Leto XIV Številka 40 (450) Velenje, petek, 6. oktobra T978 Cena 4 din sem našim lelovnim ljudem občanom >titamo 8, oktober -iraznik občine Velenje Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje / SKUPŠČINA SINDIKATA DELAVCEV PROIZVODNJE IN PREDELAVE KOVIN Včeraj je bila v Velenju skupščina sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slo-nije. Delegati in gostje iz vse Slovenije so pregledali delo re-ibliškega odbora sindikata ko-irinske industrije Slovenije in njegovih organov za obdobje 1974 - 1978. Sprejeli so prasko usmeritev delovanja dikata delavcev proizvodnje predelave kovin Slovenije za dobje do leta 1982 in izvolili nov republiški odbor sindikata. ZAKLJUČENA RAZPRAVA PRED 10. KONGRESOM ZSMS Mladi v Gornji Savinjski do-ini so v sredo zaključili razpravo o dokumentih za bližnji kongres iovenske mladine. V Moziiju so se na razširjeni seji, irisostvovali so ji tudi predsedniki osnovnih organizacij, pred-Jtavniki skupščine občine in ružbeno-političnih organizacij ter družbenih organizacij in iruštev, sestali člani predsed-itva občinske konference ZSMS. Poleg zaključne razprave o kongresnih dokumentih so Člani na seji potrdili tudi predla jih je posredovala kad-vska komisija pri republiški inferenci in med drugim izvo-tudi delegata za kongres ZSM J. Mladi v gornjegrajski Smreki za zgled Osnovna organizacija ZSMS v Smreki še pred kratkim šibka in slabo aktivna - Korenite spremembe v zadnjih mesecih in že doslej znatni uspehi - Okrogla miza o manjšinskem vprašanju z Dragom Košmrljem Problemi in želje mlade generacije imajo veliko stičnih točk, pa vendar so si od ene do druge osnovne organizacije različni, kakor so si različni uspehi, ki jih mladi dosegajo pri svojem delu. Dosežki mladih so odvisni tudi od okolja v katerem delujejo in od prave mere razumevanja, ki so ga, ali pa ne, pri svojih naporih deležni, zagotovo pa velja, da so v največji meri od- NOVI METRI ASFALTA ZA PRAZNIK V krajevni skupnosti Šentilj bodo v počastitev 8. oktobra, praznika Šaleške doline odprli nov odsek asfaltirane ceste v naselju Silova. Otvoritev 750 m dolge ceste bodo združili s priložnostnim kulturnim pozdravom. Slovesnost se bo začela ob 14. uri. visni prav od volje in zagnanosti mladink in mladincev v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Le zavzeto delo premaguje vsakovrstne prepreke. Da je to res najlepše dokazuje primer osnovne organizacije ZSMS v gornjegrajski Smreki. Še pred meseci maloštevilna organizacija, z več ali manj priložnostnim načinom dela, se je vsakodnevno otepala z vrsto na videz nepremagljivih težav, z nerazumevanjem sredine v kateri je delovala in s premajhno mero pomoči, ki bi je morala biti deležna. Mladi so sami spoznali napake in pomanjkljivosti pri delu, spoznali so, da je vse odvisno od njih samih. Lotili so se dela in kljub začetnim težavam so danes pravzaprav že lahko vzor večini osnovnih organizacij v mozirski občini. Naj- prej so se prešteli in kaj hitro preko plesov in drugih za mladino privlačnih oblik delovanja prešli na bolj zahtevno delo na področju družbenopolitičnega usposabljanja in krepitve svoje vloge v okolju v katerem delujejo in živijo. Resno delo je ob-(Nadaljevanje na 7. strani) SKUPNO Z BRIGADIRJI VETERANI V sklop prireditev, posvečenih bližnjemu 10. kongresu ZSMS, bo sodila tudi sobotna delovna akcija mladincev občine Moziije. Mladinska delovna brigada Slavka Šlan-dra bo skupno z brigadirji veterani, ki so v povojnih letih obnavljali domovino, pomagala pri gradnji ceste v Poljanah pri Rečici ob Savinji. To skupno akcijo pripravljata občinska konferenca ZSMS Moziije in osnovna organizacija ZSMS Rečica. Na tovariškem srečanju po delu se bodo popoldne brigadirji mladinske delovne brigade pomerili z brigadirji veterani v vlečenju vrvi in v skakanju z vrečami Mlajši in starejši brigadirji bodo s to akcijo obenem počastili tudi praznik krajevne skupnosti Rečica, ki ga bodo njeni prebivalci slavili ta dan. Na vseh šolah odredne pionirske konference TUDI O VLAKU BRATSTVA IN ENOTNOSTI 29. september je dan pionirjev. Tega dne so na vseh osnovnih šolah v naši občini izvedli odredne pionirske konference, na katerih so izvolili nova vodstva. Se posebno slovesna je bila odied-na pionirska konferenca osnovne šole Gustav Šilih Velenje, katero so posvetili 15-letnici šole. Tako na konferenci niso pregledali opravljenega dela le v lanskem letu, temveč so se spomnili uspeho v vseh 15 let Na konferenco so povabili nekdanje učence te šole, ki so že doštudirali. li so pripovedovali o spominih na osnovno šolo Gustav Silili. Nato so pionirji ocenili še svoje delo v lanskem šolskem letu, si zastavili program za letos ter izvolili nov pionirski odb ar. V člani Moziiju so se v sredo sestali izvršnega odbora predsedstva OK SZDL Moziije. Med drugim so sprejeli tudi program družbeno-poli-tičnega izobraževanja delegatov. Razčlenili so tudi priprave na Vlak bratstva in enotnosti in se podrobno pogovorili o pripravah na rolitve v KK SZDL. V Gabrkah nov dom ob občinskem prazniku V počastitev letošnjega občinskega praznika bodo v nedeljo, 8. oktobra ob 14. uri v krajevni skupnosti Gaberke predali namenu dom družbeno političnih organizacij Za izgradnjo tega za krejevno skupnost nad vse pomembnega objekta, so krajani namenih vsa sredstva zbrana s samoprispev- kom, to je okoli dva milijona in pol, nekaj so najeli kreditov, zelo veliko pa so naredili tudi z udarniškim delom. Vrednost novega doma znaša okoli 4 milijone 600 tisoč dinaijev. Dom družbeno političnih organizacij, ki so ga pričeli graditi že leta 1973, je za krajevno skupnost, ki doslej ni imela svojih prostorov za družbeno politično življenje, velikega pomena. Pomembna pridobitev za krajevno skupnost je tudi Merxova samopostrežna trgovina. Resnično dolgoletna želja krajanov Gaberk se torej ob letošnjem občinskem prazniku uresničuje. V Gaberkah bodo v nedeljo predali svojemu namenu nov dom družbenopolitičnih organizacij V četrtek se bo vreme začelo izboljševati in bo do konca tedna prevladovalo suho in nekoliko topleje. Za 8. oktober, praznik občine Velenje bo Kulturni center Velenje odprl jutri ob 17. uri na velenjskem gradu stalno razstavo „Od impresionizma do danes" ter razstavni kotiček akademskega slikarja Lojzeta Perka. Slovesnost ob otvoritvi bo popestril s priložnostnim programom Študentski oktet iz Ljubljane, (Na sliki: Lojze Perko: Dva samotarja, olje, 1975) Priznanja in nagrade občine Velenje Nagrado Karla Destovnika — Kajuha prejmeta prosvetno društvo Šmartno ob Paki in osnovna šola Karel Destovnik — Kajuh Šoštanj, srebrni grb občine Velenje pa jamska reševalna četa DO Rudnik lignita Velenje PRIDOBITVE ZA PRAZNIK * PRIDOBITVE ZA PRAZNIK Na svečani seji vseh treh zborov dtupščine občine Velenje 7. oktobra 1978 bodo podelili tudi letošnja priznanja in nagrade občine Velenje. NAGRADO KARLA DESTOVNIKA KAJUHA PREJMETA • PROSVETNO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI Prosvetno društvo Šmartno ob Paki vseh 33 let po vojni zelo uspešno opravlja kulturno poslanstvo v kraju. Dejavnost prosvetnega društva je tesno povezana s krajevno skupnostjo in ostalimi jo pri krajevnih akcijah ter vsako leto pripravijo malo Napotnikovo kolonijo. Na šoli v Topolšici krajevnimi organizacijami. V zadnjih desetih letih se je poleg glasbenega življenja razvila tudi klubska in gledališka dejavnost. Gledališka skupina je predlani z „Veselimi berači", ki so doživeli več kot dvajset uprizoritev doma in drugje, postala najboljša med osmimi gledališkimi skupinami v Sloveniji. Takšno umetniško poslanstvo pa v Šmartnem ob Paki nadaljujejo tudi letos. Z novim delom so na gostovanju v Gorici dosegli izjemen umetniški dosežek, ki so ga s rdim in vztrajnim delom oblikovali kmetje, delavci, študentje in drugi v razvijajočem se kraju. • OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK - KAJUH ŠOŠTANJ Delovna skupnost osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja se vsestransko trudi, da poleg rednega šolskega dela v centralni šoli in podružničnih šolah v Topolšici in Zavodnjah prizadevno sodelujejo v vseh pomembnih krajevnih akcijah. Na šoli je urejena Kajuhova spominska soba, ki jo vsako leto obišče blizu 3.000 obisko-vakev, poleg tega pa sedaj urejujejo kotiček kulturne dtupine XIV. divizije, ki ga bodo opremili z dokumenti o dejavnosti te kulturniške - partizanske skupine. Na šoli imajo pionirsko hranilnico, v kateri razvijajo samoupravljanje 450 vlagateljev, urejen imajo kotiček Petra Mussija, kije prvi oiganeiral šolsko hranilništvo v Šoštanju. Že enajst let zapovrstjo pripravljajo razstavo „Likov-ni svet otrok" s sodelovanjem 85 slovenskih