovenskih prebi- valcev že na robu revščine. Ali lahko, poleg beguncev, poma- gate tudi tem? Na spisku imam že preko ti- soč Celjanov, ki so dobili po- moč v oblačilih in prehrani pri nas. Gotovo ima podoben spi- sek Karitas. Marsikdo pride na vrata in reče, da ga je hudo sram, a da nima več kaj dati jesti otrokom. Zato moramo pomagati tudi našim ljudem. Bojimo pa se, da bodo tudi te družine, ki so k sebi vzele be- gunce, v kratkem potrkale na naša vrata. Prvi primeri so že tu, še več pa jih pričakujemo čez mesec ali dva. NATAŠA GERKEŠ Papir prenese vse »Teorija In obljube so eno, praksa drugo,^ meni obrtnik Janko Dover Republiški veljaki zadnje čase vsi po vrsti zatrjujejo, da se zavedajo pomena obrti in podjetništva. Pogoji, v katerih danes deluje malo gospodar- stvo, so po njihovi oceni bi- stveno boljši kot v preteklosti. Obrtnik iz Slovenskih Konjic Janko Dover pa iz lastnih iz- kušenj trdi, da razmere še zda- leč niso rožnate. Janko Dover se je na po- dročju obrti začel preizkušati pred dvanajstimi leti. Danes se ukvarja s proizvodnjo, zastop- stvom, trgovino in servisom. Začel je kot večina zdaj uspeš- nih obrtnikov, z dvema ali tre- mi orodji v domači garaži. Sprva se je loteval storitvene obrti, v glavnem so bUa to pre- prosta vzdrževalna dela, kas- neje je začel sodelovati s Ko- nusom, Metalno in še nekate- rimi drugimi p>odjetji. Še kas- neje je dejavnost dopolnil s transportno opremo, od raz- nih hidravličnih vozičkov do transportnih trakov, razen te- ga zastopa nekatera znana po- djetja iz Avstrije, Švedske in Italije. Dve leti je delal sam, potem pa postopoma spravil skupaj prve stroje in zaposlil prve delavce. Po treh letih je kupil parcelo s starejšim ob- jektom in razširil dejavnost. Pred tremi leti se je odločil za gradnjo proizvodne dvorane, ki bo končana te dni. Dover pa namerava urediti še servis ter trgovino. Čeprav gre za obsežno de- javnost, večino dela opravijo s štirimi do šestimi zaposleni- mi, zaradi sedanjih razmer razmišlja o še manjšem številu ljudi. Trenutne razmere v obrtništvu Janko Dover ko- mentira takole: »Obljub je ve- liko, vendar papir vse prenese, česa konkretnega pa na svoji koži v pozitivnem smislu še ni- sem občutil. V mislih imam pogoje poslovanja in predvsem to, kako nas plačujejo za naše delo, kako lahko najemamo kredite, kako plačujemo za- mudne obresti. To je pravo oderuštvo.« Slovenski obrtniki so že večkrat opozarjali na problem finančne nediscipline. Kakšne so vaše izkušnje? S plačili je takole: virman- skih nakazil je približno 15 do 20 odstotkov, ostalo je vse kompenzacija, torej blago za blago. Za eno komp>enzacijo izgubim po cel teden, plačilo gre včasih skozi šestnajst firm. Trdim, da je kompenzacija najdražja obUka poslovanja. Če kupujemo blago preko kompenzacije, je skoraj dva- krat dražje, in to je čista iz- guba. Veliko je pripomb tudi zara- di tega, ker obrtniki nimajo možnosti odpreti žiro račun pri Službi družbenega knjigo- vodstva. Stvari se sicer spre- minjajo, sistemsko pa še vedno niso rešene. Kako bi po vaši oceni morali razrešiti ta pro- blem? Podpiram pobude o odpira- nju žiro računov, vendar: kaj nam to pomaga, če so podjetja v nemogočih gosp<^arskih razmerah. Veliko firm je brez denarja in nam zaradi tega ne poravnavajo računov, še več pa je takšnih, ki stvari prikri- vajo. Mnogi obrtniki pogosto iz- postavljajo problem zaposlo- vanja in zahtevajo, da se v pri- meru zaposlitve priznajo raz- ne olajšave. Bi vi zaposlili več delavcev in pod kakšnimi po- gon? Če izračunam, koliko stane eno delovmo mesto, izgledajo stvari takole: vemo, kakšen je povprečni osebni dohodek, na to plačamo 110 do 120 odstot- kov dajatev. Če zaposliš delav- ca, dobiš 150 tisoč tolarjev. To povrnemo državi v štirih me- secih in to ni stimulativno. Če imaš zaposlenega človeka tri leta, stane to približno 50 tisoč nemških mark. Če bi toliko dobili za vsakega zaposlenega, bi lahko kupili kakšen stroj in to bi bila stimulacija, s 150 tisoč tolarji pa ne moreš nare- diti nič. Mi bomo z razširitvijo dejavnosti potrebovali nove delavce, račimamo na 20 do 25 ljudi. A če bodo še naprej takš- ni pogoji, potem ne vem, kako bomo rešili ta problem. Morda bomo šli na kooperacije, na pogodbena dela, niti sam v tem trenutku tega ne vem. Kje vse se pojavljate na tr- žišču? Čeprav smo majhni, je Slo- venija za nas premajhna, ker imamo razmeroma veliko pro- izvodnjo. Delamo z našim partnerjem Bergerjem in pre- ko njega izvažamo na Češko, Poljsko, v Avstrijo ter Nem- čijo. Kakšno pa je vaše stališče in kakšne so izkušnje v zvezi s kreditiranjem na področju obrtništva ter problemom za- mudnih obresti, ki ga obrtniki prav tako pogosto omenjajo kot nadvse pereče vprašanje? Zamudne obresti so resnič- no poglavje zase. Doslej so bile 2,2 odstotka na dan in to ne vodi nikamor. Če bo šlo tako naprej, bomo lahko samo zapi- rali delavnice. S krediti je pa tako - najboljši so zunanji, če se jih da dobiti. Doma pa, za- enkrat, hvala lepa. Ste za svoje naložbe dobili kakšen kredit? Nobenih kreditov ni bilo, vse delamo z lastnim de- narjem. IRENA BAŠA Št. 41 - 15. oktober 1992 7 Volitve so razpisane, iiai pa zdaj? Roki za Izvedbo volitev predsednika republike Slovenije ter članov v državni zbor In državni svet so se začeli 7. oktobra - Precej nejasnosti In težav na terenu Temeljno volilno zakonodajo so poslanci Republiške skupš- čine kljub nekaterim zapletom okoli posameznih zakonskih določil in amandmajev vendarle sprejeli. Skozi skupščinsko proceduro nista šla le dva zakona, ki bi volitve sicer olajšala, a za njihovo izvedbo nista ključnega pomena. Tako se je volilna propaganda v Sloveniji kljub temu, da nimamo Zakona o volilni kampanji, že začela. Republiška volilna komisija pa je za pri- mer, da poslanci ne bi zmogli potrditi Zakona o političnih strankah (kar se je tudi zgodilo), določila, da se pravila igre med političnimi organizacijami v času pred volitvami oblikujejo glede na obstoječi Zakon o političnem združevanju. Volitve za predsednika Repu- blike Slovenije, za državni zbor in državni svet so razpi- sane, roki za izvedbo volilnih opravil pa so začeli teči 7. ok- tobra. Poldrugi mesec, do 21. novembra, Slovenci še ne bomo poznali vseh kandida- tov, ki se bodo na volitvah v začetku decembra potegova- li za naše, državljanske glaso- ve - zato pa bo ta čas namenjen operativnim pripravam za sa- mo izvedbo voUtev. Le-teh pa je veliko več, kot bi človek so- dil na prvi pogled... Če omenimo le pripravo vo- lilnih imenikov, so uslužbenci občinskih upravnih organov (sekretariat za notranje zade- ve) v veliki zadregi, kaj storiti z občani, ki so zaprosili za slo- vensko državljanstvo po 40. členu Zakona o državljan- stvu, pa njihove vloge v pri- stojnem ministrstvu še niso re- šene. Po eni strani (Zakon o državljanstvu) so v času, do- kler ne dobijo odgovora na svojo vlogo, v vseh pravicah in dolžnostih izenačeni z držav- ljani Republike Slovenije, po drugi strani pa zakoni o voli- tvah v državni zbor in državni svet ter o predsedniških voli- tvah določajo, da »ima pravico voliti (in biti voljen) državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta po- slovna sposobnost.« Samo v celjski občini je še več kot 500 nerešenih vlog za pridobi- tev državljanstva po 40. členu. Morda so rešitev te dileme na- šli na včerajšnjem (sreda, 14. oktobra) srečanju občin- skih sekretarjev za notranje zadeve v Ljubljani. Vsi kandidati — za volitve pred- sednika Republike Slovenije ter člane državnega zbora in državnega sveta - bodo znani 21. novembra, ko bodo v izbra- nih sredst\'ih javnega obvešča- nja objavljeni njihovi seznami. Po tem roku kandidati tudi ne morejo več umakniti svojega soglasja h kandidaturi. Fenomen »množice icandidatov« če o volitvah leta 90 govori- mo kot o volitvah »proti«, lah- ko že zdaj, nekaj manj kot dva meseca pred odhodom na vo- lišča, predseniškim volitvam prilepimo oznako fenomena »množice kandidatov«. Še pred razpisom predsedniških volitev so nekatere stranke ob- javile kandidature svojih mož (in žena), stranke ter skupine državljanov (ob podpori s pod- pisi 5 tisoč državljanov) pa imajo to možnost še vse do 11. novembra. Še pred razpisom predsed- niških volitev so bili v igri: di- Stanko Buser (kandidat SLS, ki je prva objavila njegovo kandidaturo), Alenka Žagar- Slana (SDZ-NDS), Vitomir Gros (LS), zmagovalec pokra- jinskih predsedniških konven- cij SKD - med tremi kandidati Ivanom Omanom, dr. Andre- jem Capudrom in Ivanom Biz- jakom (najboljše kaže slednje- mu) in Darja Lavtižar-Bebler (SSS). Po razpisu volitev pa je skupina državljanov začela z zbiranjem podpisov (potreb- nih je 5 tisoč) za kandidaturo Milana Kučana, ki se v volilni boj ni hotel spustiti kot stran- karski kandidat. Demokratska stranka je kandidirala Jelka Kacina, LDS pa dr. Ljuba Sir- ca. Zaenkrat imamo torej 8 imen, zadnje besede pa še vedno niso rekli v SDSS, SDP in Zelenih Slovenije, če ome- nimo le večje parlamentarne stranke. Prvi naj bi imeli po neuradnih informacijah svoje- ga aduta še vedno skritega v rokavu,»prenovitelji in zeleni pa naj bi - spet po neuradnih informacijah - podprli Ku- čana. Državljani lahko od minule srede do 11. novembra s pod- pisovanjem obrazcev izražajo svojo podporo predsedniške- mu kandidatu - zaenkrat se je za takšno kandidaturo odločil le Milan Kučan. Do 11. novem- bra je čas za vložitev kandida- tur, posamezni kandidat lahko še 5 dni kasneje umakne so- glasje h kandidaturi, 21. no- vembra pa bo objavljen sez- nam vseh kandidatur. Pred- sednika države bomo volili 6. decembra, če v prvem krogu nihče med kandidati ne bo do- bil potrebne večine, pa mora biti drugi krog glasovanja opravljen najkasneje 27. de- cembra. Kaico do novega parlamenta? o novi organiziranosti (ter pristojnostih) državnega par- lamenta smo pisali, ko sta bila zakona o državnem zboru in svetu še v fazah osnutka in predloga, zato danes nekoliko podrobneje le o »tehnologiji« volitev državnih poslancev in svetnikov. Državni zbor - decembra ga bomo volili za 4-letni mandat - bo štel 90 poslancev, od teh bosta dva izvoljena kot pred- stavnika italijanske in mad- žarske narodne skupnosti, preostalih 88 pa v osmih volil- nih enotah. Vsaka volilna eno- ta bo razdeljena v 11 volUnih okrajev, voUlci pa bomo lahko izbirali med posameznimi kandidatnimi listami. Liste kandidatov se bodo oblikovale na tri načine — podpreti jo mo- rajo trije poslanci republiške skupščine ali najmanj 50 ozi- roma 100 volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, prav tako pa lahko skupno kandidatno listo obli- kujejo tudi dve ali več politič- nih strank. Osem občin našega območja je razdeljenih v tri volilne enote - v 5. volilno eno- to so uvrščene občine Celje, Mozirje, Velenje, Žalec, Šent- jur ter Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, v 6. volilno enoto ob Brežicah, Hrastniku, Krškem, Metliki, Novem me- stu, Sevnici, Trbovljah, Treb- njem, Zagorju ob Savi in Čr- nomlju še Laško, v 7. volilno enoto pa ob Mariboru, Rušah in Slovenski Bistrici še Slo- venske Konjice in Šmarje pri Jelšah. Oblikovanje kandidatnih list in izražanje podpore volil- cev (s podpisi) mora biti zak- ljučeno do 11. novembra, ko morajo biti vse kandidatne li- ste tudi uradno vložene, ob- javljene pa bodo 21. novem- bra. Takrat bomo poznali tudi dokončno število kandidatov po volilnih okrajih in v volilni enoti, ki se bodo potegovaU za skupno 11 poslanskih mest iz volilne enote. Državni svet, ki bo štel 40 svetnikov, bomo 6. oziroma 10. decembra volili za dobo petih let. Volitve 22 predstav- nikov lokalnih interesov bodo 6. decembra. Štiri dni kasneje pa bomo volili še po 4 pred- stavnike delodajalcev, deloje- malcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter 6 predstavnikov negospodar- skUi dejavnosti, skupno torej 18 svetnikov. Za volitve predstavnikov lo- kalnih interesov v državni svet bo Slovenija razdeljena v 22 volilnih enot, v vsaki pa bo izvoljen po 1 svetnik. Volilna enota je v tem primeru lahko sestavljena iz ene ali večih lo- kalnih skupnosti - za celjsko območje pa velja, da je osem občin razdeljenih v dve volilni enoti. V 5. volilni enoti bodo občine Šmarje pri Jelšah, Slo- venske Konjice, Šentjur, La- ško, Žalec in Celje (s^ež Ce- lje), v 6. volilni enoti pa Mozir- je in Velenje (sedež Velenje). Lokalne skupnosti (občine) morajo v svojih vrstah izbrati (izvoliti) po enega kandidata, kar pomeni, da bomo v 5. volil- ni enoti med 6 kandidati izvo- lili 1 svetnika, v 6. volilni enoti pa se bosta prav tako za mesto enega svetnika potegovala 2 kandidata. Kandidature za volitve predstavnikov lokalnih interesov - članov državnega sveta morajo biti vložene do 6. novembra, njihov seznam pa bo objavljen 21. novembra. V ponedeljek, 26. oktobra, bo- do na krajevno običajen način razgrnjeni volilni imeniki. Dr- žavljani oziroma volilni upra- vičenci lahko v tem času pre- verijo, ali so resnično zajeti v volilni imenik in s tem upra- vičeni do glasovanja, ter zah- tevajo morebitne popravke vo- lilnih imenikov. Tisti volilci, ki bodo na dan glasovanja (6. decembra) v tujini, pa lah- ko do 6. novembra Republiški volilni komisiji sporočijo, ali želijo glasovati po pošti. Po pošti oziroma predčasno bo lahko na letošnjih volitvah glasovalo več kategorij volil- cev. Omenimo tiste, ki bodo v času volitev v tujini oziroma odsotni iz kraja stalnega biva- lišča, tiste, ki zaradi bolezni ne bodo osebno prišli na volišča, oskrbovance domov upokojen- cev oziroma bolnike na zdrav- ljenju v bolnišnicah... Vsi pa bodo morali vnaprej sporočiti svojo željo o glasovanju. Volilna opravila teh dni Izvoljena republiška volilna komisija, ki jo vodi Marija Ude-Marinček, je že imenova- la komisije pozameznih volil- nih enot in okrajev, zdaj pa bodo morale te komisije izbra- ti svoje tajnike. Čimprej naj bi se na repu- bliški ravni sestali predsedni- ki vseh volilnih komisij in se dogovorili za načine svojega dela. V občinah oziroma prila- gojeno po volilnih okrajih, pa morajo v tem času pripraviti volilne imenike. Do jutri (pe- tek, 16. oktobra) lahko politič- ne stranke predlagajo svoje kandidate za" imenovanje predsednika oziroma članov volilnih odborov, okrajne vo- lilne komisije pa morajo dolo- čiti volišča in območja volišč. V naslednjih desetih dneh (do 26. oktobra) mora pristojni or- gan na krajevno običajen na- čin razgrniti volilne imenike. Volilne imenike bo potrebno še »prečistiti,« v občinah pa pričakujejo kar precejšnjo po- moč občanov oziroma volilcev. Gre predvsem za uskladitev podatkov iz volilnih imenikov z dejanskim stanjem prebival- stva oziroma volilnih upravi- čencev, saj v sekretariatih za notranje zadeve opozarjajo, da nekatere podatke - denimo o spremembah prijav stalnega prebivališča - dobivajo včasih s precejšnjo zamudo. IVANA STAMEJČIČ Za Teliarje - samostojno občino Krajevni odbor SKD Teharje podpira pobudo, da bi s sprejemom zakona o lokalni samoupravi njihov kraj postal samostojna občina. O tem, v kakšni občini želijo živeti, pa bi se morali krajani demokratično odločiti na referendumu, so med drugim sklenili na petkovem zboru krajevnega odbora SKD. Krščanski demokrati iz Teharij so med drugim razprav- ljali o ekoloških problemih, ki jih v kraju ne manjka. Na Svet KS Teharje pa so naslovili pobudo, naj zaradi skrha- nih odnosov med vodstvom KS, krajevnim odborom SKD in delom krajanov, ki se želijo aktivneje vključevati v živ- ljenje svojega kraja, skliče javno razpravo. Na njej bi Svet KS preveril, ali ima med krajani še dovolj podpore za svoje delo, sicer pa naj bi na Teharjih skladno s prilogom SKD skupaj z državnimi volitvami 6. decembra izvedli tudi krajevne. Namesto dosedanjega predsednika krajevnega odbora SKD Alojza Zidanška bo delo krščanskih demokratov na Teharjih vodil Franc Kač. IS Tremarje še letos? Pred letošnjim poletjem je Ministrstvo za promet in zveze odobrilo denar za obnovo pro- metnega zamaška, viadukta v Tremarjih na.magistralni ce- sti Celje-Laško. Projekt obno- ve je bil zaupan Zavodu za planiranje in izgradnjo občine Celje, ki se je takoj lotil dela zbiranja potrebne dokumenta- cije in dovoljenj. Po prvih na- povedih naj bi s prvimi deli začeli že junija oziroma julija, vendar se je vse skupaj zavle- klo do oktobra. Če bi začeli pravočasno bi bil letos objekt z vsemi temelji že gotov. Po zadnjih informacijah so dela za prestavitev ceste v Tre- marjih že oddali. Ingrad bo zgradil cesto. Gradiš pa vi- adukt čez Savinjo in železni- ško progo. Čakajo samo še na gradbeno dovoljenje, ki ga mora izdati Ministrstvo za in- dustrijo in gradbeništvo, to pa čaka na potrdilo Ministrstva za promet ter Ministrstva za finance o zagotovilu obljublje- nih sredstev v višini 155 mili- jonov tolarjev. Po besedah Petra Drozga z Zavoda za planiranje in iz- gradnjo občine Celje naj bi ta zadnji, najpomembnejši doku- ment dobili v tem ali najkas- neje v prihodnjem tednu. Ta- koj zatem bodo začeli s deli. Letos naj bi odstranili humus ter prestavili komunalne vode in nasipali prostor za ureditev ceste. Se letos naj bi tudi po- stavili temelje za viadukt. Ta- ko naj letošnja sezona ne bi bila v celoti izgubljena, ljudje pa bi dobili več upanja, da bo prometni zamašek v Tremarjih končno le odpravljen. TONE VRABL Št. 41 - 15. oktober 1992 8 Hram učenosti na čakanju šole za begunce v Celju kljub obljubam še vedno nI - Pripravljeno Je že vse, le birokracija še nI dahnila »da*' šole za begunce iz BiH v Ce- lju še ni. pa čeprav naj bi, po besedah ministra RS za šol- stvo in šport dr. Slavka Gabra, pouk stekel najpozneje konec septembra. To se ni zgodilo. Vzrokov, zakaj ne, je ravno toliko kot ljudi, s katerimi smo se pogovarjali. Poglavitni naj bi bil denar. Kot pravijo drugi, pa to ni ovira, saj je za šolo že vse pripravljeno in denarja sploh ne potrebujejo. To sploh ni pomembno. Najbolj važno in tragično pri vsem skupaj je, da je v Celju trenutno okoli dvesto sedemdeset otrok, ki bi bili, če bi bilo po njihovem, danes doma in bi živeli nor- malno življenje povprečnih otrok. Pa jim to ni dano. In potem jih poleg tega tepe še vse ostalo. Spomini na dom In poletle... PoUtika-kot ponavadi-spet igra svojo igro. Tokrat spet na račim otrok. Kaj pravijo tisti, ki so najmanj krivi, pa za naj- več prikrajšani? Otroci bi, če bi bilo po njihovem, že od za- četka septembra hodili v šolo. Majda Filipovič je lani hodi- la v drugi razred osnovne šole. »Tu, v zbirnem centru, smo v šolo hodili mesec dni; ponav- ljali smo tisto, kar smo se učili lani v našem razredu v Bosni. Veliko lepše mi je bilo tam, kot je tukaj. Najprej je bilo tudi tukaj lepo, ampak sedaj imam že vsega dovolj. Žal mi je, ker tukaj ni šole - če bi bila, bi hodila vanjo.« Devetletna Vasva Vukič pa pravi: »Ko smo tukaj hodili v šolo, nam je bilo lepo. Ko pa smo prenehali, sem bila ža- lostna. Ko smo še hodili v šolo, so manjši otroci zunaj kričali, zato nismo mogli delati... in ko smo imeli telovadbo, smo se igrali manekene in maneken- ke, pri UkovTii vzgoji smo risali svoj dom in poletje... Imeli smo tudi glasbeno vzgojo. PeU smo pesmi o Bosni, pa tudi ne- kaj slovenskih pesmi smo se naučili. Žal mi je, ker ne ho- dim v šolo. Še bi rada hodila.« Jasmina Bešlija, ki bi mora- la hoditi v drugi razred, pa pripoveduje: »Žal mi je, ker tukaj ne hodimo več v šolo. Bilo nam je lepo. Učili smo se in se igraU... Ne vem, zakaj tukaj ni več šole, in ne vem, če še kdaj bo. Jaz bi tudi tukaj hodila v šolo. ŽeUm si, da bi bila doma, da bi lahko v šolo hodila redno, dobivala ocene, tako kot sem jih nekoč.« In ko smo poizkusili na vprašanja, ki si jih postavlja devetletna Jasmina, najti od- govore, smo skoraj povsod na- leteli le na kup listin, obljub in besed. Izvedeli pa smo, da je v zbirnem centru na Teharj^ šola za begunce letos že bila. Zakaj? Sulejman Čatovič, pred- stavnik beguncev v Zbirnem centru na Ribarjevi ulici v Ce- lju, je povedal: »Šola ja begunce naj bi se začela istočasno kot šola za slovenske otroke - torej prvega septembra. Bilo je že nekaj po- izkusov organiziranja neurad- ne šole - zahvaljujoč srečni okoliščini, da imamo v zbir- nem centru na Teharjah par s pedagoško izobrazbo, ki sta nekaj časa celo vodila >svojo< šolo za begunce. Tako so imeli otroci po tri šolske ure dnevno. To se je pokazalo kot uspešno, saj so imeli neko obveznost, tako da se je njihov čas z ne- čim zapolnil, razen tega pa se je izpopolnjevalo tudi nj^ovo znanje. Ta šola na Teharjah je bila organizirana čisto ne- uradno. Pričakovali smo na- mreč, da se bo šola pričela s prvim septembrom. Ta šola bi bila sev^a priznana, saj bi delala po načrtu in programu, ki velja za ozemlje Bosne in Hercegovine. Sicer pa, imam informacijo, da so nastali problemi na rela- ciji vlada Slovenije in vlada Bosne in Hercegovine. Mi se- daj delamo na tem, da bi orga- nizirali interno šolo. Glede na to, da je sedaj problem komu- nikacija z Bosno, bi delali po slovenskem učnem načrtu. Dali smo tudi iniciativo, da se nam odstopi načrt in program dela slovenske šole, pa bi dela- li. Imamo namreč ljudi, ki so izobraženi in so pripravljeni pomagati. Animirali bi otroke - vsaj za dve ali tri ure dnevno. Z otroki je namreč manj težav, če se z nečim ukvarjajo. Prostor imamo, pa tudi ka- dra je dovolj. Jaz sem, na pri- mer, diplomirani ekonomist. Otroke bi brez težave učil, vendar pa tega ne morem po- četi, če ne vem, kaj naj jih učim. Zato sem zaprosil za uč- ni načrt in program za sloven- ske šole in pa za po en izvod učbenika za vsak predmet. Za- enkrat še čakam na odgovor.« Učiteljica »na črno« Slavica Bibič, begunka iz Vogošče, ki z družino trenutno živi v zbirnem centru na Te- harjah, je dva meseca vodila šolo za begunce. Po poklicu je pedagoginja, s tem poklicem se je v Vogošči ukvarjala štiri- indvajset let. V njeni šoli na Teharjah je bilo osemintride- set otrok. »Učenje v tem zbirnem cen- tru se je pričelo dvajsetega ju- nija, trajalo pa je do petind- vajsetega avgusta. S to šolo smo začeli v dogovoru z upravnikom zbirnega centra, in sicer zato, ker so biU otroci nezaposleni, ves dan so se sa- mo igrali... Delala sem kombinirano; učila sem otroke od male šole do četrtega razreda. Nisem imela ne načrta in ne progra- ma, zato sem delala po spomi- nu - iz učnega načrta v Bosni. Obnavljali smo gradivo. Otro- ci so bili od začetka do konca za to šolo zelo zainteresirani. Ko pa sem izvedela, da naj bi v Celju pričela delovati prava šola za begunce, sem preneha- la. Želela sem, da bi se otroci odpočili, da bi imeli prave po- čitnice. Takrat so me vsak dan spraševali, kdaj se bo šola spet pričela. Odgovarjam jim, da takrat, ko b^o prišle knjige in učbeniki. Sedaj pa še vedno čakamo učbenike, načrt in program, da bomo lahko pri- čeli s pravo šolo. Šola, ki sem jo imela med počitnicami tukaj na Tehar- jah, je bila organizirana na >lastno roko<. Šlo je za moje prostovoljno, neplačano delo. Kot delovna obveznost v cen- tru. Druge ženske čistijo kuhi- njo, toaleto, kopalnice..., otroci so čistili okolico centra, jaz pa sem delala to in organi- zirala otroke. Sicer smo na Zavodu za šol- stvo že imeli pogovore, saj so že izbirali učiteljski kader za begunsko šolo. Tudi midva z možem sva bila poklicana. Rekli so, da je sedaj vse skupaj v fazi dogovorov, da zbirajo denar, da čakajo učbenike... Ko bo vse to gotovo, pa se bo šola pričela. In tudi jaz bom delala tam.« Dalinite »da«! Dušan Naglič je pri Štabu za civilno zaščito v Celju za- dolžen za begvmsko problema- tiko: »V glavTiem so vse dejavno- sti v zvezi z begunsko šolo na Teharjah že opravljene-od po- ročil, ki smo jih delali v Celju, do dogovorov z ministrstvom. Zbrali smo tudi vse podatke o številu šoloobveznih otrok in o lokacijah, na katerih naj bi se pouk izvajal. Sicer so morda ponekod še potrebna manjša finančna vlaganja zaradi adaptacij. Mi smo vse te po- datke pripravili - trenutno je problem le v finančnih sred- stvih. Glavni problem pa je pri mednarodi^ pomoči, ki je bila obljubljena, pa do nje ni pri- šlo. Obljubljeno je bilo, da se bo šola za begunce pričela ko- nec oktobra, s tem, da se tre- nutno na tem področju še nič ne dogaja. Stvar pa je že tako daleč, da se lahko v zbirnem centru pouk takoj prične. Ka- dre in prostore imamo na raz- polago. Vpreišanje je le še na strani republike - kdaj bodo oni rekli svoj da.« Čakajo izvajalci... Na celjskem Zavodu za šol- stvo je za spremljanje proble- matike šolanja začasnih be- guncev pristojna Majda Urank. »Šola se še ni pričela zato, ker z ministrstva še ni dovoljenja. Prvo fazo smo že opravili: dogovarjali smo se z učitelji, ki bodo na tej šoli učili. Kdaj šola za begimce v Celju bo, pa ni odvisno samo od nas. Mi delamo samo to, kar nam naročijo v ministrstvu. .. .in čaka ministrstvo Na ministrstvu za šolstvo in šport je za problematiko šol za begunce zadolžena magistra Andreja Hočevar, ki je ne- uradno izjavila naslednje: »V zbirnih centrih drugje po Sloveniji so se begunci organi, zirali samoiniciativno. Nimajo sicer pouka, torej šole, ki bi jo mi priznali, izvajajo pa učne aktivnosti. Kar se nas tiče, je že vse pripravljeno: akcije po- tekajo, programi se priprav- ljajo, knjige se tiskajo. Skrat- ka. naredili smo že vse.« Po takšni razlagi se zdi vprašanje Kje se je torej za- pletlo? popolnoma samoumev- no. Magistra Hočevarjeva: »Saj se ni zapletlo, čakamo le še na odobritev vlade.« Zakaj če je že vse pripravljeno, šole še niso začeli konec septem- bra, kot je bilo obljubljeno? h sploh: kdaj pričakujejo odo- britev vlade? Odgovor je spet jedrnat: »Kmalu«. Do takrat pa bodo begunski otroci zabijali čas z gledanjem v zrak. Do sedaj je še šlo, saj sc se poleti lahko igrali zunaj, Kako pa bo sedem, osem let starim otrokom (begunci bre2 dovoljenja zbirnih centrov ne smejo zapuščati), ko bodo celo zimo zaprti med štirimi stena- mi? In to samo zato, ker nekje, v nekih toplih pisarnah, sedijo izobraženci, ki jim ne bi bilo fMDtrebno nič drugega, kot na list papirja vreči svoj podpis: Pa tega - kdo ve zakaj, ne stori- jo. Otroci pa še vedno čakajo. In upajo. NINA M. SEDLAE Foto: EDI MASNEC Slavica Ribič, učiteljica »na čmo* svojim (bivšim) učencem: No otroci, sedaj pa zapojmo še eno slovensko. Saj smo se učili... Reši naj država Ali poskuša vodstvo nazarskega Glina opehariti delavce? Zakaj že dve leti ne vpišejo solastništva države v vrednosti dveh milijonov mark? Delavci in delavke Gorenja Glin iz Nazarij so prvega okto- bra napisali anonimno pismo za Kučana, Drnovška, Puhar- jevo, SDK Ljubljana in Vele- nje ter časopise. Pismo se je pojavilo tudi na oglasni deski v Glinu. Še preden je bilo kjer- koli objavljeno, sta direktor Jože Korber in sindikat spisa- la odgovor nanj. Kaj si imajo povedati oboji in kaj je ostalo nezapisano? Delavci Glina v svojem pi- smu izražajo ogorčenje nad počasnim reševanjem težav v tej najstarejši zgomjesavinj- ski firmi in razkrivajo načrt, po katerem hoče vodstvo Gli- na podjetje preoblikovati v se- dem novih. Tisoč delavcev, ki jim je bilo že povedano, da naj bi jih bilo tretjina odveč, se tudi sprašuje, zakaj vsi vodil- ni, vključno s prejšnjim direk- torjem Janezom Zivkom še na- prej ostajajo v podjetju, ki so ga spravili na rob prepada in zaradi »sposobnosti« katerih naj bi ostalo na cesti 350 Gli- novih delavcev. V odgovoru na pismo delav- cev pišeta direktor Jože Kor- ber in sindikat o vzrokih, ki naj bi podjetje pripeljali v za- gato. Omenjata moratorij na sečnjo gozdov, izgubo jugoslo- vanskih trgov in padanje kup- ne moči v Sloveniji ter neu- strezen tečaj tolarja, potem pa navedeta še poglavitni razlog. Ta naj bi bil v tem, da so de- lavci Glina preveč leni. Pišeta namreč takole: ».. .miselnost ljudi je zaradi dolgotrajnega položaja po- djetja v prostoru, kjer v veliki meri niso delovale tržne zako- nitosti, delovno mesto pa je bi- lo 100% zagotovljeno, na iz- jemno nizki stopnji odnosa do dela, kvalitete dela, število iz- vajalcev je preveUko, produk- tivnost premajhna, ni jasno definirane strategije razvoja povezane s tržnimi možnost- mi...