in zamejskih šol, izdajajo katalog likovnih del otrok in prirejajo proslavo v počastitev obletnice smrti partizanskega pesnika in heroja Karla Destovnika - Kajuha. Zelo uspešno delujejo različni krožki, šolsko športno društvo itd. Pri podružnični šoli v Zavodnjah pa učitelji in učenci aktivno sodeluje- pa je zelo razvita kulturna dejavnost in druge aktivnosti. SREBRNI GRB OBČINE VELENJE PA PREJME • JAMSKA REŠEVALNA ČETA DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Rudnik lignita Velenje je po geomontanskih razmerah razvrščen med rudnike večje težavnostne stopnje in težkih opravil. Poleg posebne skrbne varnosti, ki jo je treba upoštevati, imajo v rudniku reševalno četo z 220 člani. To so najboljši rudarji, so najbolj sposobni ljudje, ljudje močne volje in junaštva, ki so za reševanje človeka in za preprečevanje nesreč pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Članstvo v jamski reševalni četi je njihova prostovoljna in zavestna odločitev. Za opravljanje te pomembne humane naloge po- PRIDOBITVE ZA PRAZNIK * PRIDOBITVE ZA PRAZNIK V sredo opoldne so v Šoštanju odprli nov proizvodni obrat tozdov Pohištva in Embalaže Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje SODOBNI OBJEKTI ERE TOZD KMETIJSTVO Era TOZD Kmetijstvo je avgusta lansko leto pričela v Hrastovcu z gradnjo nadomestnih objektov, ker so stare morali na Gorici podreti zaradi gradnje stanovanjske soseske. Za izvajalca del so izbrali ERO TOZD Veleprodajo, poslovno enoto Kooperacijo. Zgradili so hlev dolg 40 metrov in širok 12 metrov, grajen pa je tako, da se v dolžino, v primeru, če bodo pridobili površine na ugrezninah, lahko dogradi. V njem je prostora za 130 glav živine v prosti reji, gojijo pa pitance in plemenske telice. Poleg tega so zgradili jamo za gnojevko kapacitete 550 kubičnih metrov in dva silosa kapacitete 560 kubičnih metrov. Objekti so grajeni s tehnološko najnovejšimi dosežki ter pomenijo racionalizacijo, saj je delo skega kiparja Gabriela Poldiča. Otvorili pa so ga včeraj ob 16. uri popoldne. Včerajšnji dan je bil na osnovni šoli Gustav Šilih posvečen 15-letnici šole. V dopoldanskem času so pripravili predavanje za člane učiteljskega zbora. Predaval je profesor Albert Žerjav iz Maribora in sicer o pomenu Gustava Šiliha za slovensko pedagogiko, spregovoril pa je tudi o modemi pedagogiki. rabijo jamski reševalci veliko prostega časa. Tako drzni in marljivi rudarji so tudi ob zadnji nesreči v rudniku lignita Velenje, ko je v odvozu jame Škale dne 26. julija letos in tudi na celotnem izvozu jame Pesje nastal požar, bili v reševalni akciji. Po zelo napornem in dolgotrajnem delu je reševalcem uspelo preprečiti razširitev požara na etaži jame Pesje. Ocenjujejo, daje reševalna četa zaradi marljivosti, usposobljenosti in vztrajnosti preprečila materialno škodo, ki bi bila gotovo enkrat večja, kakor je. dokaj mehanizirano. Prav gotovo pa je ta pridobitev v času, ko je povprafcvanje po mesu izredno veliko, silno dobrodošla. Celotna investicijska vrednost skupno z opremo pa znaša štiri milijone, osemsto tisoč dinarjev. Nove sodobne objekte ERE, temeljne organizacije Kmetijstvo bodo predali namenu danes ob 11. uri. Kip je naredil Gabriel Poldič, kipar iz Maribora CESTA-SAD PRIZADEVANJA KRAJANOV Številnim delovnim zmagam, s katerimi bomo letos proslavili praznik občine Velenje, so prispevali svoje tudi prebivalci krajevne skupnosti Gorenje. Z asfaltiranjem ceste iz Paške vasi v Gavce so uresničili eno največjih in najtežjih nalog, ki so si jih zadah v petletnem razvojnem načrtu. Zaključek del na tej cesti bodo proslavili na dan občinskega praznika, v nedeljo, 8. oktobra ob 14. uri popoldne. Potek urejevanja in modernizacije ceste v Gavce je predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Jože Remenih takole opisal: „Najprej je treba omeniti, da gre pri omenjeni cesti za dva odseka. Poimenovali smo jih kar po domačinih, ki tu stanujejo. Prvi je odsek od spomenika padlim partizanom v Paški vasi proti Podgoršku in Napotniku do Vrabiča. Dolg je približno sedemsto metrov. Drugi del ceste pa vodi mimo Videnška in Ribezla proti Verdevu, zaključi pa se pri Hudeju, tako, da predstavlja nekakšno krožno pot v dolžni enega kilometra. Sprva smo želeli oba odseka med sabo povezati, saj je med njima le še kakih 300 metrov neurejenega cestišča, vendar pa smo imeli težave z uporabo zemljišča na tem območju in zato nismo uspeli. Priprave na dokončno ureditev te ceste so se pričele že v letu 1976. Takrat smo jo trasirali, obdelali z buldožeiji in posuli. Že takrat nas je veljala 65 tisoč dinarjev, na njej pa smo opravili kar 850 udarniških delovnih ur. Tukajšnji krajani resnično zaslužijo vso pohvalo za trud, ki so ga vložili v Cesta v Gavce je, kot smo že zapisali, druj največji projekt iz petletnega razvojnega progra ma krajevne skupnosti Gorenje. Najzahtevnejši nalogo pa so opravili lani, ko so asfaltirali 2331 metrov dolgo cesto v Skorno^ Ob vsem tem pa jil čakajo še velike obveznosti. Čimprej bodo skušal urediti prostore v zadružnem domu ter adaptirati gasilski dom in napeljati javno razsvetljavo i Paški vasi. Petletni razvojni načrt bo ob ureditv številnih manjših sprotnih vprašanj zaključen postavitvijo treh avtobusnih postajališč v Pašk vasi, Gorenju in Skornem. J. KRAM NOVA ASFALTIRANA CESTA V CIR KOVCE Krajani Cirkovc bodo v nedeljo, 15. oktobri otvoriii dva in pol kilometra dolg odsek asfal tirane ceste od Hrastovca do Cirkovc. Z deli so pričeli približno pred enim mesecem ter vsa mož na dela opravljajo s prostovoljnim delom. Za » gradnjo ceste so krajani namenili ves krajevni samoprispevek, to je okoli 400.000 dinaijev, krajani pa so s prostovoljnimi prispevki zbrali še okoli 100.000 dinarjev. Ostala sredstva za izgrad njo ceste bo prispevala samoupravna interesn komunalna skupnost, celotna investicijska vrei nost pa znaša 182.000 dinarjev. Krajani Cirkovc, Škal in Hrastovca pase dogo varjajo, da bi takoj pričeli z deli tudi na odseku Hrastovcu, ki bo zaenkrat ostal še neasfaltirai Kot kaže pa se bodo priprave na asfaltiranje tu< na tem odseku kmalu začele. V krajevni skup nosti Škale - Hrastovec že pripravljajo načrt, pripravljalnimi deli pa bodo verjetno začeli že le tos, tako da bo cesta do spomladi nared za pola ganje asfalta. Pri tem pa sta vse sile za uredite tega odseka vpregla tudi Svet staršev in Svet osnovne šole Miha Pintar Toledo. Ta šola imai Cirkovcah svojo podružnico, učenci višjih razre dov pa se vozijo v šolo v Velenje. Sedaj imajo organiziran avtobusni prevoz le do Hrastovca, ker del ceste, ki bo ostal neurejen, tudi v bodoči ne bo primeren za avtobusni prevoz. Z ureditvij tega odseka pa bo tudi šolski avtobus lahko zapeljal prav do Cirkovc in s tem močno skrajša pot, kar učenci že nestrpno pričakujejo. Sodoben hlev je grajen tako, da se lahko v primera pridobitev novih površin dogradi 5. OKTOBER DAN OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH Osnovna šola Gustav Šilih Velenje slavi ob letošnjem občinskem prazniku pomemben jubilej — 15-letnico delovanja. Ta pomemben jubilej so proslavili včeraj, ko so pred šolo otvorili kip znanega slovenskega pedagoga, po katerem se šola imenuje Gustava Siliha. Kip je delo maribor- Odslej v Gavce po asfaltu gradnjo ceste, naknadno pa so prispevali še 50 tisoč dinarjev. Ostale stroške smo takrat pokrili s sredstvi samoprispevka. Letos poleti pa smo končno prišli do tega, da cesto tudi asfaltiramo. Ker je znašala predračunska vrednost tega obje k-ta 980 tisoč dinaijev, smo stopili v akcijo za solidarnostno pomoč. Krajani sami so zbrali 140 tisoč dinaijev, samoupravna interesna komunalna skupnost je prispevala 100 tisoč, iz solidarnostnega sklada Skupščine občine Velenje smo dobili 50 tisoč, od trgovskega podjetja Vino iz Šmartnega ob Paki pa 5000 dinaijev. Velenjski Vegrad pa nam je namenil 50 kubičnih metrov gramoza. Seveda pa računamo na pomoč še mnogih drugih, tako, da bomo z vsemi temi sredstvi uspeli nadoknaditi razliko. Stroške asfaltiranja, ki znašajo 52 tisoč dinaijev pa bo krajevna skupnost poravnala z denaijem iz samoprispevka. Krajani so se obvezali, da bodo sami pripravili cesto za polaganje asfaltne prevleke in tako so letos opravili preko 2500 udarniških ur, kar pomeni, da je na cesti delalo štirinajst dni vsak dan poprečno dvajset krajanov. To pa so zares spodbudni podatki, vredni priznanja." - hjh . Z gradnjo ceste so pričeli približno pred eni mesecem. Vsa možna dela so opravili z udara škim delom NOV VRTEC V SOSESKI ŠALEK RICA V krajevni skupnosti Šalek - Gorica bodo ponedeljek, 9. oktobra ob 16. uri predali namer nov otroški vrtec, v katerem bo prostora za li otrok. Z