« Morda. Toda oglejmo si primer, ki meče čudno luč na ukrepe vodstva Gorenja Glin. Pred dvema mesecema je vseh 20 delavcev in delavk računo- vodstva, razen vodje, dobilo odločbe, da so začasni presež- ki delovne sile. To je svojevr- sten absurd, saj ne more biti celotno računovodstvo Glina presežek delovne sUe. Takšno »ugotavljanje presežkov« na- mreč pomeni, da naj bi za bo- dočih sedem Glinovih podjetij s 650 zaposlenimi računovod- ska dela opravljal le en dela- vec. Potrjuje tudi bojazen med delavci, da hoče vodstvo čim- večim dati odpoved, nato pa zaposliti tiste, ki mu ustrezajo. Septembra je vodstvo Glina dobilo elaborat o sanaciji, ki jim ga je pomagal izdelati dr- . Dane Melavc. Po njem naj bi torej Glin preoblikovali v hol- ding s sedmimi podjetji, hče- rami, odpustili pa 350 zapo- slenih. Septembra se je Glin prija- vil tudi za sredstva za sanaci- jo, ki jih je pod svojimi pogoji razpisala država oziroma agencija za sanacijo in nato 23.9. tudi podpisal pogodbo o tem. Klicali so v agencijo, da bi se oglasili v Ljubljani in jih seznanili z reorganizacijo Gli- na. Odgovorili so jim, naj ni- kar ne hodijo, ker jih ob takš- nih poskusih država ne bo sa- nirala in jih bo črtala s sezna- ma podjetij, ki so se prijavila za sanacijo. Eden od pogojev razpisa sanacije je namreč tu- di, da se podjetje, ki ga sanira država, ne sme organizacijsko spreminjati brez soglasja dr- žave. Kljub temu se v Glinu še na- prej pripravljajo na reorgani- zacijo, Id jo je sestavilo vod- stvo ob asistenci dr. Melavca. Po Glinu se govori, da naj bi s 1.11. prešli na sistem poslov- nih knjig, kot da je v Glinu sedem podjetij, čeprav imajo za to prepoved. Ta čas agencija za sanacijo še ni podpisala pogodbe z Gli- nom. Zadržki so morda v na- vedenem obnašanju Glinovega vodstva, pa tudi v tem, da naj bi se v postopek vmešal kon- cem Gorenje, ki je bil vseskozi pod neka^nim patronatort države. Nenadoma pa je postal aktualen še en problem. Prd dvema letoma je Glin dobil oPrireditev smo želeli pri- praviti že lani, a to ni-bilo mogoče. Gospodarska situ- acija v letošnjem letu, pose- bej pa še v jesenskem delu, pa je kazala znake stabilizi- ranja in podani so bili tako ekonomski kot družbeni po- goji, da lahko pripravimo dobro sejemsko prireditev, ki je namenjena predvsem generaciji tretjega življenj- skega obdobja in vsem ti- stim, ki danes na kvaliteto življenja tudi nekaj dajo. Za- to ni naključno izbran slo- gan sejma: sejem za vedno mlade. Takšni sejmi imajo v razvitem svetu zelo velik odmev in spadajo med izred- no cenjene in obiskane. Ve- seli nas, da tudi naš prvi se- jem ljudje sprejemajo za svo- jega, da so zadovoljni z nje- govo vsebino. To pa ne po- meni, da je sejem vsebinsko zaključen. Potrebuje še več obsejemskih prireditev, še bolj pestro vsebino. Usmeri- tev je prava in ne bojim se za usodo prihodnjih sejmov Se- nior.« Ljubiteljsko športno tekmovanje Ob sejmu so celjski upokojenci pripravili ljubiteljsko športno tekmovanje. Kot poudarja podpredsednik zveze in predsednik odbora za ljubiteljsko športno dejavnost Stane Krivec njihov cilj niso vrhunski športni dosežki, ampak vključevanje čimvečjega števila upokojencev v pri- jetno rekreacijo. Ta postaja vse pomembnejša, saj se je starejšim upokojencem pridružilo veliko število mlajših, ki lahko v športu in rekreaciji najdejo še veliko veselja. Na tekmovanju, ki so ga pripravili v počastitev sejma Senior, je nastopilo 86 tekmovalcev v treh panogah. V kegljanju je nastopilo 6 ekip. Najboljša je bila ekipa društva upokojencev Kajuh, druga ekipa Šlander, tretja pa Aljažev hrib. V balinanju se je pomerilo 5 ekip, naj- boljše pa so bile ekipe Aljažev hrib, Kajuh in Dolgo polje. V streljanju je tekmovalo 8 ekip. Zmagala je ekipa Klub Maksa Perca, druga je bila ekipa društva upokojencev Ljubečna, tretja pa ekipa Štor. Največ zanimanja so med obiskovalci vzbudili zdraviliška in turistična ponudba ter medicinska oprema, videli pa so lahko tudi programe, namenjene zdravi prehrani, hobijem in športu, pa tudi blaga za ugodne nakupe ni manjkalo. Očitno pa so razstavljalci skrbno izbrali svoje predstavnike na sejmu, saj večini zlepa ni zmanjkalo dobre volje za izčrpne razlage razstavljenega. Kdor je želel, pa je na sejmu lahko naredil tudi kaj za zdravje: si zmeril pritisk, krvni sladkor, prisluhnil nasvetu zdravnikov, poskusil s fizioterapijo ali pa preiskusil program sprostitve na aparatu zvočne in akustične stimulacije, znanem kot Mega Mind ali Brain Station. To je naš sejem številni upokojenci, ki so si sejem ogledali, so bili veseli že tega, da takšen sejem sploh je. Martina Jakša (58 let): »Z dvema avtobusoma smo se pri- peljali iz Semiča. Zanimajo nas stvari, namenjene starej- šim. Radi kaj koristnega sliši- mo in kaj dobrega vidimo. Oboje nam je ta sejem dal.» Franc Krut (67): »Prireditev je nadvse zanimiva in vesel sem, da imamo tudi upokojen- ci svoj sejem.« Marija Novak (55): »Hvalež- na sem za vsak zdravstveni nasvet, posebej pa me je pri- tegnilo predavanje o naravnih metodah zdravljenja.« Ljudmila Kogoj (61): »Naše društvo upokojencev je že ne- kaj časa opozarjalo na potrebo po takšnem sejmu. Končno je ideja zaživela. Sejem je skrbno pripravljen, kar nas še posebej veseli.« Zoran Petrin (69): »Vsak obiskovalec sejma lahko najde kaj zase - materialno stvar ali pa zdravstveni nasvet. Danes, ko je zdravljenje tako drago, nam to še kako prav pride in glede na to bom tudi v prihod- nje prihajal na tak sejem.« Sejem Senior sta spremlja- la Primož Škerl in Milena Brečko-Poklič. Fotografi- je: Edi Masnec. Za lažje življenje Na sejmu Senior se je pred- stavila vrsta proiz\'ajalcev me- dicinske opreme. Za vse pro- grame je bilo veliko zanima- nja, največ morda za izdelke Vilija Poznika, ki ga na našem območju dobro poznamo, in mariborskega ortopedistične- ga studia Mediana - Medico. »Začeli smo v sodelovanju z vodilnim mariborskim fizia- trom dr. Zmagom Turkom z ortopedskimi vložki za otro- ke in odrasle. Ugotovili smo, da so potrebe velike, ljudje pa do ortopedskih pomagal težko pridejo, saj morajo ponje v tu- jino ali pa najmanj v Ljublja- no. Pred nami je bil vedno več- ji sklop potreb in za pomoč smo zaprosili tujino in Univer- zitetni zavod za rehabiUtacijo invalidov Soča v Ljubljani. Z njimi načrtujemo tudi novo mešano firmo v Mariboru - So- ča Medico. Že sedaj imamo v Mariboru ustrezen prostor za konzultacije s strokovnjaki, tako da se ljudje lahko pogo- vorijo s specialistom, ki jim pomaga pri izbiri in prilagaja- nju ustreznih pripomočkov. Nekatere dobimo od najugled- nejših svetovnih proizvajal- cev, druge delamo Scimi,« po- jasnjuje predstavnik ortop^- stičnega studia Franc Zorko. Njihov program je tudi po nmenju medicinskih strokov- njakov izredno zanimiv, pred- vsem pa potreben. To velja še zlasti za program za reševanje osnovnih človekovih potreb. Z vrsto izdelkov je mogoče iz- boljšati kakovost življenja in vrniti prizadetim samostoj- nost. Takšna pomagala so, na primer, nastavek, ki omogoča zaklepanje in odklepanje brez truda, hidravlika za kopalni- ce, s pomočjo katere se lahko nepofeetni in spastiki sami skopajo, nastavki za kljuke, vse, kar je potrebno, da lahko človek sam uporabi stranišče (priprave za odpenjanje in za- penjanje gumbov, za slačenje, za brisanje...). Najpomemb- nejša pa je gotovo njihova mi- selnost, da je treba omogočiti človeku, da tudi v starosti, bo- lezni ali po poškodbi živi čim bolj normalno življenje, da se ni treba' prilagajati človeku, pač pa je treba prilagoditi nje- govo okolje. Domače ali de- lovno. Št. 41 - 15. oktober 1992 10 Retrospektiva likovnih del Peti celjski metJnaroilnl slikarski tetini v Kevlnetelinl Celjski mednarodni slikar- ski tedni, katerih pokrovitelj je vsako leto Kovinotehna, so postali že uveljavljen projekt in vsako leto vzbujajo precejš- nje zanimanje med kulturno javnostjo. letošnje delovno srečanje šestih umetnikov je potekalo med 5. septembrom in 5. oktobrom, kot lani, v ob- morskem ambientu Portoroža in Pirana, kjer so ustvarjali Andrej Jemec, Tommy Lydon, Bernard Fruewirth, Marijan Jelšovar, Adolphe Lechten- berg in Ismar Mujezino\ač. Koncept akcije, ki je letos že peta po vrsti, ostaja vsa leta nespremenjen. K sodelovanju povabijo umetnike mednarod- ne provenience, pri čemer or- ganizatorjem pomagajo s stro- kovnim delom ugledne evrop- ske tunetnostne institucije: Modema galerija iz Ljubljane, Galerija suvremene umjetno- sti v Zagrebu, Neue Galerie iz Gradca, Kunstsammlimg Nor- drhein Westfalen iz Diissel- dorfa, Third Eye Centre iz Glasgovva, Galeria mesta Pra- hy iz Prage, Riverside studios iz Londona in Ministrstvo za kulturo Lombardije. Za letošnjo predstavitev li- kovnih del, ki je v prostorih upravne zgradbe Kovinotehne Celje, so pripravili nekoliko drugačno zasnovo. Poleg izbo- ra del, ki so jih umetniki ustvarili med letošnjimi sli- karskimi tedni, je razstavljeno tudi po eno delo vsakega umetnika, ki je na srečanju so- deloval v prejšnjih letih. Tako je letošnja manifestacija zami- šljena predvsem kot retro- spektivni pregled petletnega ustvarjanja, pri katerem je so- delovalo skupno devetindvaj- set umetnikov iz Velike Brita- nije, Avstrije, Škotske, Nemči- je, Čila, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Že prvi pogled na razstav- ljena dela daje vedeti, da gre za dobro vodene vsakoletne akcije, ki so obrodile veliko število odličnih del. Različni likovni pristopi segajo od mi- nimalizma, kjer se vsi principi zreducirajo v monokromno ploskev, do raznih poskusov rokokojske bohotnosti v obliki in barvi. Del avtorjev je usmerjen v obravnavo stvar- nosti, ki gre skozi naturalizem, medtem ko jih mnogo postav- lja v središče mnetnine idejo, ki jo nato uveljavlja in pona- zarja z likovno govorico na najrazličnejše načine. To je se- veda rezultat tega, da umetni- ki prihajajo iz med seboj dru- gačnih okolij, da jih zavezuje- jo temu primerne tradicije in različne sodobne umetnostne usmeritve. Očitno je, da so organizator- ji in umetniki dosegli svoj na- men. S skupnim delovnim druženjem so ustvarili eno za- nimivejših likovnih zbirk, ki postaja vse bolj odmevna in cenjena tudi v širšem prostoru. BORIS GORUPIČ Foto: EDI MASNEC ZAPISOVANJA PIluvanle v morje svetovne literature Piše Tadej Čater Afera Bartol, ki smo ji bili priča pred nekaj tedni in ki so jo povzročili Nemci s svojim prevodom Alamuta izTfrancoš- čine (mimogrede, Francozi razpolagajo z vsemi avtorski- mi pravicami fenomena Ala- mut), je dvignila toliko prahu, da so se izkristalizirali, izpod blazinic prahu dvignili, tudi drugi problemi, večne teme slovenskega založništva in knjigotrštva oziroma kar anarhoidne situacije v sloven- ski kulturi. Ne le, da z izjemo redkih posameznikov, ki to, če že poč- no, počno na svojo roko, na- mreč skrbijo za preboj sloven- ske literature v tuje jezike (primer samoiniciativnosti je prevod Dogodka v mestu Gogi v škotščino in tamkajšnja odr- ska postavitev, za katero je v celoti - brez vsakršne podpo- re Ministrstva za kulturo - za- služen Nik Jeffs), Slovenci smo v primerjavi z recimo Hr- vati ali Srbi v krepkem zao- stanku kar zadeva prevodno literaturo. Resda imajo npr. Srbi to prednost, da če že ni- majo avtorskih pravic, ime av- torja in naslov izpišejo v cirili- ci, ki je kakšni Francozi deni- mo seveda ne obvladajo. Kljub vsemu pa se lahko naši bivši južni bratje pohvalijo z lepo bero prevodov v materin jezik. Slovenci smo začeli prevaja- ti nekje ob koncu prejšnjega stoletja, toda to so bili le redki pljunki v morje svetovne lite- rature. Pred drugo vojno smo nemške avtorje v glavnem pre- birah v originalu, kar v smislu slovenske socialne zgodovine ni prav nič presenetljivo. Po vojni smo se sicer nekaj uba- dali z zbirkami kot so bile npr. Klasje, pa potem Sto romanov, ki so bili po sili razmer ukinje- ni, bilo je še nakaj zbirk, ki so skrbele za splošno slovensko razgledanost po svetovni lite- raturi, pa so zaradi takih ali drugačnih razlogov usahnile, se preusmerile na druga polja ali pa skrbele za tretjerazred- ne avtorje, za katere je nemara vseeno ali jih imamo v sloven- skem prevodu ali jih nimamo. Saj ne rečem, da je recimo Vic- toria Holt, pa Daniell Steel, itd., drugorazredna oziroma tretjerazredna literatura, am- pak tega »špeha« je enostavno toliko, da ga je nemogoče v ce- loti prebaviti. Po drugi strani pa nimamo (razen Kerouaca) v sloven- skem prevodu nobenega izmed predstavnikov najmočnejše smeri v povojni ameriški lite- raturi. Šele s filmom D. Cro- nenberga Naked Lunch dobi- vamo to kultno in razpoznav- no delo »beat generation« tudi v knjižni obliki; šele leta 1994 bo izšel »prevedeni Ginsberg«, da o kakšnem Snyderju, pa Ferllinghettiju niti ne govo- rimo. Ravno zato se mi zdi še kako spodbudna ravnokar nastaja- joča zbirka Petdeset romanov, ki bo v roku petih let poskrbe- la za petdeset prevodov prvo- ligaških romanov 20. stoletja. Kar pomeni, da bomo ob kon- cu stoletja in tisočletja ven- darle povrnil dolg avtorjem kot so Pynchon, pa Mann, Na- oja Šiga, Škvorecky..., da bo- mo v novo stoletje morda ven- darle stopili malce bolj oza- veščeni, da bomo vendarle prebrali tisto, o čemer smo do sedaj le brali. In: čeprav je tudi to le plju- nek v morje »našega življe- nja«, gre ta pljunek - kakršen- koli že je - jemati skrajno zares. Slovenci smo dobili Razglede Prenovljen časopis za umetnost, Uružbo In humanistiko Minuli petek so v Ljubljani predstavili prvo številko Raz- gledov, prenovljenega časopi- sa, ki nadaljuje tradicijo Naših razgledov, M so prvič izšli leta 1952 in torej po štirih desetlet- jih doživeli občutno spremem- bo že v naslovu, v zaglavju pa stoji napis Sapere avde, kar pomeni Upaj si biti moder. Glavni in odgovorni urednik Marko Cmkovič, je v zadnjih nekaj številkah Naših razgle- dov že s svojimi uvodniki dal vedeti, da si izbira nove sode- lavce v duhu tistega vsebin- skega smerokaza, ki ga je ra- zložil glavni urednik Dela Tit Doberšek, ko je dejal, da so Naši razgledi opravili svojo vlogo med slovenskim izobra- ženstvom. Razgledi pa bodo časopis devetdesetih let in da tako poslanstvo jamči Cmko- vič s svojimi sodelavci. Kdor je sledil vsebini Naših razgledov, se je lahko veliko- krat prepričal, da je ta štiri- najstdnevnik znal v vseh časih svojega obstoja kljub ideolo- škemu dušebrižništvu ostati na razumni distanci, to držo pa je imel tudi lani, v po- membnem času za zgodovino slovenske države in Slovencev kot naroda, saj smo bili delež- ni v vseh medijih občutne me- re tistega nacionalnega nav- dušenstva, ki ga taki časi pra- viloma pogojujejo in so reflek- sija več ali manj dnevne poli- tike. Razgledi Marka Cmkoviča v prvi številki napovedujejo odprto intelektualno sceno z nekaj ustaljenimi, pa tudi z novimi pristopi in rubrika- mi. Predvsem ostaja uvodnik, ki se nekako nadaljuje z rubri- ko Evidenca, torej opaženo osebnostjo in problematiko slovenske scene, povezano z imenom, ki mu je namenjena pozornost. Sledi veliki interv- ju kot refleksija na aktuabio dogajanje ter eseji na določene zvrsti: film, glasba, litera- tura ... Bralcem je na voljo obsežen blok kritik, ki se delijo na dol- ge in kratke tekste, kar vnaša veliko svežino pri spoznavanju dela medijev (kar je tudi veli- ka in dobrodošla novost), kul- turne in umetniške scene, tudi družabnih dogodkov. Medijem je sploh namenjeno veliko pro- stora, pa kaj ne bi, saj oni de- lajo dogodke in intonirajo jav- no mnenje. Takoimenovano družboslovje je »pokrito« z daljšimi esejističnimi pri- spevki (esej kot nova literatu- ra), zajemajo pa seveda tudi znanost. Na koncu so tudi po- lemike in staro rubriko Mala kulturna panorama je zame- njal Razgledni stolp. Zadnja stran Razgledov je namenjena reklami knjig (Berite!), toda na doslej nenavaden način: knjige dišijo v rokah ljudje (osebnosti), ki s svojim imid- žem prispevajo k prepričljivo- sti nagovora javnosti. Prvi je nastopil Zmago Jelinčič. Sicer pa so Razgledi polni fotografij, vinjet, tudi oglasov je več. Zelo všečna grafična podoba, zelo evropska, ne- kakšna mešanica tistega vizu- alnega reda, ki ga je v nemških časopisih navdilmilo zlato ob- dobje takoimenovane »Ze- itungswissenschaft« in literar- nih časopisov romansko govo- .rečih področij v Evropi, je delo Ranka Novaka, zelo lepo pa jo ponazarja tudi kolofon, ki je v slovenskem tisku prava no- vost. Naše razglede je dohitel čas. Prva številka Razgledov nam kot vse pozornosti vreden me- dijski dogodek to napoveduje. Prispevki o Kralju Learu (in- tervju in kritika), Mariju Ko- goju, nacionalizmih, fiziki in metafiziki pa kritike na dolgo, to sceno že delajo. Prav je imelo časopisno po- djetje Delo, ki je leta in leta zavestno pokrivalo izgubo prejšnjih Naših razgledov, za- vedajoč se, da naklada 5.000 do 7.000 izvodov, kakor je pač nihala, ni »ekonomsko upravi- čena«, saj bi ukinitev časopisa iz takih razlogov bila huda na- paka. Razgledom pa želimo, da bi s prodano navado zmo- gli vzdržati tisto kondicijo, ki bo omogočala tudi nemoteno in suvereno intelektualno držo še naprej v majhnem, a nemir- nem slovenskem prostoru. DRAGO MEDVED Godaicl z občutifom Celjski godalni orkester pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta je za torkov nastop pri- pravil najprej delo v glavnem neznanega skladatelja Agosti- na Steffanija, poznobaročnega skladatelja, ki se je največ po- svečal opernemu ustvarjanju, med nekaterimi instrumental- nimi skladbami pa je ena iz- med njegovih trio sonat neko- liko bolj uspela. In to so pred- stavili Celjani. Izvedbo lahko vzamemo zgolj kot informaci- jo o nekem glasbenem zapisu, globjega vtisa pa skladba ni zapustila. Medlemu vtisu skladbe se je pridružila tudi izvedba, saj izvajalci verjetno niso bili »stimulirani« z nav- dušenjem nad velikim sklada- teljskim imenom. Pravo na- sprotje je bila izvedba Tele- mannovega koncerta za dve violi in orkester. Žlahtno skla- dateljevo glasbo, ki je v svojem času baroka celo dominirala pred Bachovo in Handlovo, sta muzikalno obvladali solistki Sonja Vukovič in Valentina Ocvirk, dirigent pa je poskr- bel, da je nujno tudi tehnično solidno muziciranje orkester zlasti v dinamiki spremljal do- volj diskretno in z občutkom. Drugi del koncerta je poslu- šalcem ponudil dve skladbi iz novejše, oziroma sodobne glasbene literature. Najprej je orkester predstavil delo slo- venskega skladatelja mlajše generacije Alda Kumarja »Post art«, posvečeno Mozar- tovemu spominu. Delo je bilo prvikrat izvedeno letos spo- mladi v Ljubljani, skladatelj pa je bil zanj tudi posebej na- grajen. Navdušenje med po- slušalci se je od stavka do stavka stopnjevalo, izvajalci in tokrat prisotni skladatelj pa so bili deležni navdušenega aplavza. V izvedbenem smislu je predvsem imponirala sklad- nost v dvogovoru med orke- strom in izvrstnim solistom pi- anistom Bojanom Goriškom. Romunski plesi Bele Bartoka kot zadnja točka sporeda so bili izvedeni korektno. Sedem plesov so celjski godalci zai- grali sugestivno, s čudovito iz- vedenimi violinskimi soli in s simpatično vehemenco inter- pretiranim zaključnim stavkom. E. G. Zadnii dnevi raia, ZDA, 1992 (Medicine Man) Režija: John McTieman. Glavne vloge: Sean Conne- ry, Lorraine Bracco. V oddaljenih in nepri- stopnih predelih južno- ameriške ^ungle se je bri- Ijantni znanstvenik pribli- žal čudežu. Po šestih letih raziskav je nekonvenci- onalni biokemik dr. Robert Campbell (Sean Connery) na pragu odkritja zdravila proti raku. Odkriti mora le še eno sestavino in odprla se bo možnost za sintetično izdelovanje zdravila. Njegovo raziskovanje pa se sprevrže v tekmo s ča- som, saj se je zaradi bre- zumnega uničevanja pra- gozda rastlina, ki pred- stavlja jedro Campbellovih raziskav, znašla na robu iz- ginotja. V najmanj primer- nem trenutku pride na pre- verjanje Campbellovega dela v Amazoniji dr.Rae Crainova (Lorraine Brac- co), trmasta znanstvenica, ki jo je v džunglo poslala farmacevtska korporacija, ki financira raziskave... j Zadnji dnevi raja je im- . presiven spektakel Johna I McTiemana, režiserja me- j ga-hitov, kot so Predator, ' Umri pokončno in Lov na J Rdeči oktober. Tri milijone , dolarjev vreden scenarij je delo Toma Schulmana (oskar za scenarij filma Društvo mrtvih pesnikov), glavno vlogo igra Sean Connery, bivši James Bond in zvezda nedavnih uspeš- nic: Nedotakljivih, Ruske hiše in drugih. Lorraine Bracco pa je navdušila v filmu Dobri fantje in bila nominirana za oskarja za najboljšo stransko vlogo. Po poti baročnih spomeniicov Slovenije Slovenija je majhna država, vendar je neizmerno število njenih naravnih ali umetnih spomenikov, ki gradijo njeno izjemnost. Pogosto se niti ne zavedamo bogastva in kvalitete različnih objektov, ki jih stalno srečujemo v neposredni bli- Predstavitvi dela teh kulturnih objek- tov je namenjena tudi pravkar izšla knji- ga Po poti baročnih spomenikov Sloveni- je, ki jo je izdal Zavod Republike Slove- nije za varstvo naravne in kultume de- diščine. Besedilo in izbor spomenikov so zaupali Nacetu Šumiju, medtem ko je fotografije prispeval Damjan Gale, ki ve- lja za enega boljših fotografov arhitektu- re pri nas. Baročni stil je s svojimi bohotnimi in razkošnimi formami določal umetnost v 17. in 18. stoletju na evropskih tleh. Po- samezne dežele razvijajo svoje regional- ne značilnosti tega intemacionalnega sloga in ga prepletajo s tradicionalnimi elementi lastne kulture. Rojstna dežela baroka je Italija, od koder tudi neposred- no pride k nam, najprej v primorje in nato postopoma v notranjost. Druga močna struja se oblikuje na sevem, v germanskem slogu, in k nam pride tudi iz te smeri. Zanjo je značilno, da so forme za spoznanje trše in se izraziteje nagiba- jo v klasicizem. Ta veja baroka se je razširila v pretežnem delu Slovenije, še posebej velja omeniti Štajersko, ki so jo nekateri zaradi velikega števila tovrstnih spomenikov kar poimenovali »dežela ba- ročnih dvorcev in gradov«. Po gotiki, ki je trajala približno štiri stoletja, je barok drugi veliki zgodovin- ski slog, ki je označil vso takratno kultu- ro. Ob profani arhitekturi je težišče knji- ge na prikazu sakralnih kompleksov, ka- terih število je pri nas tudi zelo veliko. Poleg novih cerkva je bil takrat aktualen trend korenito prenavljanje srednjeve- ških zgradb, ki so jih z barokizacijo predvsem spremenili. Večji del kiparstva je nastal kot notranja oprema, bodisi kot dekorativna plastika ali kot predmet čaščenja, npr. v sklopu oltarja, in je po- dobno kot slikarstvo, v kolikor ne gre za javno plastiko, prikazana kot sestavni del interierja, medtem ko je poudarek knjige na prikazu značilnosti arhitek- ture. Knjiga Po poteh baročnih spomenikov Slovenije je pravzaprav grajena kot vod- nik in na poljuden način opisuje najpo- membnejše spomenike dobe. Poleg tega dopolnjuje projekt Sveta za kultumo so- delovanje Sveta Evrope pod imenom: Evropske kultume poti. Zato pripravlja- jo še izdaje dela v pomembnejših evrop- skih jezikih, kar pomeni pomemben pri- spevek k predstavitvi naših spomenikov v tujini. BORIS GORUPIC Št. 41 - 15. oktober 1992 111 Lutke oživele muzej Poskus otroškega muzeja Je v celoti uspel v Muzeju novejše zgodovine Celje so zagrnili zastor za raz- stavo V svetu lutk, ki je bila postavljena od sredine maja do danes in ki jo je videlo več kot trinajst tisoč mladih obi- skovalcev od blizu in daleč. Poskus otroškega muzeja je uspel, smemo trditi z vso goto- vostjo in se pridružiti mnenju muzealcev, da je vredno tako obliko otroškega muzeja, ki v svetu ni novost, nadaljevati in jo vključiti v mrežo sloven- skih muzejev. Pri tem pa kaj- pak ne bi smeli pozabiti, da se je otroški muzej, v tem prime- ru iz sveta lutk, rodil v Celju in naj ostane v tem mestu tudi doma. Čeprav se je lutk, s številni- mi spremnimi prireditvami in oblikami dela kar v muzeju, naužilo veliko otrok, pa tudi odrasli so se radi vračali v svet domišljije, bo razstava V svetu lutk zdaj še potovala po Slove- niji. Najprej jo bodo postavili v Ptuju, potem v Ljubljani, pa še kje. Če gre v pričujočih vrsticah za oceno tega projekta, potem je potrebno zapisati, da je Mu- zej novejše zgodovine s to raz- stavo, ki pa je bila več, kot pove suhoparno ime »razsta- va«, dal resnično darilo otro- kom, njihovi radovednosti, ra- ziskovalnemu nemiru, učenju sveta, odkrivanju neznank v njihovem življenjskem okolju. Projekt V svetu lutk je tako prav v Celju uspel ustvariti tip muzeja, ki je v času svojega odprtja dokazal, da so muzej- ski delavci v Celju na pravi poti. Vnema in veselje do pro- jekta sta zasejala še zamisli o nadaljevanju podobnih raz- stav. Avtorici tokratne razsta- ve sta bili Marija Počivavšek in Tanja Boženberger ob po- moči in sodelovanju celotnega kolektiva. Za osvežitev spomi- na: avtorici sta v ospredje treh vsebinskih sklopov ra2»tave postavili kot muzealijo lutko, ki so jo ustvarili bodisi otroci sami ali pa se je oziroma se še pojavlja na odrih slovenskih lutkovnih gledališč. Razstavo so pospremili s strokovnim ka- talogom, pobarvanko za otro- ke, plakatom in maskoto, ime- novano Tit, ki je služila kot vodnik po mestu in miizeju. VeUko topline je prinesla raz- stava v muzej, otroci zdaj to kulturno ustanovo vidijo z drugačnimi očmi, bliže jim je in prihodnjič bodo še raje sto- pili v takšen kulturni hram, kjer se lahko igrajo in učijo hkrati in sžimi tudi nastopajo, kjer se najdejo v svojem kotič- ku, ob videu, v lutkovni delav- nici ali igralnici. Takšen mora biti otroški muzej tudi poslej. Poskus je uspel! MATEJA PODJED Odprt Jagodičev atelje Kako ljudje čutijo, kaj je njihovo, so dokazali prejšnjo soboto popoldne, ko so Mjub deževnim pljuskom v velikem številu prišli na slovesnost, da bi odprli obnovljeni atelje akademskega slikarja Staneta Jagodiča. Ta je v kraju svojega otro- štva, na Brecljevem pod sv. Tomažem, tik pri Šmarju pri Jelšah še v študentskih le- tih postavil atelje, a se vanj ni več vračal, ker ga je ustvarjal- na pot vodila v druge kraje. Tako je lepa stavba samevala domala četrt stoletja, v tem času pa je umetnik snoval in tudi realiziral velike načrte, zaradi katerih ga omenjajo tu- di enciklopedije. Ob številnih samostojnih in skupinskih razstavah je leta 1970 ustano- vil mednarodno likovno grupo Junij, ki je ob štirih ustanov- nih članih kmalu združevala preko 400 likovnih imietnikov, z vsega sveta. To sodelovanje je porodilo mednarodno likov- no zbirko Junij. Iz njenega iz- bora so leta 1988 poslali na svetovno razstavo v Parizu fo- tografije in osvojili prvo na- grado, ki so jo prejeli iz rok filmske igralke Charlotte Rampling. Ustanovili so tudi društvo Junij. Za vsem tem je stal kot duhovni oče in vodja Stane Jagodič, ki je odkrival nove medije za svoje likovno izražanje. Ves čas je gojil tudi humor in satiro, sodeloval na številnih natečajih, simpozijih in ustvarjal tudi scenske ter oblikovalske projekte. Pred le- ti se je lotil svojega največjega podjeta — izdaje velike mono- grafije, ki je zajela ves njegov ustvarjalni opus od prvih ris- bic, objavljenih v Mladih potih v šestdesetih letih pod mentor- stvom slikarke Alenke Gerlo- vič do kritične satire na račun politike, ekologije, človekovih pravic in še česa. Tako je atelje na Brecljevem sicer sameval, toda njegov lastnik ni pozabil nanj, še manj na ljudi v vasi svojega otroštva. T^di oni niso pozabi- li nanj, in tako se je skupaj porodila zamisel, da bi njegov atelje obnovili, ga posodobili v funkcionalnih zahtevah in iz njega naredili odprt kulturni hram za delovanje domače kulturne skupine in za goso- tvanja drugih kulturnih dru- štev. Po skupnih organizacijskih in finančnih naporih Zveze kulturnih organizacij Šmarje pri Jelšah, Staneta Jagodiča in domače kulturne skupine, vse skupaj pa je vodil Slavko Ja- vorič ob pomoči številnih sponzorjev, so uspeli. To je v svojem pozdravu priznal tu- di župan Jože Čakš. Sobotna otvoritev je javnosti omogočila ogled razstave tistih Jagodiče- vih likovnih del, ki so nastaja- la ob diplomi, nekaj pa jih je i bilo novejšega datuma. Pred ateljejem stoji tudi njegova nova skulptura Srebrna verti- kala 1978-92 kot svetlobni ob- jekt, ki simbolizira resnični konec starožitne kmečke idile. O slikarjevem delu je govo- ril Drago Medved, plesni pro- gram je izvedla Eva Š. Maurer, glasbeni program Igor Krivo- kapič in Stanislav Pupis, pevci z Brecljevega in folklora iz Šentvida pri Grobelnem, vse pa je povezoval igralec Igor Habjan, ki je prebral tudi Ja- godičevo literarno videnje svoje mladosti ob odhodu v Ljubljano pred tridesetimi leti. D. M Na odru po 20 letih Gledališka skupina Kulturnega društva Ponikva v žalski občini se je po dvajsetih letih odločila, da se bo predstavila domačemu občinstvu. Izbrali so komedijo Zakonci stavkajo. Režijo sta prevzeli Jožica Ocvirk in Nada Jelen, zaigrali pa so Franci Mandeljc, Zofka Ograjenšek, Tina Kos, Majda Vasle, Nada Jelen, Mira Zupane, Dani Jelen, Minka, Jože in Pepi Jezemik, Jožica Kos in Stane Dražnik. Premiera, ki je bila v soboto, je bila dobro obiskana, tako da bodo predstavo ponovih. Kot pravijo, bodo s predstavo tudi z veseljem gostovali, če jih bodo kam povabili. T. TAVČAR Nekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945 5. nadaljevanje Vprašanje Nova- kove krivde so obravnavali tu- di krajani Motnika na množič- nih sestankih in ugotovil, »da nikomur ni karkoli znanega, kar bi potrjevcilo le sumnjo o takem delovanju Novaka«. Sodišče je vsa zgoraj navedena dejstva upoštevalo in odločbo Zavoda za socialno zaveu-ova- nje LRS razveljavilo. V obra- zložitvi svoje odločitve je so- dišče med drugim navedlo: »Nad pokojnim nikoli ni bila izrečena kaka sodba, temveč je očitno postal žrtev nesporazu- ma in nesrečnega naključja«. Za usmrtitev iz političnih razlogov pa je verjetno šlo pri Jožetu Pumatu iz Vologa v Zgornji Savinjski dolini. Njega so partizani brez sodbe usmrtili 3.2.1944. Po izjavi njegovega sina Ivana, so k njim partizani prišli sredi noči in zahtevali, da oče odide z njimi v delavnico, ki je bila blizu hiše. Kmalu zatem, ko so očeta odpeljali, je bilo slišati strele in mati je s petimi odra- slimi otroki sredi noči zbežala k svojim sorodnikom. Nasled- nji dan so očeta našU mrtvega. Da je šlo pri usmrtitvi Jožeta Pumata verjetno za usmrtitev iz političnih razlogov, je mo- goče sklepati na osnovi dej- stva, da je bil Pumat pred voj- no tajnik Jugoslovanske stro- kovne zveze (JSZ) za Šmartno ob Dreti, deloval pa je tudi v tamkajšnji Zvezi kmečkih fantov in deklet. Kot je znano, je bila JSZ v rokah krščanskih socialistov, ti pa so predstav- ljali eno izmed štirih t. i. usta- novnih skupin Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dejstvo, da je bil Jože Pumat krščanski socialist in pred voj- no aktiven član JSZ, izključu- je skoraj vsako možnost, da bi se med okupacijo izneveril opredelitvi krščanskih sociali- stov in celo stopil na pot sode- lovanja z okupatorjem. Zato je razlog za njegovo usmrti,tev verjetno treba iskati v težnji, da se odstrani človek, ki je bil krščanski socialist in je med tamkajšnjim delavstvom uži- val velik ugled. Nadaljevanje prihodnjič Seznam oseb, ki so bile v letih 1941-1045 likvidirane na širšem celiskem območju. Seminar za izpolnitev vrzeli Plesni Forum Celje je razpi- sal regijski seminar za sodobni ples in odziv med plesalci z našega območja je bil dober. Tak pa je bil po svoji vsebini tudi seminar, ki ga je uspešno vodila Sava Malenšek. V prostorih Plesnega Foru- ma se je minuli konec tedna seminarja udeležilo enajst ple- salk, v soboto in nedeljo, 17. in 18. oktobra pa pričakujejo ob celjskih še velenjske plesalke. Vadili bodo sodobno plesno tehniko, ki jo bo podajal ame- riški plesalec, plesni pedagog Grant McDaniel, ki je znan tu- di kot koreograf. S svojimi predavanji in seminarji ter lastno šolo je požel številna priznanja na gostovanjih in po svetu. Bil je tudi gost v Can- karjevem domu, poučeval pa je tudi drugod po Sloveniji. Zadnjo sezono živi in dela v Palermu in je trenutno gost Plesnega teatra Aldea v Mari- boru. Zanimanje plesalcev za njegovo tehniko sodobnega plesa je pKJvsod veliko in ker imamo tudi na našem območju plesalce s solidnim plesnim znanjem in z veliko volje do sicer trdega baletnega dela, je pričakovati, da bo tudi gost zadovoljen s seminarjem v Ce- lju, ki kani postati redna obli- ka izobraževalne plesne dejav- nosti pod streho Foruma, pra- vi vodja le-tega Goga Stefano- vič-Erjavec. Iz plesnih vrst skupin, ki delujejo bodisi v Celju ali na Celjskem je na- mreč izšlo veliko nadarjenih plesalcev, ki so se nato v nada- ljevanju študija izobraževali v tujini, zdaj pa bi lahko svoje dragoceno znanje prenašali tudi na mlajše plesalce, pa če- sto ne najdejo obUke in nači- na, kako bi to storili. Seminarji, kakršen je bil minuli konec tedna in kakršen bo v soboto in nedeljo, bodo prava priložnost za izpolnitev te vrzeli. MP Št. 41 - 15. oktober 1992 112 KMECL Matjaž, prof. dr. univ. prof., pisatelj, AMALIETTl Peter, založnik, ANDOLŠEK Lidija, dr. univ. prof., direktorica univerzitetne gm. klsnike, ANDREE- PROSENEC Tjaša, odvetnica, ANTONČiC Vojko, prof. dr., untv. prof.MIH Jure, dipl. ekon.,uredmk MM. BALAŽIČ Mira, BAN Ivo, dramski igralec, BANiC Ivo, dr., raziskovalec na lER, BATIČ Stojan, akademski kipar, BAUMAN Davor, uhnični direktor Pinusa, BAVČER Egon, akademski grafik, oblikovalec, BAVČER Jani, dipl. oblikovalec. Prešernov nagrajenec, BAVCON Ljubo, prof dr., univ. prof., BERGANT Evgen, iportni novinar, BERGLEZ Anica, direktorica MP Zlatarna Celje, BERNETlC Boris, dipl. ekon., direktor Gmosa, BERNIK Stane, prof dr., univ. prof, umetnostni kritik, BIBIČ Polde, dramski igralec. Prešernov nagrajenec, BIZJAK Darko, dipl. ekon., predsednik zdravilišča Rogaška Slatina, BLAZNIK Bogdan. BLAZNIK Tina, BOHORIČ Janez, dipl. ekon., BOŽIČ Peter, pisaulj in dramatik, BOKAL Nataša, olimpijska reprezentantka, BOLJKA Janez, akademski kipar in slikar, BONČA Miloš, prof dr., univ. prof., BRATE Tomaž, dipl. arhiukt, umetnostni kritik, BREGAR Lea, dr., univ. prof, BRENK Klas, prof dr., univ. prof, BRODARIČ Martin, kmet, BRUMEN Tone, dir. sektorja gospodarstva KB MB, BUČAR Božidar, BUČAR Jure, olimpijski reprezentant, BUDINEK Vojteh , BUKOVNIK Janez, gen. dir. Smučarske zveze Slovenije, BUNTA Stjepan, prof dr. dermatovenerolog, CARNELUm Nina, akad. grafik, oblikovalka, CERAR Miroslav, odvetnik, večkratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec, CIBIČ Damir, mag., univ. asistent, CIUHA Jože, akademski slikar, ilustrator in grafik, Jakopičev nagrajenec, CRNKOVIČ Marko, publicist, urednik Razgledov, ČAČINOVIČ Gabi, prof.dr., univ. prof., ČEŠKO Sandi, dir. podjetja Orie, ČERNE france, prof.dr., univ. prof., ČIBEJ Jože Andrej, mag., univ. asistent, DEBELJAK Aleš, mag. fii, pesnik, publicist, umv. asistent, DEBEVC Rajmond, večkratni svetovni prvak, DEKLEVA Jote, planer, raziskovalec, DEMŠAR Marko, dr., predsednik Slovenskega zdramiškega društva, DOLNIČAR Ivan, general, DOMJAN Alenka, dir. Zavoda za kuhume prireditve, DRAŠ Emest, predsednik obrtne thomice, DRAGONJA Metod, dif^. ekon., gen. dir. Leka, DROLČ Štefanija, dramska igralka, izredna prof. na AGRFTV, DULAR Uroš, FABINC Ivo, dr., zaslužni prof Univerze v Ljubljani, FAJDIGA Matija, prof dr., univ. prof, FATUR Lea, dipL , pravnica, FINGUŠT Franc, predsednik AMD Orehova vas, FLORJANČIČ Dušan, dr., docent na elektrotehnični šoli v Zurichu, FLORJANČIČ Tone, bančnik, FRANETIČ Damjan, dipl. ekon., poslovnež, FRAS Slavko, novinar, publicist, FRELIH Sandi'novinar, GAMZI Sonja, dipl. ekon., upokojenka, GASPARI Mitja, mag. ekon., GERLOVIČ Dušan, GESTRIN Ferdo, prof dr, akademik , GLAS Miroslav, dr. ekon., univ. prof., GOGALA Tone, dramski igralec. Prešernov nagrajenec, GOLEČ Metka, GORJAN Ladivij, GORJANC Lojze, dir. nordijskih smučarskih reprezentanc, GORJANC Marko, dir. Drame SNG, GOSLAR Miran, dipl. ekon., dir. PS Mercator, GRAŠIČ Franc, dipl. ekon., dir. Peka, GRABNAR Dušan, upokojeni gospodarstvenik, GRAH Miha, predsednik obrtne zbomiu Slovenije, GROF Gusti, dipl. ekon. dir. Pomurke, HOČEVAR Franc, dipl. defektolog, dir. UZR - Soča, HOČEVAR Meta, scenografka, režiserka, Prešernova nagrajenka, HORVATFeri, dipl. ekon., predsednik GZ Slovenije, HORVAT Mitja, podjetnik, HORVAT Mojca, koreografija, plesna pedagoginja, HROVATIN Nevenka, mag. ekon., uni v. asistentka, ILC Aleš, generalni dtr. Kovinotehne, INKRET Andrej, kritik, publicist, dramaturg. Prešernov nagrajenec, JAUŠEVEC Mima, kapetan ženske teniške reprezentance Slovenije, JEMEC Marjan, sekretar slovenske športne zveze, JOVANOVIČ Dušan, pisatelj, dramatik in režiser. Prešernov nagrajenec, JURGEC Stane, mag., dir. Opere in Baleta Maribor, KANONI Črt, novinar, KAVČIČ Niko, upokojeni bančnik, KERŠEVAN Marko, prof dr., univ. prof., KERMELJ Marjanca, sekretarka ljubljanske športne zveze, KLEMENC Stane, fotograf KNAFLC Franc, dir. MGZ Celje, KOBAL Boris, režiser, KOCBEK Matjaž, pesnik, KOCIJANČIČ Andreja, dr., univ. prof., predstojmca kliruke za endokrinologijo in bolezni presnove, KOCIJANČIČ Janez, mag., predsednik OKS, KOCMUR Janez, dir. Kompas Maribor, KOGOJ Oskar, oblikovalec, Prešernov nagrajenec, KOSMINA Janko, dipl. ekon. dir. IB, KOŠIR Tomaž, dipl. ekon., KOTNIK Sbvko, KOVAČEVIČ Nino, obUkovalec, KRALJ Niko, prof ing. arh., KRAMBERGER Stanislav, član OZ Slovernje, KHESUN Vlado, pevec, KRISTAN Ivan, prof dr., mm. prof, KRJSTANČIČ Aleš, vinogradnik, KRI^ANČIČ Alojz, upokojenec, KRISTANČIČ Boris, gospodarstvenik in košarkar. KRIŽAJ Bojan, dobitnik svetovnega pokala in medalje na svetovnem prvenstvu, KRIŽANIČ Franc,mg., raziskovalec £/ PF, KRŽIŠNIK Zoran. dir. Mednarodnega gra^ga likovnega centra. KUHARIČ Božo, dipl ekon., dir. Mure. KUMAR Andrej, dr., univ. prof, KUZMIN Franc. dr., raziskovalec na lER, LAH Marjan, urednik športnih programov TVS, LAH Tine. dr., umv. pwf.. LAJOVIC Uroš. dirigent, LAVRAČ Vladhmr. mag. ekon.. raziskovalec na lER. LEVSTIK Katja, dramska igralka. Prešernova nagrajenka. LESNIČAR Janko. prim.dr.. univ. prof. LICUL Miljenko, oblikovalec. Prešernov m^ajenec. UPOVŠEK Marjana, mezzosopranistka, operna pevka, LOGAR Lojze, akademski slikar. Prešernov nagrajenec, LOGAR Jože, novinar, dramski igralec. LOKAR Jože. prof dr. psihiatrije, predstojnik klinike, LORBEK Radovan, LUBEJ Marijana, strokovna delavka LB, SB Ce^e, LUKEK Robert, MAGAfl^A FRANETIČ Alenka, prof. geografije, MAHKOTA Ante, novinar, publicist, MAHORIČ Tomo, MAHNIČ Mirko, prof. slovenščine. MALAČIČ Janez, dr., univ. prof, MARN Peter, dipl. pravnik, dir. republiške uprave za zračno plovbo. MEGLIČ Vili. lastnik Feriine. MERHAR Viljem, dr., univ. prof., MESARIČ Črtomir, dir. SDK Maribor. MIHALIČ Tanja. mag. ekon.. univ. asistentka, MIHELIČ France, akademski slikar. Prešernov nagrajenec. MILČINSKI Janez, prof. dr., akademik. MLINAR Zdravko. prof. dr., univ. prof , akademik, MLINŠEK Dušan, prof dr. teh. znanosti, univ. prof.. MOČNIK Rastko. dr., univ. prof. MORAVEC Dušan, prof dr., akademik. MUŠIČ Vladimir, dipl. ir^. arh.. MURKO Stanislav, dir. Pinusa, NEČAK Dušan, prof. dr., univ. prof.. NORČIČ Oto, dr., univ. prof, NOVAK Peter, prof dr., univ. prof . NOVAK Ranko. oblikovalec, Prešernov nagrajenec, OREiNIK Janez, dr., univ. prof akademik, PAJENK Romana, dir. Probanke Maribor, PAJK Milan, dipl. ing. gradbeništva, fotograf. Prešernov nagrajenec, PAJNIK Teo. upravnik SNG Maribor. PANDUR Tomaž, dir. Drame SNG. PARTLJIČ Tone, pisatelj. PAUUN Branko, dir. Conut-Holdinga. PAVČEK Tone, pesnik. PATERNU Boris, prof dr., akademik, PEČKO Karel, prof., dir. Galerije Slovenj Gradec, PEGAN Vladislav. dr., univ. prof, PELHAN Sergej, župan Nove Gorice, PELKO Jože, dir. steklarne Boris Kidrič, PERČIČ Franci, PERGAR Janez, dipl ekon., dir. Kompas International, PETEK Franci, svetovni prvak, PETRIČ Borut, plavalec, PETRIČ Darjan, plavalec, PETRIČ dr. Drago, trener, športni funkcionar, PETRJČ Ivo, umetniški vodja Slovenske filharmonije, PETRIN Tea, dr., univ. prof, PETROVČIČ Tanja, uslužbenka, PEZDIRC Vladimir, dipl ind. oblikovalec. Prešernov nagrajenec, PINTERIČ Alenka, pevka, PIRNAT Janez, akademski kipar. Prešernov nagrajenec. PIVEC Franci, dipl filozof, PLESNIČAR Aleksander, gozdni delavec, PLETERSKl Janko, prof dr., akademik, PODHOSTNIK Vlado, dir. Obrtne zbornice Step, POGORELEC Breda, prof dr., univ. prof, POLIČ Radko-Rac. gledališki in filmski igralec. Prešernov nagrajenec. POREDOŠ - HORVAT Jolanda, POTOKAR Majda, dramska igralka, Prešernova nagrajenka. PRAŠNIKAR Janez, dr., univ. prof.. PREDAN Vasja, gledališki kritik. PREGL Slavko, d^l ekon., PREGL Živko, dipl.ekon.. PRINČIČ Janez, prof. dr., umv. prof.. PRISLAN Andrej, viš. soc. delavec, dir. OZ KR, PŠENIČNV Viljem, dir. Gea College, PUČKO Danijel dr., univ. prof., PUHARIČ Krešimir, dr., univ. prof, RAJH Nace. predsednik združenja gostilničarjev, REPOVŠ Jernej, dipl psih., dir. Studia Marketing, REPOVŠ-OCVIRK Mateja. RIBIČIČ Mitko, športni delavec, RIGELNIK Hermdn, mag,, ekon., ROGELJ Bine, akademski slikar. ROTAR Metod, dipl ekon., ROTER Zdenko, prof dr., univ. prof., ROTOVNIK Mitja, gen. dir. Cankarjevega doma. ROV AN Jože, dr., univ. prof, ROZMAN Lojze, dramski igralec. Prešernov nagrajenec, RUSJAN Borut, ^pl. ekon.. univ. asistent. SAGADIN Zmago. SARDOČ Mira, dramska igralka, SENIČAR Stane, predsednik PS MP Zlatarne Celje, SENJUR Marjan, dr., univ. prof, SfTAR Sandi, dr., publicist, SKALAR Peter, dipl ing. arh., prodekan ALU, SKAZA Aleksander, prof dr., univ. prof., SKERGET Bogomir, prof dr. medicine. SKET Boris. dr., univ. prof, SLAVINEC Uroš. gen. dir. Heliosa. SLOVENC Maja. SOVIČ Boris, dipl ing., podžupan Maribora, SPLIHAL Slavko, dr., univ. prof in dekan FDV, STANIČ Janez, publicist. STANIČ Jože, dir. TGO Gorenje Vdenje, mNOVNIK Tine, dr., dir. lEK STEINER SmUjan, mjANOVIČ Uubo, yrO;KO Tone, fotograf. S7K£L Boris, dobitnik medalje s svetovnega prvenstva, STROHSACK Vanda, STUPAR Mi^a. odvetnik. ŠEFER Herbert. dipl ekonJir. Radenske. ŠEGA Mateja, novinarka, ŠERCER Anton. ŠERCER Jasna, ŠINIGOJ Boris, glasbenik, dir. Slovenske filharmonije. Prešernov nagrajenec, ŠIPEK Mitja, ing. metakrgije, ŠKOBERNE Luka, novinar, ŠKRK Mirjam, prof. dr., univ. prof., ŠPRAJC Božo, režiser in ^alec. ŠUGMANRajko. dr., predsednik športne zveze Slovenije, umv. prof, ŠUKLJE Ropa, gledališka kritičarka, ŠUMI Nau,prof dr., univ. prof., ŠUŠTAR Boris, mag ekon..umv. asistent, iUSTER Dagmar, mag, podpredsednik GZS, TABOR Ludvik, prof dr., UKC Ljubljana, TAJNIKAR Maks, dr., univ. prof., TEKAVČIČ Metka, mag ekon., univ. asistentka, TEPEŠ MIRAN, smučarski skakalec, TISNIKAR Jože, akademski slikar, TOŠ Niko. dr., univ. prof. dir. Centra za raziskavo javnega mnenja, TROŠT Ferdinand, dr., univ. prof., TURK hiiran, dipl ekon., generalni dir. Interevrope Koper, TURK Rudi, dir. Splošne boilnice Maribor, TURNŠEK Tone, dir. Pivovarne Laiko, ULAGA Primož, športnik/skakalec, svetovni prvak v poletih, VAHČIČ Aleš, dr., univ. prof.. VEKIČ Branko, novinar, VETRIH Polona, dramska igralka, VILFAN Peter, košarkaš, VODOPIJA Marko, dr., predstojnik urološkega oddelka Splošne bolnice Slovenj Gradec, VODOPIVEC Simona, pevka, VODOVNIK Lojze. prof. dr., akademik, VOGRINEC Tone. dir. slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, VRANIČAR Ivan, dr. veterine, VREG France, dr. univ. prof.. ZDRAVIČ Marjola, prevajalka, predsednica združenja konferenčnih tobnačev Slovenije. ZIERNICKI Rudolf, športni delavec, ZIMŠEK Anton, mag., dir. Ra. ZLOBEC Ciril, pesnik, akademik, ZORČIČ Ivo, športni delavec, ZORKO Franjo, upokojenec, ZUPANČIČ M. Boštjan, dr., univ. prof., ZUPANČIČ Milena, dramska igralka, Prešernova nagrajenka. ŽELEZNIK Blaž. dir. Ekspobiroja Maribor. ŽELEZNIK Vesna. dr. med. kardiolog. ŽENER Viljem, predsednik predstojništva Sava Kranj, ŽIVADINOV Dragan, režiser, ŽIŽEK Viljem, dipUng., ŽNIDARŠIČ Joco, fotograf. Prešernov nagrajenec. ŽNIDARŠIČ Martin, prof. dr., umv. prof. Št. 41 - 15. oktober 1992 131 Korak k urejanju Gaberij Mestni predel Gaberje, ki zajema ne- kaj manj kot 50 hektarov površin med magistralo vzhod-zahod, Vrunčevo ulico, reko Voglajno in starim mestnim jedrom, je edino območje v Celju, za katerega še ni potrjen nol^n prostorsko-izvedbeni akt. Pred šestimi leti je bilo s sprejemom srednjeročnega plana občine Celje sicer sklenjeno, da se za to območje pripravita dva zazidalna načrta, za Gaberje in ob- močje stare Cinkarne - a skupščina ob lanski obravnavi ni sprejela nobenega od predlaganih in na javni razgrnitvi pred- stavljenih dokumentov. Srž problematike prostorskega ureja- nja v tem predelu za prvi ZN je bila gradnja mestne obvoznice oziroma magi- strale sever-jug, za katero v Celju niso našli ustrezne trase, ZN za območje stare Cinkarne pa ni bil sprejet zaradi naspro- tovanja razvoju bazične industrije v tem delu mesta. Kaže, da so zadnji dogovori o tem, da bi magistralo sever-jug speljali mimo mesta, stvari le premaknili z mrtve točke. Tako so člani IS soglasno potrdili predlagan pristop za izdelavo rešitev za- časne urbanistične dokumentacije. Po- doben pristop je že nekaj časa uveljav- ljen tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, predvsem pa to velja za Ljub- ljano. Začasna urbanistična dokumentacija bo v tem predelu mesta omogočala vsaj delne rešitve nekaterih problemov. Tako bodo v območju ob delu Mariborske ce- ste, kjer je kar nekaj lastniških stavb, podjetniki lahko začeli urejati dokumen- tacijo in pridobivati dovoljenja za odpi- ranje lokalov, česar zdaj zaradi manjka- joče urbanistične dokimientacije ne mo- rejo. Strokovne podlage za sprejetje pro- storskih ureditvenih pogojev za uredi- tveno območje Gaberij pa naj bi izdelali v Razvojnem centru - Planiranje. IS Spoznajmo Slovenijo v nakladi 20 tisoč izvodov je izšla knjiga z naslovom Spoznajmo Slovenijo, ki jo je izdala Cankarjeva založba, kar 10 tisoč izvodov pa je odkupilo ministrstvo za infor- miranje. Uporabljalo jo bo za svojo uradno promocijsko publikacijo. Knjiga je najprej izšla v nemškem in angle- škem jeziku, silili pa bosta še italijanska in slovenska inačica. Knjigo so že predstavili na knjižnem sejmu v Frankfurtu. V knjigi je opisano, kakšni smo Slovenci, kako smo se osamosvajali, predstavljeni so naši kraji, precej strani je namenjenih gospodarstvu, kulturni dediščini in športu. V zadnjem poglavju so predstavljeni tudi vsi podatki o Sloveniji, pomembni naslovi ter diplomatska predstav- ništva. Knjiga je v velikosti običajnega žepnega turistič- nega informatorja. JANEZ VEDENIK Zdravje pod Poliorjem Terme Zreče, ki so se v verigi slovenskih naravnih zdravilišč, čeprav še zelo mlade, že dodobra uveljavile, so stopile še korak naprej v skrbi za zdravje svojih obisko- valcev. F*red dnevi so namreč v Termah Zreče odprli fitness center in ga zasnovali po evropskem vzorcu, s programom aerorobike in kalinetike, s programirano vadbo fitnessa, smučarsko in družinsko gimnastiko, programom hujšanja in antistres programom. Kot pravi Valentina Pintar, vodja tega novega centra, je zanimanje za takšno vadbo med ljudmi vse večje. Vadba v Termah je programirana na osnovi testiranj, z možnostjo uporal^ bazena, pa še za brezplačno varstvo otrok poskrbijo. To pa ni edina ugod- nost, ki jo ponujajo v novem centru, kjer so se zavzeli za ugodne plačilne pogoje, z dodatnimi popusti, z letno čla- narino in podobnim. Tudi za dijake in študente in njihove plitke žepe so poskrbeli in jim za zdravje ponudili mesečno karto z izdatnim popustom. Fitness center v Ter- mah Zreče je odprt vse dni v tednu, tako da bi možnosti za razgibavanje duha in telesa imelo kar največ obisko- valcev. MP Mačke na razstavi Felinološko društvo Celje pripravlja konec tedna, v soboto med 10. in 19. uro ter v nedeljo med 9. in 17. uro, v dvorani Golovec 15. mednarodno razstavo mačk. v Celjani, v felinološkem društvu združeni pet let, so že tretjič o^anizatorji mednarodne razstave pasemskih mačk, poleg domačih razstavljalcev pa so se prijavili tudi madžarski, avstrijski in itahjanski rejci mačk. Razstavljene mačke - v Celju bodo na ogled predstavnice vseh najpomembnejših pasem - bodo ocenjevaU sodniki iz Danske, Nizozemske in Češke. V okviru razstave bodo s svojo ponudbo sodelovali tudi znani proizva- jalci in uvozniki hrane ter ostahh proizvodov za mačke, skupaj z Društvom proti mučenju živali pa bodo zbiraU podpise, s kate- rimi bodo zahtevali sprejem zakona proti mučenju živali v Slo- veniji. TATJANA MALGAJ Pesa pa taka! Letošnje čudno poigravanje narave se je poznalo tudi na njivi Alojza Bobka v Vrbnem pri ^ntjurju. Za razliko od mno^h, ki s pridelkom niso imeli sreče, se je narava na Bobkovi njivi prav čudno vedla. Tako so pobrali tudi posebno veliko krmilno peso, težko deset kilogramov in pol. Iz radovednosti so jo še izmerili in meter je pokazal, da je brez vej dolga več kot pol metra. Alojz Bobek je že srečal Abrahama, vendar takšne pese še ni videl. Pa vi? BJ Brasiovčam evropsko priznanje Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja in obnovo vasi je v letošnjem tekmoval- nem letu podelila Brasiovčam spomenico v znak priznanja za uspešno sodelovanje v nateča- ju, tekmovanju evropskih vasi, za leto 1992. Omenjena evropska delovna skupnost, ki ima svoj sedež na Dunaju, skrbi za razvoj in ne- govanje misli o razvoju in ohranjanju p>odeželja. S to mi- slijo se npr. na Bavarskem in v Avstriji ukvarjajo že tradici- onalno. Slovenija je tudi član te skupnosti. Da bi vse v Evro- pi, ki žele kompleksno urejati podeželje, še dodatno spodbu- dili, je »Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja«, organizirala tekmovanje, na- tečaj. Na natečaju je sodelovalo 11 držav, vsaka z enim projek- tom. Slovenijo je predstavil projekt Braslovč, ki ga je stro- kovno vodil Hmezad Inženi- ring iz Žalca. Projekt Braslovč je dobil priznanje (spomenico) za uspešno sodelovanje na nate- čaju 1992. Evropsko nagrado v natečaju pa je dobila občina nischvvang z Bavarske. Prof. dr. Matija Kovačič iz Ljubljane, ki aktivno spremlja evropske aktivnosti v zvezi z urejanjem podeželja je dejal, da je to velik uspeh v veliki konkurenci visoko kvalitetnih projektov, ki so bili vključeni v natečaj. Profesor nadaljuje, da je to velik uspeh za projekt- no skupino Hmezad Inženirin- ga in seveda krajevno skup- nost Braslovče, kot za Sloveni- jo, ki se je prvič pojavila v Evropi s takšnim projektom. Braslovčanom oz. vsem, ki so v ustvarjalnih letih dopri- nesli, da so Braslovče opazne v evropskem merilu, iskrene čestitke. dr. BORIS SKALIN V soboto najlepše slovensko dekle v soboto, 17. oktobra, bodo vse oči uprte na Bled, kjer bo- do drugič izbrali najlepše de- kle v samostojni Sloveniji (pr- vič lani v Rogaški Slatini, ko je Miss Slovenije postala Tea Skarza). Najlepših trinajst s številnih predtekmovanj se bo potego- valo za laskav naslov Miss Slovenije 92. Najlepšo Sloven- ko za nagrado čaka pot na sve- tovno prvenstvo, ki bo tokrat v južnoafriški Bocvani. Organizacija je letos v rokah agencije Geržina Videoton in časnika Kaj ob sodelovanju Slovenske televizije. Predsednik KS Braslovče Dušan Goričar sprejema priznanje za uspešno sodelovanje na H. natečaju za evropsko nagrado za obnovo vasi. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline v Savinjski dolini so spoz- nali, da se je treba aktivno vključevati v turistično dejav- nost in s tem dolini omogočiti, da ujame vlak pri trženju v tu- rizmu. S tem nemenom so revitali- zirali Turistično zvezo Žalec, ki je dosedaj združevala turi- stična in hortikultuma dru- štva po načelu delegatskega sistema. S sprejemom novega statuta Turistične zveze Spod- nje Savinjske doline na obč- nem zboru, pa so izpolnjeni prepotrebni pogoji, da bo turi- stična zveza delovala po nače- lu članstva in po ekonomskih zakonitostih. Predsednik turistične zveze je postal Henrik Krajnc, ki nam je predstavil osnovni na- men in naloge zveze v prihod- nje: »Slovenija je majhen turi- stični trg, v katerem predstav- lja Spodnja Savinjska dolina samo kamenček v mozaiku. Naša dolina je v turistični po- nudbi, kljub naravnim, zgodo- vinskim, infrastruktumim in drugim danostim, preveč raz- drobljena in zato turistično neučinkovita. Pred izvršnim odborom zveze so predvsem naslednje naloge: produkcij- sko povezati prostor Spodnje Savinjske doline za proizvod- njo turističnega blaga in stori- tev, tako zbrano turistično po- nudbo ustrezno promovirati in ponuditi trgu Slovenije in tuji- ni, skrbeti za kakovostno ra- ven turističnih proizvodov in s tem dosegati višje cene. To so preproste rešitve, ki pa vklju- čujejo ogromno konkretnega dela, ki ga nameravamo izva- jati preko različnih komisij. Naša zveza bo odprta za ideje in znanja«, zaključuje pred- sednik. Občnega zbora sta se udeležila v imenu Turistične zveze Slovenije Marjan Ašič in v imenu celjske turistične zve- ze predsednik, Slavko Sotler. TONE TAVČAR Veselje šmarskili otrok Za teden otroka so v šmarskem vrtcu vsak dan pripraviU kakšno prireditev. Z velikimi vabili, ki so jih likovno opremili kar otroci sami, so povabili vse predšolske otroke iz krajevne skupnosti, naj se jim pridružijo. Skupaj so si ogledali risanke, čarovnik jih je učil čaranja, z učenci šmarske šole so slikali in risali v likovni koloniji, izdelali so lutke, si ogledali lutkovno predstavo... Na osrednji prireditvi v kulturnem domu so lahko otroci skupaj s starši in vzgojiteljicami ustvarjali v delavnicah z naslovi Slikajmo in packajmo, Postanimo kiparji ter Režemo in lepimo papir. Slikali so na keramične ploščice, gnetli glino, iz papirja naredili vetrnico, muco... Pri tem je bilo opaziti, da so otroci, ki niso v vrtcu, manj sproščeni. Veliko zanimanja so zbudili tudi pletar z metlami, lončar z vazo ter slikarka, z izdelki za otroke pa so se predstavili tudi upokojenci iz bližnjega doma. Preizkus kolesarskih spretnosti so morali preložiti na primernejše vreme, občinski svet za varstvo in preventivo v cestnem prometu pa je otroke razveselil s privlačno nagrado, kolesom. STANKO MESTINŠEK Št. 41 - 15. oktober 1992 114 KOMENTIRAMO Česa Šentjur nima? šentjurska občina ima za turizem veliko možnosti: z mednarodno avtocesto pri Dramljah ima odličen pristop, njeno naravo pa so pevci ope- vali že davno pred turističnimi propagandisti. Šentjur leži ce- lo vmes med tretjo slovensko turistično regijo, ki je v sosed- nji šmarski občini, in regij- skim središčem Celjem, o tu- rizmu pa je bilo doslej komaj kaj besede, še manj dejanj. V občini imajo mestni Zgor- nji trg (z Ipavčevino), izjemen antični in srednjeveški Rifnik, Slom pri Ponikvi, Slivniško je- zero, Resevno s planinsko po- stojanko ... Vse in nič, bo kdo ugovarjal. Tudi manjši biseri so tam, vinogradniški kraji, hribovska Slivnica, pa Plani- na, kjer je bilo pred drugo sve- tovno vojno toliko turistov, kot jih ne bo zopet kmalu. Celo o načrtih za Dobrinske toplice pod Žusmom se je že govorilo. V Šentjurju je tudi motel, v občini nekaj dobrih gostiln, turizma pa tako rekoč ni. Ali je ta gospodarska panoga za to občino zares tako brez pome- na, če velja za preostanek sve- ta kot ena najpomembnejših, najobeta vnejših ? Sicer pa: za pot na Rifnik ali do Sloma potrebujete special- ko, saj oznak ni. Na Slomu, kamor prihajajo precej števil- ni avtobusi, potrpežljivo pri- čakujejo, kdaj bo domača Me- ja izpraznila Slomškovo rojst- no hLšo. Med prvimi lastovka- mi drugačnega razmišljanja je zamisel o oživljanju »mestne- ga« Rifnika in mestnega Zgor- njega trga, o turizmu vse več razmišljajo v domači kmetijski šoli, mlado šentjursko turistič- no društvo opozarja na (ne- )urejena okolja, izdali so tri mestne razglednice... Mnogi pričakujejo le veliko razvojnega denarja in pozab- ljajo, da iz malega raste veliko. Tudi iz obstoječega bi lahko iztržili veliko več in ustvarili še kakšno delovno mesto. Do resnejših dejanj pa bo očitno preteklo veliko Voglajne, Pes- nice in še kakšne druge šent- jurske vode... BRANE JERANKO Švicarji na obisiiu Občina Šmarje se vse bolj povezuje z občino Frauenfeld, v švicarskem kantonu Thur- gau, sodelovanje pa je bilo za- četo v okviru tai^ajšnjega slovenskega društva. Konec tedna je bil na uradnem obi- sku v šmarski občini župan Frauenfelda Hans Bachofner, ki je prišel skupaj s strokov- njakom za čistilne naprave Aloisom Hagerjem. Gre sicer za lastnika podjet- ja s čistilnimi napravami, biv- šega podžupana, ki pa je prišel s sedanjim županom predvsem kot uveljavljeni strokovnjak, projektant komunalnih čistil- nih naprav. Na petkovem po- govoru v občinskem komimal- nem podjetju v Rogaški Slatini so Šmarčani predstavili svojo zamisel in predvidene rešitve v zvezi s problematiko čišče- nja vod v svoji občini, pri tem pa si želijo sodelovanja s Švi- carji, kjer je to vprašanje reše- no že v vseh občinah. Ravno zaradi tega so prepričani, da bi se lahko izognili ponavlja- nju začetniških napak. Na po- govoru je bil prisoten Igor Kos iz Domžal, ki je prinesel z dela v kantonu Thurgau precej iz- kušenj ter se v Sloveniji uk- varja s projektiranjem čistil- nih naprav. V turistični šmar- ski občini želijo komunalno či- stilno napravo čim prej zlasti za mesto Rogaška Slatina, saj to pogojuje nadaljnji turistični razvoj. Gk)sti