gradnjo so pričeli maja letos in ker so odločili za Vegradovo celično gradnjo je i objekt dograjen v zelo kratkem času. Investit otroškega vrtca, ki bo skupno z obstoječ vrtcem v stanovanjskem bloku samostojna eno vzgojno varstvenega zavoda Velenje, je Skupno otroškega varstva Velenje. Investicijska vredna vrtca, ki ima tudi zaklonišče je 11.690.400 dim je v. V novem vrtcu, ki je za krajevno skupi Salek-Gorica zelo velikega pomena, saj so k citete v stanovanjskem bloku veliko prema! bodo imeli šest oddelkov otrok v starosti od do sedmih let, poleg tega pa bo v tem objektu razdeljevalna in mlečna kuhinja. Nov otroški vrtec pa ni pomembna pridobil samo za krajevno skupnost Šalek Gorica, tei za celotno občino. V ostalih enotah velenjski vzgojno varstvenega zavoda se bo ob odhodu katerih otrok iz krajevne skupnosti Šalek Goril sprostilo nekaj mest. Nov otroški vrtec pa je t ponoven dokaz, da se trudimo, da bi omogo slehernemu otroku naše občine kar najb možnosti za njegov razvoj. S to pridobiti bomo zajeli v vzgojno varstvene zavode že 33« stotkov otrok naše občine. PRED OSNOVNO ŠOLO XIV. DIVI KIP ALFONZA ŠARHA Letos mineva 20 let, ko je pričela delovali naši občini osnovna šola, XIV. divizije kateu dosegla v tem času pomembne uspehe. Tojeb 20 let trdega dela. Učitelji so se trudili, da nudili otrokom kar največ, da bi se ti po s močeh, znanju in sposobnostih enakov vključili v našo socialistično skupnost. In d lahko trdimo, da so uspeli. Obletnico šole so na osnovni šoli XIV. div proslavili z odkritjem spomenika Alfonza Saii Otvorili so ga na priložnostni slovesnosti v s popoldne. Ibčina - razčlenjeno samoupravno življenje in delovanje Uredništvo Našega časa je pred praznikom občine Velenje - 8. oktobrom zaprosilo za razgovor predsednika skupščine občine Velenje, Franja Koruna. Našem povabilu se je ljubeznivo odzval in takole odgovoril na vprašanja._ t Tovariš predsednik, prosim vas, da najprej ocenite obdobje med dvema občinskima praznikoma? - Aktivnost delovnih ljudi in občanov občine j/elenje je bila v času med dvema občinskima paznikoma usmerjena v izpolnjevanje nalog, ki fehajajo iz sprejetih programov dela in razvoja jemeljnih organizacij združenega dela, krajevnih kupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, irav tako pa tudi iz občinskega družbenga plana, i predstavlja integralno celoto nosilcev planirala v občini Torej smo nadaljevati delo, zastavlje-io že pred izvolitvijo novih delegatskih skupščin. Uspehi, ki smo jih dosegli, niso majhni, pose-lej še če upoštevamo dolgo ročnost posameznih talog oziroma ciljev. Zanima nas trenutni družbeno ekonomski in samoupravni položaj občine? Korun, predsednik Skupščine občine i — Sliko o trenutnem družbeno ekonomskem položaju občine oziroma njenega gospodarstva lahko povzamemo iz analize poslovnih rezultatov organ izacije združenega dela v prvem polletju ktos. Ti podatki pričajo, da proizvodnja oziroma ;ospodarska aktivnost narašča, vendar jo sprem-tudi hitro naraščanje cen, kar slabi napore, usmerjene k povečanju delovne storilnosti in smotrnejšemu gospodarjenju. Posledica tega je [relativno povečevanje proizvodnih stroškov in slabšanje izvoznih sposobnosti gospodarstva. Če k temu dodamo Š3 nezadostno reproduktivno in akumulativno sposobno st organizacij združenega dela, visoko stopnjo naraščanja zaposlovanja ter neusklajena razmerja v delitvi dohodka, se nam odpre cel sklop perečih problemov, ki jih bo nujno treba premagati, d a bi sedanja pospešena podarska aktivnost bila lahko trajnejša. Večjo skrb bomo morali nameniti racion alnej-iu gospodarjenju in bolj smotrnemu odločanju razširjeni reprodukciji Skrbeti moramo, da bo esničevanje osebnih, skupnih in splošnih po-eb skladnejše, v mejah ustvarjenega dohodka in [V funkciji njegovega povečevanja. Občinska skupščina in njeni organi so obravnavati gospodarski položaj in sprejeli tudi določene ukrepe za izboljšanje stanja. • Ali lahko ocenite uresničevanje srednjeročnega plana razvoja 1972 — 1980 in poveste, kaj je treba še storiti, da bodo skupno dogovorjene | naloge uresničene? F — Sedanji srednjeročni plan in predvsem dogovor o temeljih družbenega plana pomenita pomemben napredek zavestnih prizadevanj za skladnejši razvoj naše občinske samoupravne skupno-stL Značilni za obdobje, v katerem smo oblikovati in sprejeli naš srednjeročni plan, so bitka z "vzroki in posledicami inflacije ter napori za Stabilizacijo in kvalitetnejše odnose v gospodarjenju z vsemi sredstvi družbene reprodukcije. - - Delni uspehi, ki smo jih doslej dosegli na tem področju, še niso posledica globljih strukturnih sprememb v gospodarstvu in medsebojno samoupravno dogovoijenih novih družbeno-ekonom-skih razmerij med poslovno in dohodkovno soodvisnimi partnerji ter povečane produ ktivnos-ti dela in ekonomičnosti poslovanja. Zaradi tega so tudi doseženi rezultati precej slabši, kot smo si jih s program om zastavili Osnovna predpostavka za predvideno gospodarsko rast v srednjeročnem planu in za izboljšanje položaja gospodarskih organizacij v delitvi ter za povečanje njihove akumulativne sposobnosti je, da se poveča njihova in dmžbena produktivnost dela. Ta pa žal ne narašča tako, kot smo predvidevati. Zat o tudi ustvarjeni družbeni proizvod ne narašča v takšnem obsegu, da bi mo gh uresničiti vscnaloge, zastavljene v našem srednje- ročnem programu. Zaostajamo predvsem v modernizaciji in prestrukturiranju našega gospod ar-stva in v izgradnji nekaterih pomembnih infrast-rukturnih objektov, pa tudi v razvoju malega gospodarstva. Uveljavljanje reforme dmžbenega planiranja zahteva, da se sproti preverjajo cilji, analizirajo in usklajujejo možnosti razvoja z razpoložljivimi sredstvi ter s tem obvladujejo protislovja razvoja z dograjevanjem .planskih nalog. Ob tem pa moramo ugotoviti, daje bil storjen v zadnjem obodbju pomemben napredek, da presežemo stanje, kar želimo doseči zlasti s čvrstim dogovarjanjem, spoštovanjem sprejetih dogovorov ter z aktivnostjo družbeno-političnih organizacij, posebej še zveze komunistov, socialistične zveze in zveze sindikatov. • Kako si zamišljate občino kot skupnost delovnih ljudi in občanov? - Občino kot skupnost delovnih ljudi in občanov si zamišljam kot razčlenjeno samoupravno življenje in delovanje v njenem okviru ter potrebo, da se celotni mehanizem občinske skupščine in njenih organov bolj prilagodi zahtevam in potrebam ljudi v temeljnih skupnostih in organizacijah. Tako zastavljena vloga občine kot samoupravne skupnosti pa predstavlja, mimo razvitega samoupravnega življenja v temeljnih skupnostih in organizacijah, tudi večjo pripravljenost delovnih ljudi za obravnavo in razreševanje občinskih in širših družbenih vprašanj ter ustreznejšo opredelitev njihove neposredne odgovornosti za urejanje takih vprašanj, ki jih je mogoče družbeno najbolj racionalno urejati v teh skupnostih in organizacijah. Poudariti pa velja, da morajo te temeljne samoupravne skupnosti, to je krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, katerih delo je v zadnjem obdobju zaživelo, storiti vse, da pride do neposrednejše koordinacije dela ter ob izoblikovani samoupravni disciplini do spoštovanja samoupravnega reda. • Veliko govorimo o delovanju delegatskega sistema. Kakšne so, tovariš predsednik, po vašem mnenju najpomembnejše prihodnje naloge velenjske delegatske občinske skupščine in delegacij? — Delegatski sistem, zgrajen na delegacijah krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združen ega dela ter na delegacijah družbenopolitičnih organizacij v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva, je ena najpomembnejših sprememb v našem političnem sistemu, vpeljana leta 1974 z novo ustavo. Na podlagi dosedanjih izkušenj iz delovanja delegatskega sistema lahko ugotovimo, da je njegovo delovanje — kljub nekaterim težavam — odprlo proces neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v odločanje o vprašanjih, o katerih odločajo občinska skupščina in skupščine sam oupravnih interesnih sku pno-sti Delegatski sistem in njego vo delovanje kot tudi delovanje skupščinskega sistema je tesno povezan z razvojem samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah in skupnostih. Problemi, ki jih ugotavljamo pri delu delegacij, so v glavnem posledica neprimernega samoupravnega organiziranja temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti Dosledno uveljavitev delegatskega sistema ovira tudi dejstvo, da so razprave o vprašanjih, ki so na dnevnih redih sej skupščin, omejene predvsem na delegacije, premalo pa so povezane s samoupravnimi organi in delavci oziroma občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Delegacije