iz kantona Thurgau so si ogledali tudi proizvodnjo v Steklarni in Korsu v Rogaški Slatini, obe strani pa sta poka- zali pripravljenost za nadalj- nje poglabljanje stikov. BRANE JERANKO Iz Garanta za podjetnike v polzelskem Garantu so v iskanju novih po- hištvenih programov izdelali zanimivo pohi- štvo, ki je, v prvi vrsti, namenjeno podjetni- kom. Novi program se imenuje Compo Po- djetnik in je prilagodljiv programu Compo za dnevne sobe, ki je na trgu že več kot dve leti. Compo Podjetnik je estetski in funkcionalen. Barva je kombinacija čme in češnje, predali imajo kovinska vodila za lažja in dolgotrajnej- ša odpiranja, možnosti sestavljenih kombina- cij je izredno veliko. Tisto, kar je posebno privlačno pri Compu Podjetniku, je bržkone cena. Tovamiška cena brez prometnega dav- ka je le 32.575 tolarjev, prodajali pa ga bodo v vseh večjih trgovinah s pohištvom po Slove- niji in še posebej ugodno v Garantovi industrij- ski prodajalni na Polzeli. K vsesplošnemu raz- cvetu podjetništva, je tako tudi Garant prispe- val svoj delež, od katerega si v Garantu veliko obetajo. Garantov novi program Compo Podjetnik je izredno primeren za vse pisarne, kjer si želijo lepo in uporabno pohištvo. Bodo Kozjanci izumrli? Šmarčani zaskrbljeno preučujejo poHatke lanskega popisa Po podatkih lanskega popisa prebival- stva se je število rojstev v šmarski občini, v primerjavi z desetletjem poprej, zmanj- šalo kar za 21 odstotkov. V občini, ki po teh podatkih šteje blizu 32 tisoč prebi- valcev, jih je sicer za dobre 4 odstotke več, povečanje pa gre zgolj na račun pri- seljevanja. Pred dnevi, na zadnji seji šmarske ob- činske vlade, so razpravljali tudi o po- datkih lanskega popisa prebivalstva, pri tem pa je direktor šmarskega Zdravstve- nega doma, dr. Janko Čakš, povedal, da opažajo za letos izreden padec števila rojstev. Sicer pa gre za dokončne podat- ke lanskega popisa, ki so jih pred nekaj tedni prejeli od republiškega zavoda za statistiko, nato pa so v občinskih uprav- nih organih naredili prve primerjave. Gre za primerjave popisnih podatkov iz popisa leta 1981 ter lanskega. V šmarski občini se je zadnje desetletje temeljito spremenila tudi izobraženost prebivalstva, saj se je število občanov s visoko in višjo izobrazbo kar podvojilo, vse manj pa je občanov, ki so brez šolske izobrazbe ali z nekaj razredi osnovne šo- le. Šmarska občina pa ostaja kmetijska občina, saj je kar petina prebivalstva kmečkega (v Sloveniji 7 odstotkov), če- prav se je nekoliko zmanjšalo tudi to število. Med zaposlenimi občani šmarske občine je vsak četrti zaposlen v domačem naselju, 42 odstotkov jih dela v svoji ob- čini, blizu 30 odstotkov pa dnevno potuje na delovna mesta v drugih občinah. V tej občini bodo v kratkem pripravili še podrobnejšo analizo o podatkih popi- sa, kar bo podlaga za ukrepe. Gre zlasti za demografske podatke, saj je mogoče takoj opaziti, da so podatki, ki se tičejo, na primer, staleža živine, neuporabni. Občani so se takrat, v času sprememb na področju davčne zakonodaje, bali posre- dovati dejanske podatke. Zaradi razbur- jenja občanov so bili v občinskih uprav- nih organih celo tik pred resno odločitvi- jo, da bi popisovalce nezgodno in živ- ljenjsko zavarovali. BRANE JERANKO Gneča je bila v petek velika, tako da je bil Barfly skoraj pretesen za vse, ki so želeli okusiti nekaj novega v Celjskem nočnem življenju. Barfiv ubija ceijsico mrtviio Za mlade in mlade po srcu je v Celju, za Spodnjim gradom, zaživel Barfly, odprl ga je Bra- ne Mihajlovič, namenjen pa je ubijanju celjskega mrtvila. Zato je bilo v petek, ob otvori- tvi, tam mnogo več kot 300 obiskovalcev, kolikor naj bi jih Barfly sprejel. Barfly, ki bo odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, bo čez dan običajen pub, ob vikendih pa naj bi se tam dol- go v noč vrtela dobra glasba. Prostor je namenjen tudi za nastope glasbenih skupin, ki jih lastnik namerava pripeljati v Barfly, pa tudi za pr^ava- nja in vse, kar bi utegnilo za- nimati mlade. Za uvod je Bra- ne v petek v Barfly povabil celjsko ročk skupino The Yo- ung Ones. Marsikdo je v petek ugotav- ljal, da je Barfly precej podo- ben že dolga leta delujočemu Kljubu. Kljub temu gre Barfly z olajšanjem pozdraviti, saj so z njim mladi v Celju dobili prostor več, kjer se bodo lahko zbirali, kar je ob tovrstni suši v tretjem slovenskem mestu. po velikosti, še posebej po- trebno in dobrodošlo. Barfly, ki je predvsem domi- selno poslikan, si bo nedvom- no kmalu nabral krog prista- šev, ki bodo redno zahajali vanj. Poleti bo mogoče organi- zirati tudi prireditve na pro- stem, če... če se Brane Mihaj- lovič ne bo kmalu srečal s kom, ki bi utegnil negodovati zaradi hrupa. Tovrstnih ner- gačev je v mestu ob Savinji namreč pogosto preveč. Ven- dar - če noče biti Celje ostarelo mesto, bo tudi takšno misel- nost treba izkoreniniti. N. GERKEŠ Foto: E.EINSPIELER PLANINSKI KOTIČEK Pianinsico društvo lisico praznuje Planinsko društvo Laško praznuje 65 let obstoja, kar bodo v nedeljo, 18. oktobra ob 11. uri v planinskem domu na Šmohorju, zaznamovali s kraj- šim kulturnim programom, podelitvijo priznanj in planin- skim srečanjem. V kulturnem programu bo- do sodelovali pevci Moškega pevskega zbora iz Laškega in učenci glasbene šole Laško. Predsedniku PD Alojzu Krajncu bodo podelili srebrni častni znak PZS, bronaste častne znake pa bodo prejeli: Jože Kovač, Jože Rajh in Zlat- ko Pavčnik. Meddruštveni od- bor MDO Zasavje bo podelil zlate znake, ki jih bodo prejeli Pivovarna Laško, Tim Laško, Osnovna šola Primoža Trubar- ja Laško in Fanika Wiegele. Na Peco Planinsko društvo Celje vas v nedeljo, 18. oktobra, vabi na 2125 m visoko Peco. Odhod bo s posebnim avto- busom ob 6. uri z Glazije. Pot bo najprej vodila v Črno, od tam pa po lokalni cesti do rud- nika v bližini Končnika v doli- ni Topli, od koder je približno za dve uri hoje do doma na Peci. Od koče na najvišji vrh Pece, Kordeževo glavo, pa je hoje še dodatno uro in pol. Se- stop bo nazaj do rudnika, kjer bo čakal tudi avtobus. Hoje v obe smeri je za približno 6 ur, povratek v Celje je pred- viden okrog 18. ure. Hrano imejte v nahrbtniku. MOJCA MAROT Konjski sejem v Mozirju Konjerejsko društvo Mozir- je in ZKZ Mozirje organizirata v soboto, 24. oktobra, sejem plemenskih konj. Na prodaj bodo žrebeta in kobile haflin- ške ter slovenske hladnokrvne pasme, vzrejene na celjskem ter koroškem območju. Sejem se bo v Mozirju začel ob de- setih. Dogon živali je predviden ob 9.30. Vse živali morajo ob vstopu na sejmišče imeti zdravstveno spričevalo, ove- rovljeno na pristojni veteri- narski postaji. Vse živali mo- rajo biti pregledane na kužno malokrvnost konj, prodajalci pa se morajo o pregledu krvi sami dogovoriti z veterinarsko službo. V Mozirju načrtujejo tudi odkup klavnih žrebet in konj. Informacije o morebitni organizirani prodaji bodo na voljo v ZKZ Mozirje, Kmetij- sko svetovalni službi ali Zavo- du za živinorejo in veterinar- stvo Celje po 19. oktobru. Ob vstopu na sejmišče bodo pro- dajalci plačali 2 tisoč tolarjev po živali za stroške organizi- ranja sejma. E.S. trikrat na zdravje Kot jesen v svojih pestrih barvah je pestro življenje v tem obdobju. Trije ljubitelji planin: Stanko Mak, Emest Stoklas in Tone Mlakar so to potrdili, ko so v čaj niči Grma- da skupaj s prijatelji nazdra- vili svojim trikrat 70 letom. Čajnica Grmada je priljub- ljeno zatočišče Zagrajčanov, pa tudi mimoidočih. Birt Stanko ve, kako se streže pla- nincem, pa je v planinskem stilu priredil tudi slavje za tri sedemdesetletnike. Prihajajo- če so pozdravljale metrske ka- rikature slavljencev v njim značilnih držah in dejavno- stih. Bogato okrašen odojek se je bahavo šopiril na mizi, ob- dan z darili birta, domači ren- ski rizling je iskrivo mežikal iz okrašenih steklenic. Brez petja ni pravega vzdušja, jubilanti pa so skupaj z znano družbo pevcev poslo^beli, da je bilo vzdušje, kot je treba. Prišel je tudi kardinal Lenart. Brez spovedi ni šlo, saj se je v se- demdesetih letih nabralo gre- hov. Namesto božjih kruhkov četrtinka vina, odpustki v obliki kap CC, še poljub, pa je bilo. Pevci pa so bili neu- trudni kot birt, tja do poznih večernih ur. S. K. Št. 41 - 15. oktober 1992 151 Poklicni gasilci so deklica za vse AN Je iutll pred vrati celjskih poklicnih gasilcev možnost štrajka zaradi osehnih dohodkov v Sloveniji je osem Zavodov za po- žarno, reševalno in tehnično službo, eden izmed njih je v Celju, ki so ga ustanovili leta 1955. V njem je trenut- no zaposlenih 47 delavcev, oid tega 36 operativcev s poveljnikom. Celjski po- klicni gasilci z različnimi dejavnostmi pokrivajo celotno regijo, to je osem občin. Vodja izmene Ivan Stepišnik pojas- nuje njihovo dejavnost, ki je mnogo širša, kot samo gašenje požarov: »Usposobljeni smo tudi za prevoz ka- ramboliranih avtomobilov, prevoz pitne vode, črpanje vode in nevarnih snovi, odpiranje stanovanj ob raznih nesrečah (predvsem izteku vode), od- pravljanje poškodb pri centralni kur- javi itd. Ob tem še servisiramo pre- nosne ročne gasilne aparate in izola- cijske dihalne aparate, gasilsko tehni- ko in podobno. Imamo tudi uradni servis znane nemške firme Zigler, de- lamo pa tudi na pridobitvi servisa fir- me Dreger s področja eksplozimetrov in dihalnih aparatov. Opravljamo tudi preventivno službo na terenu v delov- nih organizacijah in zasebnem sek- torju.« Med največjimi problemi Zavoda je prav gotovo ta, da s svojo tehniko in ljudmi sodelujejo pri odpravljanju po- sledic raznih nesreč v dirigih občinah celjskega območja, za kar v 70 odstot- kih primerov ne dobijo plačila. »Se vedno je odprt problem kritja naših tehničnih intervencij v regiji izven ob- čine Celje,« pojasnuje Stepišnik. »Ob- čine so odklanjale regijski center z delnim financiranjem. Mi delamo tudi zaradi humanosti. Ko gremo re- ševat, se ne sprašujemo, kdo bo plačal in to je verjetno narobe, kajti dmgače se ne bi dogajalo, da bi v 70 odstokih ostali brez plačila. To je problem, ki ga bo treba rešiti. V celjski občini do- bimo večino sredstev od sekretariata za LO, dobro tretjino pa ustvarimo sami. Naši osebni dohodki so že kri- tični in samo vprašanje časa je, kdaj se bomo odločili slediti poklicnim to- varišem v Kopru in Mariboru, ki so že stavkali, v Ljubljani pa se priprav- ljajo.« Problema bi se morala lotiti repu- blika, ki naj bi financirala in uredila sistem poklicnega gasilstva. To je nuj- no, kajti upanje v povezovanje občin in njihovo pomoč je jalovo. TONE VRABL Od januarja do konca septembra so celjski poklicni gasilci sodelovali pri gašenju 116 požarov, opravili so 198 prevozov pitne vode, imeli 28 tehnič- nih reševanj na cesti in reševanj oseb iz vozil, sedemkrat pa so odstranjevali razlitje nevarnih snovi. Imeli so tudi 101 intervencijo pri reševanju oseb iz stanovanj in dvigal oziroma pri zapi- ranju vode. V mesecu požarne varnosti bodo celj- ski poklicni gasilci pripravili vajo s prikazom reševanja ob razlitju ne- varnih snovi. Vaja bo v petek, 16. ok- tobra ob 16. uri v križišču Ljubljanske in Čopove ulice. Ivan Stepišnik: »V mestu se srečujemo s problematiko dostopa intervencij- skih vozil do kraja nesreče. To še po- sebej velja za stari del mesta, kjer z velikimi vozili enostavno ne moremo priti do nesreče. Na vse to so tisti, ki urejujejo celjski promet, malo mi- slili.« Cesta v Žigon iz petnili žil vaščanov v nedeljo so vaščani Žigona pod Vrhom nad Laškim odprli kak meter manj kot dva kilo- metra asfaltirane ceste. Družine z dvajsetih doma- čij, ki so doslej dolga leta so- delovale pri gradnji cest na Vrh, po dolini Gračnice, pri postavitvi Gasilskega doma in drugih akcijah, so pred letom in pol so začele. Potem jim je vojna pobrala nekaj mladih med vojake, vsem pa začasno vzela zalet. Letos so se pognali znova. S svojim delom so opravili vsa pripravljalna dela v vrednosti 4.500.000 SIT. Do- mačije so prispevale v denarju in storitvah, v kar je vključeno tudi 3.300 režijskih delovnih in 620 traktorskih ur s prevozi. Vaščanom so s prispevki po- mogli: Pivovarna Laško, Za- varovalnica Triglav, TIM La- ško in Kmetijska zadruga. Otvoritev, na katero je pri- šel laški župan Miloš Veršec vaščane pohvalit in prerezat trak, bi bila lahko že pred ted- ni, pa so imeli vaščani, zvečine kmetje, drugega dela dovolj. Cesta jim pa tako ni mogla po- begniti, kot jim ne bodo po- begnili stroški in novi delovni napori, če bodo napeljevali te- lefonsko omrežje, ki jim ga je za naslednji dve leti obljubil župan. No, verjemejo, da to ni bila volilna obljuba, takšna kot je bila tista pred drugo svetovno vojno, ko je poslanec dr. Pavlič vsakič za volitve obljubil cesto iz Laškega v Šentlenart. Pred vsakimi volitvami so zgradili kakšnih 100 metrov, jo nikoli dokončali, pa jo je spet prera- stel gozd. Komunllcaciia in današnji čas Literarna slupina DPD Svoboda Polzela priprav- lja za soboto 17.10. ob 16. uri srečanje z dx. Man- co Košir, v mali dvorani kulturnega doma na Pol- zeli. Po krajšem kulturnem programu bo beseda o komunikaciji in današ- njem času. To je seveda zelo zanimiva in aktualna tema, zato organizator pričakuje številen obisk. T. T. Boris Kmet - 80-letnik Večkrat ga srečamo na uli- cah mesta, še vedno klenega priletnega možakarja, dosti- krat peš, še večkrat na kolesu. Marsikomu neznan, pravni- kom, KUD-ovcem in še komu pa še kako znan obraz. Pri sre- čanjih odprt za razgovor, bi- strega duha, optimist in še vedno »pri stvari«, kot rečemo. Boris Kmet - osemdesetletnik, upokojeni diplomirani prav- nik, zadnja leta okrožni javni tožilec v Celju. Že od leta 1936, ko je diplomiral na prav- ni fakulteti v Ljubljani, se je zapisal pravosodju. Po vojni je postal delavec v javnotožilski organizaciji. Najprej je delal v Ljubljani, nato v Črnomlju, Novem mestu, Jesenicah, pa zopet v Ljubljani. Oktobra 1958 je bil imenovan za okrož- nega javnega tožilca v Celju. Na tem delovnem mestu je leta 1979 dočakal tudi upokojitev. Tudi po tem ni odnehal in je še nekaj let razdajal svoje bogate strokovne izkušnje mlademu kolektivu novoustanovljenega Temeljnega javnega tožilstva v Celju. V vsem tem času je ob sebi vzgojil vrsto kazenskih juristov. Še danes lahko z njim izmenjaš poglede na nove reši- tve v kazenski zakonodaji, pri čemer mu dostikrat ne manjka kritičnosti. Kdor je v teh letih delal z njim, ga je spoznal kot izjem- no marljivega. Zlasti mlajšim sodelavcem je vlival občutek stalne angažirane prisotnosti. Posamezne primere je obdelo- val in reševal sproti. S tem je takorekoč vlekel tudi vse osta- le v kolektivu. Sicer pa si imel občutek, da so mu odveč vsa, v tistem času tako popularna sestankovanja, ker ne dajejo dovolj konkretnega. Odveč so mu bila vsa besedičenja, če ni- so dala dejanskih prispevkov k problemom, s katerimi se je ukvarjal. Vsa ta leta v Celju je bil predstojnik Okrožnega javne- ga tožilstva. To mu je dajalo vse možnosti nadzora tako nad delom podrejenih na tožilstvu, kot tudi nad delom tistih orga- nov, ki so sodelovali in v ne- kem smislu služili tožilstvu pri njegovem delu. Pri podrejenih je, ob vsej ohranjeni avtoriteti, ostal priljubljen, saj je bil v teh odnosih vedno korekten in nikoli nestrpen. Tudi do mnogo mlajših pravnikov je odnose gradil na kolegialnosti, brez podcenjevanja tistih mlajših sodelavcev, ki so ob- jektivno razpolagali z manj znanja in izkušenj. Edina nje- gova zamera je bila nedelo. V odnosu do drugih organov in organizacij pa je pri njem pre- vladovala treznost in strpnost. Nasprotoval je zaletavosti in pogromaštvu. Vsak tak poskus je takoj znal postaviti na trdna tla. Ta pa so bila zanj vedno in dosledno samo v spoštovanju veljavnih zakonskih določil. Tak pristop je prav gotovo pri- pomogel k temu, da tudi v tako občutljivih letih od 1958 do 1979, v Celju ni bilo kazenskih postopkov, pri katerih bi lah- ko dvomili v njihovo zakoni- tost. Ko gledamo na tisti čas, je šlo prav gotovo za posebno dodatno breme in odgovor- nost. Ob vsej odioznosti javno- tožilskega dela je to najbrž tu- di način, ki ti lahko kot juristu in človeku daje čisto vest. To je tudi edini način, ki daje zago- tovila za resnično pravno dr- žavo, h kateri si v zadnjem ča- su tako prizadevamo. Pri tem se ravno skozi to perspektivo kaže, kako pomembna je ne- odvisnost, ne samo sodstva, temveč tudi drugih pravosod- nih organov, zlasti javnih to- žilstev, ki odločajo o kazen- skih pregonih. Nesporno je naš jubilant z osebnim vzgledom in odnosom vložil precej v tak- šen nov pravni red. MILAN BIRSA Amerišicl filtri v vrtcu Center V vrtcu Center na Kocenovi ulici v Celju so konec septem- bra pričeli uporabljati poseb- ne filtre ameriške izdelave, ki prečiščujejo vodo. Denar za filtre, ki so jih ku- pili pri podjetju Sun Aer Wa- ter v Portorožu, so v vrtcu zbrali sami, in sicer iz izrednih prihodkov, od obresti, ki jih dobijo od vezanih sredstev, ter od provizije, ki jo dobijo od zavarovanja. Za filtre so od- šteli 327.194 SIT. Kot je povedala vodja vrtca Milena Pešec, izdelovalci za- gotavljajo, da je voda, ki jo prečistijo ti filtri, popolnoma čista. V vrtcu pa so kljub temu naročili tudi preiskavo v Za- vodu za socialno medicino in higieno, saj jih zanima, če je voda, ki jo omenjeni filtri pre- čiščujejo, »očiščena« tudi rud- ninskih snovi. Trenutno vodo, ki jo preči- stijo ameriški filtri, pijejo vsi otroci vrtca na Kocenovi, pre- kuhano pa uporabljajo tudi za dojenčke. Sicer pa je posebna prednost teh filtrov tu^ v tem, da se jih da (če se voda ne uporablja za pitje), enostavno sneti in potem spet nastaviti. N.-M.S. Foto: EDI MASNEC Zdravniško društvo Celje Z nastankom Zdravni- ške zbornice Slovenije so morala zdravniška društva poiskati novo vsebino svo- jega dela. Celjsko pri tem nima težav. Na volilnem občnem zboru so že spomladi za no- vega predsednika Zdravni- škega društva Celje izvolili dr. Igorja Praznika iz zdravstvene postaje Voj- nik. Nasledil je prim. dr- . Jožeta Arzenška in dr- . Janka Čakša, ki sta si de- lila zadnji mandat. Stari in novi odbor sta se sestala v petek na slavnostni pre- daji dolžnosti in skupnem pogovoru o delu društva. Program dela je bilo tre- ba zastaviti na novo, saj je nekatere prejšnje dejavno- sti prevzela Zdravniška zbornica. Čeprav delo enih in drugih še ni do podrob- nosti razmejeno, pa dru- štva skrbijo za strokovno izobraževanje, za kulturne, športne in diiižabne aktiv- nosti. Celjsko društvo je le- tos že pripravilo strokovno srečanje o CT diagnostiki, nedavno so pripravili teni- ški turnir na Rogli, skupaj s turističnim društvom pa bodo pripravili tudi tradi- cionalni Valčkov ples. Pre- cejšen del dejavnosti pa je vpet v delo Slovenskega zdravniškega društva, ki je bilo ta mesec sprejeto v Svetovno zdravniško or- ganizacijo. MBP Prebold Je slavil 600 letnica In mnoge pridobitve S slavnostno sejo Skupščine krajevne skupnosti so v nede- ljo zaključili prireditve ob 600 letnici Prebolda. To praznova- nje je bilo tudi v znamenju ne- katerih komunalnih pridobi- tev. Največja je bila posodobi- tev križišča v Dolenji vasi, zgradili so nov most in cesto do središča Prebolda. Vred- nost teh del je presegla 10 mi- lijonov tolarjev. Poleg tega so letos obnovili vodovod v Latkovi vasi v dol- žini 1450 metrov, preplastili so cestni odsek od Račka do Cize- ja, posodobili novo cesto v Zgornjem Preboldu ter zak- ljučili telefonsko napeljavo v Marija Reki-in Jelenci. Lju- dje s tega področja so dobili deset novih telefonskih prik- ljučkov, tako da imajo sedaj telefone kar na 65 domačijah. Ob vsem tem je treba omeniti še mnoge hišne priključke na javno kanalizacijo v Zgornjem Preboldu ter podaljšan pri- marni kanal od Muhovca do Obreja v Preboldu. Sedaj je v izdelavi projekt kanalizacije za celotno krajev- no skupnost. Da bi 600Jetnico kraja še dostojneje proslavili, pripravljajo tudi izdajo mono- grafije, pri kateri sodelujejo znani slovenski zgodovinarji, po 15 letih pa si bodo lahko Prebolčani in okoličani ogle- dali tudi delo domačega pisa- telja Janka Kača, Moloh, ki ga je za oder priredil Ervin Fritz, režiser pa je Bogomir Veras. JANEZ VEDENIK 00 let Malezove mame v zaselku Lovče v KS An- draž je prejšnji konec tedna praznovala devetdeseti rojstni dan Frančiška Praprotnik, po domače Malezova mama. Je najstarejša krajanka, zato so se v krajevni skupnosti odloči- li, da jo ob njenem rojstnem dnevu obiščejo in ji tako izka- žejo zasluženo pozornost. Obiskala sta jo Anton Mešič, predsednik in Milan Zabukov- nik, podpredsednik KS An- draž. Ob obisku smo jo našli v vinogradu, kjer je sinu Janku pomagala pri trgatvi. Ob tej priložnosti so ji izročili šopek cvetja in darilce, ona pa je, kot je ob takih priložnostih nava- da, povedala nekaj o svojem življenju. Rodila se je kot kmečki otrok, se zgodaj poročila in ro- dila šest otrok. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, vendar je povedala, da je bila srečna, saj je bil njen mož Ivan, ki je umrl pred enajstimi leti, dober človek in mož, ki jo je imel rad, Milan Zabukovnik, Frančiška Praportnik, sin Janko in Anton Mešič so nazdravili devetdesetemu rojstnemu dnevu. jo cenil in spoštoval, tako da ji v pomoč. Ob koncu obiska smo je bUo marsikaj prihranje- Malezovi mami nazdravili nega. z dobrim domačim vinom in ji Breme svojih let dobro pre- zaželeli še krepkega zdravja in naša, še vedno marsikaj pošto- srečnih let ri. tako da je svoji hčerki Hele- ta ni, pn kateri živi, še vedno i. iav^aiv Št. 41 - 15. oktober 1992 16 Rekord za večerjo Renata Strašek Je y nedeljo s kopjem za polUrugl meter Izboljšala najstarejši državni rekorU - Nataša Urbančič rekorderka 19 let Drugi dan ekipnega držav- nega pr\'enstva v atletiki je 20- letna Celjanka Renata Strašek v peti seriji meta kopja z re- zultatom 63,60 cm izboljšala najstarejši slovenski atletski rekord, ki je bil od 25. maja 1973 do 11. oktobra 1992 z me- tom 61,12 cm v lasti njene so- meščanke Nataše Urbančič. Obe sta rekord dosegli na šta- dionu Kladivarja na ekipnem prvenst>'u. »Rekordni met sem v letoš- nji sezoni pričakovala, toda nikakor ne to nedeljo. V začet- ku septembra zaradi bolezni dva tedna nisem trenirala in tudi rezultati s testiranj so bili pred dnevi za približno polo- vico slabši kot sredi sezone. Prvi meti so imeli previsok lok, v peti seriji pa sem vrh kopja nagmla pod pravilnim kotom, a met nikakor ni bil tehnično brezhiben. Imela sem občutek, da bo met dolg okoli 60 metrov in šele po reakciji drugih sem zaslutila, da se je zgodilo nekaj pomembnega. Niti tega ne vem, če se je kopja zapičilo v zemljo,« je dan po tekmi zadovoljno pripovedo- vala nova rekorderka, ki je pred dvema letoma v Manche- stru z beograjskim Partizanom kot edina Slovenka osvojila naslov mladinskih klubskih prvakinj Evrope in z rekord- nim metom dobila stavo - ve- čerjo. Letos si osebni rekord iz- boljšala za skoraj pet metrov in pol, potem ko tri leta ni bilo napredka. Kaj se je torej spre- menilo? Prvič brez dodatnih obre- menitev in obveznosti treni- ram dvakrat dnevno in se lah- ko osredotočim samo na atleti- ko. Na treningih sem kopje redno metala prek 60 metrov, na tekmah pa je vedno nekaj manjkalo. Kopje je letelo pre- visoko, drugič »špice« nisem pravilno usmerila, tretjič sem v zadnji fazi meta telo spustila prenizko, četrtič ... Mejo 60 metrov sem prvič presegla šele v začetku avgusta v Nitri na Slovaškem, kjer sem z novim kopjem postavila državni re- kord z rezultatom 60,72 in na- daljevanje sezone je bilo tudi po psihološki plati nekoliko lažje. Najboljše rezultate pravilo- ma dosegaš v zadnjih metih, miru, nepazljivih sodnikov in Tako je bilo z rekordom, z naj- krivičnega 4. mesta še nisem boljšim metom na lanskem pozabila. O boljših rezultatih mladinskem EP... v zadnjih metih nisem nikoli ...Solun kar pustimo pri razmišljala. Verjetno gre za iskanje pravega občutka, za ravnovesje med posameznimi fazami meta. Pozimi si celo napovedovala slovo od atletike in prekinila z vadbo. Zato je najbrž šel po zlu nastop na olimpijskih igrah? Marca skoraj cel mesec ni- sem trenirala. Ni šlo drugače, to je bila edina možnost, da sem uredila nekatere življenj- sko pomembne stvari. Barce- lona? Račimala sem z olimpij- skimi igrami in mogoče bi brez zimskega »štrajka« izpolnila normo, a ni vse v izpolnitvi predpisanega rezultata. Celj- ski atleti smo preveč zapostav- ljeni; če bi tekmovala za kak- šen ljubljanski klub, bi zane- sljivo nastopila v Barceloni. Nobenih možnosti nismo ime- li, da bi lahko tekmovali na močnih mitingih in brez prave konkvirence je veliko težje do- seči dober rezultat. Nov rekord pomeni izpolni- tev norme za SP avgusta pri- hodnje leto v Stuttgarrtu. Na- slednji cilj je zdaj že jasen? Nedeljski rezultat bi pome- nil uvrstitev v olimpijski fina- le in zdaj me zanima samo na- stop med osmimi najboljšimi metalkami kopja na svetu. Le- tošnja sezona je končana, no- vembra pa s trenerjem Jože- tom Kopitarjem začenjam z novim pripravljalnim ob- dobjem. Rezerv za nove re- kordne znamke je še dovolj, prevsem bi veljalo razmišljati o širši strokovni ekipi, o bolj »Vsekakor me je Renata izred- no presenetila, ker letos nisem pričakovala izboljšave mojega najboljšega rezultata in se na- dejala, da bo rekord veljal dve desetletji. Iz srca ji čestitam, saj je moj rekord predolgo vztrajal in bi moral biti že zdavnaj izboljšan. Zdaj je veli- ko odvisno od Straškove, kako se bo v prihodnje razvijala njena kariera in želim ji, da bo že naslednje leto nastopila na svetovnem prvenstvu in se tu- di dobro uvrstila,* je rekord Renate Strašek komentirala zdaj že bivša rekorderka Na- taša Urbančič-Bezjak, ki je napol v šali, napol zares napo- vedala: »Hčerka Mateja bo po- skrbela, da bo rekord kmalu spet v naši družini.« športni prehrani in možnostih za regeneracijo po treningih. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Košarka Slovenska liga Moški: zelena skupina - zao- stala tekma 3. kola: Micom Marcus-Elektra 93:62 (42:25), strelci: Rizman 18, Tomic 12, Plešej 10, Sevšek 9, Dumbuya 7, Lipnik 4, Sow 2; 5. kolo: Co- met-Micom Marcus 77:78 (37:41), strelci: Gole 26, Šmid, Nerat 16, Železnikar 11, Kožar 8; Bogaška-Elektra 106:70 (52:37), strelci: Novakovič 38, Virant 14, Tabak, Kalinger 13, Jurkovič 10, Tišma 9, Voh 2 za domače, Dumbuya 18, Rizman 14, Mrzel 11, Sow 10, Sevšek, Bogataj, Mackovšek, Plešej 4, Briški 1 za goste. Vrstni red: Tinex, Comet, Slovan 8, Roga- ška, Micom Marcus (oba s tek- mo manj), Ježica, Unicom 7, Elektra 5. Rdeča skupina - 5. kolo: Pol- zela-Miklavž 82:97 (42:57), strelci: Tumšek 18, Cencelj 17, Kuhar 13, Cizej 12, Vasiljevič 11, Mlakar 8, Rovšnik 2, Golt- nik 1; Maribor-Inpos 103:89 (53:45), strelci: Pipan 30, Ni- dorfer 19, Staro vasnik 15, Medved 12, Kitek 8, Stropnik 4, Hochkraut 1. Vrstni red: Miklavž 10, Maribor, Idrija 9, Polzela, Kokra, Inpos 7, Olim- pija ml. 6, Podbočje 5. Ženske - 2. kolo: Ježica- K. Afrodita 83:67 (39:31), strelke: Jurše 24, Germ 14, C.Jezovšek 11, Majstorovič, A.Vodopivec 7, A.Jezovšek, Kokolj 2. Vrstni red: Ježica, Ježica ml, Apis 4, Odeja, K. A- frodita 3, Kranjc, Mibex, Jese- nice 2. II. slovenska liga Moški - 2. kolo: Pivovarna Laško-Radgona 108:63 (48:34), strelci: Covič 21 Dur- nik 18, Blagotinšek 14, Sošta- rič 12, Čop 11, Blatnik 10, Vr- hovec 8, D. Lapomik 6, Zdol- šek 4, Pinter, Trobiš 2; Bistri- ca-MIK Prebold 91:86 (49:55), strelci: Govc, Turk 20, Udrih 18, Kuder 10, Podgomik, An- žlovar 8, Črnila 2. Vrstni red: P. Laško, Zagorje, Bistrica 4, MIK Prebold, Slovenj Gradec, Rudar, Slivnica 3, Meja, Ruše, Radgona 2. Ženske -1. kolo: Sežana-Co- met 75:76 (39:35), Šentvid- Metka 48:65 (13:27). Rokomet_ Slovenska liga Moški — zaostala tekma 1. kola: Nova Oprema-Celje Pivovarna Laško 17:19 (8:9), strelci: Šerbec 8, Leve 5, Safa- rič, Jeršič 2, Franc 1; 2. kolo: Celje Pivovarna Laško-Drava 30:15 (14:6), strelci: Pimgart- nik 8, Jeršič 7, Šerbec, Ocvirk, Čater 4, Šafarič, Begovič, Leve 1; Presad-Gorenje 25:19 (12:12), strelci: Plaskan 6, Ocvirk, Tome, Cvetko 3, Roz- man 2, German, Ojsteršek 1. Vrstni red: P. Laško, Presad 4, Ribnica 3, Ajdovščina, Slovan, Nova Oprema, Gorenje, Ru- dar, Drava 2, Dobova 1, Ja- dran, Pomurka 0. Ženske — 2. kolo, modra sku- pina: Velenje-Kranj 20:20 (7:8), strelke: Zidar 6, Hudej 4, Topič, Katič, Oder 3, Fale 1. Vrstni red: Olimpija 4, Velenje 3, Krim, Mlinotest 2, Kranj 1, Polje 0. Bela skupina: Žalec-Burja 19:22 (10:12), strelke: Bylina, Kučera, Pilih 4, V. Dolar, Gur- bulina 3, Petek 1. Vrstni red: Burja, Oprema 4, Branik, Ža- lec 2, Izola, Novo mesto 0. II. slovenska liga Moški - 2. kolo: Celje-Rad- gona 29:25 (16:12), strelci: Ča- jevec 9, Dujič 5, Srabotnik, Lubej, Bilbija 4, Cvetko 2, Tu- vič 1; Radeče-Velika Nedelja 19:24 (9:12). Vrstni red: Krško, Krog 4, Zagorje, V. Nedelja 3, Hrastnik, Celje, Radeče 2, Radgona, ormož, Polet 0. Nogomet Slovenska liga 9, kolo: Publikvun-Gorica 3:1 (1:0), strelci: Goršek, Dža- fič, Sešlar; Steklar-Slovan 3:2 (3:1), strelca: Brundič 2, Pre- volšek 1; Mura-Rudar 3:0 (3:0). 10. kolo: Potrošnik-Publi- kum 2:2 (0:1), strelca: Džafič, Pevnik; Nafta-Rudar 0:3 (0:1), strelca: Polovšak 2, Spasojevič 1; Ljubljana-Steklar 3:0 (0:0). Vrstni red: Olimpija, Maribor 15, Ljubljana 14, Mura 13, Studio D, Rudar 12, Kompas H., Publikum, Naklo, Koper 10, Zagorje, Gorica, Nafta 9, Slovan, Izola, Steklar 7, Želez- ničar 6, Potrošnik 5. 11. slovenska liga 8. kolo: Dravinja-Ilirija 3:1 (2:0), strelca: B.Hrovat 2, A. Kokol 1; Tabor Jadran-Era Šmartno 2:0 (1:0). Vrstni red: Primorje, Triglav 13, Rudar (T) 12, Jadran 11, Medvode, Domžale, Tabor Jadran 10, Avtobum, Gidos 9, Dravinja 8, Koortan 7, Dravograd, Vevče 5, Era Šmartno 4, Ilirija 2, Na- predek 0. III. slovenska liga 8. kolo: Hmezad-Impol 1:0 (0:0), Rogašovci-Papirničar 1:2 (0:1). Vrstni red: Beltrans 13, Papimičar, Pohorje, Iža- kovci 11, Impol 10, Pobrežje, Kovinar 9, Slovenj Gradec, Kungota 8, Rače, Lipa, Roga- šovci 5, Hmezad 4, Aluminij 3. MNZ Celie 5. kolo: Svoboda-Šentjur 3:3, Kovinar-Rudar (S) 7:1, KIV Vransko-CR Krško 6:1, Odred-Zreče 1:1, Hrastnik- Ljubno 1:0. Vrstni red: Hrast- nik 10, Svoboda 7, Kovinar, Šentjur, Zreče 6, KIV Vransko 5, Odred, Ljubno 3, CR Krško, Rudar (S) 2. Pokal Slovenije 3. kolo na območju MNZ Ce- lje: KIV Vransko - Svoboda 5:4 (1:1) po 11-m, Hmezad - Odred 5:1, Zreče proste. Pol- finalna tekma bo v torek, fina- le pa v četrtek. Judo_ Slovenska liga 10. kolo: Gorišnica - Ivo Re- ya 0:14 (0:70) bb. Vrstni red: Ivo Reya 20, Impol (s tekmo manj) 16, Olimpija 14, Drava (s tekmo manj) 12, SI. Gradec 6, Gorišnica 4, Železničar, Go- lovec 2. . ^ Hokej Slovenska liga 3. kolo: Slavija - Cinkarna 0:13 (0:2 0:7, 0:4), strelci: Roj- šek 4, Sčurjenko 3, Strašek, Filipovič, Bemjak, Grabler, Milidragovič, Misenko po 1; 4. kolo: Cinkarna - Triglav 12:3 (4:0, 6:2, 2:1), strelci: Vnuk 5, Rojšek 3, Žolek, Šahraj, Mi- senko, Ščurjenko po 1; 5, kolo: Bled - Cinkarna 3:2 (0:0, 1:2, 2:0), strelec: Vnuk 2. Vrstni red: Bled 10, Olimpija (s tek- mo manj) in Cinkarna 6, Jese- nice (s tekmo manj) 4, Triglav 2, Slavija 0. Šah Slovenska liga Vzhod - 1. kolo: Moss Celje- Poljčane 2:8, Celje-Radenska 5,5:4,5, Lendava-Konjice 6,5:3,5, Polskva-Slovenj Gra- dec 5,5:4,5. Namizni tenis II. slovenska liga 2. kolo: Ingrad-Fužinar 5:2 (Maras 2, Leber, Štrljič, Ma- ras-Leber 1), 3. kolo: Ingrad- Petovia 3:4 (Maras 2, Maras- Leber 1). Vrstni red: Petovia 8, Vesna 6, Ingrad, Preserje, Istrabenz 4, Fužinar, Krško, Groica, Primex, Jesenice 2. Kegljanje Svetovni pokal Szeged - ženske: l.Vointa Galati(Rom) 2556 (1704 + 852), 2. Ferencvaros (Mad) 2556 (1710 + 846), 3.Viemheim (Nem) 2542, 4. Emo 2537 (Še- ško 438, Grobebiik 404, Lesjak 405, Kardinar 445, Tkalčič 403, Petak 442), 5. Autohrvat- ska 2476 itd; moški: l.Grmoš- čica (Hrv) 5582, 2.Bamberg (Nem) 5564, 3.Elore (Mad) 5548, 4. Konstruktor (Slo) 5537. Kolesarstvo Prvenstvo Slovenije Gk)rska vožnja: Zreče - Ro- gla (16,2 km, 1200 m višinske razlike), člani: l.Ravbar 45:30, 2.Štangelj (oba Krka), 3. Melanšek, 6. Sviben, 7. Šmerc, 11. Ugrenovič (vsi Celje); st.mladinci: l.Tekavec (Celje) 47:52. Dirkališče (Kranj) - zasledo- valna vožnja na 4000 metrov: 1.Štangelj (Krka) 4:57,12, 2. Sviben (Celje) 5:05,51, 3. Ba- loh (Astra); ekipno: I.Krka 4:42,49, 2. Rog 4:52,78, 3. Celje 4:53,70. Odbojka II. slovenska liga Moški - l.kolo: Braslovče- Pionir ml. 3:0, Topolšica-Lju- tomer 3:0, Celje-Vileda ml. 1:3; 2. kolo: Čmuče-Celje 3:0 (2, 8, 5), Mežica-Topolšica 1:3 (-14,13,-10, - 6),Braslovče-Izo la0:3(-l 1,-10,-6). Vrstni red: Črnuče, Topolšica 4, Izola, Vi- leda ml, Braslovče, Ljutomer, Mežica, Brezovica, Salonit ml, Pionir ml. 2, Celje, Mislinja 0. Ženske - 1. kolo: Braslovče- Vital 0:3. Veslači med laškimi pivovarji Pivovarna Laško je člane bronastega blejskega četverca brez krmarja za olimpijsko kolajno nagradila z avtomobili znamke Nissan ter neposrednim oblikam s<^elovanja z vrhunskim športom pred tedni dodala še pokroviteljstvo nad Olimpijskim komitejem Slovenije. V ponedeljek so veslači Sadik Mujkič, Milan Janša, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič obiskali proizvodne obrate največje slovenske pivovarne (na sliki) in se Laščanom še enkrat zahvalili za izkazano pozornost. Sproščenega in prijetnega srečanja so se udeležili še preostala dobitnika olimpijskega brona, člana dvojca brez krmarja Denis Žvegelj in Iztok Cop, ter delegacija Olimpijskega komiteja Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik mag. Janez Kocijančič, generalni sekretar Tone Jagodic, vodja olimpijske odprave Miro Cerar in sekretar sveta za vrhimski šport Tomo Levovnik. Foto: EDI MASNEC Št. 41 - 15. oktober 1992 17 »Luknje« in luknje Kegljavke Ema so na sve- tovni pokal v Szeged odpoto- vale v vlogi favoritinj, vračajo pa se z dragocenim spozna- njem, da tudi v kegljaškem športu nič več ni mogoče pre- pustiti naključjem. Romunski, madžarski in nemški prvak (ekipe s kolajnami!) so pred prvenstvom trenirali na pre- novljenem kegljišču v Szegedu in dodobra spoznali vse zna- čilnosti posameznih stez. Postavo so tako prilagajali tudi »luknjam« na stezi, med- tem ko je celjski trener Lado Gobec upošteval samo tekmo- valni bioritem kegljavk in na koncu priznal, da se morda prav v tej navidez drobni ma- lenkosti skriva načrtovana ko- lajna. Pravzaprav druge mož- nosti niti ni bilo, kajti Emo letos sploh še ni nakazal nobe- nega denarja, obenem pa se se- veda samo po sebi postavlja vprašanja, zakaj so svetovne prvakinje sploh vztrajale pri pokrovitelju, ki svoje ime opravičuje s kompenzacijami v obliki kontejnerjev in posod. Nikjer ni zapisano, da bi prav trening na kegljišču v Szegedu prevesil jeziček na tehtnici v prid Celjank, toda svetovne prvakinje (ali res sa- mo one?) si vsekakor ne smejo dovoliti nobenega spodrsljaja. Tudi takšnih ne, da največji izdelovalec kegljaške opreme Funk prenovi Golovec z dvote- densko zamudo, ali pa da klub ostane brez nekaterih stalnih terminov za trening. Letošnje prvenstvo je obe- nem opozorilo na ozek vrh slo- venskega kegljanja (evforija s svetovnega prvenstva v Bra- tislavi je nekoliko zameglila realno podobo), a uspehi seve- da terjajo svojo nagradnjo. A v kakšnih razmerah?Blejski veslači se z olimpijskimi kolaj- nami vozijo v novih avtomobi- lih, svetovne prvakinje Marika Kardinar, Mira Grobelnik in druge pa v prostem času naj- prej obdelujejo domačijo in še- le nato kegljajo. Če bi, denimo. Mednarodni olimpijski komite na eni svojih zadnjih sej v olimpijski spored namesto namiznega tenisa ali badmintona uvrstil kegljanje, bi ... ŽELJKO ZULE Atleti obakrat drugi z ekipnim državnim prven- stvom se je končala letošnja atletska sezona, vsa pomemb- nejša domača tekmovanja pa so bila v Celju. V obeh koiikurencah je zma- gala Olimpija, ki bo maja pri- hodnje leto nastopila v pokalu prvakov, drugi mesti pa sta osvojiU zastopstvi Kla^varja Cetis. Moški so zaostali za 185, ženske pa za samo 58 točk. Za- radi točkovanja z madžarski- mi tablicami uvrstitve niso bi- le pomembne, marveč le kvali- teta doseženih rezultatov. Največ točk sta v konkurenci treh udeležencev olimpijskih iger (zakonca Bilač, Bukovec) osvojila domača atleta: Miro Kocuvan je na 400 metrov z ovirami s časom 51,54 pri- speval 1066 točk, Renata Stra- šek pa z rekordnim metom kopja 1062 točk. Zamenjava na klopi Oravinje Po treh zaporednih prven- stvenih f>orazih je minuli te- den na klopi nogometnega drugoligaša Dravinje prišlo do zamenjave. Po 7. kolu je Sta- neta Zuleta zamenjal domači trenerski tandem Tomo Penič- Vili Kovačič, ki je štartal z zmago proti Iliriji. Blatnik: 16 tekem prepovedi Za branilca Publikuma Sta- neta Blatnik so letos usodne tekme z mariborskima prvoli- gašema. Zaradi dveh rumenih kartonov je bil najprej izklju- čen na tekmi l.kola z Železn- čarjem (kaznovan je bil s pre- povedjo i^anja na treh tek- mah), rdeči karton pa je dobil tudi dve minuti pred koncem tekme 8. kola Maribor-Publi- kum. Kaznovan je s prepove- djo igranja na treh tekmah, v sedmih mesecih pa je to že tretja izključitev celjskega branilca, ki je dobil skupaj 18 tekem kazni. Marinček pri Hmezadu Nogometaši Hmezada so še- le v sobotnem 8. kolu III. SNL- vzhod dosegli prvo zmago in se tako končno otresli zadnjega mesta. Zalčani so minule ted- ne igrali brez poškodovanih Jelena, Dovžana in Juga ter kaznovanega Hodžarja, doslej pa so dosegli samo tri gole, ta- ko da sta se ekipi po daljšem premoru znova priključila na- padalca Marinček in Mavrek, ki je letošnjo sezono začel kot pomočnik trenerja Stakiča. Petranovič pri Polzeli Košarkarji Polzele so z le- tošnjo ukrajinsko okrepitvijo Olegom Fečenkom nezado- volini, zato se je branilec že pred polovico prvega dela pr- venstva vrnil v domovino. Pol- zelane pa bo okrepil nekdanji jugoslovanski reprezentant Veljko Petranovič, kot tujec pa bo lahko zaigral šele v dmgem krogu prvenstva, ki se bo začel decembra. POP v malem nogometu Začelo se je tekmovanje za 3. pokal občinskih prvakov Slovenije v malem nogometu, ki je organizirano po vzoru evropskih nogometnih poka- lov. Celjsko območje je zasto- pano z osmimi klubi, v 2. kolo pa so se uvrstili Oplotnica feločila -je branilca naslova Sarbek iz Zagorja), Skale, Ck)ldhorn iz Laškega in ve- lenjski Sportklub, ki je bil uvodoma prost. S tekmova- njem so končali Barakuda iz Laškega, Loče, Dramlje in Štraus 88 iz Šmarja. Eisenbacher do 2. kola Na mladinskem svetovnem prvenstvu v judu v Buenos Airesu je bil 18-letni Celjan Andrej Eisenbacher (na sliki) v 1. kolu kategorije do 78 kilo- gramov prost, v svojem prvem dvoboju na velikem medna- rodnem tekmovanju pa je z vrstnikom iz Anglije izgubil z 0:10 in izpadel. Podobno je svoj nastop zaključila tudi preostala četverica slovenskih mladinskih reprezentantov. Startajo tudi odbojkarji Odbojkaricc Abes Trade so tudi povratno tekmo predkola pokala CEV proti Flarosu izgubile z 0:3 in ta- ko izpadla brez osvojenega niza. V Bukarešti je sreča- nje trajalo 45 minut, nizi pa so se končali s 15:4, 15:6, 15:5. V celjski ekipi je manj- kala poškodovana Neven- ka Merhar, ki pa bo zaigra- la v sobotnem derbiju 1.kola državnega prven- stva proti Cimosu, ki je bil tudi med udeleženci evrop- skega pokala. Nato se bo iztekla dvomesečna pogod- ba in Merharjeva bo zapu- stila Abes Trade, za Ce- Ijanke pa bo najbrž znova zaigrala v končnici prven- stva, v katero se bodo uvr- stile tri najboljše ekipe in Paloma, ki igra v srednjee- vropski ligi. V moški ligi bo celjsko območje zastopano samo z ekipo Šempetra, ki je mi- nuh teden v osmini finala pokala Slovenije premaga- la Fužinar s 3:2 ter z ena- kim izidom izgubila po- vratno tekmo na Ravnah. Tako bo o vstopu med naj- boljših osem eidp odločalo nocojšnje srečanje v Žalcu, kjer bodo Šempetrani go- stitelji tudi v ligaškem pr- venstvu. V primerjavi z lansko sezono ni prišlo do sprememb, zaradi mladosti (polovica igralcev še ni do- polnila 19 let) pa je cilj ob- stanek v Ugi. Afrodita izločila Slavijo Minulo sredo so Rogaška Slatina in z njo dobršen del Obsotelja ter Kozjanskega po zaslugi košarkaric Koz- metike Afrodite dočakali pr- vo tekmo evropskega pokala, z zmagama v obeh tekmah predkola pokala Liliane Ronchetti pa so Rogačanke ena redkih slovenskih ekip, ki je po uvodnem nastopu ostala na mednarodni sceni. Košarkarice Kozmetike Afrodite so z zmagama v obeh tekmah s skupnim re- zultatom 156:144 izločile nekdanjega zmagovalca tega tekmovanja Slavijo iz Sofije, ki je lani naslov bolgarskega prvaka izgubila s porazom v finalu končnice za samo tri točke. V povratni tekmi je ekipa iz Rogaške Slatine pred 700 gledalci brez po- škodovane Pešičeve ob ne- nehnem vodstvu (največ za 17 točk) zmagala s 73:67 (44:29), koše pa so dosegle: Cveta Jezovšek 21, Majsto- rovič in Germ po 13, Kokolj 12, Jurše 8 ter Andreja Je- zovšek in Andreja Vodopivec po 4. Srečanje bo ostalo v spominu tudi zaradi okva- re semafora, ki lahko domači klub velja do 10 tisoč mark kazni, na sliki pa sta v boju za žogo najboljši igralki tek- me Cveta Jezovšek (levo) in Andreja Germ. V naslednjem krogu se bo Kozmetika Afrodita pomeri- la z rusko ekipo Uralmash iz Ekaterinburga (bivši Sverd- lovsk); prva tekma bo 28. t.m. v olimpijski dvorani v Moskvi, povratna pa 2. no- vembra v Rogaški Slatini. Med drugoligaši z najstniki V vzhodni skupini D. roko- metne lige nastopa tudi ekipa Celja, povprečna starost igral- cev pa je komaj 17 let (pri nji- hovih starejših kolegih Celju Pivovarni Laško 22 let). Ekipo vodi Stanko Anderluh, ki je bil že kot 16-letni igralec senzaci- ja v prvi jugoslovanski ligi in je sedaj z 32. leti velik trener- ski potencial celjskega kluba. Anderluh je to ekipo vodil že lani v kadetski ligi, večina igralcev pa bi še lahko nasto- pala v tej starostni kategoriji do 16 let. Za razliko od lanske sezone ima Celje (v prejšnji se- zoni druga ekipa pod imenom Eurodas zaradi dvojnih licenc ni napredovala) ob osvojitvi prvega mesta med desetimi ekipami možnost napredova- nja, a je osnovni cilj kaljenje med bolj izkušenimi moštvi in uvrstitev v sredino lestvice, medtem ko naj bi bil favorit ekipa Krškega. Celjane je za- radi šolanja v Ljubljani zapu- stil Čepin, drugi kadetski re- prezentant Burdijan pa je po- škodovan. Tako prvo postavo sestavljajo vratar Krauthaker (lani kadetski reprezentant), krožni napadalec Lubej (mla- dinski reprezentan^, zimanji napadalci Bilbija, Cajavec in Dujič ter krih Srabotnik in Tuvič. DEAN SUSTER ŠP^-RTNI KOLEDAR četrtek, 15.10. Odbojka Žalec: Sempeter-Fužinar (tretja tekma osmine-finala po- kala Slovenije za moške, 19). Petek, 16-10. Hokel na ledu Ljubljana: Olimpija-Cinkar- na (6. kolo SHL, 18). Sobota, 17,10. Kegljanje Celje: Emo-Konstruktor (3. kolo I. ženske lige, 15), Nova Gorica: Tekstina-Žalec (3. kolo I. moške lige, 16). Košarka Slovenske Konjice: Comet- Elektra (19), Škofja Loka: Ti- nex-Rogaška (18), Celje: Inpos- Podbočje (19.30), Ljubljana: Olimpija ml-Polzela (7. kolo mo- ške SKL, 17.30); Rogaška Slati- na: K. Afrodita-Ježica ml. (3. ko- lo ženske SKL, 19); Prebold: MIK Frebold-Rudar (19), Kun- gota: Meja-P. Laško (3. kolo II. moške SKL, 19); Celje: Met- ka-Pomurje, Domžale: hidupla- ti-Comet (3. kolo II. ženske SKL). Namizni tenis Preserje: Preserje-Ingrad (4. kolo IISNTL, 10), Koper: Istrabenz-lngrad (5. kolo II. SNTL, 16). Nogomet Šentjur: Šentjur-Ljubno, Zre- če: Zreče-Hrastnik, Krško: CR Krško-Odred, Senovo: Rudar- Vransko, Brežice: Svoboda-Ko- vinar (6. kolo MNZ Celje, 14). Odbojka Žirovnica: Žirovnica-Sempe- ter (l.kolo moške SOL, 18); Ko- per: Cimos-Abes Trade (l.kolo ženske SOL, 17). Rokomet Ribnica: Ribnica-Celje Pivo- varna Laško, Velenje: Gorenje- Pomurka (3. kolo moške SRL), Ljubljana: Krim-Velenje (vse 19), Novo mesto: Novo mesto- Žalec (3. kolo ženske SRL, 18). Nedelja, 16.16. Nogomet Celje: Publikum-Studio D, Rogaška Slatina: Steklar-Koper, Velenje: Rudar-Slovan (11. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Medvode, Turniščc: Gidos-Dravinja (9. kolo II. SNL, vse 15). Torek, 20.10._ Hokej na ledu Celje: Cinkarna-Jesenice (7. kolo SHL, 18). Sreda, 21.10,_ Košarka Maribor: Apis-K. Afrodita (4. kolo ženske SKL, 19); Sloven- ske Konjice: Comot-Šcntvid (18), Novo mesto: Novo mc.sto- Metka (4. kolo II. žensko SKL). Drugoligaška ekipa Celja 92/93 - stojijo (z leve): tehnični vodja Cankar, Dujičj:.Biblija, Božič, Potočnik, Brstin, Krauthaker, Lubej, trener Anderluh; čepijo: Podpečan, Tuvič, Srabotnik, Cvetko, Čajevec, Završnik, Sikošek, Planteu. Brez pravilne napovedi! Kegljavke Ema so na svetovnem pokalu v Szegedu ostale brez kolajne, kar je napove- dovala le ena udeleženka igre Golding loto, ki pa se je uštela pri rokometnem srečanju Žalec- Burja. V 3. kolu tako prvič ni nobene pravilne napovedi in ves denarni sklad se prenese v na- slednje kolo in bo rekordnih 20 tisoč tolarjev. Pravilni tipi 2. kola: Celje Pivovarna Laško- Drava 1, Žalec-Bu^a 2, Emo na SP 4. mesto, Kladivar Cetis (moški) na DP 2. mesto, Kladi- var Cetis (ženske) na DP 2. mesto. V naslednjem kolu pri obeh košarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek, za sodelovanje pa bodo v proštev prišli kuponi s poštnim žigom sobote, 17. oktobra, ali če bodo v soboto do najkasneje 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Št. 41 - 15. oktober 1992 18 REVIZIJA RUMENEGA CE Janša moj mu osle kaže Prisluškovalna afera oziro- ma utrujajoča polemika med obrambnim ministrom in čla- nom predsedstva je prišla do stopnje, ki je za državo Slove- nijo skorajda alarmantna. Če je v njunem ali morda v intere- su koga od povezovalcev niti, da si ti. »uspešna zgodba« prisluži prvo diplomatsko pro- testno noto, si bodo naši juna- ki še naprej metali pesek v oči, se pljuvali in dokazovali svoj prav v pismih bralcev. Italija- ni so zaenkrat še potrpežljivi, četudi nergajo in pazljivo sve- tujejo - naj afero vendarle pot- lačimo. Skratka, na eni strani gre za državo, za nacionalni interes, v službi katerega je treba za- molčati nekatera dejstva v zvezi s prisluškovanjem. Po drugi plati pa ravno nadalje- vanje polemike med Janšo in Zlobcem ter spremljajočimi publicisti čedalje bolj odkriva zakulisje neenotnega drvenja v samostojnost in desetdnevno vojno. Je že tako, da so zmago- valci junaki in da so skeptiki običajno nadležni, še posebej jastrebom. Bogu hvala, da seje ta nekakšna polpučistična strategija izkazala za »happy end«. Ker zgodovino praviloma pišejo zmagovalci, je Janša na- pisal Premike, ki so v klimi medstrankarske neuravnove- šenosti pompozno izšli in po pričakovanju naleteli na silno kritiko - tako očitnih kot dom- nevnih negativcev. V začetku je celo kazalo, da bo skupina očmjenih (Borak, LDS, SDP in oba Zlobca, če omenim le »najhujše«) šla v koalicijsko obrambo svoje časti. A je za- misel po nekaj individualnih nastopih pogorela. Edini, ki se ni ustrašil narodnega junaka, je bil domnevni narodni izda- jalec. V stilu »vi mene z me- čem, jaz vas s kruhom« je vrnil s knjigo, ki pa je ljubitelje na- rodno-osvobodilnih thrillerjev in podobnih avtobiografskih kronik debelo razočarala. Da je sicer lepo biti Slove- nec, niti najmanj pa lahko, so kaj kmalu občutili predvsem tisti, ki se še niso odločili, za koga od obeh bodo navijali. Nadaljevanje polemike »Zlo- bec-Janša« je tako - poleg vseh mogočih kontraindikacij za državo — imelo le en skupen cilj: kdo od njiju bo prepričlji- vejši. Užaljeni Zlobec, ki je bil v tistih usodnih časih »zadol- žen« za stike z Italijo in je pri- jatelju konzulu običajno pove- dal, več kot je bilo treba, zdaj prav gotovo ve, da si lahko opere čast le tako, da jedro spora prestavi na poglavje pri- sluškovanja in na spolzkem te- renu te občutljive teme namoči Janšo. Obrambnemu ministru je jasno, kakšne so lahko posle- dice vrtanja: kdo je prisluško- val, na kakšen način in po či- gavem nalogu??? Toda kot znan analitik bi lahko Janša navsezadnje takšen zasuk afe- re tudi predvidel, ne pa da zdaj, v nameri odvračanja od vroče kaše, v kateri se je sam znašal, dozira pikantnosti iz obdobja pred vojno, in sicer na račun takratne opozicije. Nič spornega ne bi bilo, če bi bil Janša le strankarski po- litikant. Ne gre nemreč spre- gledati, da ima kot obrambni minister dostop do najbolj za- upnih podatkov. In njegov greh je prav v tem, da z njimi operira v dobro prijateljskega lobija, svoje stranke in lastne promocije. Obenem pa »v pri- mernih trenutkih« na svoj- stven način lansira vest, ki kompromitira nasprotnika. Kdo izmed njiju je pri svo- jem početju uspešnejši, je do- kazal tudi »Barometer Rume- nega CE«: kar devetdeset od- stotkov poslušalcev podpira Janšo. Nekateri so prepričani, da povsem čist ni nobeden od njiju, drugi bi Zlobca najraje križali, Miro Gradič pa meni, da je Zlobec storil smrtni greh. Morda bi bilo najbolje, da oba odstopita s svojih ^nkcij v predsedstvu in vladi, pole- miko pa nadaljujeta po najbolj zakotnih zaselkih naše domo- vine. Tam bosta nemara ugo- tovila, da sta že dolgočasna in da njune štiri poslušalce bolj zanima, kako sta se drznila v vas pripeljati po razdrapani makadamski cesti. Ja, in spet bosta heroja. Festival se bliža čeprav je v naših radijskih študijih v^no živahno, pa to- likšne delovne mrzlice, kot je v teh prostorih vladala prejš- nji teden, zlepa ne pomnimo. Poleg rednih snemanj za naš program, smo namreč morali pripraviti posnetke oddaj, ki se bodo potegovale za čim viš- ja mesta na festivalu lokalnih radijskih postaj v Slovenj Gradcu konec prihodnjega tedna. Vsako oddajo, ki bo kandi- dirala na tem tekmovanju, smo morali posneti na štiri ka- sete in jih opremiti po vseh tekmovalnih propozicijah. V teh dneh sta naša radijska tehnika Sašo Matelič in Mat- jaž Marinček ob odsotnosti dveh kolegov le redko uzrla beli dan, saj sta večino časa preživela za mešalnimi miza- mi. Upajmo, da se bo njun in naš trud poplačal, čeprav bo konkurenca na festivalu ned- vomno huda. Kot nam je poročal odgo- vorni urednik Mitja Umnik, ki je v ponedeljek lastnoročno dostavil vse pripravljene pos- netke Koroškemu radiu, orga- nizatorju letošnjega tekmova- nja, bo letos sodelovalo kar se- demnajst radijskih postaj. In katera železa smo dali v ogenj? V konkurenci glasbenih od- daj bomo predstavili oddajo o celjski etno-glasbeni skupini Kurja koža, ki jo je pripravila Mateja Podjed. Od kontaktnih oddaj smo za tekmovanje iz- brali Lov na Martinčkovo na- grado. Reportaže bo zastopala oddaja Nataše Gerkeš Vojna in povsod okoli nas nemir. V konkurenco informativnih oddaj smo poslali naše Kroni- ke, v konkurenco komentarjev pa komentar Milene Brečko- Poklič »Nujne tudi lokalne vo- litve«. Med identifikacijskimi spoti smo za predstavitev Ra- dia Celje izbrali avizo jutra- njega programa, našo EPP produkcijo pa bodo zastopali spoti za Optiko Salobir, SAT IHuj in Kurjo farmo Gorica pri Sli\Tiici. Vse oddaje, ki nas bodo za- stopale na festivalu, so poslu- šalci RC lahko slišali v tednu od 28. septembra do 4. ok- tobra. Sobotni večeri iz športne redaiccije v mesecu septembru je Ra- dio Celje začel oddajati tudi večerni program. Tako je spo- red zdaj podaljšan vsako sobo- to zvečer, občasno pa tudi kakšen drug dan. Levji delež realizacije večernega progra- ma nosi športno uredništvo, ki v tem programu poroča o vseh pomembnejših športnih do- godkih, pripravlja pa tudi pre- nose nekaterih atraktivnih športnih srečanj, predvsem ro- kometnih tekem ekipe Pivo- varne Laško. Kot komentator neposred- nih prenosov se vedno bolj uveljavlja naš sodelavec Dean Šuster, sicer absolvent fakul- tete za šport in učitelj telovad- be na Srednji kovinarski in metalurški šoli v Štorah. Dean je bil pred leti tudi sam akti- ven športnik: najprej v roko- metni selekciji Toneta Gorši- ča, potem pa ga je zamikala košarka. Vendar se je zaradi številnih poškodb moral po- sloviti od aktivnega igranja, zato pa mu njegovo športno znanje še kako prav'pride pri komentiranju tekem. Peti vogal v petkovem Rumenem CE — v prvem kolu izbora za naj- bolj simpatično soprogo slo- venskega strankarskega velja- ka - smo se pogovarjali s pred- stavnico SDP Marjano Šoukel Ribičič in članico zelenih Da- rinko Plut. Radijski poslušalci so bili očitno bolj naklonjeni gospe Ribičičevi, ki so ji prisodili povprečno oceno 9,2 (polovica ji je dala oceno 10). Tudi Plu- tovi je nekaj časa dobro kazalo (kar sedem najvišjih ocen) po- tem je dobila dve nerazumljivo nizki številki. V povprečju je tako zbrala 7,7 točk. Ocenjevanje bralcev preko kupona v NT pa je prineslo naslednje rezultate: Ribičiče- va si je prislužila oceno 7,16, medtem ko so Plutovi nameni- li 6,56 točk. Končna rezultata (NT&RC) pa izgledata takole: Ribičičeva 8,18 točk in Pluto- va 7,13 točk. Sicer pa bomo že v naslednji številki Novega tednika, ko se bosta predstavnicam strank iz l.kola pridružili še Tatjana Podobnik (SLS) in Damjana Pintar (SDSS), začeli voditi lestvico najbolj simpatičnih soprog slovenskih strankar- skih veljakov. Torej, v jutrišnjem Rume- nem CE, v rubrild »Peti vo- gal«, soprog Marjana Podob- nika in Emila Milana Pintarja. Tatjana Podobnik ve, kaj omeni izraz »politika v druži- ni«. Tatjanin oče je namreč Ivan Oman, član predsedstva Slovenskih krščanskih demo- kratov, mož pa Marjan Podob- nik, predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stran- ke. Danes 22-letna Tatjana, ki je po poklicu frizerka, se je pr^ dobrima dvema letoma poročila in sedaj je ponosna mamica dveh otrok. Anja ima leto in pol, mali Nejc pa komaj dva meseca. To so leta, ko je že z enim otrokom dela 24 ur na dan, kaj šele z dvema. Marjan je kot vsi politiki ogromno ča- sa zdoma in Tatjana odkrito priznava, da bi raje videla, da njen mož ne bi bil politik. Kljub vsemu podpira politične odločitve svojega moža in mu ob raznih političnih vpraša- njih tudi odkrito pove svoje mnenje. Tudi ona je članica Ljudske stranke. Lani se je Tatjana naučila igrati tenis, vendar ji letos zanj ni ostalo niti minutke časa. Zato pa si še vedno utrga nekaj minutk za svoj najljubši hobi - pletenje. Damjana Globočnik Pintar zajema življenje z veliko žlico. Že 27 let je soproga Emila Mi- lana Pintarja, našega socialde- mokrata. Pravi, da je politika dolgočasna (nikoli ni bila v nobeni stranki), na svetu, pa da je toliko zabavnih stvari. Damjana se je zabavala v 60., ko je kot študentka primerjal- ne književnosti in filozofije demonstrirala, policaji pa so jo sredi januarja polili z vodo. Zabavala so jo sedemdeseta, ko sta z možem potovala po svetu. Danes, pri 46-ih je urednica redakcije pri reviji Podjetnik in mati treh odra- slih otrok: Erazma, Lusje in Damjana. O svojem možu pra- vi, da je zadnji resnični kavalir na svetu. O družinski psici Ne- gri, 10 mesečni dobermanki pa priznava, da je razvajena. Si- cer pa Damjana nadvse rada smuča, jezdi, igra košarko, od- bojko, hodi na lov, bere poezi- jo in občuduje tehniko. Se po- sebej z veseljem pa skuha do- bro večerjo in nanjo povabi prijatelje. _ , MANICA JANEŽIČ Št. 41 - 15. oktober 1992 19 Da ho lažje spregovoriti... V odnosih med učenci In starši ter šolo In učitelji se vse prepogosto zatika v okviru Tedna otroka so se v Celju sestali tudi člani Kluba staršev pri ob- činski zvezi prijateljev mladine. Govorili so o komunikacijah med učenci, starši ter šolo oziroma učitelji. V okviru Kluba staršev so med osnov- nošolci in srednješolci (žal le ene srednje šole) izvedli anketo, katere rezultati da- jejo kar spodbudne rezultate. V anketo so zajeli le vzorec (in ne celotne popula- cije učencev) učencev 4. in 7. razredov OŠ ter l.in 3. letnikov SŠ. Iz odgovorov je razvidno, da se učenci s svojimi starši precej pogovarjajo, le starejši srednješol- ci so pogosteje ocenili, da so osamljeni in se premalo pogovarjajo. V odgovorih, kakšni so pogovori učencev in staršev tik pred odhodom od doma oziroma ob po- vratku, pa je razvidno, da v primestnih družinah prevladuje čustvenejši odnos, v mestnih družinah pa je bolj izražen storitveni odnos. Odnosi v komunikacijah med učenci in njihovimi starši ter šolo in učitelji na drugi strani, pa so že nekoliko manj jas- ni. V veliki meri so odvisni od uspešnosti otrok v šoli, saj podatki kažejo, da s šolo veliko pogosteje sodelujejo starši uspeš- nih učencev, starši manj uspešnih pa skušajo navezati stike z učitelji ob koncu šolskega leta. Vzvod medsebojnih komu- nikacij so še vse prepogosto ocene... Ob tem bi morah, so menili v Klubu staršev, postoriti še marsikaj. Za začetek pa vsaj preseči »prastrah« staršev in učencev pred učitelji, okrepiti delo sveta staršev na posameznih šolah ter na nek način tudi »vzgojiti« starše. IS NOV premiK za vinsico Ifulturo Drago Medved: Trta življenja. Kmečki glas, Uuhljana, 1992 Knjiga prihaja v pravem ča- su: jesensko veselje ob novi, in bogati vinski letini je najboljši trenutek, da se takšno knjigo prebere naenkrat. Tako zasno- vano še posebej, saj ne gre za priročnik, ki bi dajal praktič- ne napotke za vinogradnike in vinarje, marveč spleta zanimi- ve zgodbe in ob tem kajpak tudi poučuje: o zgodo\4ni vi- narstva na Slovenskem, tradi- cijah, sortah, razmišlja o pove'- zanosti slovenskih ljudi z žlahtno kapljico, s katero nam je razgibana slovenska pokrajina tako obilno po- stregla. V knjigi med drugim beremo o vinogradih v srednjem veku, klopotcu, trgatvi in bratvi kot prazniku, pozabljenih vinskih krajih, o vinski kulturi, o »na- rejenem« in pristnem, o uživa- nju vina in senzibilnosti, ki nas je uči vino, o vinu med kozarčkom in krožnikom itn. Rojstvo nove knjige še pose- bej veseli zato, ker med števil- ne slovenske ljubitelje vino- gradništva in vinarstva že dol- go ni prišla nova knjiga in ker je bibliografija redkih knjig (ob koncu knjige lahko vidi- mo, da je virov in pomembnej- še literature iz tega področja komaj za tričetrt strani sred- nje velikega knjižnega forma- ta), znova bogatejša. Majhna naklada (1500) in dejstvo, da takšne knjige v glavnem izdajajo majhne ali pa le specializirane založbe, pa vendar da tudi misliti: kako to, da imamo Slovenci, ki smo ponosni, da smo vinorodna de- žela, tako malo potreb po pisa- nju o vinu, še posebej pa po duhovnem sprehajanju med razkošnimi vinogradi in zapi- sovanju svojih občutij, razmi- šljanj tudi na drugačen način kot samo v pesmih. Prav ta »meditivna« dimenzija daje Medvedovi Trti življenja še poseben čar. ROBERT GORJANC Zbor sladkornih bolnikov Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje prireja 20. oktobra 1992 ob 16. uri občni zbor, ki bo v dvorani socialnega zavarovanja v Gregorči- čevi 5. Na zboru bodo go- vorili tudi o samokon- troli. Kalonlo v Kolumbovem letu v okviru evropskega projekta Kolimibus, ki letos (ob petsto- letnici odkritja Amerike, ki je bila ta ponedeljek) poteka po vsej Evropi, so učenci osnovne šole Frana Roša iz Celja pripravili razstavo o škodljivosti kajenja. Ker je bil odmev na razstavo ugoden, so jo sedaj razstavili tudi riB Srednji tehniški šoli v Celju, kjer si jo bodo ogledali dijaki prvih letnikov. Foto: E.EINSPIELER aijyiiiiiuLuiuuLiiiiiiirgii«mw»»^ ...................................................................................................................................................................v«- »•<»■ "m JVvi Bedanec - igralec France Presetnik bo kmalu star osemdeset let. Delal je v ljubljanski Drami in si celo življenje želel - vlogo Otbela. Ni je dobil. Mol prvi Kekec v Velenju Prejšnji četrtek je bila v ok- viru Rkinega festivala, ki je bila med Tednom otroka v Ve- lenju, v velenjskem Domu kul- ture prireditev z naslovom Moj prvi Kekec - srečanje z ustvar- jalci in igralci prvega filma Kekec. Kekec, ki so ga posneli leta 1951, je bil prvi slovenski mladinski film. "\hogo Kekca je v njem igral Matija Bari (in- tervju z njim bo objavljen v naslednji številki Tednikove Petice). Sicer pa so bUi na sre- čanju, ki ga je vodila Miša Molk, poleg njega še režiser in scenarist Jože Gale, direktor filma Dušan Povh, snemalec Ivan Marinček, scenograf To- ne Mlakar, igralka Vida Lev- stikova, ki je v filmu igrala Kekčevo mamo, Zdenka Logar Povšič (Mojca), Tomaž Tozon (ki je zapel Kekčevo pesem) in pa France Presetnik (Be- danec). Prireditev je med otroki, ki so se je udeležili, pa tudi med njihovimi starši, naletela na odobravanje. Pohvaliti gre tu- di samo idejo - skupaj z željo, da bi s podobnimi srečanji v Velenju nadaljevali. N.