pogosto nastopajo le kot posrednik interesov delovnih ljudi in občanov, zato se na sejah skupščin ne izražajo vedno njihovi dejanski interesi, izoblikovani v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Slabosti, ki se kažejo v delu delegatov in delegacij, se neposredno odražajo tudi v delovanju delovnih teles in zborov skupščine. Delo zborov občinske skupščine v praksi še ni povsem-zaživelo v skladu z opredelitvijo delegatskega sistema. Tu bo treba še marsikaj storiti. V samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti je treba opredeliti oziroma urediti položaj in odgovornost delegacij, dopolniti bo treba statut občine in poslovnik občinske skupščine ter natančneje razmejiti pristojnosti zborov, delovnih teles občinske skupščine in njenega izvršilnega organa in pod obno. Ne nazadnje pa je treba zagotoviti tudi učinkovit in celovit sistem informiranja. • Ena temeljnih samo upravnih skupnosti je tudi krajevna skupnost. Kakšna naj bi bila v velenjskih razmerah, pomen, vloga in razvoj krajevnih skupnosti? — Tako kot temeljne organizacije združenega dela se morajo tudi krajevne skupnosti organizirati tako, da bodo resnično lahko opravljale svoje ustavne naloge. To pomen i, da morajo po svojem teritorialnem obsegu in organizaciji postati takšne skupnosti, kjer bodo delovni ljudje resnično sposobni neposredno in s pomočjo svojih delegatov odločati o neposrednih interesih svojega življenja in razvoja. Brez takšne preobrazbe ne bodo mogle krajevne skupnosti opravljati ene od njihovih glavnih funkcij, to je organiziranje potrošnikov in stanovalcev, zlasti v delovanju in razvoju trgovine, drobnega gospodarstva, storitvenih in komunalnih dejavnosti ter hišnih svetov. Preobrazbo nekaterih, predvsem večjih, krajevnih skupnosti na območju Velenja zahtevno tudi naloge in razvoj družbene samozaščite ter civilne zaščite ob elementarnih nesrečah ter v pripravah na splošni ljudski odpor. V delovanju in razvoju krajevnih skupnosti prihaja še vedno premalo do izraza dejstvo, da bodo krajevne skupnosti toliko bolj uresničevale ustavno funkcijo, koliko bolj bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer delajo in ustvaijajo oziroma pridobivajo dohodek, neposredno uveljavili pravico in obveznost, da morajo z delom dohodka zadovoljevati skupne in splošne potrebe krajevnih skupnosti, kjer živijo sami oziroma njihove družine. Trajnih rešitev za različne interese občanov in razvoj krajevnih skupnosti zato ni mogoče iskati v proračunskem načinu financiranja krajevnih skupnosti, temveč v dmgačni vlogi delavca — občana pri odločanju o razporejanju ustvarjenega dohodka. • Prehajamo v zaključno obdobje uresničevanja srednjeročnega programa razvoja 1972 — 1980. S katerimi nalogami se bo morala v prihodnje kar najbolj odločno in temeljito spoprijeti občinska skupnost in na kak način bomo v konkretni praksi v občini, pri vseh nosilcih družbenega planiranja, uveljavljali načela samoupravnega planiranja? - V letošnjem letu smo se začeli v občinah intenzivno pripravljati za oblikovanje prostorskih planov, ki morajo biti sprejeti do konca leta 1979 . Tudi v naši občini so v teku dela za izdelavo prostorskega plana, poleg tega pa se pripravljamo na izdelavo dmžbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985 ter na izdelavo dolgoročnega družbenega plana do leta 2000. Realizacija funkcij dmžbenega planiranja je eden od temeljnih pogojev za uresničevanja samoupravnega družbeno ekonomskega položna delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Zato morajo pri nadaljnjem poglabljanju družbenega planiranja, na temeljih socialističnega samoupravljanja, vsi nosilci planiranja, to je temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, zagotoviti, da bodo njihovi plani dosledno izhajati iz realnih možnosti in da bodo obsegali celovito vsebino, vključ ujoč tudi socialno in prostorsko razsežnost Za uspešno izvedbo teh nalog je posebej pomembno, da se v njihovo pripravo kar najširše vključujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v krajevnih skupnostih in občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. Njihova pozornost mora biti usmerjena na programe dela in razvoja, na njihov obseg in realnost glede na razpoložljiva sreastva ter na oblikovanje prednosti To je podlaga za oblikovanje usklajenih programov v občini. Pri tem je še posebej pomembno, da brano pravočasno sprejeti samoupravne sporazume in dogovore o temeljih planov, s katerimi bomo opredelili konkretne planske odločitve in obveznosti Nadvse pomembno je tudi sprotno ocenjevanje uresničevanja planskih nalog, vsi skupaj pa moramo povečati odgovornost za izvajanje dogovorjene politike. V priprave za oblikovanje razvojnih dokumentov pa se morajo v prihodnje vključiti prav vsi naši delovni ljudje in občani, posebej tudi strokovnjaki, tako v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela kot v svetih. Oblikovanje programov razvoja je naša skupna odgovornost, saj bomo le na ta način pridi do optimalnih načrtov, ki nam bodo zagotoviti še boljši jutri • In še vaša želja občanom občine Velenje? - V imenu občinske skupščine in v svojem imenu iskreno čestitam našim ob čanom, ki so se zbrati v Velenju iz vseh krajev naše domovine, za praznik — 8. oktober ter žetim in pričakujem, da bodo tudi v prihodnje, v konkretni praksi, s skupnim delom, krepiti našo samoupravno socialistično skupnost bratskih narodov in narodnosti ter dosegati še boljše uspehe v dobrobit vse naše skupnosti! Velenje, zadnje dni septembra 1978 Enotno do novih pridobitev Letošnji praznik občine Velenje, 8. oktober, je za krajane Pesja gotovo eden najpomembnejših, saj ga bodo proslavili s pomembnimi delovnimi zmagami, ki bodo krajanom prinesle še boljši jutri — Danes popoldne bodo v kraju, kot sad prizadevnosti in enotnosti vseh krajanov, izročili svojemu namenu več, za kraj življenjsko pomembnih objektov Letošnji praznk občine Velenje, 8. oktober, je za ko leto večje zaupanje v delo vseh samoupravnih lzmiltln Da«A ~ J____1______I_____• - krajane Pega gotovo eden najpomembnejših, saj ga bodo proslavili s pomembnimi delovnimi zmagami, ki bodo krajanom prinesle še boljši jutri -Danes popoldne bodo v kraju, kot sad prizadevnosti in enotnosti vseh krajanov, izročili svojemu namenu več, za kraj življenjsko pomembnih objektov V teh dneh smo obiskali krajevno skupnost Pesje in k pogovoru pritegnili ljudi, ki so si še posebej prizadevali, da danes v Pesju odpirajo novo samopostrežno trgovino, v kateri bo tudi enota banke, vodovod v zaselek Podgorje, športno in otroško igrišče ob Lilijski cesti ter Špeglovo cesto, ki je dobila asfaltno prevleko. Naši sogovorniki so bili: Franc Borovnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, Martin Tomše, predsednik krajevne konference SZDL, Tone Hladin, mentor krajevne skupnosti in še krajani Marija Žorž, Tudi Špeglova ulica je dobila asfaltno prevleko Franc Blagotinšek, Milan Hladin in Ivan Koradej. „Vsakdo, od najmlajšega do najstarejšega, je lahko zadovoljen," je začel Franc Borovnik, „saj smo zgradili objekte raznovrstnega namena, tako igrišče za najmlajše, športno igrišče, ki ga bodo koristili prav vsi, prepotrebno trgovino, ki je bila dolgoletna želja krajanov ter nov vodovod v Podgorju, katerega nam je pomagala graditi tudi mladinska delovna brigada iz Velenja. Seveda pa vsega tega ne bi zgradili, če krajani ne bi kazali vsa- organov in družbeno političnih organizacij v krajevni skupnosti ter velike enotnosti ob uresničevanju posameznih akcij. Pri vseh teh delih so opravili skupaj več kot 3000 udarniških ur, za ceste in vodovod pa so poleg rednega samoprispevka prispevali še dodatna sredstva. Naj le omenim upokojenca Ivana Koradeja, ki je za posodobitev ceste namenil kar 11 tisoč dinaijev. Takšna solidarnost do reševanja komunalnih vprašanj je lahko samo vzgled sicer redkim krajanom, ki ob podobnih akcijah še vedno stojijo ob strani." „Resnično," se je vključil v pogovor Tone Hladin," je v zadnjem času izredno velika pripravljenost krajanov do urejanja skupnih vprašanj. Za primer naj povem, da nismo asfaltirali nobenega cestnega priključka brez dodatnega prispevka krajanov. Moram poudariti, da je razvoj, ki ga dosegamo v Pesju v zadnjo nekaj letih, odraz vse večjega sodelovanja družbeno političnih, organizacij, društev in krajevne skupnosti, skratka vseh krajanov, saj resnično vse bolj delujemo kot enotna fronta. Tega pa pred leti ni bilo!" Po mnenju naših sogovornikov je samopostrežna trgovina najpomembnejši objekt, ki so_ga dobili za letošnji praznik občine Velenje. Zelja o novi trgovini je tlela v ljudeh že dobrih deset let, vendar