-M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Pikin dan prestavljen Prejšnjo soboto bi moral biti v Velenju Pikin dan, vendar pa so ga organizatorji zaradi sla- bega vremena prestavili na to soboto. Tako bo Pikin dan (s programom, ki je bil objavljen v prejšnji številki Novega ted- nika), v soboto, 17. oktobra. Opravičilo v poročilu z naslovom Otrokom prijazna šola, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Novega tednika, je bilo napačno zapisano ime sekretarke Občinske zveze prijateljev mladine Celje. Pravilno je Dragica Poznič in ne Dragica Posega. Pri- zadeti se za napako opravi- čujemo. Vrsta prireditev za otroke Ob tednu otroka je Občinska zveza DPM Žalec v sodelovanju s šolami in vrtci pripravila vrsto prireditev. Zaključna, pod naslovom Kratkočasnik, je bila za najmlajše prav gotovo najbolj vabljiva in zanimiva. Bila je pred Občinsko matično knjižnico v Žalcu, na njej pa so sodelovah čarodej Jani Jošovc, pevka Irena Vrčkovnik in otroci sami v zabavnih igricah, spretnostnih igricah ter v posnemanju plesalcev skupine Bolero. Pripravili so jim tudi posladek, to so bile slastne palačinke, ki sta jih pekla žalska velmoža, ravnatelj OŠ Griže, Franci Žagar in župan Milan Dobnik. T tavPar Št. 41 - 15. oktober 1992 Brane Rončel, ko rečeš iazz in ročk Avstroogrska disciplina In mediteranski leeling kot dobra kombinacija s temnim golfom vsak teden pridrvi v Celje Brane Rončel. Ko izstopi, ima v rokah običaj- no dva kovčka, polna kompaktnih diskov. Smrtno resen pove štos ali dva, obrne nekaj telefonskih številk, prijateljsko ukaže tehni- ku, katere diske naj nastavi, zdrvi v napove- dovalnico in pride nazaj ven, zopet pade kak- šen štos in tako uro in pol. Slovenci njegovo ime pretežno povezujemo z jazzom, tisti, ki ga bolje poznajo, kot pravi sam, vedo, da mu je blizu tudi ročk. Na realciji Maribor-Kras-Munchen-New York-Rio de Janeiro-Salvador je Branetovo domovanje. Kljub temu so njegove oddaje na valovih Radia Celje redno na programu. Bra- ne je namreč profesionalec. Od glave do pete. Profesionalizma ga je učilo življenje, ko je prodiral v kroge najbolj priznanih svetovnih ročk, jazz, pop, glasbenikov. In uspelo mu je. Ne čez noč in tudi ne takoj. S potrebno vztraj- nostjo, profesionalizmom, poznavanjem glas- be in spoštljivim odnosom do glasbenih veli- čin mu je uspelo, da ga danes v Miinchnu, Nevi^ Yorku, Riu, v glasbenih krogih, sprejmejo kot prijatelja. Kot sebi enakega. Vse življenje, pravi, je investiral vase, in po 20 letih se mu investicija obrestuje. V Sloveniji ga poznamo kot umetniškega vodjo ljubljanskega Jazz festivala v Cankarje- vem domu in v Križankah, poslušalci Vala 202 gotovo poznajo njegov glas, prav tako poslu- šalci Radia Celje in mariborskega MARS. To- da redko je v medijih zaslediti pogovore z njim. Preprosto zato, ker Brane ne mara površnosti, ne mara ignorantskega odnosa in tudi blagohotnih napovedi v slogu: »No, sedaj nam bo pa nekaj povedal naš glasbeni teore- tik,« ali: »Sedaj bo nastopil naš ljubitelj glas- be,« ne prenese. Zato je enostavneje, da in- tervjuje zavrača oziroma da ne vleče za rokav novinarjev, da bi o njem kaj zapisali. Če sami ne čutijo te potrebe, jih nase noče opozarjati. Od slikarstva h glasbi Glasbenih šol Brane Rončel ni obiskoval. Petnajst let je prepeval v pevskem zboru in končno pristal na Akademiji za likovno umet- nost. »Kot oseba sem vizualen tip. Svoja pri- zadevanja usmerjam v vizualizacijo svojih po- tovanj in izkušenj skozi fotografijo, čeprav se zadnje čase ne ute^em več ukvarjati s tem. Ko sem se ukvarjal še z grafiko, sem nepresta- no poslušal glasbo, ki se zlije s tistim, kar mečeš na platno, na papir. Končno sem se odločil za glasbo. Najprej sem se odpravil v London. Kot dopisnik za 7D, Večer, Radio Maribor in Ljubljana. Bil sem, in sem še ved- no, svobodnjak. Ko se je sredi sedemdesetih let glasbena scena v Londonu iztekla, sem se odločil za New York, kot svetovni center kul- turnih dogajanj.« Brane se drži načela, da mora stvari, o kate- rih javno govori in piše, najprej dobro spozna- ti, jih izkusiti, preden jih proda preko medi- jev. »Če hočeš biti na tekočem, kaj se dogaja v glasbenih krogih, če hočeš spremljati glas- bene tokove in način življenja glasbenikov, se moraš gibati v teh krogih. Če govoriš, na pri- mer, o Eltonu Johnu, je fino, če z njim žuriraš na njegovi jadrnici in šele potem pišeš o njem. Pri nas je malo ljudi, ki bi stvari počeli na ta način. Raje so doma, prebirajo bukvice in ča- sopise ter ljudem nato povedo, kaj se dogaja po svetu. To so ljudje, ki imajo par otrok in ženo. Jaz sem se temu odrekel. Zaenkrat.« Ko se je Brane začel prebijati v svetovne glasbene kroge, v začetku sedemdesetih let, so bili ljudje bolj odprti kot danes, ugotavlja. »Šlo je za posthipi situacijo, ko si pri nekom, s katerim si se pravkar spoznal, takoj prespal, pri njem jedel. Da si prišel do velikih, si moral najprej spoznavati njihove producente, me- nedžerje, prvi pogoj je bil, da si naredil dober vtis, da so te sploh spustili zraven, za oder. Prvi pogoj za vse to je, da poznaš vse long playe glasbenikov, ki bi jih rad spoznal, o njih pisal, obvezno jih moraš vsaj nekajkrat v živo videti na koncertih, nadgradnja pa je, da jih spoznaš osebno, na primer, Franka Zappo, Roda Stewarta. Potem narediš z njimi interv- ju, in vse to tvori popolno informacijo, ki jo tako lahko ljudem iskreno posreduješ preko medijev.« V Branetovi zbirki je vrsta intervjujev z znanimi glasbeniki. Od Roda Stewarta, El- tona Johna, Bryana Ferrya, Joan Baez, Phila Collinsa, Tine Tumer, do Jona Luciena, Mile- sa Davisa in drugih. Marsikdo bi ob imenu Brane Rončel pomi- slil na ]azz. Tisti, ki ga dobro poznajo, vedo, da ni le jazz. »Prihajam iz generacije Beatlov, čeprav so mi ti premalo daU. Raje sem namreč spremljal ljudi, ki so močni v improvizaciji. Sem goreč pristaš Jimmyja Hendrixa, Franka Zappe in ljudi, ki so delali ročk na višji ravni, ki so znali tudi improvizirati. Če gledaš nad- gradnjo ročka, preprosto prideš do tistih ljudi, ki znajo dejansko improvizirati, to je afro- ameriški način improvizacije, ki mu pravimo jazz ali ameriška klasična glasba. Potem sem štiri do pet let samo poslušal jazz, ne da bi ga komentiral in pisal o njem. Do velikih umetni- kov imam namreč blazno spoštovanje. Karko- li sem kdaj napisal o njih, je moralo biti nare- jeno tako dobro, tako korektno, da bi oni sami bili z mojim izdelkom zadovoljni. V Sloveniji pa imamo danes nek model, ki je star 18, 19 let, piše pa po nekaj tipkanih strani o nekom in se preserava preko medijev. Časi so vendar drugačni! Treba je kaj vedeti o stvareh, o ka- terih pišeš! Veliko moraš vedeti, da lahko sploh pišeš kritično. Mladi sedaj nimajo nika- kršnega odnosa!« Mlies Daviš za piko na i Za svoje največje delo v zbirki intervjujev šteje Brane pogovor z Milesom Davisom. Zanj je Miles kultna osebnost. »Prvič sem se z njim srečal pred 20 leti. On je bil super zvezda, v jazzu pomeni to, kar Mick Jagger v rocku. Vsakih nekaj let sem stopil do Milesa, sprego- ' voril z njim nekaj besed in ga prosil za interv- ju, čeprav sem vedel, da jih ne daje. Videl sem 30 do 40 njegovih koncertov. Po 20 letih mi je uspelo dobiti intervju, ki je nastajal več ur. Posnela sva 40-minutni pogovor za film za nemško televizijo ZDF. Vsakič, ko se spom- nim na ta intervju, je občutek približno tak- šen, kot da bi 20 let nosU cash v banko in potem imel nekaj od tega. MUes je med naji- nim pogovorom risal moj portret, ki ga bom objavil na naslovnici knjige s pogovori z Mile- som, ki jo nameravam izdati. Opremljena bo tudi s fotografijami, ki sem jih naredil v 20 letih srečevanj z njim.« Številni od intervjujev iz Branetove zbirke, okoli 400 jih je, niso objavljeni. Približno 80 odstotkov, pravi. Preprosto zato, ker jih pri nas ni bilo mogoče dobro prodati. »Popolno- ma vseeno je bilo, ali sem imel v oddaji kakšen intervju ali sem kar sam kaj povedal ali vrtel samo glasbo. Cena je bila vedno enaka. Vedno sem mnogo več dajal, kot sem za to dobil gotovine, zato marsikomu raje niti ne povem, koliko sem dobival za oddaje, ker se s tem razvrednotim. Bo pa delček teh intervjujev objavljen v moji novi televizijski seriji na slo- venski televiziji od januarja dalje.« In vendar rad ostaja v Sloveniji. Življenje tukaj je zdravo in poceni, pravi. Toda potre- buje potovanja, razgibano življenje. »Delati za Nemce je zopet drugače. Ne poznajo napak in neprestano si zato pod pritiskom. Takšnega tempa 12 mesecev ne bi zdržal. Zato se tudi ne preselim v Miinchen. Tam sem le, kadar je sezona festivalov, to je poleti, aprila in maja sem v New Yorku in Braziliji, jimija je jazz festival v ljubljanskih Križankah, jeseni zač- nem že pripravljati festivale za prihodnje leto. Moja potovanja so moja osebna naložba. Vča- sih sem za kakšno lokalno pot dobil kakšen dinar od Radia Slovenija, pretežno pa sem vse financiral sam. V bistvu gre za to, da daješ sam svoj denar za lastno šolanje. Vložiš ga v to, da dobiš informacijo. Kaže, da sem v Slo- veniji edini deloval v tej smeri.« Po 20 letih se mu investicija obrestuje. Se- daj ima svoj festival v Miinchnu, kjer je umet- niški vodja v hotelu Bayerischer Hof, s tremi koncertnimi dvoranami, enem najkvalitetnej- ših evropskih hotelov. Ima baročno koncertno dvorano s 1500 sedeži in enega najlepših klu- bov, s 500 sedeži, v Evropi. »Festival, ki je v hotelu, poteka vzporedno s tistim, ki sem ga delal že prej. Tam je šlo za skupinsko delo, ker gre za kombinacijo jazza in klasične glasbe. Moj, avtorski festival, ki je potekal julija v ho- telu Bayerischer Hof, poteka vzporedno s ti- stim v filharmoniji. Od 25. oktobra do 15. decembra pa samostojno.« Ker je Brane tesno povezan s Slovenijo in priznava, da sta mu v življenju precej koristila mediteranski feeling in avstroogrska discipli- na, ki se pretakata po njegovih žilah, namera- va koga od glasbenikov, ki jih bo pripeljal v Miinchen, predstaviti tudi Slovencem. Tako bo kaplja miinchenskega glasbenega dogaja- nja padla tudi na slovenska tla, nekoliko tudi po zaslugi Branetovih domoljubnih čustev. Tudi z Jazz festivalom v Križankah je po- dobno. Denar, ki ga zanj dobijo, ne zadostuje, po zaslugi Branetovih prijateljev v krogih jazz glasbenikov pa pride kdo k nam tudi za malo denarja, kakor tudi Pat Metheny, Lester Bo- wie in drugi. In potem je, enkrat za spremem- bo, precej dobre muzike za malo denarja. Gil- berto Gil, ki je letos v Križankah navdušil, je, na primer, Branetov osebni prijatelj. V življenju ne bi ničesar spremenil Brane je pred leti predaval o jazzu tudi na mariborski gimnaziji Miloša Zidanška. Počasi je oblikoval tamkajšnjo jazzovsko glasbeno sceno. Tu in tam je pripravil kakšen koncert. Ker pa je večina denarja šla iz njegovega žepa, podpora mesta pa je bila nikakršna, je počasi odnehal. Vse pogosteje je zahajal v tujino in tako se je poučevanju in oblikovanju maribor- ske jazzovske glasbene scene počasi odrekel. Kadar je sedaj v Sloveniji, in živi na relaciji Maribor-Kras, včasih skoči do Ljubljane in napravi oddajo, še posebej rad pa jih dela pri nas, v Celju, zaradi dobre tehnične ekipe Pi- šek and company, in na mariborskem MARŠ. »S sabo vedno vzamem kakšnih 120 CD-jev, ker se deset minut pred oddajo odločim, kate- re bom uvrstil v program. Odvisno od počutja, od vremena. To je zelo emocionalno delo in v svetu se dela bistveno drugače kot pri nas, ko izbirajo glasbo na dolgi rok, po več tednov ali dni vnaprej. Tehnik potem to vrti, ne da bi kdo stal za njim in glasbo sproti prilagajal.« Sam glasbo najpogosteje posluša v avtu, na poti iz enega v drugi kraj, takrat, pravi, je tudi najbolj sproščen. Kadar utegne, se ukvarja še s tenisom, pozimi s smučarijo. V Sloveniji dela s polno paro, da lahko potem v miru dela v tujini. Kot Jugoslovan je imel v minulih letih marsikdaj težave, še posebej v Nemčiji. V ZDA pa so ga sprejemali kot eksotičnega ptiča, pove danes, ko se vse bolj ogreva za Južno Ameriko. Za Rio, oziroma še bolj za Salvador. Pravi, da čas latinsko ameriške glasbe, fiesta latina, šele prihaja. V Južni Ameriki ne napne samo ušes, tudi oči imajo kaj videti. »Bronasti odlitki se sprehajajo po plažah,« se nasmeje. V življenju ie kljub temu, da ima polne roke dela, srečen. Ce bi še enkrat živel, pravi, ne bi v njem spremenil ničesar. Tudi v vojsko bi šel še enkrat. Kar je bilo v življenju slabega, je bilo za nekaj dobro, meni. S potovanji na dolge proge si polni baterije. Da bi se kdaj za stalno nastanil v tujini, ne razmišlja. Sicer pa nikoli ne ve. Prepušča se glasbi in življenju, da ga vodita. In doslej sta ga, očitno, dobro... Za pogovor, ki ste ga prebrali, sva se z Bra- netom Rončelom dogovarjala leto in pol. Kar nekajkrat sva se v tem obdobju videla, se šalila in si kdove kaj misUla drug o drugem. On, morda, da sem ena izmed tistih slovenskih »modelov«, ki kar pišejo, intervjuvajo, ne da bi se prej skušali seznaniti z intervjuvancem; jaz, da je morda cool, a nekoliko vzvišen, vase zagledan poznavalec glasbe. Potem, ko sva pogovor opravila, sem se vprašala: »Me je morda vendarle hotel naučiti, da gre njegove- mu načinu dela čim bolj slediti, če hočeš biti prepričljiv?« NATAŠA GERKEŠ Spretne ri Kaj imata skupnega študij nemščine in frizerstvo? Verjet- no nič. Ali pa vendarle. Če je dobro obvladanje tujega jezi- ka pogoj za izpopolnjevanje v tujini. Meta Fonda iz I^rebol- da ima za sabo oboje. Končano prvo stopnjo študija nemščine na Filozofski fakulteti v Ljub- ljani in številna izpopolnjeva- nja v frizerstvu v tujini. Je edi- na slovenska frizerka, ki se je izobraževala na eni svetovno najbolj priznanih frizerskih šol Pivot Point, s sedežem v Chichagu in s številnimi po- družnicami po vsem svetu. Pred približno sedmimi leti se je s predstavniki šole Pivot Point Meta seznanila v Bolog- ni, na sejmu za frizerje. Tam se je dogovorila, da bo obiskova- la osnovni tečaj striženja v Miinchnu. Tako je v Nemčiji opravila tečaj designerja šole Pivot Point. Nato je nekaj let sodelovala na področju striže- nja z revijo Design Forum, ki jo izdaja šola Pivot Point, kar ji je omogočalo, da je ves čas sledila dogajanjem in novo- stim te šole. Pred tremi leti se je Meta Fonda odpravila v Chichago, kjer se je udeležila mednarod- nega simpozija, gre za inten- zivni tečaj novitet na področju striženja, jeseni pa se je udele- žila še work shopa v Bonnu. Lani je obiskovala intenzivni tečaj v Bruslju, dobila diplomo žen j a po sistemi »Ko sem letos sf la sodelovati s ] lex iz Polzele, je Lešnik omenil, i bro, če bi se še' polnjevala. Tako podjetje omogoč gusta šla v Chii sedež šole Pivci striženja sem se la tudi na pod) kodranja in bari Bistvena pred) Point, pravi MetJ so Američani i terminologijo, I izključno na del ter strokovno i2 za designerja. ] »To lahko pol preprosto, priin memo kar iz raZ inta«, pravi Mej skupini 35 učenj pričeska poteki diagonalnem de tom 45 stopinj učencev mora | enak. Bistvo pf je trodimenzioJ na pričesko. Tii koti, linije, sm< pomagamo s t.i s katero lahko' kote glede na kJ potem prilagaja Meta Fonda ! Št. 41 - 15. oktober 1992 120,21 Ija po življenju smagaia alkohol ft ni Iju- jer se Iju- 0 z mol- (Ogledi in yseli VTst, iO nezreli : kasnejši Nespo- ivati šte- preizkuš- tposobni oormalne odnose, losti in ^ vedno družbeno , Živeti meni ne- 1 z real- jo na eni doseglji- strani. stni hi- onfliktih pozneje T Živi, se ivet, kjer ) ubežati vet oma- edina av- 1 alkohol, jreprosto večnega je lahko lo večna, »katerim, ki, ose- u čev- i pri Ce- ;i? Mu je iči kalva- ki ga je ; alkoho- idaljevati čele nje- ladostni- aj ustva- l družino 5 ljubil in i svojega odo imeli tisto, kar »ogrešal? o^ar ni B alkoho- la, je to težko napovedati, verjeti, da bo res tako. Upanje pa bi le lahko bilo trdnejše, če bi imel Drago močno oporo v svojih naj- bližjih, domačih. Ker pa te opore, kot sam pravi, nima, saj mu ti ljudje danes naj- manj verjamejo, mu naj- manj zaupajo, ostaja vpra- šanje odprto. In daje mož- nost, da se knjiga z žalost- nimi življenskimi poglavji znova odpre. To knjigo, ta roman življenja, nam je Drago Sivka sam odprl. To je storil zato, da bi komu kaj povedal in da bi se kdo ob tem zamislil. Kajti Dra- go je le ena mnogih žrtev alkohoUzma, ki je pognal korenine v družini, domu - v otroštvu. Kako bi bilo lepo... v skromni hiši v Zvod- nem je Drago živel z mater- jo, starejšim bratom in tet- ko ter z očetom alkoholi- kom. Še predno se je Drago spoznal s prvo črko abece- de, je moral spoznati vso abecedo alkoholizma. Do- bro je poznal vsako njeno črko, zato se je vsake pose- bej bal. »Namesto da bi se veselil očetovega prihoda domov, sem vedno živel v strahu ali je spet pijan. Pravzaprav sem se bolj ukvarjal z vpra- šanjem, koliko je pijan. Oba z bratom sva se ga ba- la, trepetaje ga je pričako- vala tudi mama. Živo se še spominjam pra2aiičnih dni, božiča in velike noči, ko so se vsi moji vrstniki veselili, živeli v pričakovanju, jaz pa sem si želel, da bi bil moj oče vsaj na božični ve- čer trezen, prijazen. To se seveda ni zgodilo, niti en- krat. Od spomladi do jeseni je bilo lažje, takrat sem lahko očetovim grobostim ubežal na travnik, v gozd, kamorkoli... Hudo je bilo pozimi, ko se nisem imel kam zateči. Najhujše pa so bile noči. Zlasti tiste, ko je oče še imel denar, po plači. Jaz sem spal z očetom in mamo in dostikrat se je zgodilo, da sem moral gle- dati očeta, kako je »štihal« po mizi in strašil. Spomi- njam se, da sem sredi noči klečal pred njim in ga pro- sil, naj televizorja ne vrže skozi okno. Zdi se mi, da je brat vse to lažje prenašal, bil je trdnejši od mene. Čez glavo se je pokril z odejo in zaspal. Jaz sem bedel do jutra. Pri pouku pa sem bil neprespan, raztresen in živčen. Bili pa so tudi tisti zelo redki (hievi, ko je bil oče trezen. Takrat sem si mislil: >Kako lepo bi bilo, če bi bil oče vedno takšen !< Ponavadi so bili ti trenutki sreče in upanja tudi zelo kratki. Sprva sem se lahko potožil ali kaj zaupal ma- mi. Ker pa se je mama oče- ta bala, s tem nisem dose- gel nič. Zato kmalu nisem imel nikogar več, ki bi me poslušal in razimiel. Sčaso- ma sem se začel odmikati tudi od sošolcev, saj sem se počutil manjvrednega. Ka- dar je bilo pri naši hiši naj- bolj glasno, so se vmešali tudi sosedje, pa so včasih naredili več slabega kot dobrega, saj je bU oče po- tem še bolj grob. Tudi poli- cisti so nekajkrat posredo- vali. A pravega učinka ni bilo. Iz mojih otroških let mi je še danes najbolj živ občutek nenehnega strahu in negotovosti...« Drago je končal osnovno šolo. V Žiri na Gorenjskem se je šel učit za čevljarja, s tem pa se je uresničila njegova velika želja, da bi šel stran od doma, stran od zla. Takrat še niti slutil ni, da ga bo prav kmalu spet srečal.. Alkohol za prijateljstvo »Tudi v Žireh me je spremljal občutek manj- vrednosti. S svojimi vrstiu- ki sem težko vzpostavljal stike. Bal sem se jih... Po- tem sem kmalu spoznal, da se jim lahko približam le, če odženem negotovost. Spil sem kozarec, dva in ves strah je izginil. Počutil sem se njim enakega. Da bi te dnižbe ne izgubil, sem jih vse pogosteje vabil na pijačo in tako zapravljal še tisto malo denarja, kar sem ga imel. Ko ga je zmanjka- lo, si nisem upal več blizu. Zdaj vem, da sem si prija- teljstvo kupoval in da je bi- lo vse skupaj ena velika laž. Velikokrat pa sem pil sam, na skrivaj, da bi vse tisto, kar se je v meni nabi- ralo >dol stlačil<. Ko sem se streznil, je bilo še huje. Pri- šlo je tako daleč, da sem obupal nad samim seboj in - takrat prvič - poizkušal narediti samomor. V tem sem videl edini način, da bi našel svoj mir. Vedel sem, da me nihče ne bo pomešal, da ne bo za mano nihče ža- loval. Mogoče edino ma- ma ... Ko so me rešili, sem s pitjem nadaljeval. To m bilo več vino, ampak samo žgane pijače - vedno večje količine.« S ceste v Vojnik Ko se je Drago izučil za čevljarja, se je vrnil domov v Zvodno, a so ga domači le redkokdaj videvaU. Njegov edini sopotnik je bil alko- hol, edina bratovščina pi- janska. Zaposlitve v svo- jem poklicu ni dobil, zato se je priložnostno zaposlil na pošti. Raznašal je po- kojnine. Sprva je na delo redno prihajal, potem pa se je nekega dne zgodilo... »Najhuje je bUo okoU pr- vega, ko je bilo treba raz- nositi pokojnine. Ko sem izplačal prvo, sem bil še trezen, ko sem pozvonil na zadnja vrata, pa nisem več vedel za samega sebe. Še danes ne vem, kako mi je to uspevalo, ampak službene- ga denarja mi ni nikoli manjkalo... Okoli novega leta, takrat mi je bilo devetnajst let, pa sem dan in noč samo popi- val. Prvi delovni dan po novem letu pa me v službo ni bilo. To se je zgodilo pr- vič. Vedel sem, da bom službo izgubil, zato sem pil dalje. Sredi januarja je prišlo tako daleč, da so me prija- telji našli na cesti. Z mano je bilo tako hudo, da so po- klicali rešilca in znašel sem se v bolnišnici v Vojniku. Tam so si prizadevali, da bi me pozdravili. Ni mi uspe- lo. Do leta 1989 sem z zdravljenjem poskusil še šestkrat. Vsakič sem se vr- nil na stara pota. Moje zdravje je bilo hudo ogor- ženo. Propadal sem, iz dne- va v dan bolj vidno. Po predzadnjem poizkusu zdravljenja mi ni nihče več verjel. Po nekem čudnem nak- ljučju pa so me leta 1989 v VojnUcu ponovno sprejeli na zdravljenje. Takrat sem bil že v t^šnem stanju, da je bilo moje življenje že resno ogroženo. Takrat sem se tudi trdno odločil, da se bom včlanil v klub zdrav- ljenih alkoholikov v Žalcu. Tam so mi pomagali popol- noma neznani ljudje. Zdaj že lahko rečem, da je zma- gala želja po življenju. Na izbiro sem imel le še smrt.« Klošar Drago se je v dolgih letih pijančevanja ves dan poti- kal po ulicah, domov v Zvodno je hodil samo prespat. Bil je brez vskarš- nih dohodkov. Kje je dobi- val denar za pijačo? Je kradel? »Ne, kradel nisem nikoli. Pridružil sem se druščini celjskih klošarjev. Od pija- če sem bil ves zabuhel v obraz, kljub temu pa sem veliko dal na svoj zimanji izgled. Morda zato, da bi srečal žensko, ki bi se ogre- la zame in mi pomagala iz tega pekla. Za hrano si de- narja nisem izposojal, saj sem vedel, da ga ne bom mogel vračati. Spominjam se, da sem pozno jeseni, ko so bili pridelki z njiv že spravljeni, iskal krompirč- ke in si jih doma skuhal. Nekateri so bili že napol gnili in vodeni. Po tleh sem pobiral tudi jabolka, ne- kajkrat pa sem sosede pro- sil za kruh.« Nezaupanje Recimo, da je Drago v svoji bitki končno uspel. Zdaj je kot čevljar zaposlen v ' žalski Nami. V hiši v Zvodnem živi s svojo pri- jateljico, s katero načrtuje skupno življenje. Oče se je medtem odselil v Celje, mati pa mu je pred nekaj leti umrla v prometni ne- sreči. Kaj načrtuje, ga ovi- ra še kakšen problem? »Zdaj, ko sem se postavil na lastne noge, so prišle na dan težave, ki jih nisem pričakoval. Ovirajo me ravno tisti ljudje, od kate- rih bi pričakoval največ pomoči in podpore. Oče in brat mi namreč še danes ne verjameta, da sem pri svo- jih osemindvajsetih letih sposoben nekaj ustvariti. Na domači hiši bi rad mar- sikaj preuredil, posodobil, pa me moja sorodnika pri tem ovirata na različne na- čine. Zakaj mi ne data vsaj možnosti, da se dokažem?« MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC in bistra glava za frizeriio prHiodnosti icer sliši zapleteno, vendar te izhaja iz klasike. Iz klasič- ih, temeljnih principov stri- toja, se prilagajajo in obliku- ijo nove smernice striženja, 'a teh tečajih, ki trajajo nekaj ni, je delo garaško, pravi Me- I. Delati je treba od jutra do večera, včasih še zvečer. Vmes so trije do štirje odmori. V iz- popolnjevalnem tečaju, ki ga je obiskovala avgusta, so bili le trije udeleženci. Iz Dubaja, Detroita in Meta iz Prebolda. Njihova povprečna starost je bila okoli 40 let. Meta Fonda se je pri Pivot Pointu učila, kako svetovati strankam, kakšna pričeska se prilega kateri glavi, postavi, stilu oblačenja. »To je obdela- no v štirih osnovnih učbeni- kih, ki jih je bilo treba prede- lati. Sem sodijo tudi anatomi- ja, biologija, geometrija, tako da moraš imeti neko predzna- nje. Glede frizerskega poklica lahko štartaš iz ničle, vendar pa je potrebna vsaj srednješol- ska izobrazba. Jaz sem konča- la gimnazijo v Celju in prvo stopnjo študija nemščine, ko pa se je moj oče, ki ima v Pre- boldu frizerski salon upokojil, sem ostala doma in začela s friziranjem. Poznavanje tu- jih jezikov je bila osnova, da sem lahko začela z izpopolnje- vanjem v tujini. S frizerstvom pa sem se spoznavala že od 15. leta, ko sem pomagala do- ma, v frizerskem salonu.« Ko je prišla Meta Fonda v tujino, na tečaje, ji je najbolj prav prišla osnovna, gimnazij- ska izobrazba. »Spoznati se moraš na kote, na linije. Če- prav je bila moja matematika v srednji šoli bolj slaba, mi je vendarle pomagala, da sem lahko nemoteno sledila pouku.« V svojem frizerskem salonu v Preboldu sedaj oblikuje pri- česke tako, kot se je učila v tu- jini. To ne pomeni, da njene stranke hodijo naokoU z ek- stravagantnimi pričeskami, ki bi vzbujale začudenje ljudi, temveč s pravilno ostriženimi glavami, ter s pričeskami, ki pristajajo obrazu in postavi. Striženje sploh ni dolgotrajen Takole urejenih dolgih las se ne bi sramovali na gala prire- ditvi, kaj? proces, pravi Meta. Po metodi Pivot Pointa, ko vidiš lase, ko se s stranko domeniš, kaj bi rada imela, natanko veš kako moraš striči, kako moraš od- deliti lase, kakšna je razdeli- tev in kako potekajo smeri. Delo lahko končaš v dvajsetih minutah. Ko pride stranka v njen sa- lon, ji je že na prvi pogled pri- bližno jasno, kakšna pričeska bi ji pristajala. Prvi hip si morda rečeš: »Joj, tale bi pa morala imeti lase z obraza, ali pa, tale bi pa morala nositi la- se na čelo. V bistvu si stranke želijo informacij, nasvetov, in če jih potem uskladiš z njiho- vimi željami so, ko odhajajo iz salona, zadovoljne,« pravi Me- ta. Obenem opozarja: »Vsi fri- zerji, vključno z mano, čeprav se tega izogibam, radi striže- mo. Ljudje se tega bojijo. Ra- zumem tiste, ki pridejo od fri- zerja in se razjočejo. To se je zgodilo tudi meni. Dopovedu- jem si, da ne smem preveč stri- či, ker s tem izgubim stranko. Ko izgubiš zaupa"hje, stranke k tebi ni več.« Svoje znanje Meta prenaša na mlajše, predvsem na tiste, ki prihajajo v njen frizerski salon na prakso. S podjetjem Dalex se je tudi dogovorila, da bi poučevala na tečajih striže- nja po vzoru Pivot Pointa, ki jih bo prihodnje leto prirejalo to podjetje s Polzele. Pri nas radi rečemo: »Če se ne boš dobro učila, boš šla pa na frizersko šolo.« Meta Fonda pravi, da bomo takšno misel- nost morali izkoreniniti. »Naš sistem šolanja bo moral priti tako daleč, da se bodo ljudje s končano gimnazijo po njej izpopolnjevali tudi v frizer- stvu in kozmetiki, saj oboje zahteva določeno stopnjo predznanja.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC ^eta Fonda pri delu v svojem frizerskem salonu v Preboldu. Št. 41 - 15. oktober 1992 12; ODMEVI Gradovi umiralo, fabril31 ^rašljiv. Končno je imel en- ^t tudi prav. 2akaj omenjam ta danes že fodovinski zapis nekega ob- jbja? Skupaj z mnogimi so- jtniki današnjega časa sem fjšel v resno dilemo, kdo naj bodoče vodi gimnazijo in ruge srednje šole. Ali naj to jupamo dosedanjim ravnate- gm, ki so odnesli zdravo kožo ; dosedanjih eksperimetov )lske reforme in ki poznajo je pasti in zanke na poteh in p-anpoteh izobraževalne vizi- f? Ali pa naj dostojanstvo te (nkcije zaupamo novim Iju- em z velikim znanjem in vo- jo, pa brez tako dragocenih [kušenj. Tako se je pred ne- javnim namreč tiho in brez losebne pozornosti javnosti Etekel razpis za ravnatelja eljske gimnazije. Bera prijav- jenih ni bila velika. Pa ne, da e bi bilo kandidatov, le sape 1 poguma jim je zmanjkalo adnji trenutek. Ko so nesoje- li kandidati ugotovili, da se- ijo v zbornici sposobni, zane- Ijivi in odločni ljudje, privr- eni ciljem prihodnosti (ka- ršnakoli asociacija na razv- ito reklamo neke politčne tranke na račim skrahiranih avkoplačevalcev in podjetij B zgolj naključna in tendenci- ana) in da tudi novi Svet šole le bo naklonjen komurkoli, so e eden za drugim umaknili, [ako se lahko zgodi, da bo istala gimnazija celo brez rav- latelja. Za preostalega kandi- lata se namreč sliši, da utegne tandidirati za državnozbor- ikega poslanca na listi liberal- lih demokratov. Funkcija po- lanca v državnem zboru pa bo f bodoče poklicna. ' Ali se bo torej res zgodilo, la bo ostala gimnazija po ča- titljivih 184 letih brez ravna- elja? Kdo ji bo potem povrnil lekdanji sijaj, ki so ga v njenih irvih 170 letih ustvarile mno- g generacije profesorjev in ijakov? MIRO GRADIČ, I Celje itačunalniška kontrola poslancev - kriminal? Kakor je ljudi vznemirila Jiisluškovalna afera Janša - Zlobec, toliko bolj nas je upravičeno prizadelo odkritje [) elektronskem nadzoru v skupščini RS. Nepojasnjeno je ostalo, kdo in kdaj je dal aalog za vgraditev takega si- stema. Verjetno izA^ira še iz ča- sa, ko je bil predsednik skupš- čine tovariš Potrč, ali pa še od prej. Zato ni čudno, da je sedaj samo Potrč vedel, kje lahko dobi ustrezne podatke, s kate- rimi bi in tudi je oporekal ve- rodostojnost glasovanja. Mi- slim, da ni zakonske osnove za tak sistem nadzora dela po- slancev ter predstavlja grob napad na osebno dostojanstvo b človečanske pravice. Kje je bil v času montiranja naprav tovariš Bavcon in kaj pravi ob sedanjem odkritju gospod Bavcon? Čakam na njegov jav- ni protest! Jasno, da so tisti, ki so vede- li za obstoječi kontrolni si- stem, dobro proučili možnosti kontrole in manipulacij, ki jih ta sistem nudi. Normalno bi bilo, da bi vse poslance po pri- segi obvestili o takih in podob- nih skrivnostih in bi to s pod- pisom potrdili. Če to ni storje- no, je ves sistem ilegalen in po ttiojem mnenju zahteva kazen- ski pregon proti odgovornim Osebam. Pri sedanjem sistemu kontrole v škupščini si zami- šljam, da je bila izvršena na- slednja manipulacija. Ko so poslanci, ki so glasovali proti sprejetju amandmaja, ugoto- vili, da so bili preglasovani, je del njih pritisnil še tipko vzdr- žani, da so tako povzročili šte- vilčno neskladje s številom prej ugotovljenih prisotnih. Pri modernem sistemu elek- tronike bi lahko uredili takole: glasuje samo sedež, ki je javil ^ojo prisotnost. Pri glasova- nju se lahko pritisne samo eno tipko, ki s tem blokira ostali dve. Vse se mora dogajati isto- časno. Sedež, ki se ni javil pri ugotavljanju prisotnosti, mora biti elektronsko izključen iz glasovanja. Čudi me, da siste- ma niso uporabili pri nagraje- vanju poslancvev in odsotno- sti, s čimer bi zagotavljali sklepčnost in prispevali, da bi nagrade izplačevali samo za opravljeno delo. CIRIL KNEZ, Laško Spoštovani g. Lampret! v NT sem prebral, da ste kandidirali za predsednika celjskega izvršnega sveta, vem pa, da ste v sporu zaradi mesta generalnega direktorja Slo- venskih pošt in da že več me- secev onemogočate nastop vo- denja Slovenskih pošt, od upravnega odbora pošte ime- novanemu generalnemu direk- torju s tožbo na Višjem sodišču združenega dela v Ljubljani. Zaradi navedenega spora trpi delo na Slovenskih poštah, saj bi moral generalni direktor veliko delati pri vključitvi po- šte Slovenije v mednarodne poštne asociacije, kar pa ne more zaradi vaših pritožb. Sprašujem vas: »Kaj želite biti: ali generalni direktor Slovenskih pošt ali predsednik celjskega izvršnega sveta?« Če želite biti na obeh mestih, sem prepričan, da gre za vaše bolne ambicije in Bog ne daj, da bi uspeli. Velikokrat sem tudi prebral vaše izjave, ki ste jih dajali v celjski občinski skupščini, da je konec boljševističnih ča- sov, ko je bilo pomembno sa- mo to, da je bil nekdo v partiji, ne pa kaj zna, kadar je šlo za zasedbo pomembnih delovnih mest. Sprašujem vas: ali v gor- njih primerih ne ravnate bolj- ševistično, ko izkoriščate svoj politični položaj vodje krščan- skih demokratov v Celju za to, da bi zasedli pomebno delovno mesto? Vaša dejanja so po mojem mnenju neresna in merijo na to, da želite stvari zavlačevati in skomplicirati in iz tega iz- vleči kakšne osebne koristi. Drugače si tega ne morem predstavljati, saj vas poznam in vem, da ste vsaj toliko pa- metni, da veste, da obeh mest istočasno ne morete zasesti. M. A., Celje Slovenci smo ogroženi Slovenci smo v naši mladi državi vse bolj ogroženi. O^o- žajo nas tujci, katerih delež je že 20 odstotkov celotnega pre- bivalstva. Ob tem podatku bi se moral zamisliti vsak, ki se čuti Slovenca in se boji za pri- hodnost Slovenije. Nikjer v svetu namreč ni države, ki bi imela ob tako maloštevilnem narodu tako visok delež tuj- cev. Pri nas ta delež tudi ni konstanten, ampak narašča, saj nataliteta Slovencev pada, tujih prebivalcev pa narašča. Mi se zavedamo, da imamo lahko toliko otrok, kolikor jih lahko dostojno preživljamo, priseljenci pa razmišljajo še vedno tako kot so njihovi predniki. Več otrok, tem bolje. Jim bodo že Slovenci pomaga- li, da ne bodo trpeli pomanj- kanja ... Treba je pomagati človeku v stiski. Ampak treba je tudi pomisliti, kdo je zares v stiski in potreben pomoči. Ni se tre- ba pustiti izkoriščati. Človek kot posameznik se ponavadi upre. Kaj pa narod? Naš narod usmerjata predvsem dve stranki: LDS in SDP. Bivši komunistični stranki, ki sta spremenili samo imeni. Na ža- lost. S svojo jugoslovansko usmerjenostjo kopljeta grob naši samostojnosti oziroma ogrožata tudi obstoj sloven- skega naroda. 2e prej so bili njuni člani proti osamosvojitvi. Na vse kriplje so si prizadevali, da bi ostali v Jugoslaviji. Prav tako so bili za demilitarizacijo. Da bi nas lahko Srbi bez proble- ma pospravili z naše zemlje. Res je lahko sram ti stranki, da izdajata narod. Zavzemata se za volilno pravico tujcev, »po- darjali« sta državljanstvo po dolgem in počez, radi bi pre- povedali edino res slovensko stranko - Jelinčičevo Sloven- sko nacionalno stranko. Izgleda, da je bilo tem poli- tikom v bivši komunistični Ju- goslaviji vse preveč lepo, da bi želeli na svoje. Minister za šol- stvo in šport Gaber dopušča, da se naši osnovnošolci učijo jezika bivšega agresorja. Mor- da v znak hvaležnosti ali pa zaradi upanja, da se bomo kmalu spet bratih s Srbi?! Sr- ce me boli, ko slišim na cesti, v trgovini... vse več srbohr- vaščine. Kmalu bomo morali Slovenci začeti govoriti ta je- zik, da nas bodo tujci razu- meli. Bomo mimo dopuščali, da nas bosta ti dve stranki tako izdajalsko prodajali? Če smo zares Slovenci, se bomo uprli. Zmago Jelinčič se že upira in z geslom svoje stranke Slove- nijo Slovencem gre pošteno na živce nekaterim politikom. Slovenci smo ogroženi in skrajni čas je, da dvignemo svoj glas. Kdor je našel resni- co, bo vedel, proti komu in za koga bo dvignil glas. Ostalim želim, da bi jih srečala pamet, preden bo prepozno. Slovenski pozdrav vsem enako mislečim! NEŽA LOKAR, Žalec Protestna akcija v nedeljo, 11. oktobra, je Svobodna stranka na pobudo krajanov Šempetra v Savinj- ski dolini organizirala protest- no akcijo zaradi ogroženosti ^udi - stanovalcev ob cesti Šempeter — Vransko. V ta na- men je SvS izvedla množično akcijo zbiranja podpisov za takojšnjo postavitev avtomat- ske radarske kontrole hitrosti vozil v Šempetru; učinkovit nadzor policije zaradi množič- nega kršenja hitrosti vozil skozi naselje; v najkrajšem možnem času zgraditev obvoz- nice mimo Šempetra do Vran- skega ali pa skorajšnji začetek gradnje avtoceste; javni odgo- vor ministra za promet in zve- ze g. Marjana Krajnca, kaj je s cesto Šempeter - Vransko, ki je že od leta 1969 vključena v republiški zakon o gradnji cest? Akcija zbiranja podpisov še ni zaključena, krajani pa so izrazili veliko pripravljenost za sodelovanje s Svobodno stranko - SvS pri reševanju ta- ko perečih in pomembnih zadev. S podobnimi akcijami Svo- bodna stranka nadaljuje tudi drugod po Sloveniji. Za svobodno stranko - SvS: PETER ZIDAR, prof. in mag. MATEVŽ GRENKO Odprto pismo slovenski vladi! Osupli in razočarani smo nad delom vseh državnih or- ganov, ki ne morejo ali pa no- čejo rešiti problema Razkrižja. Vsi državni organi ste bili izvoljeni od svojega naroda za to, da zastopate naše interese. naše pravice v lastni državi. Razkrižje je Slovensko, tam- kajšnji prebivalci so Slovenci in nihče jim nima pravice kra- sti slovenskega jezika. Zahte- vamo, da se dobesedno držite vaše zaprisege, ki ste jo dali slovenskemu narodu in priča- kujemo vaše odločno ukrepa- nje. Nihče, prav nihče, ne spo- štuje človeka, ki ne zastopa svojih stališč, ki se ne bori za svojo lastno državo. Prav tako pa nobena, prav nobena, drža- va ne spoštuje države, ki vodi- nekakšno klečeplazno poli- tiko. RZS je že večkrat protesti- rala proti brezumnemu popuš- čanju napram drugim drža- vam. V odnosu do Hrvaške, ki vodi do Slovenije in njene last- nine prav nesramno politiko, pa še enkrat zahtevamo in tudi pričakujemo odločne ukrepe. Nihče nas ne more in ne sme izsiljevati na nobenem po- dročju. Razkrižje ni edini primer Hrvaškega pritiska na Slove- nijo in sorazmerno z vašim po- puščanjem se bo število prime- rov le še stopnjevalo. za RZS ADOLF ŠTORMAN Št. 41 - 15. oktober 1992 No\'i tednik ni samo eno od slovenskih pokrajinskih glasil. Mnogo več je - nepogrešljiv informator, znanec in prijatelj, redni gost v 17 tisoč domovih na celjskem območju, časopis, za katerega njegovi bralci porečejo — naš je. Toda, lastna hvala se pod mizo vaFa. Naj za Novi tednik ne govorijo besede, marveč dejstva: - Novi tednik izhaja vsak četrtek, v prosti prodaji ga lahko bralci kupijo že vsako sredo zvečer, za njegovo ceno pa dobijo najmanj 32 strani branja iz naših krajev, pa tudi iz države. Kajti Novi tednik razmišlja globalno tudi, ko piše lokalno. - Novi tednik izhaja v 17 tisoč izvodih, v poprečju berejo en izvod trije ljudje. - Novi tednik ima 9.200 naročnikov, kar pomeni, da ga vsak teden bere skoraj 30 tisoč istih ljudi, najzvestejših članov tednikove družine. Ugodnosti naročnikov: —Mesečno plačevanje naročnine s položnicami, ki vam jih pošljemo na dom - Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47. - Naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova petica, torej še Ij številk časopisa, namenjenega domu, družini, prostemu času, hobijem in razvedrilu. Petica izhaja na 16 straneh, v barvah. - Naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, reviji v barvah, namenjene posebnim akcijam kot so šport, kultura, sejmi, itd, ka; je v poprečju še 6 časopisov letno. - Naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega oglasa letno za en čestitko po željah na Radiu Celje pa imajo 50% popusta. Št. 41 - 15. oktober 1992 251 0 Gospa Ana iz Celja ima ljude težave s svojimi drv- jjii, ki jih hrani v zaklenjeni ^eti. Ta drva imajo na- ^eč to navado, da kar na- prej izginjajo. Da bi ta po- j3V ne bil tako zelo skriv- nosten, je gospa Ana sama določila krivca. Tat njenih ^ naj bi bil Anin sosed. poUcisti so v zadnjem času kar nekajkrat odklepali yUiino drvarnico in zares piso odkrili, da bi se z drv- ini kaj čudežnega dogajalo, še najmanj pa, da bi bil za nianjko kriv kakšen sosed. Z drvmi bo res treba nekaj ukreniti. • Kuharica Barbara iz go- stišča na Starem gradu je imela v ponedeljek, 5. okto- bra zvečer hude težave. Še slabše se je godilo natakar- ju, ki je tega dne doživel pravi tepežni dan. V gostiš- če se je namreč zatekel pi- janec, ki je razbijal inven- tar in tepel natakarja. Poli- dsti so potem ugotovili, da je javni red in mir kršil Bo- jan K. iz Zagrada. • Ivana iz Celja pa je v to- rek, 6. oktobra povedala, da ima težave s snaho Kar- men iz Žalca. Ne vemo si- cer, v kakšnih odnosih sta si snaha in tašča, najbrž pa ne v najboljših, saj Karmen Ivani grozi, da ji bo zažgala vikend hišico, ki stoji nekje na istrski obali. Glede na to, da bo Ivana morala Tu- dmanu plačevati visok da- vek za vikendico, ji bo taš- ča za to dejanje nemara še celo hvaležna... • Istega dne zvečer je Alojz iz Zgornje Hudinje Celju sporočil, da ga je na Kosovi ulici napadel nek moški, h kateremu je prišel po oder za fasado. Pa se je potem pokazalo, da se je gospod Lojze s tem nez- nancem najprej zaradi de- narja spri, potem pa ga je neznanec mahnil. Neznana grdoba je bil iz Kosove uli- ce, za Lojza pa se še ne ve, če je bil zares pravi angel- ček. To se bo pokazalo na sodišču, saj so policisti me- nili, da je to pravi naslov za njune zdrahe. • Delavka na celjski Pošti je v sredo, 7. oktobra po- poldne poklicala na poli- cijsko postajo in povedala, da se je pri njih oglasila stranka, Id je telefonirala in odšla, ne da bi poravnala račun, ki ni bil tako maj- hen. Policisti so potem na policijsko postajo pripelja- li Ifeta in Zeljko T., ki sta tam odštela 1600 tolarjev in odšla. Za ta greh ne bo- sta kaznovana. • Prejšnji petek dopoldne pa so poklicali z ušesnega oddelka celjske bolnišnice. Tam se je namreč nahajal bolnik, ki očitno nima le slušnih težav. Naser B.iz Celja je dražil in jezil pri- jazne sestre in jih celo Ustrahoval z grožnjami. Čaka ga sodnik za pre- krške. M. A. Okostje v gozdu Minulo nedeljo se je Janez P. } Kaple vasi sprehajal s svo- "ft psom po gozdu v domačem f''aju. Nemalo je bil presene- ko ga je pes privedel do "^ta, kjer je ležala človeška ®Danja. Nedaleč stran pa je •^to, v strugi hudournika, na- štel še na ostale dele okostja. Waj se širijo govorice, da gre ^ skelet nekega moškega iz [^ebolda, ki je bil med pogre- šanimi že od leta 1988. Da bomo vozili varno Mnogo poškodb v prometu nastaja zaradi tehničnih nepopolnosti vozil - Zavarovalnica Triglav spet začenja z brezplačnimi pregledi Zavarovalnica Triglav d.d., organizacijska enota Celje na- menja veliko pozornost pre- ventivi v cestnem prometu. Mnogo poškodb v prometu na- staja zaradi tehničnih nepo- polnosti vozil in zaradi neo- premljenosti vozil za poslab- šane vozne razmere v jesen- skem in zimskem času. Z ZŠAM Celje bo Zavaro- valnica Triglav organizirala brezplačne preventivne teh- nične preglede vozil. Ti bodo na avtopoligonu Ljubečna pri Celju od 15. oktobra do 15. no- vembra 1992 in sicer ob sredah in petkih od 12.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 14.00 ure. V ZŠAM bodo občani lahko opravljali naslednje preglede: Pregled in regulacijo žarome- tov ter ostalih svetlobnih teles, gum (profil), krmilnega kret- nega mehanizma, delovanja zavor in pregled zavorne teko- čine, olja v motorju in ostaUh v sklopih. Na pregledu bodo ugotavljali neoporečnost svet- lobnih tabel, ogledal in brisal- cev stekla (obraba gumic). Si- cer pa bodo pregledali tudi go- stoto elektrolita v akumula- torju, gostoto hladilne tekoči- ne, tekočino za pranje vetro- branskega stekla (vitrex). Opravljali bodo preglede ob- vezne opreme (žarnice 50%), veljavne dokumentacije, čisto- če vozila in motorja, knjižice za preventivne tehnične pre- glede, in pa neoporečnost sto- palk za sklopko in zavoro. Nakup manjkajočih ali izrabljenih delov bo mogoče opraviti pri Avtomotorju Ce- lje, in sicer na kraju pregleda. Tam vam bodo, če bo to po- trebno, vozilo tudi popravili. M. A. Umor v Velenju v torek, 6. oktobra ob 18.10 je bila Policijska postaja v Velenju obveščena, da je iz stanovemjskega bloka na Jenkovi cesti 8 v Velenju padel moški, ki je bil odpeljan v Bolnišnico Celje. Na kraj pa sta odšli policijska patrulja in ogledna skupina OKC UNZ Celje. Ugotovljeno je bilo, da sta se v stanovanju v osmem nadstropju sprla 40-letni Ramiz M. iz Velenja in 30-letni Fahrudin Č. iz Prebolda. Med njima je prišlo do prepira, nakar je Fahrudin padel čez balkon. Pri padcu je dobil tako hude telesne poškodbe, da je ponoči v ^Inišnici poškodbam podlegel. Krminalisti UNZ Celje so naslednjega dne, med razi- skovanjem dejanja ugotovilL da je med prepirom in prete- pom Ramiz M. Fahrudina C. pahnil čez balkon v 8. nad- stropju na Jenkovi cesti v Velenju. Kriminalisti so zoper Ramiza M. podali kazensko ovadbo za sum storitve kazni- vega dejanja imtiora in ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. M. A. Dva mrtva V soboto, 10. oktobra ob osmi uri zjutraj se je na magi- stralni cesti v kraju Veliko Širje, izven naselja zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi smrtno poškodo- vani in ena oseba lažje. Na vo- zilih je nastalo za okoli 900.000 tolarjev gmotne škode. Iz smeri Zidanega Mosta prosti Rimskim Toplicam je Sandi VokaUč, 25, iz Trebeža v občini Brežice, vozil osebni avto. V Velikem Širju, kjer je več zaporednih ovinkov, ce- stišče pa je bilo mokro, ga je z vozilom začelo zanašati. Pri tem ga je obrnilo nekoliko v levo in je poševno na vozišče začel drseti na nasprotni vozni pas. V tem trenutku je iz na- sprotne smeri pripeljal Franc Bider, 62, iz Rečice ob Savinji. Voznik Vokalič je s sredino desne bočne strani vozila silo- vito trčil v prednji levi del to- vornega avtomobila. Za tovor- nim avtom pa je vozil osebni avto Marjan Kogelnik, 43, iz Raven na Koroškem, ki je s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del tovornega avto- mobila. Pri tem sta se voznik osebnega avtomobila Vokalič in njegov sopotnik Rado Ko- strevc, 25, tako hudo telesno poškodovala, da sta na kraju nesreče poškodbam podlegla. Voznik tovornega avtomobila Franc Bider pa je bil lažje te- lesno poškodovan in z reševal- nim vozilom prepeljan v bolni- co Celje. Trčenje v Nazarjah V sredo, 7. oktobra ob 20.30 uri se je na regionalni cesti, izven naselja Nazarje, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi huje telesno po- škodovani, na vozilih pa je na- stalo za okoli 720.000 tolarjev gmotne škode. Iz smeri Mozirja proti Na- zarjem je vozil osebni avto Mi- ran Torkar, star 23 let, iz Mo- zirja. V bližini tovarne MGA Nazarje mu je nasproti pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila Jožef Klančnik, 31, iz Lat- kove vasi. Med vozili je prišlo do trčenja. Voznik Torkar in njegova sopotnica Irena Jakuš sta bila pri tem huje telesno poškodovana. Otrok stekel na cesto V petek, 9. oktobra ob 18.10 uri se je na Mestni ulici v Vele- nju zgodila prometna nezgoda med voznico osebnega avto- mobila in pešcem — otrokom. Voznica Milica Radič, 43, iz Velenja, je vozila po odcepu ceste Efenkove na Šaleško ce- sto v Velenju. Čez vozišče iz leve strani je pritekel izven prehoda za pešce otrok B. N., star sedem let iz Velenja. Voz- nica je s prednjim delom vozi- la trčila v pešca in ga zbila po vozišču. Pri trčenju je bil pešec huje telesno poškodovan. Avto na strehi V soboto ob 17.20 uri se je na magistralni cesti v Prevratu v Slovenskih Konjicah pripe- tila prometna nezgpda, v kate- ri je bila ena oseba huje teles- no poškodovana, gmotna ško- da pa znaša okoli 200.000 SIT. Franc Sivec, 25, iz Brda v Slovenskih Konjicah, je vozil osebni avto iz smeri Sloven- skih Konjic proti Tepanju. V Prevratu je zapeljal desno na bankino in nato izven vo- zišča, kjer je pričelo vozilo prevračati. Po prevračanju je vozilo obstalo preko obcestne- ga jarka, obrnjeno na streho. Pri tem se je voznik Sovine huje telesno poškodoval. Vozilo trčilo v drevo V soboto ob 22.40 se je na regionalni cesti, izven naselja Laze, zgodila prometna nezgo- da, v kateri sta se dve osebi huje telesno poškodovali, na vozilih pa je nastalo za okoli 100.000 SIT gmotne škode. Iz smeri Polzele proti Vele- nju je osemnajstleni Stanko Gašparič iz Spodnje Rečice vozil osebni avto. Ko je pripe- ljal v densni ostri ovinek, je vozilo začelo zanašati in drseti po vozišču, preko bankine, na- to pa je trčilo v drevo. V nez- godi sta se huje telesno poško- dovala sopotnika Uroš Borš- nak, 18, iz Gk)mjega Grada in Boštjan Podkrajnik, 19, iz Mengeša. Smrt na tirih v Šentjurju se je v ponede- ljek, 12. oktobra zjutraj pripe- tila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je utrpela hude telesne poškodbe. Peški, 47-letna Elizabeta Žlender iz Loke pri Žusmu in 25-letna Jožica Žlender iz Do- brine sta šli po regionalni cesti iz smeri Planine pri Sevnici proti Šentjurju. Ko sta v Šent- jurju prišli v bližino prehoda ceste čez železniško progo, so bile poLzapomice že spuščene, zvočni in svetlobni znaki pa so opozarjali, da se približuje vlak. Peški se pred prehodom nista usta vih, ampak sta šli mimo polzapomice. V trenut- ku, ko sta obe stopili na tirni- ce, je iz smeri Maribora pripe- ljal potniški vlak, ki je v obe peški trčil. EUzabeta Žlender je na kra- ju nezgode preminila, Jožica Žlender pa je bila s hudimi telesnimi poškodbami odpe- ljana v celjsko bolnišnico. M. A. Blatna cesta V nedeljo, 11. oktobra ob 10.15 uri se je na lokalni cesti v kraju Tratna pri Grobelnem zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. Marija Božičko, 68, iz Gor- ele pri SUvnici, je vozila kolo iz smeri Gorice proti Slivni- škem jezeru. Med vožnjo je za- peljala v blato ob cesti in pad- la po vozišču. Takrat je na- sproti pripeljal Leopold Mum, 43, iz Zgornjega Tinskega v občini Šmarje, ki se z vozi- lom ni uspel umakniti. Na ce- sti ležečo kolesarko je zadel, pri čemer se je huje telesno poškodovala. Jekleni dečki v okviru tekmovanj za najboljše športno moštvo UNZ Celje je bila minulo sredo na sporedu discipli- na, imenovana Pohod je- klenih. V uniformah in opremi so morali udeležen- ci premagati pot, dolgo osem kilometrov in se spo- padati z naravnimi in umetnimi ovirami. Tek se je pričel izpred gostišča Na Gričku v Celju in je potekal na in ob obrežju Savinje. Tekmova- lo je štirinajst ekip, med njimi tudi dve ekipi TO. Prva je na cilj prispela po- stava — vod vojne policije Pokrajinskega štaba TO Celje, s časom 44 minut in 10 sekund. Druga je bila ekipa Policijske postaje Mozirje in tretja Policijska postaja Laško. Po sedmih disciplinah za najboljšo športno ekipo UNZ Celje je v vodstvu Po- licijska postaja Mozirje. M. A. Žlička na žličko... Zdravilišče v Rogaški Slati- ni je v času od 28. septembra do 9. oktobra gostilo Cvetko L. (33) iz Maribora. Med zdrav- ljenjem pa je bila Cvetka sila zbirateljsko podjetna. Hotelsko osebje je postalo pozorno, ko je drobni inventar skrivnostno izginjal. To so bili različni desertni krožniki, za- vitki servietov, prevleke za blazine, čajne žličke itd. Sča- soma se je tega materiala kar precej nabralo, policisti pa so v Cvetkini hotelski sobi med žličkami in krožniki našli še surovo maslo, marmelado in podobne drobnarije. Nož na vratu Da so oči celjskih kriminali- stov na široko odprte tudi ta- krat, ko niso v službi, govori dogodek, ki se je pripetil v po- nedeljek, 5. oktobra okoli pol osmih zvečeF na Teharski cesti v Celju. V neregistriranem bmw-ju so se po Teharski cesti peljali štirje moški. Za njimi se je ta- krat slučajno peljal krimina- list celjske UNZ, ki je opazil, da se enemu od potnikov slabo godi, saj mu je eden od treh sopotnikov držal nož na vratu. Kriminalist jim je sledil vse do bližine tovarne Toper, kjer so ogroženega moškega ostali tri- je potnild spostili iz vozila. O tem dogoorabljamo cvetove z listi. Vendar kljub intenzivnim far- makološkim in kliničnim razi- skavam ni čisto jasno, katera je delujoča snov. Najbrž so ak- tivne snovi oligomemi proci- anidini (procianidin B2, B6 in Cl) in flavonoidi ter še druge nepoznane snovi. Z raziskava- mi so ugotovili, da ima naj- boljši učinek izvleček iz cele rastline. Ta učinkuje tako, da povečuje koronarno prekrva- vitev, učinkuje na celice srčne mišice ter na živčni sistem sr- ca. Delovanje glogovega iz- vlečka je počasno in prva dva učinka se med seboj dopolnju- jeta ter omogočata starostni- ku, da njegovo srce dalj časa ohrani zmogljivost. S poveča- nim koronarnim obtokom srce dobi več kisika in lažje deluje. I^rocianidini pospešujejo kon- trakcijsko moč srca. Seveda pri tem ne smemo pozabiti te^ ga, da deluje glog počasi in do učinka pride šele po daljšem času. Zdi se, da mora biti srce pod stalnim vphvom gloga. (Prihodnjič — gingh, ginzeng in rožmarin) MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIH v naših Modnih klepetih smo že kar nekajkrat 2:apisali, da je letošnja jesensko-zimska moda silno prijazna in ustrež- ljiva tudi do tistih, ki se ne navdušujejo nad vsako modno novostjo. Letos bomo lahko ponosih vrsto oblačil iz starih omar - eno, ki prav gotovo ne manjka v nobeni ženski (še bolj pa to velja za moške) oma- ri, pa je prav gotovo bela bluza oziroma srajca. Na svoj račun bodo prišle vse tiste ženske, ki rade brska- jo po omarah svojih partnerjev ali pa očetov in bratov, saj modni kreatorji pravijo, da mora biti letošnja bela bluza - če želite biti še posebej m, deme - ali čim bolj strogo n^ ška ali pa kar najbolj než]), romantična. Tiste, ki se boJ odločile za prvo možnost, toJ pobrskajte po omarah (in J možnosti si k srajci izposodS še kakšno kravato), druge j čaka še malce dela. 1 Tudi čisto običajno M bluzo namreč lahko z ma]l iznajdljivosti in spretnosti,! kosom dokupljene čipke, sp^ menite v romantično oblačil Dela s tem tudi ne bo prevd Pa prijetno in čim bolj uspešj vrtenje šivank vam želimo.. Uredništi Asketska srajca ali romantična bluzi čeprav je modna plošča z naslovom »Bela srajca« že malce hreščeča od nenehnega vrtenja, je modnim obUkoval- cem še vedno silno pri srcu. Tudi letošnjo jesen in zimo. Pravzaprav je glede na naše vse tanjše denarnice prav raz- veseljivo dejstvo, da nove bele bluze oziroma srajčne bluze sploh niso nove! Nikakršnih revolucionarnih sprememb v krojih in materialih ni opazi- ti. Morda je klasična srajca to- krat le še bolj »možata«, opremljena z modnim dodat- kom, tipičnim za močnejši spol - kravato. Tudi njo si lahko mimo sposodite iz najbližje moške omare, le enobarvna naj bo po možnosti. Seveda pa letošnja moda b lih srajc ni vselej strogo ask( ska, prav pogosto je tudi r mantično razpoložena. Še p sebej za slovesne priložnos ko si nadene čipkasto okras; domiselne vezenine, robčkas prešitke ah diskretne bleščic V modo se znova vrača tu čipkasti naborek žabo, ki krasil oprsja pomembnih v Ijakov že na dvoru Ludvii XIV. Če še vedno iščete rešit« kako z malo ah nič denar obnoviti del letošnje garder be, pa si za trenutek oglejte ideje na skici... VLASl Nagradno vprašanje: IZ KAKŠNEGA MATERIALA SO OBIČAJNO SEŠITE NA BOLJ SLOVESNE BLUZE? Cvetača Cvetača je zelenjava iz veli- ke družine zeljnic in je s svoji- mi debelimi socvetji zelo lepa na pogled. Domovina cvetače je vzhodno Sredozemlje, od koder se je razširila v naše kraje. i Najbolj znane so bele sorte, poznamo pa tudi vijohčasto razhčico. Za kuhanje jo pri- pravimo tako, da cvetačo raz- kosamo na posamezne cvetke, da lažje odstranimo trd koren. Ker se cvetača hitro razkuha, jo skuhamo samo toliko, da je še trda na ugriz ah pa jo kuha- mo v sopari. Cvetačo ponudi- mo posebej ah pa jo pretlači- mo v pire. Pretlačena cvetača je odhčna osnova za juhe in. narastke in se obnese za pri- pravo raznih prepečenih jedi. Cvetača je primerna tudi za dietno prehrano. 