vse do sedaj ni bilo realnih možnosti za izgradnjo tega remično prepotrebnega objekta. Prostori, v katerih je bila doslej trgovina, so sanitarno povsem neprimerni pa tudi sicer že dolgo ne ustrezajo več potrebam Pesja." ASFALTIRANIH DOBRA TRETJINA CEST Martin Tomše je bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjo cest. „Zahodni del Pega smo gradili brez urbanistične ureditve oziroma brez ustrezne komunalne ureditve," je pristavil. „Najprej smo se na tem območju Pesja lotili ureditve električnega omrežja, vzporedno s tem smo urejevali kanalizacijo in takoj nato tudi ceste. Kot povsod drugod, smo se tudi mi srečeval z denarnimi težavami, zato smo videli rešitev v udarniškem delu, dodatnem prispevku krajanov in pomoči delovnih organizacij, predvsem šo-štanjskih termoelektrarn. Leta 1972 smo asfaltirali cesto 3. julija, potem cesto Janka Ulriha, lani pa je dotila asfaltno prevleko še Špeglova cesta, ki povezuje zahodni in vzhodni del naše krajevne skupnosti. Modernizirali pa smo tudi Šolnovo cesto, tako, da nam je na zahodnem območju ostala nemodernizirana le še Lilijska cesta. Upamo, da bomo to delo opravili v prihodnjem letu. Tudi vzhodni del je, razen ulice Pohorskega bataljona, v celoti asfaltiran, prav tako kot tudi vsi priključki." „Da smo z vsem tem uspeli pa je v veliki meri zasluga tudi Rudnika lignita Velenje, ki nam je prispeval znatna sredstva", je dodal Franc Borovnik. TUDI ZA KRAJANE PODGORJA DOBRA PITNA VODA Ljudi v zaselku Podgoija že dolga leta pesti pomanjkanje pitne vode, saj večinoma uporabljajo strešnico. Zato sije 45 domačij s tega območja bolj kot vse drugo želelo, da bi zgradili vodovod. Ta želja se jim letos izpolnjuje. Gradnjo vodovoda vodi Tone Hladin, ki je, kot so nam povedali v Pesju, precej zaslužen za napredek kraja v zadnjih nekaj letih. ,Analize so pokazale, da je voda neužitna, saj je bila onesnažena s sajami in žveplom iz šoštanjske termoelektrarne, ,je dejal Tone Hladin. „Ta-koj smo se lotili gradnje novega vodovodnega omrežja, da bi krajanom Podgoija zagotovili normalno pitno vodo. Ker nismo imeli dovolj denarja, smo prosili za pomoč šoštanjske termoelektrarne, kjer so pokazali izredno veliko razumevanje za rešitev tega problema, saj bodo verjetno v celoti - financirali izgradnjo tega vodovoda." Izredno prizadeven pri izgradnji vodovoda pa je tudi Franc Blagotinšek, ki nam je posredoval še nekaj podatkov o tem objektu. „Vodovod z glavnim vodom in odcepi je dolg nekaj več kot 3000 metrov. Glavni vod je že v celoti narejen, treba je urediti le še hišne priključke. Večino izkopavanja so opravili krajani sami, izdatno pa so jim pri tem delu pomagali tudi brigadirji mladinske delovne brigade Janko Ulrih iz Velenja. Krajani smo opravili nad 2000 udarniških ur. Ta vodovod bo za krajane Podgoija iesnično življenjsko pomembna pridobitev v pravem pomenu besede, saj je bilo v sušnih obdobjih več kot polovica gospodinjstev brez vode. Ob takšnih trenutkih so jim morali priskočiti na pomoč gasilci in v cisternah pripeljati vodo. Niso pa bili redki tudi primeri, da so krajani drug drugemu dajali vodo za nujne primere. Vodovod je praktično nared, zato upamo, da bo voda po njem pritekla še v tem mesecu. Seveda pa bo to odvisno predvsem od zmogljivosti vira pitne vode za celotno Velenje." LEP ŠPORTNI OBJEKT Krajani, ki jim je športno udejstvovanje del njihovega vsakdanjika, pa se bodo zlasti razveselili novega športnega igrišča. Tudi ta objekt je v veliki meri rezultat udarniškega dela. Se posebej so se pri tem izkazali mladinci, ki so opravili kar osemsto prostovoljnih delovnih ur. Igrišče je bilo m Ivan Koradej Bika za cesto Za posodobitev cest v Pesju je največ denarja prispeval upokojeni rudar Ivan Koradej. ,JCo bo do moje hiše speljan asfalt, bom kot majhen delež prispeval bika," je obljubil priljubljeni Ivan in obljubo seveda tudi držal. Zanj je dobil 10 tisoč dinaijev in jih namenil za cesto. Ko pa je cesta dobila še fino asfaltno prevleko, je pristavil še tisoč dinaijev. „Rad sem prispeval denar", je dejal Ivan Koradej, „saj so nam sodobne in lepo urejene ceste še kako potrebne. Izredno sera vesel tako skokovitega razvoja Pesja kot enega najstarejših rudarskih naselij, posebno pa vseh pomembnih pridobitev, ki smo jih dobili letos. Vse to nas bo spodbudilo, da bomo tudi v prihodnje s skupnimi močmi uresničevali načrte, ki smo si jih zastavili." narejeno z veliko muko, zato tisti, ki imajo n več zaslug za njegovo izgradnjo pričakujejo, da bodo njegovi uporabniki s pridom uporabljali skrbno čuvali. „Pri gradnji igrišča, ,je nadaljevala Ma Žorž," smo imeli najprej težave s samo lokad ker sprva igrišče ni bilo predvideno v urbanisti nem načrtu. No, potem smo lokacijo za športi in otroško igrišče le našli, saj je zraslo veliko hi otroci pa niso imeli nobenega primernega prc štora za igro. Pred dvema letoma smo pri društi prijateljev mladine imenovali komisijo za izgra njo obeh igrišč, vodil pa jo je Jože Jerič. Sredst za otroško igrišče je prispevala skupnost otroški ga varstva, veliko del smo opravili udarniško, tudi igrala so nekateri izdelali brezplačno. I športno igrišče pa je dobršen del denarja prisp vala telesno kulturna skupnost. Poleg igrišča pa so letos v Pesju, kot je poved Milan Hladin, preuredili tudi njihovo smučarsi skakalnico, ki bo tako v prihodnje dopuščala n koliko daljše, predvsem pa varnejše skoke. Že prejšnjih letih so na tej skakalnici pripravljali n lična tekmovanja, med katerimi je najbolj uspi tekma za Kurirčkov pokal, ki bo z izboljšava na skakalnici prav gotovo postala tradicionali prireditev. Naj naš zapis o krajevni skupnosti sklenemo] ugotovitvijo, da so doseženi uspehi res ogromni, saj njihovo materialno vrednost < jejo kar na 12 milijonov 600 tisoč dinarjev.] kot vse to pa je pomembno spoznanje,da sel jani v vse večji meri zavedajo, kaj vse je i narediti, če so enotni in vedno pripravljeni s lovati v akcijah', ki jim zagotavlja hitrejši ra kraja, s tem pa tudi celotne občinske skupn In prav ta enotnost je vplivala, da so svoje; ljene načrte celo presegli, obenem pa je dal porok, da bodo tudi v prihodnje enako i uresničevali sprejete naloge. JOŽE] STANE1 "H 'Jr./i Milan Hladin Franc Borovnik Martin Tomše Marija Žorž Franc Blagotinšek Tone Hladin Želimo si več sodelovanja v samoupravljanju in soodločanju V predprazničnih dneh smo se o delu in življenju v KS Šoštanj pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Milošem Volkom. 8. oktober ni le praznik velenjske občine, lpak so si ta dan izbrali za svoj krajevni praznik ii prebivalci Šoštanja. Ta zgodovinski datum :ed 37 let, ko so v noči med 7. in 8. oktobrom rtizani 1. Štajerskega bataljona napadli mesto ga za nekaj ur zavzeli, v Šoštanju vsako leto »slavijo nadvse slovesno. Tako bo tudi letos, saj se slovesnosti začele že v ponedeljek, trajale pa do ves teden. "\v Miloš Volk' PROGRAM PRIREDITEV V KRA ; JEVNI SKUPNOSTI ŠOŠTANJ od 1. do 8. 10.1978 - lovska in ribiška raz- ^ stava v dvorani sindikalnega doma v Šoštanju < ► od 1. do 8. 10. 1978 - razstava fotografij z 1" | vaje enot civilne zaščite v KS Šoštanj v izložbenem prostoru trgovine MERX 7. 10. 1978 ob 19.00 - kulturni program v % domu Kulture v Šoštanju 8. 10. 1978 ob 9.30 - komemoracija s kulturnim programom pri spomeniku talcev v Šoštanju V predprazničnih dneh smo potrkali na vrata novih prostorov krajevne skupnosti v pravkar obnovljenem nekdanjem Sindikalnem domu in se z dolgoletnim predsednikom sveta krajevne skupnosti Šoštanj Milošem Volkom pogovarjali o razvoju Šoštanja. V svojem pripovedovanju je najprej segel daleč v pisano zgodovino in povedal, da se po raznih zgodovinskih zapisih Šoštanj omenja že leta 1199, ko so v njem gospodarili grajski gospodje s petimi gradovi. Na sedanjem glavnem trgu je dobil Šoštanj trške pravice in tržni prostor leta 1439, za mesto pa je bil proglašen leta 1911. Od takrat dalje je imel tudi mestno občino, kamor je enkrat na mesec prihajal okrajni glavar iz Slovenj Gradca na uradovanje. Po osvoboditvi je bil Šoštanj okrajno središče vse do združitve v okraj Celje. Dolga leta pa je predstavljal Šoštanj tudi kulturno, gospodarsko in upravno središče Šaleške doline. Po ukinitvi okraja leta 1954 je v Šoštanju še ostala občina, ki je delovala vse do leta 1964, ko se je sedež občine preselil v Velenje, v Šoštanju pa so ustanovili krajevno skupnost, ki še danes uspešno samoupravno združuje interese krajanov. V krajevni skupnosti Šoštanj danes živi nekaj več kot 3200 prebivalcev, na zadnjih volitvah pa so imeli zapisanih 2282 volivcev, od tega 1150 moških in 1132 žensk. Po podatkih, ki nam jih je navedel Miloš Volk, imajo v Šoštanju 