100 g cvetače ima le 24 kcal, 2 g beljakovin, 5 g ogljikovih hidratov in veh- ko balastnih snovi. Cvetačo blanširamo 3 minute, kuhamo jo do 8 minut in v pari 12 minut. Cvetača po Halljansko Potrebujemo: srednje veliko cvetačo, sol, 2 čebuU, 2 žhci margarine, eno žličko vegete, 250 g edamskega sira, 4 velike paradižnike in pol žličke ori- gana. Cvetačo očistimo, operemo in razdelimo na cvetke. Polo- žimo jih v mrzlo slano vodo. Čebulo olupimo in sesekljamo. V kožici segrejemo margarino in opražimo na njej čebulo, da postekleni. Dodamo cvetačo in žhčko vegete, prilijemo 2 del vode in pokrito dušimo 20 mi- nut. Medtem naribamo sir, pa- radižnike pa za nekaj trenut- kov potopimo v vrelo vodo, jih nato olupimo in razpolovimo. Paradižrdke zdevamo v ognje- vamo posodo, potresemo jih z origanom in posolimo. Duše- no cvetačo odcedimo in jo na- ložimo na paradižnik. Jed po- tresemo s sirom in jo damo v pečico, segreto na 200 sto- pinj. Pečemo 20 minut in takoj ponudimo. Cvetačna juha Potrebujemo: manjšo cveta- čo, 40 g masla, 30 g moke, hter vode, sol, poper, malo muškat- nega oreščka, lovorov list in lonček kisle smetane. Cvetačo očistimo, operemo in jo razdelimo na cvetke. Skuhamo jo v slani vodi, ki smo jo začinili z začimbami. Iz masla in moke naredimo svet- lo prežganje in ga zalijemo z vodo, v kateri se je Inihala cvetača in dobro prevremo, da se vse enakomerno razkuha. Dodamo cvetačo, premešamo in legiramo s smetano. Če ho- čemo imeti kremno juho, damo cvetačno juho v mešalnik in jo zmiksamo. Zraven ponudimo zlate kroghce. Cvetača v solaU Potrebujemo: srednje veliko cvetačo, sol, pol kg paradižni- ka, osminko htra juhe iz kon- centrata, kis, poper, malo na- ribanega muškatnega oreščka, ščepec sladkorja, za noževo konico gorčice, 4 žUce olja in žhco sesekljanega peteršilja. Cvetačo očistimo in opere- mo. Zavremo precej vode in jo posolimo. V krop damo cveta- čo in jo kuhamo približno 20 minut. Kuhano poberemo iz lonca s penovko, jo nekoliko ohladimo in razdelimo na cvetke. Paradižnik operemo in narežemo na rezine. V večjo skledo za solato zložimo me- njaje po eno plast paradižnika in eno plast cvetače. Juho se- grejemo, ji primešamo kis, po- per, muškatni orešček, slad- kor, gorčico, olje in sesekljan f>eteršilj. Solatno omako do- bro premešamo in z njo preli- jemo solato. Solato pretresemo in ponudimo. Slovenci Imamo dobre sorte pšenice Piše: IDA TEPEJ Vsako leto preizkušamo ne- kaj sort pšenice, da bi ugotovi- li, ali so še dovolj rodne ali so se že izrodile. Lani smo pose- jali v občini Slovenske Konjice šest sort pšenice in eno sorto tritikala. Sejali smo zadnji dan v ok- tobru v slabo pripravljena tla. ki so bila ponekod razmočena. Tla so bila grobo grudičasta. Tudi mehanska sejalnica znamke OLT je bila v slabem stanju. Nekaj kolutov ni zagri- njalo semena. Posamezne vrste so ostale celo nezadelane. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno z NPK 13-10-12 s 600 kg na ha. Napako sejalnice smo sku- šali p>opraviti z večjo porabo semena. Zato smo sejalnico uravnaU na največji izmet, da so bile odprtine sejalnih cevi do konca odprte. Po setvi je zgodaj pritisnil mraz, tako da je pšenica do konca pozne jeseni komaj po- kazala vršiček prvega lista. Spomladi je bilo dognojeno v začetku marca in drugič v aprilu. Obakrat je bilo po- trošeno po 200 kg KAN na ha. Ob prvih toplih dneh je pšeni- ca dobila moč in se okrepila ter razrasla. Proti plevelu je bilo škrop- Ijeno s sredstvom Dicurran forte 1,5 kg na ha, proti bolez- nim v aprilu in maju s Folicur- jem in TUtom. Proti strgaču in ušem z DDVP in Metasy- stoxom. Ob žetvi je bil pridelek 12% vlažnega zrnja nepričakovano visok. Na mestih, kjer je bil normalen sklop, smo izmerili od 7 do 9 ton pridelka na ha z 12% vlage. Zaradi preznih mest, ki so bila med posamez- nimi vrstami, je bil povprečni pridelek precej slabši. Nobena sorta pa ni dala pod pet ton zrnja na ha. Izvrednotih smo tudi sorto tritikala. To je križanec med pšenico in ržjo. Ima na videz zelo bogat klas z dolgimi resa- mi. Tritikale sejejo kmetje na tistih legah, kjer imajo težave z divjadjo, ki jim pšenico goh- co požre. Tritikale ima dolge, bodeče rese, zato se ga divjad izogiblje. Kakovost moke je med pšenično in rženo. Pridel- ki so žal nestalni. Nekatera le- ta obrodi enako kot pšenica, drugič pa se ne oplodi in ima skoraj prazen klas. Zato triti- kala ne priporočamo, razen v primerih, ko dela divjad tako škodo na pšenici, da je kmet ne more pridelovati. Letos je bil tritikale manj rodoviten kot pšenica, vendar je dal vseeno preko pet ton su- hega zrnja na hektar. Posamezne sorte so dale tele pridelke: marija in ana preko šest ton na ha. Zrinka, balkan in zagi so dale okrog šest ton na ha. Najmanj je dala sorta jugoslavija. Očitno ji je zgod- nji mraz bolj škodil kot preo- stalim sortam, zato je bila bolj redka. Imela pa je tudi lažji klas od drugih sort. Za jesensko setev bo na raz- polago seme tehle sort: ana, marija, zagi, džerdanka in zrinka. Kdor ima doma mlin, naj se- je sorte, ki dajajo dobro moko. Najboljšo daje sorta balkan. Za spoznemje slabša je moka sort ana, zrinka, džerdanka in zagi. Vse ostale sorte p.šenice, kot na primer marija, jugosla- vija, imajo slabšo moko. Sorti lonja in zagrebčanka dve pa imata tako slabo, da se iz nje ne da speči dobrega kruha, če moki ne dodamo malo mleka ali jajca. Pridelki pšenice so letos do- bri povsod, kjer je bilo oprav- ljeno dognojevanje in varstvo zoper škodljivce. Največ škode je povzročil strgač, ki je pone- kod povsem postrgal hste, ta- ko da je pridelek izrazito slab. Treba se bo navaditi na dej- stvo, da nove sorte žita terjajo nov način proizvodnje. Le te- daj se splača pridelovati žito. Št. 41 - 15. oktober 1992 ?1 'ariški avtomobilski raport w v precejšnji gneči avtomo- bilih prireditev v Evropi, jeriki in tudi na Japonskem f pariški avtomobilski sa- I svoje mesto. paradi tega, ker je v Parizu , verjetno tudi zaradi tega, jf francoska avtomobilska justrija v svetovnem merilu (l^aj pomeni. Avtomobilska ;stava v francoski prestolni- pa je ob vsem tem predvsem ^tava novosti: tistih, ki se na cestah pojavile čez fKaj mesecev, onih, ki si jih J mogoče omisliti šele čez le- lali več, in tudi tistih, ki ver- tno nikoli ne bodo pripeljale ( cesto. Takšna je pač usoda ftomobilov in Pariz je po tej rani prav takšen, kot avto- obilski saloni v drugih me- ih. 0 renaultu twingo, letošnji jvpsti, ki utegne temeljito iraziti konkurenco predvsem razredu najmanjših avtomo- lov, bomo nekaj več in po- ■obneje pisali prihodnjič. Že radi tega, ker bo mogoče )lj jasno, kdaj naj bi bil Re- iifltov novinec na voljo tudi 1 nas in ker je to hkrati vozi- , o katerem je treba zapisati ikaj več. Vsekakor je to nova rtomobilska zvezda. Res ajhna, a zato toliko bolj sijo- 1 in prijetna. Katrca poznih ivetdesetih let, pravijo neka- ri, in če jim je verjeti, potem s tržno uspesnostjo twinga ne bo posebnih težav. Nekako v senci malega veli- kega renaulta je bil recimo pe- ugeot 405 T 16. Oznaka se zdi nekoliko zapletena, a le navi- dez: gre za letos karoserij sko obnovljeni peugeot 405 (dru- gačna je notranjost, predvsem pa je pomembno to, da se po novem pokrov prtljažnika od- pira do dna) z novim motorjem s turbinskim polnilnikom (za- to tudi T) in po štirimi ventili na valj, (ki so štirje in zato številka 16). Skupaj zmore šti- rivaljnik s prostornino 2,0 li- tra kar 200 KM, za kratkih 45 sekund pa je mogoče iz agre- gata iztisniti celo 220 KM. Navdušujoče za tiste, ki se ho- čejo voziti hitro in celo pre- hitro. V ospredju Francozi, sicupaj z Nemci Pri Citroenu ni bilo velikih promocij, pač pa vrsta manjših novosti, dovolj pomembnih za tovano (ki skupaj s Peugeotom tvori avtomobilsko korporaci- jo PSA) in nedvomno tudi ku- pce. Tako je najmanjši AX do- bil novi dizelski motor, s kate- rim naj bi - tako tovarna - pri stalni hitrosti 90 km/h porabil nič več kot 3,3 litre goriva. Obetavna napoved, usmerjena v prizadevanja za splošno zmanjšanje porabe. Nekaj več- ja novost je vsekakor ZX s tre- mi vrati, kar pri tovarni ozna- čujejo za kupe. Zunanja podo- ba samo zaradi treh vrat ni bistveno ali revolucionarno spremenjena, je pa ZX v tej karoserij ski različici prijetna in tudi oblikovno zanimiva osvežitev. Zraven so dodali tu- di novi motor, ki bo zmogel točno 150 KM, kar pomeni, da bo to ob oznaki volcane naj- močnejši ZX. Letošnji pariški avtomobil- ski salon je bil najprej in tudi najbolj promocija francoske avtomobilske industrije. To je bilo mogoče opaziti brez po- sebnega truda in metra, kajti Citroen, Peugeot in predvsem nacionalni Renault (ki počasi postaja zasebno podjetje, ven- dar res počasi) so si na pari- škem razstavišču zakupili da- leč največ prostora. Toda če je bila nemška avtomobilska in- dustrija po tej strani nekaj skromnejša, je tudi v Parizu, torej na konkurenčnih tleh, dokazovala tisto, kar ni težko dokazati: da je daleč najmoč- nejša in morda tudi najbolj inovativna. Mercedes Benz, zanesljivo najuglednejša znamka tudi na drugi strani Rena, je pripeljal motorno ob- novljeno serijo 200-300 (vsi motorji s po štirimi ventili na valj), serija S je dobila tudi turbodizelski motor in novo različico z oznako 280 SE, za povrh je bil na ogled še road- ster 600 SL. Pri BMW, drugi najpomembnejši nemški avto- mobilski tovarni (po prestiž- nosti, ne po proizvodnji), so si za pariško občinstvo omislili prestavitev novega športnika serije 3 z oznako M 3. Zadeva je relativno preprosta: 286 KM, največja hitrost je elek- tronsko omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/h je v pi- člih 5,7 sekimde. Kdor zmore nekako 85 tisoč mark, ta si ga lahko omisli. Nekaj več je tre- ba odšteti za drugo pariško (in že prej objavljeno) novost iz BMW, to je prestižni 850 CSi. Znanemu dvanajstvaljniku so povečali prostornino (5,6 litra) in moč (od 300 KM na sedanjih 380 KM), pa tudi ceno, kajti 850 CSi je na voljo za skoraj skromnih 230 tisoč mark. Obe- tavno. Japonci: niiiče Jiii ne prezre Skoraj značilno je, da je ja- ponska avtomobilska indu- strija na evropskih salonskih prireditvah prostorsko in tudi sicer nekoliko ob strani. A je to v bistvu zunanji videz, kajti avtomobilskih novosti iz deže- le Vzhajajočega sonca nihče ne more in noče prezreti. Kaze omeniti vsaj dve, dovolj po- membni tudi za slovenski av- tomobilski trg. Nissan je urad- no predstavil micro. Staro ime za povsem novi avtomobil, konkurent citroenu AX, rena- ultu clio, peugeotu 106, toyoti starlet, mazdi 121, volkswag- nu polo, fiatu uno in drugim. Prijetna in sveža oblika, zani- miva notranjost, dve karose- rijski različici (tri ali pet vrat), dva motorja (1,0 in 1,3 litra) in tri vrste opreme. Pri nas naj bi bila micra naprodaj še pred koledarsko pomladjo, težko pa je reči, kdaj si bo mogoče omi- sliti novega mitsubishija lan- cer. Prav tako staro ime za no- vi avtomobil, na voljo kot kla- sična limuzina in kot karavan. Limuzina bo naprodaj s štiri- mi različnimi motorji (tudi di- zelski), karavan samo z dvema (bencinski in dizelski), letno pa naj bi v Evropi prodali ne- kako 38 tisoč lancerjev obeh zunanjih podob. In to naj bi bilo vse? Zane- sljivo ne, kajti malo manj po- membnih in za nas vendarle primernih novosti je še precej več, kot jih zmore prenesti (po obsegu) tale papir. In tako je vedno pri avtomobilskih raz- stavah. Citroen ZX furio Nissan micra Peugeot 405 T16 BMWM3 BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sobotni sejem rabljenih avtomobilov so organizatorji znova pre- stavili na rezervno lokacijo, kajti na istem prizorišču je v teh dneh potekal sejem Senior. Kljub vsemu se je na sejmu pojavilo preko 400 avtomobilov in blizu tisoč obiskovalcev. Uradno se je prodalo 6 vozil, izdanih pa je bilo še 80 kupoprodajnih pogodb. Cene vozil so v zadnjem času dokaj ustaljene, nekoliko pa narašča povpraševanje predvsem po cenejših modelih. Cene vozil v tabeli so v nemških markah in so le okvirne. Št. 41 - 15. oktober 1992 32 Kje ste, fazani? Za danes sem vam obljubila nekaj o teniških zvezd- nikih. Opredelila sem se le na predstavnike moškega spola, o puncah bomo pisali kdaj drugič. Velja? Torej - nekaj o ljubeznih teniškega Bornea Borisa Beckerja. skupaj bomo pokukali r Ne\v York, kjer se je pred dobrim mesecem dni končal zadnji turnir za p-and slam - US open: pa še en spis. ki je bil nagrajen na žalskem srečanju mladih literatov. nam je ostal. In konec! Vesela sem. da ste se že oglasili s svojimi novimi prispevki, rada pa bi, da bi se srednješolski fazani odzvali na naš razpis za akcijo Pr\'ič skupaj. Saj se že dobro poznate, kajne? MOJCA Edberg spet številka ena Pred kratkim se je v New Yorku končal zadnji turnir za grand slam sezone. Švedu Šte- fanu Edbergu se je posrečil dvojni uspeh: ubrai^ je naslov in se pono%'no po\'zpel na pr\'o mesto na sveto\Tii lest\ici. V finalu posameznikov je po skoraj treh urah težkega dvo- boja premagal 21-letnega Američana Peta Samprasa (pr\'ak turnirja izpred dveh let). Spr\'a je Samprasu kazalo dobro, potem pa se je tehtnica začela nagibati vse bolj na stran Edberga. Po vseh manj- ših in večjih napeikah ]e zmaga in z njo pol milijona dolarjev prišla v roke čednega Šveda. Tako je Edberg spet postal št. 1 na svetovni račimalniški lest\'ici. Vodi s 3577 točkami, le tri točke za njim zaostaja Courier, Sampras je s 3542 točkami na tretjem mestu. Ed- berg ima tako šest zmag na grand slam turnirjih - po dve v Avstraliji, Wimbledonu in New Yorku. Šved je bil tako vesel svoje zmage na US opnu, da nikakor ni mogel pričakati s\'ojega na- sprotnika, da bi mu segel v ro- ko. Veselo se je pognal čez mrežo in srečno pristal na dru- gi strani, kjer je v polju tekme- ca opravil tradicionalno roko- vanje. Boris končno ujet »Dolgočasno je, če lahko ima človek vsako žensko.« Ta ne preveč šarmantni stavek je izrekel Boris Becker (30) nedol- go zatem, ko se je razšel z dolgoletno prijateljico Karin Schultz. Takrat se je zabaval z dekleti na Floridi in v Monte Carlu. Dekleta so brez prestanka priha- jala k teniškemu milijonarju — in odha- jala. Pri pogovoru o ljubezni Boris ponori. Vprašanja o njegovem zasebnem življe- nju ostajajo brez odgovorov. Največkrat se le nasmeji in reče: »Vprašate me lahko vse, le temo Becker izpustite.« Potem pa kar naenkrat začne pripove- dovati: »Saj dekleta kar sama hodijo k meni. Jaz sem plen, ne lovec. Devet od desetih žensk bi se fotografiralo z mano. Fotografi pa naredijo zgodbe in pol. Že če se samo pogovarjam z mlado damo, praN-ijo, da je ena iz moje zbirke.« Teniški as šte\ilka 3 malce užaljeno nadaljuje: »Veliko deklet je skušalo poz- nanstvo z menoj \Tiovčiti. Spominjam se zgodbe iz Frankfurta, ko sem v neki di- skoteki spoznal simpatično dekle. Kmalu so bile najine slike v vseh časopisih, za- pustila me je in postala fotomodel.« Resnično zaljubljena, tako pravijo pri- jatelji, naj bi bila Boris in Karen Schultz. Dve leti sta bila nerazdružljiva, Karen je Borisa spremljala na vsakem turnirju, Borisovi starši so že govorili o poroki. Potem pa šok. Vse se je končalo. A ostala sta prijatelja. Ko Boris bere v časopisih o sebi, se reizburja: »Vem, kaj je zame najbolje. Za- kaj se morajo vedno drugi mešati v moje življenje?« Se bo Boris v prihodnje kaj spremenil? Njegova najnovejša prijateljica je tem- nopolta Babs Feltus (25), ki pričakuje Borisovega otroka. Le kakšne barve bo dojenček? Fant za IJuiiezen Zaljubljena sta do ušes in še bolj. B lwoodska igralka Barbra Streisano teniški zvezdnik Andre Agassi. Nič na ga, da se je sla\Tia petdesetletnica zal bila v mlatiega Andrea. Ima pač to sU (ali pa tudi ne) lastnost, da so ji vi moški, ki so precej mlajši od nje. A B bra se ne meni za obrekovalce in ost še naprej Andrejeva prijateljica in u6 ka. Andre jo uči tenisa, ona pa njega v naokrog v svoji limuzini. A vsega lep je nekoč konec. Le kako dolgo je še takrat, ko bo Barbara tudi Andrea za sala na listo »zavrženih kolegov«? Denar leži povsod, le pobrati ga je treba Nedelja je dan, ko se družine odpravljajo na takšne in dru- gačne izlete. Tomaž Stropnik, osmošolec iz Celja, nam je poslal fotografijo svoje nedeljske najdbe. Peš se je odpra\Tl na Celjski grad in našel kovanec grofov celjskih. Ker Slovenija še vedno nima pravega kovanca, je Tomaž svojo najdbo primerjal z veli- kostjo tolarskega bankovca. MODA V ŠOLSKIH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center - Celje Povest o voini Današnja rubrika je name- njena samo pleteninam, ene- mu najlepših elementov jesen- ske mode. Puloverji se kitijo z orjaški- mi o\Tatniki, krasijo jih kite, pa tudi čipkastih učinkov se ne izogibajo. Pra\'ilo, ki ga ni- kakor ne smete izpustiti, pa so maxi dolžine puloverjev. Med materiali je ogromno angore in moherja, kar pomeni, da so puloverji topli in mehki. Tudi letos niso izostale oprijete hle- če (legice), ki so prav tako ple- tene. Preveč so se nam prilju- bile, da bi jih kar tako odslovi- li. Pletena pa so tudi mini krila in pa dolga, do kolen segajoča krila za tiste, ki želijo zbujati pozornost. Puloverji so narav- nih, zastrtih, meglenih bar\'. Torej pletenine so jesenski hit. Vanje ste lahko oblečeni od glave do pete, prav gotovo vas ne bo zeblo! Št. 41 - 15. oktober 1992 331 Št. 41 - 15. oktober 1992 Št. 41 - 15. oktober 1992 Ide^p&c ^^Kned "-ISHHH MM Št. 41 - 15. oktober 1992 Št. 41 - 15. oktober 1992 )7l Št. 41 - 15. oktober 1992 Št. 41 - 15. oktober 1992 391 Št. 41 - 15. oktober 1992 I4( Lojz Emič, porojen ma- mi Fati (roj. Bjelajac) in a tu Frideriku v Gaberjih, do- ma, brezdohterjev - tolkde se ve - 14 marca 1952, sn kvalificiran šloser, se prja- vlam na mesto občinskiga mendatarja, al kok se že rječe. U Novim tedniko sn pre- čito de se ga iše, pa sn se odločo de bom pomago de se ga najde. Evo in sn tak te bogvekir po vrsti kandidat za tetle šiht. Kvalifikacije mam neč slabše ko ta drug. Te prvič - sn Slovenc, po- li tka me ne zanimle in nisn u nobjeni stranki (se parti- ja še šteje za stranko?). To morn še posebi poudart ker je to strašn važn za bodoče volitve. Koker je blo prej važn u kiri stranki si, tak je zdej važn u kiri stranki nisi, najbolš pa je če nisi u nob- jeni in midva s Kučanom nisma u nobjeni, to sam tolk de se ve. Drgač je pa lepo bit Šlovenc, ni pa lahk. Te drugič - mam šole, sn kvalificiran šloser, se prav de nisn neč slabši od bivše- ga predsednika bivše drža- ve. Pravopis me resde mal matra, sam to ni neč. Pro- gram ko ga bom poslancem dal na mizo, predno me iz- voljo, bo vsaj tak praviln ko Podlesnikov, se prav - tekoče napisan, brez veje, u živem ludskem jeziko. Te tretič - mam familjo, babnco pa dva otroka, jih usak večer pomarš nežje- nem spat. Sn vzoren slo- venski mož, sn že parkrat tud gšir pomil. Pa še to nej povem de ob nedelih reden hodn k maš pa k Žumru, morm pa priznat de nikol ne ostanem delj ko nekatiri drugi kršanski demokrati. Te četrtič - resde mam tud eno malo podjetje, sam to sploh ni bistven za ob- činski proračun. To je glih tolk de je, sej človk od kasi- raja parkirnin ne more žvet. Te pjetič - nisn hohšta- pler, sn karaktor pa pol: neki takiga ko tist Komel ko ko se usede duol ne vstane vječ. Al pa ko Jegla ko ko začne govrit ne more nehat. Takle. Se mi zdi de sn 'vsje napiso. Če pa čjesa nisn, bo pa župan dodal - on vedno vsje ve. Gosposki pozdrav LOJZ Ml VAS VOLIMO Tokrat izjemoma, zaradi izvirnosti in simpatične duhovitosti, objavljamo zapis, ki nam ga je poslal v TRAČ-nicah sicer pogost gost Tomaž M. Jeglič. Takole je za- pisal: Spoštovani tračničarji! Čestitam za »MI VAS VOLIMO« in ostale šušljajoče se rumene tračnice iz zadnjega NT-RC. Rime kandidatov pa bile lahko še krajše in sicer: PODLESNIK ZDENE, ne ve drugam in spet v levo krene. LAMPRET JANEZ, je že na desni danes. KOMEL ANDREJ, ne gre naprej. Podpisani: Tomaž M. JEGLA, ki ga NT-RC kar v redu pegla, a ker je DEMOKRAT, 'ma celjske tračnice prav rad! Večno zelena pesem živel je mož, imel je stranko, zamislil si jo je kot svojo banko, zato ukorček z vrha je dobil, na njem pisalo je: »Gospodič ta pa ta, član naše stranke, sposodil si je nekaj malega iz naše banke,« zato ukorček z vrha je dobil, na njem pisalo je: »Gospod je ta pa ta, odličnik naše vrle stranke, navzel morda se rahlo je lastnosti Beobanke,« zato ukorček z vrha je dobil, na njem pisalo je: »Živel mož, živela stranka, živela naša banka!« Tudi kuharska oprava nI vselej prava! Volk dlako menja, nravi pa ne, pravi slovenski prego- vor. Morda je eden prvih mož slovenskih narodnih de- mokratov res prestopil h krščanskim demokratom, toda v srcu bo žalski župan, profesor Milan Dobnik še vedno ostal to, kar je. Rekla- ma za drugo stranko je pa vseeno odlična - predvolilna kuhinja se je začela in v njej bo veliki kuhar prav gotovo tudi Dobnik. Ritem dela... o celjskem županu Anto- nu Rojcu le najlepše. Mnogi ugotavljajo, da se je po do- brih dveh letih nalezel celo nekaterih lepih županskih manir. Zamerijo mu le, da je kot bivši pravnik v Emu na občinsko raven prenesel mi- selnost in tempo dela iz Ema. Vladavina zidarjev Po tridesetih letih je zad- nji čas, da Celjani prekinejo vladavino zidarjev. Podrob- nejše analize so namreč po- kazale, da so že tri desetletja v celjskem izvršnem svetu oziroma vladi na ključnih položajih ljudje, ki imajo po svoji osnovni izobrazbi pre- več opraviti z gradnjo, pro- jektiranjem, rušenjem ali prenavljanjem. Skratka -zzidarstvom. KakšenBorut Alujevič-Lujo na čelu celj- ske vlade bi bila torej zani- miva osvežitev, če drugega ne... Skodelica kave šmarski župan Jože Čakš ne privošči svojim poslan- cem niti občinskih kavic in zasluženega odmora, kot je navada v večini sosednjih občin. Pravzaprav so si krivi kar šmarski poslanci sami, saj se še nobeno zasedanje ni zavleklo za več kot 4 ure. Maratonska skupščinska za- sedanja v nekaterih drugih občinah pa niti drogiranje s kavo ne napravi znos- nejših ... Doktor roman šentjurska doktorja-po- slanca se tako cenita, da se ljudje sprašujejo, če bi si sploh bila pripravljena nudi- ti prvo pomoč. Nedavno sta si med skupščinskim zaseda- njem zdravnik Ivo Moser in zobozdravnik Franc Zabu- košek spet skočila v lase -pr- vi je drugega pošiljal v bol- niško, drugi pa je prvega oz- merjal za goljufa. Povsem nekrščansko pa je olje na ogenj prilil sam župan Jurij Malovrh (SKD), ki je Zabu- košku dejal, da je realsoci- alist. Štorija šentjurskega dr. romana se bo razpletla, ko bodo na vrsto prišli še boljševiki. Poplava ali suša, saj Je vseeno... v celjskem IS so imeli prejšnji teden precej težav z obravnavo poročila o po- sledicah letošnje suše. Mini- strica za družbene dejavno- sti Irena Ferlež, ki je vodila sejo, je najprej zahtevala po- ročilo o sanaciji poplave, pi- ko na i pa je dodala še Dani- ca Doberšek iz sekretariata za družbeno-ekonomski raz- voj, ki je na pomoč v uteme- ljevanju posameznih škod- nih postavk poklicala same- ga »predsednika suše«, sicer člana IS, zadolženega za kmetijstvo, in direktorja celjske Kmetijske zadruge Petra Vriska. Skrivnostno Izginotje še nedavno tega se je na bivši Emovi ambulanti na Mariborski cesti košatil za- nimiv grafit - Kučan, poso- di mi tolar! Kdo ga je tja naonegal, bi si človek še mislil (v Emu je pač super in sploh), kdo pa ga je zbrisal, pa ni- kakor. Ali pa le? Direktorju Celjskih S( mov mag. Francu Pangerl ki je zadnje dni povsem m dušen nad dobrim sodelo\ njem z dr. Marjanom Hru varjem v organizaciji sej Senior, se je porodila m ideja. V strahu, da Celj, o njem ne bi šušljali kot o rektorju-samodržcu (I brez upravnega odbora i jansko tudi je), je pomisl da bi bilo v Celju mod podpreti Hrušovarja za dočega župana. Potem bi -i račun Hrušovarjeve učin^ vitosti - poslanci mogoče izvoliU upravni odbor Ca skih sejmov... NAJ MUZIKANTI POVEDO Če znaš fajn govort', te povsod rabiji »starešina je rekeh >To je gnar. Če bosta muzikanta naredila tisto kar rečem, bo gnar, če ne, pa ne. Pa naj eden od obeh pride noter v hišo, ne obelečen in ne slečen, ne pokrit in ne odkrit, ne obut in ne sezut, ne po rokah, ne po nogah.< Jaz, ki sem se tovrstne obrti učil pri odličnih muzikantih iz okolice Svetine oziro- ma Laškega, sem tovrstne običaje poznal od malih nog in ni mi bilo težko razvozlati te uganke. Eno hlačnico sem si gor zavihal, srajco kontra obrnil, pa žensko ruto okrog glave na- zaj zasukal, si napol obul le en čevelj in na >kamaradu< v hišo prijahal. To je bilo smeha, larma pa s tem naša,« pravi Zdravko Vrbovšek iz Reke, ki že več kot 20 let piha v klarinet in ima podobnih štosov zelo veliko. »Če znaš fajn govort', te povsod rabijo. Mu- zika ni toliko važna. Moraš pa imeti dober spomin, da kakšen vic čez uro ne ponoviš. Jaz, če ga malo popijem, se potem še bolj spomnim. Se pa spominjam, da sem šel nekoč z ženinom in nevesto ter svati k matičarju brez instru- menta. Na domačiji sem ga pozabil. Pa nam ni bilo dolgčas. Saj sem taline vrage zgcmjal, da smo bili tudi brez instrumenta dovolj glasni. Klarinet sem si sicer hotel sposoditi od neke godbe, ki je ravno takrat igrala v bližini, pa mi ga ni hotel zaupati nihče, ker so mislili, da se mi je zmešalo. Delo sem si našel od fotografov, kjer sem nosil bliskavico in hec je trajal. Včasih je bilo zelo veliko ohceti. Pred štirimi leti sem jih v enem samem letu spravil pod streho kar 31, pa dolgo so trajale. Nekatere kar do ponedeljka zvečer. Potem sem bil čisto >ven<. Komaj sem se naglihal. Šele v četrtek sem prišel k sebi. No, v petek pa znova. Skoraj ves dopust porabim za špilarijo. Gnar pa tudi prav pride, ko so današnje >colnge< tako slabe. Za mano je že petsto ohceti in če pogledam na kolendar, nič ne kaže, da bo kmalu bolje.« EDI MASNEC Ena Iz Zdravkovega rokava Mlad gospodar je prišel k spovedi in Ž nik je ob koncu takoj videl, da ima le ti nekaj za bregom. »Mam še en greh, pa si ga ne upam po\ dati. Pa vseeno: včeraj sem >reklc< po d rišču metal« »To pa ni nič hudega. To pa ni greh.« »Veste, samo v tem »reklcu« so bili oč Janezkova Janezek pride k sosedovemu Tončku in zagleda male zajčke. »Joj, Tonči, ali mi prodaš kakšnega zajčka? »Ne, nobenega ti ne prodam, če pa uga- neš, koliko jih imam, ti jih šenkam vseh osem.« Direktorska »Gospod doktor, pomagajte. V spanju go- vorim.« »Ali to moti vašo ženo?« »To ne, ampak vsa pisarna se mi smeji.« Turistična Turist, ki je prečkal pot kar čez travnik, ustavi kmeta in ga povpraša, če bi še lahko ujel vlal^ ki odpelje ob štirih. »Še. Če boste šli po bližnjici, ki ste jo ubrali in če vas zagleda naš bik, boste ujeli še tistega, ki pelje ob treh.« Dednost Mož bere ženi iz časopisa. »Skoraj povsem je dokazano, da je tudi neurrmost dedna.« Žena ga jezno zavrne: »Ni lepo od tebe, da vedno znova zvračaš krivdo na svoje starše.« Veselica ženi se pogovarjata: »Čuj, tvoj mož je zadnjič na srečolo^ zadel prašiča. Kako pa ste ga sploh spravili domov?« »Oh, veliko lažje kot moža.« Šale za današnjo stran so prispevali: Ivanka SKORNŠEK iz Sp.Tinskega, Franc CESTNIK iz Celja, Ivan KRAŠOVEC iz Spodnje Rečice pri Laškem in Cvetka LESKOVSEK iz Gorice pri Sli\'nici. Št. 41 - 15. oktober 1992