1119 gospodinjstev in poimenovanih 24 ulic ter trgov. Poleg nove zdravstvene postaje, lekarne in kulturnega doma, so v Šoštanju tudi številne organizacije združenega dela, ki tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo. Športno in rekreacijsko življenje se odvija v društvu Partizan in v šolskih športnih društvih na obeh osnovnih šolah. Partizan upravlja tudi kopališče, ki pa je že v zelo slabem stanju in ga bo treba nujno obnoviti. Za to potrebujejo, kot je dejal Miloš Volk, 900 tisoč dinarjev, vendar pa tega denarja društvo nima. Kra jevna skupnost je letos iz samoprispevka namenila društvu 200 tisoč dinarjev. „Kdo pa bo dal preostali denar, da objekt ne bo propadel pa ne vemo," se sprašuje Miloš Volk. Poleg Partizana v Šoštanju zelo uspešno delujejo tudi nekatera druga društva kot so Gasilsko društvo, ki bo prihodnje leto slavilo 100-letnico obstoja, Svoboda Šoštanj s pevskim zborom in oktetom ter recitatorji (Svoboda bo prihodnje leto slavila 60-letnico dela),planinsko društvo, ki med drugim skrbi za organizacijo raznih zle tov in predavanj, društvo upokojencev s pevskim zborom, lovska družina Smrekovec in ribiška družina Paka. Krajevna organizacija zveze borcev skrbi za spomeniška obeležja, za pomoč bolnim borcem in negovanje tradicij iz NOB. Zelo aktivna je tudi organizacija Rdečega križa, društvo gluhonemih, društvo prijateljev mladine in mladinska organizacija, ki je maloštevilna, vendar pa so posamezniki dokaj prizadevni. Tako je Miloš Volk na kratko opisal delovanje številnih šoštanjskih društev, nato pa je spregovoril še nekaj o razvoju njihovega mesta: „V Šoštanju smo v času od osvoboditve do danes uredili precej komunalnih zadev. Zlasti na področju šolstva in stanovanjske gradnje smo dosegli lepe uspehe. Leta 1954 smo po zaslugi Termoelektrarne regulirah reko Pako, zgradili in asfaltirali ceste, zgradili šole, igrišča ter uredili stadion in kopališče kot tudi trgovine in gostišča. Skupaj z zelo razvejanim gospodarstvom so to pomembne pridobitve Šoštanja v obdobju po osvoboditvi." Tudi letošnji delovni program krajevne skupnosti je zelo obsežen in raznolik, saj zajema med drugim tudi ureditev telefonskega omrežja in napeljavo toplovoda na Aškerčevi in Levstikovi cesti ter na Tovarniški poti. Pri urejanju toplovodnega omrežja pa s prostovoljnim delom izdatno sodelujejo tudi krajani sami. Seveda pa vseh načrtovanih objektov ne bodo morah dograditi, saj jim, kot je dejal Miloš Volk, primanjkuje sredstev. Naš kratek pogovor o delu in življenju Šoštanj čanov pa je Miloš Volk končal z besedami: ,JCrajevna skupnost je skupnost krajanov, ki samoupravno vpliva na njenem območju z vsemi institucijami ter oblikami upravljanja in organiziranja družbenega življenja in vsakodnevnih potreb. Krajevne probleme rešujemo tako, da jih krajani nakažejo na zborih občanov ah sestankih z delegati, nato pa jih vključimo v program dela krajevne skupnosti ali predamo v reševanje ustreznim organom, da poiščejo pravo rešitev. V krajevni skupnosti mora priti do dogovorjenega samoupravnega odločanja vseh zainteresiranih, ne da bi pri tem komu kaj vsiljevali ah kakorkoli kratili samoupravne pravice oziroma materialne koristi. Želimo si več sodelovanja v samoupravljanju in soodločanju pri prevzemanju določenih obveznosti in odgovornosti." NEKAJ NAJPOMEMBNEJŠIH NAJZANIMIVEJŠIH MEJNIKOV ZGODOVINE ŠOŠTANJA: - Vojskovodja celjskih grofov Jan Vitov je leta 1439 porušil Pusti grad, da ga ne dobili Haburžani - Turki so napadli Šoštanj v letih 1473 1532 - Podložni kmetje so se uprli gosposki aprila 1635 -Leta 1809 je skozi Šoštanj korakal gene Marmont s francosko vojsko ki je šla pro Konjicam - Leta 1848 so graščaki izgubili pravico < podložnih kmetov. Kmetje so jih hote napasti, vendar pa je to preprečil takratn kaplan Blaž Kocen, poznejši profesor zemljepisec, ko je kmetom zagotovil, se tlaka in desetina opravita zakonito - Leta 1777 so odprli zasilno šolo, ki je č dve leti postala redna šola z nemškim ; zikom. Šele leta 1869 je bila vpeljana rai materinega jezika po zakonu o šolstvu - V Šoštanju je prvič zasvetila luč zadn dan leta 1902 - Železnica Celje-Šoštanj-Velenje je bi zgrajena v letu 1889 - Šoštanj dobi svoj poštni urad leta 1850 - Leta 1931 so zgraditi prvi vodovod - V Šoštanju se je zelo razmahnila lesn trgovina in usnjarska industrija, ki se razvila po letu 1788 - V času narodnoosvobodilnega boja in prej se je močno razširilo delavsko giban z delovanjem in ustanovitvijo organizaci komunistov leta 1933. Ta je pomaga delavcem Tovarne usnja in strokovni orga nizaciji, ki so jo ustanoviti leta 1928, d so v času gospodarske krize (1935) izsilili od tovarnarjev kolektivno pogodbo - Šoštanjski komunisti in skojevci so leta 1936 poslali v mednarodne brigade na bo jiščih Španije štiri mladince (Božo Mrav ljak, Drago Mlakar, Franca Drobniča) Med ustanovitelji organizacij KPJ in SKO v Šoštanju so bih Ivan Roeck-Biba, Bož Mravljak—Bombi, Rudi Koren-Renko drugi - V času narodnoosvobodilnega boja je da rovalo svoje življenje 258 borcev, talcev internirancev s področja Šoštanja - Šoštanj je okupator zasedel 10. aprila 1941, partizani pa so ga do osvoboditv napadli šestkrat. Prvič v noči od 7. na 8 oktober 1941, ko je bilo mesto osvo bojeno za nekaj ur. Zadnjič pa so Šoštan napadli v noči od 10. na 11. april leta 1945 borci Šercerjeve brigade. Spomenik padlim borcem, talcem in internirancem so v Šoštanju postavili leta 1952 na Trgu Svobode. Šoštanj v zadnjih septembrskih dneh 1978 V dneh pred praznikom so v Šoštanju obnovili tudi stari sindikalni dom Številka 40 (450) - 6. oktober 19 UČENJE PLAVANJA - V Makarski smo se učili plavati. Jaz prej &oraj nisem znal. Tam sem se veliko naučil. Plavali smo samo pod vodo. Po plavanju smo imeli kosilo, ki je bilo zelo dobro. Tretji dan se je vlil dež, čez nekaj časa pa še toča. Zelo je ropotalo po prikolici. Z Biokovega je pihal močan veter. Ko se je nevihta umirila, je posijalo sonce in tudi topleje je bilo. Že naslednji dan smo se kopali. Po kopanju smo se šli vozit z ladjo. Videli smo spomenik vojni mornarici. Ko smo prišli nazaj v tabor smo šli k večerji, potem pa spat. Plavati me je učila tovarišica Alenka. Naša skupina se je imenovala Morski konjički. Tako lepe šole še nisem doživel. Nikoli je ne bom pozabil. MILAN VERDEV, 4. c Šola na morju 105 učencev 4. razredov osnovnih šol Miha Pintar Toledo, Škale in Plešivec v šoli v naravi v Makarski - Prijetne vtise z morja strnili v zanimivi razstavi Osnovna šola Miha Pintar Toledo iz Velenja je od 9. do 15. septembra pripravila v Makarski šolo v naravi, ki se jo je udeležilo 105 učencev 4. razredov osnovne šole ter njenih podružničnih šol iz Škal in Plešivca. Gre za prvi poskus šole na moiju, ki so ga tudi starši z razumevanjem podprli in prispevali del denarja za bivanje svojih otrok v Makarski. Že v naslednjem letu pa bo skušala šola vse stroške pouka učencev v naravi pokriti sama, saj naj bi taka oblika šolana v naravi postala stalna praksa. Po vrnitvi domov so učenci v avli šole odprli zanimivo razstavo spisov, fotografij in risb na temo ,,Makarska - šola v naravi". Člani novinarskega krožka osnovne šole Miha Pintar Toledo pa so v naše uredništvo poslali naslednji prispevek o tem, kako je potekala soLi v Makarski, dopolnjen z doživetji, ki sta jih zanimivo opisala dva izmed njihovih učencev. UČEN a 4. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO V MAKARSKI Učenci 4. razredov osnovne šole Miha Pintar Toledo so bili letos Srvič v šoli v naravi na morju. Izbra-so si Makarsko, Iger so preživeli sedem dni Šola Miha Pintar Toledo je edina v naši občini, ki je organizirala šolo v naravi tudi na moqu. Kaj o tem sodijo učenci, naj pove nekaj njihovih misli iz pisem staršem: „Tukaj vladata disciplina in mir, zato mi je zelo všeč." _ _ DEJAN PAŠIČ Na moiju se počutim zelo dobro. Zjutraj pospravim prikolico, da jo učitelji ocenijo. Hrana je zdrava in dobra." ROBI ATELŠEK „V taboru se bom naučila reda in discipline." SIMONA POGAČ „Voda je mrzla in slana." GORDANA LAMEŠIČ „Lepa je Makarska. Lepo je tudi morje. Počutim se dobro, nisem bolan." SAKI DUMBRIJA Počutim se fino, ker je mnogo otrok. Videla sem morje, čez katere- ga se sploh ne vidi. Sprva sem mislila, da je veliko kot Velenjsko jezero." SLAVKA FRIŠEK Iz dnevnika: »Dopoldanski pouk se je odvijal po programu. Učenje plavanja je bilo prekinjeno zaradi slabega vremena. Nadomestili smo ga s športnimi igrami Popoldne je kopanje odpadlo, začeli smo s poukom matematike. Nenadno silno neuije nas je pregnalo v prikolice. Kljub neugodnim pogojem (pisanje na kolenih, leže, kleče ter psihičnemu pritisku grozljivega vetra, dežja in toče) so šolarji zadovoljivo odpravili delo. ^ Qd priko. lice do prikolice preveijali in ocenjevali razultate. Po večerji se je začela težka noč. Strah se je povečal, ko je začela vdirati voda v lesene hiške m premakati strehe v prikolicah. Otroci so se končno umirili in mirno zaspali. To noč so učite® še skrbneje bdeli nad dogajanjem v taboru, saj je kazalo, da bo poravalo vsa drevesa priko" . itni oi nosti. in pometlo prikolice v morje. Zares neprijetni občutki in teža odgovor- Naslednje jutro smo zvedeli, da celo najstarejši prebivalci Makar-ske ne pomnijo kaj takega. Čez dan je nastal zares lep stenski časopis. V besedi in sliki so učenci prikazali življenje v taboru in ob njem so se vsi radi ustavljali. Zjutraj je od vsega visel na steni samo še napis Velenje. Vsi smo bili žalostni." Novinarski krožek OŠ Miha Pintar Toledo NA MORJU V soboto smo se odpeljali na morje. Prispeli smo v nedeljo zjutraj. Vsaka skupina si je izbrala svojo prikolico ah hiško. Vsak dan smo imeli tri ure pouka in štiri ure plavanja. Letos sem bila prvič na morju, zato mi je bilo zelo všeč. Učil me je tovariš Lojze. Pri njem sem se naučila plavati. Zato sem zelo vesela, da mi ne bo treba več samo hoditi po vodi, lahko bom plavala. Tovariš nas je imenoval Delfini. V taboru mi je bilo zelo všeč. MOJCA ŠULIGOJ, 4.c Proslavili smo pionirski praznik V soboto smo v avli naše šole imeli redno letno pionirsko konferenco. Najprej smo pripravili kratek kulturni program. Zatem so predstavniki raznih dejavnosti poročali o delu v preteklem šolskem letu. Lani smo delovali kar v dvaindvajsetih svobodnih dejavnostih. Nato smo spoznali nove člane odbora našega pionirskega odreda, nova predsednica pa nas je seznanila z letošnjim delovnim planom. V kulturnem društvu Oskar Hudales bo letos devet krožkov, ŠŠD bo zajelo sedem svobodnih dejavnosti, ostalih krožkov pa bo še enajst. Tako bo v letošnjem šolskem letu na osnovni šoli bratov Letonje kar sedemindvajset svobodnih dejavnosti. Če bomo uresničili, kar smo si začrtali, bomo še bolj pridni kot smo bili lani. IRENA IRMAN, KLARA iUSTOSLEM&K, novinarski krožek OŠ bratov Letonje Ilir Pri ww spevki w naših bralcev in dopisnikov Razgibano v novi in stari šoli Gornjegrajski osnovnošolci so se preselili v novi del šole — Starega še preurejajo in bodo dela končana do konca leta — Velike pridobitve, lažji in zanimivejši pouk — Novosti tudi na podružničnih šolah V prostorih osnovne šole v Gornjem gradu je v tem času in vsak dan še posebej razgibano. V novem delu učenci v odmorih kdaj pa kdaj še kolebajo katera vrata je treba odpreti, da bodo za njimi našli tisto kar iščejo, v starem delu pa delavci pospešeno opravljajo dela pri njegovi obnovi. Ta mora biti končana do konca leta, ko bo pouk v Gornjem gradu znova normalno stekel. Tukajšnji osnovnošolci so se namreč ob vstopu v novo šolsko leto preselili v novozgrajeni del šole in starega Irena ŽLEBNIK - raje prihaja v šolo prepustili gradbenikom, za nemoten potek pouka pa sedaj koristijo tudi oba nova oddelka vrtca, kamor se bo 40 malčkov vselilo ob polletju. Uradno bodo novo šolo z vrtcem otvorili v začetku februarja, v Gornjem du pa načrtujejo, da odo otvoritev združili z zaključkom kulturnega tedna občine Mozirje. Gornjegrajsko osemletko in njene podružnične šole obiskuje letos 393 učer.cev, -kar je najmanjša številka v zadnjih letih, že prihodnje leto pa bo ta številka zopet občutno višja. S končanimi deli bo tukajšnja šola izpol-nila pogoje za celodnevno osnovno šolo, te pa ima doslej v Gornjegrajski dolini le šola v Lučah. V Gornjem adu bodo naslednje šoisko to prešli na podaljšano bivanje, leto pozneje pa na celodnevno šolo. V novem delu so pridobili 4 sodobne učilnice, v starem bodo pridobili še eno in jih bodo imeli skupno 12, vse najsodobneje opremljene. Bogatejši so seveda še za telovadnico, za večnamenski prostor in dva oddelka vrtca, za knjižnico, pionirsko sobo in sodobno kuhinjo. Želja vseh učencev in šolnikov je, da bi si priskrbeli še interno televizijo, pri čemer pa bodo potrebovali pravo mero razumevanja in pomoči krajevne skupnosti in združenega dela Novosti ne manjka tudi na podružničnih šolah. V Bočni nimajo več pouka, ker ni dovolj otrok in učenci se sedaj vozijo v sosednje Šmartno. V šolskih prostorih gradijo sedaj vrtec, ki bo malčke sprejel v svoje okrilje v začetku letošnjega novembra. Šolo v Šmartnem ob Dreti obiskujejo učenci prvih štirih razredov. Po referendumskem programu bi morali na tej šoli urediti le centralno kurjavo, gradbeni odbor pa se je odločil za razširitev šole z večnamenskim prostorom, enim oddelkom za otroško varstvo in sodobno kuhinjo. Ob tem je pomembna odločitev krajanov Šmartnega, da za gradnjo večnamenskega prostora prispevajo 100 starih milijonov dinaijev. Večnamenski prostor bo tako znatno večji in bo služil za potrebe tukajšnje krajevne skupnosti in vseh njenih dejavnikov. Tudi na podružnični šoli v Novi Štifti so se odločili za spremembo referendumskega programa. Za nesmotrno so ocenili urejevanje centralne kurjave za dva kombinirana oddelka in so se raje odločili za posodobitev prostorov. Z deli bodo pričeli še ta mesec. Novosti je torej obilo in zlasti učenci se jih nadvse veselijo. Mimogrede sta nekaj vtisov navrgla dva izmed njih: IRENA ŽLEBNIK iz 8. a: „Kako se ne bi veselila. Pouk je veliko bolj zanimiv in tudi veliko boljši kot prej. Sandi ŠTIFTAR telovadnico najraje v Raje prihajam v novo šolo in lažje se učim, najbolj pa sem vesela prostorne in dobro opremljene telovadnice, pa tudi večnamenski prostor nam pride še kako prav." SAMO ŠTIFTAR prav tako iz 8. a razreda: »Skoraj ne bi imel kaj pripomniti. Ob novih pripomočkih in ob sodobni opremi je pouk veliko bolj zanimiv in lažje se učimo. Tudi jaz se najbolj navdušujem nad telovadnico in opremo v njej in komaj čakam, da se prične ura telovadbe." JANEZ PLEŠNIK S plesom med španskimi proletarci Slovenska pesem in ples sredi Barcelone. Vsi poznajo T in Jugoslavijo. Sonce je že močno pripekalo, ko smo, sicer še malo zaspani pa vendar dobre volje zapuščali Šaleško dolino. Cesta proti Ljubljani in naprej do Trsta je že naša stara znanka. Kdo ve kolikokrat smo se že vozili po njej na razne nastope k našim rojakom onstran meje in Še dlje v notranjost Italije ali Francije. Kompasov avtobus je nemo požiral kilometre, vodič pa jo poskrbel, da smo izvedeli marsikaj zanimivega in novega. Skoraj napol suho korito največje italijanske reke Pad je ostalo za nami, ko je ura odbila poldan. Kratek postanek na eni od številnih lepo urejenih Mott in že drvimo naprej. Naš prvi cilj je Genova. Računamo, da bomo tja prispeli okrog šestih zvečer. S plesi iz Gorenjske in Šopsldm orom smo nameravali dati svoj prispevek k veličastni proslavi italijanskega komunističnega glasila L' Unita. Žal smo se nekoliko ušteli v času, saj se je sonce že nagibalo k zatonu, ko se je pred našimi očmi z vso svojo lepoto prikazala Genova. Tako z našim nastopom ni bilo nič. nakar smo imeli še krajše sre nje s predstavniki delavcev, koncu srečanja je po dvoi zadonela Internacionala v d jezikih, vendar z eno samo slijo, ki jo izraža. Zakljul uspešnega nastopa, kateremu prisostvovali vsi delavci, je prijateljsko kosilo na eni izn pristnih španskih hacijend, daleč iz Barcelone. POZABLJENI NAPORI Sobota je bila dan nakin in ogledov mesta. Ogromen lumbov spomenik, katedn rki in še bi lahko našte an se je že krepko nagiba zatonu, ko smo se vrnili v ho Videli smo veliko, pa ven tako malo v primerjavi s t( kar Barcelona ponuja. Vsi smo nestrpno pričakoi večer. Takrat smo namreč p nastopih na proslavi, ki jo prirejalo glasilo PSUC Treb Da je prireditev velikega mena smo spoznali že po šte1 nih plakatih in zastavah po lem mestu. Nastop je bil za toliko bolj pomemben, ker i Naši nastopi so povsod vzbudili veliko zanimfnja____ Na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje so praznovanje dneva pioniijev združili s proslavo ob 15. letnici delovanja šole To noč smo nameravali pre-spati v. Cannesu, znanim predvsem po svojem filmskem festivalu. Vožnja po enem najlepših odsekov italijanskih in francoskih cest je hitro minevala. Prevozih smo že zadnjega od stotri-desetih tunelov in pred sabo smo imeli Nico. San Remo in Monte Carlo sta bila le še bežen spomin. Še dobrih dvajset kilometrov in legli smo k zasluženemu počitku. BARCELONA Zjutraj ni bilo poležavanja. Pred nami je bilo še 700 kilometrov poti, zato je bilo treba zgodaj na pot. Še vedno drvimo po avtocesti, resda samo 90 km na uro, ker naš avtobus pač ni bil namenjen za dirkanje. Obala Sredozemskega morja na levi, vinorodni griči na desni. Nekje iz ozadja se dvigajo stolpnice Marseila Montpeliera in Bezi-ersa. Mi pa zremo naprej, kje nas čaka Španija. Beseda je še vedno tekla o veličastnem spomeniku padlih na francosko španski meji, ko so se pred nami že pokazali obrisi Barcelone. Smog nad mestom nam je naznanil, da obsega glavni del njenega gospodarstva industrija, pomembno mesto pa zavzema tudi pristanišče in turizem. To tri in pol milijonsko mesto je obenem tudi upravno in politično središče španske pokrajine Katalonije. Ko smo zvečer zrli s terase hotela na milijone luči pod nami, nihče ni mislil na spanje. Zgodbe o pogumnih bikoborcih in spretnih plesalcih flamenga so postale resničnost. MED DELAVCI VTOVARNI Že naslednji dan, torej v petek, smo imeh prvi nastop. Bih smo gostje v tovarni Unidad Hermetica, ki je velik poslovni partner Gorenju. Marsikdo se je nehote spomnil na reklamni napis na Rdeči dvorani v Velenju. Ogledali smo si tovarno, bili skupaj z oktetom Jelen iz Škofje loke, edini predstav ki Jugoslavije in smo se dali, da bo publika v nas vid ves jugodovanski narod. Nil smeli razočarati. In tudi nis Že ob prvih taktih plešo? Srbije, so nas temperamen Španci začeli spodbujati s skanjem. Korak je postal poskoki višji. Naš strah je odveč. Utrujeni, vendar zai voljni smo se odpravili k poi ku. SREČANJE S SANTIAGOM CARELLHM V nedeljo je bilo podobno da je sama prireditev še pri bila na ugledu, obiskal jo namreč tudi Santiago Caii poleg Dolores Ibaruri, dri živa legenda španskega kot nističnega gibanja. Že samo da se je ustavil pri nas in »Jugoslavija", je za nas pa nilo neskončno mnogo. Zi voljstvo na obrazih, krepki ski rok in bučen aplavz so| čali, da smo tudi tokrat f nili njihova pričakovanja, zabljen je bil znoj, pozabi) napori, pozabljeni tisoči ti metrov, ki smo jih prevozili bi španskim borcem za zem in delavske pravice, pi zali delček Jugoslavije. Obli ni v noše vseh jugoslovani narodov smo se ob koncu vrteli še z gledalci. Poskoi viže so grele pete še dolg) noč ... Ko se je avtobus ob nai odhodu prebijal skozi mnoi ljudi, je tako iz naših kot in hovih oči žarela ena misel: Še se vrniti! Zopet smo premagovali i metre in kilometre, da bi dveh dneh vožnje lahko a dali domači kraj. S sabo prinesli delček Španije, i smo v zameno dali delček« ga narodnega bogastva - j vseh jugoslovanskih narod Prikazali smo jim delček Ji slavije, Slovenije in nenazad tudi Velenja. D. BALADI E— Mladi v gornjegrajski Smreki za zgled ladaljevanje s 1. strani) Ifiilo sadove. Že danes so de-tžni obilo pohval od sodelav-iv, zanimanje za delo v mla-iski organizaciji raste in >ehi niso izostali tudi na dni-L področjih. Tvorno so se yezali z mladimi v krajevni ipnosti Gornji grad, s šport -i, kulturniki, redno se udele-jejo vseh prireditev in akcij Činske konference, obenem so dobri delavci in samo-ravljalci. Preveč bi bilo našte-Iti vse akcije, la so jih izvedh, i volitev, preko skrbi za oko-f, do športa, omeniti pa velja roko zastavljeno akcijo v kate-i so izbrali najboljše samo-ravljalce v svoji delovni orga-laciji. Izdelali so zahtevne kri-ije in na njihovi osnovi so avci za najboljše samouprav-Ice izbrali Jakoba ŠPEHA iz zarstva, Petra POTOČNIKA tesarstva in Martina UGOV-KA iz žage. Priznanja in nagra-t so jim podelili na nedavni ani seji zbora delegatov, 'ozabili seveda niso na pred-igresne priprave. Poleg prire-v, ki so tako ali drugače no-obeležje priprav na 10. kon-tes slovenske mladine, so dob-\ zastavih razpravo o kongre-lih dokumentih, njihov zadnji žek pa je „star" teden dni. uh petek so namreč v Gor- njem gradu v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Mozirje pripravili okroglo mizo o manjšinskem vprašanju na avstrijskem Koroškem. Na pomoč so povabili Draga Košmrlja in ni jim bilo žal. Njegovo uvodno predavanje je bilo zares na visoki ravni, pa tudi kasnejši razgovor je dokazal, da je bila tema pravilno izbrana. Njegova vsebina in tudi predhodno predavanje Draga Košmrlja namreč ni bilo golo podajanje znanih dejstev, poudarek je bil na konkretnih dogodkih in pojavih, ki jih je predavatelj doživel V Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Žaključek razgovora se je ponudil sam po sebi - Slovenci in Jugoslovani moramo našim rojakom v zamejstvu zagotoviti ekonomsko osnovo in jih rešiti odvisnosti od fašistično nastro-jenih delodajalcev, seveda pa jim moramo ponuditi še vse druge rešitve, ki smo jih dolžni in jih zamejski Slovenci od nas pričakujejo. Kljub uspešnemu poteku razgovora, pa so bih organizatorji Mladi v goijegrajski Smreki za zgled le razočarani. Razočarani nad obiskom. Skupno z občinsko konferenco SZDL in občinskim svetom ZSS so namreč poskrbeli, da so bih o okrogli mizi obveščeni vsi občani in delovni ljudje Gornje Savinjske doline, razgovora pa so se udeležili le mladi, ki se jim je pridružila peščica krajanov in borcev Gornjega grada. Tudi družbenopolitičnih delavcev na razgovoru ni bilo. Po končanem razgovoru so se na seji zbrali še člani pred- sedstva občinske konference. Seje se je udeležil tudi Drago Košmrlj in njegova pomoč v razpravi o kongresnih dokumentih je bila neprecenljiva. Po seji je zopet stekel sproščen pogovor o manjšinskem vprašanju v katerem novih vprašanj, mnenj in razlag ni manjkalo. Akcija je torej kljub vsemu uspela in s podobnimi prireditvami bi veljalo nadaljevati. Ne le v predkongresnem obdobju in ne le v gornjegrajski Smreki. J. P. V Vegradu pripravljeni na kongres ZSS Pogovarjali smo se z delegatom za IX. kongres ZSS Francem Ratom V gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje so se na IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije temeljito pripravili. Razpravo o gradivu za ta kongres so izvedli že junija in julija. Pri tem pa je potrebno posebej poudariti, da niso razpravljali le o gradivu za kongres, temveč so vsebino teh dokumentov skušali prenesti v delovno organizacijo, * ter sočasno sprejeli akcijski program v katerega so vnesli vse pomanjkljivosti. Kot je povedal predsednik konference osnov- nih organizacij ZSS Vegrada Franc Rat, so tako opozorili tudi, da delovna organizacija še vedno ni tako organizirana kot so predvidevali, saj DOM 101, Urediti otroško varstvo V Gornji Savinjski dolini je trenutno deset vzgojno - varstvenih oddelkov - V kratkem še osem novih — Oddelki so še vedno vključeni k osnovnim šolam — Ustanovitev organizacije je zato nujna V Gornji Savinjski dolini je trenutno deset vzgojno -varstvenih oddelkov, ki so že od vsega začetka vključeni v sklop osnovnih šol Skupnost otroškega varstva načrtuje v letošnjem in delno še v prihodnjem letu dograditev dveh oddelkov v Gornjem gradu, enega v Bočni in v Šmartnem ob Dreti, še štirih v Mozirju, načrtujejo pa tudi izgradnjo dveh oddelkov jasli. S takšnim naraščanjem števila oddelkov se je že in se še bo povečalo število zaposlenih delavcev na tem področju. Prav tako je na mestu ugotovitev, da se programi in problemi vzgoje in varstva otrok bistveno razlikujejo od osnovnošolskega izobraževanja in da so vzgojno - varstveni oddelki le še formalno priključeni osnovnim šolam. Res je tudi, da se delavci po osnovnih šolah zaradi preobilice lastnega dela in problemov ne morejo v pravi Imeri angažirati še na področju otroškega varstva. Ob modernizaciji, širitvi šolskega prostora in ob stalnem [strokovnem izpopolnjevanju na področju osnovnega šolstva se problemi otroškega varstva vedno znova odlagajo in to področje nikakor ne more slediti razvoju in potrebam. Ob tem ne kaže prezreti dejstva, da so vzgojno - varstveni oddelki le del pro- grama razvoja otroškega varstva in da razvoj terja še druge oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok. Sem sodijo organizirano varstvo pri varstvenih družinah, vzgojne oblike v sklopu skrajšanih programov, potujoči vrtci, popoldanski programi in končno tudi mala šola, ki si jo še vedno podajata iz rok v roke šola in vrtec. To so le nekateri izmed razlogov, ki nujno terjajo ustanovitev vzgojno — varstvene organizacije v občini Mozirje. V novi organizaciji bi delavci v vzgojno — varstvenih oddelkih lahko v pravi meri uveljavili svoje samoupravne pravice, bolj gospodarno in smotrno bi se porabljala tudi sredstva, ki jih delovni ljudje namenjajo za to dejavnost in še bi lahko naštevali prednosti nove organiziranosti. O vseh teh problemih so razpravljali tudi delegati na zadnji seji zborov skupščine občine Mozirje in tudi sprejeli elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve vzgojno - varstvene organizacije v občini Mozirje. Po predvidevanjih bo nova organizacija zaživela s prvim januarjem 1979 in po možnosti obenem z vzgojno -izobraževalno organizacijo, ki je prav tako v ustanavljanju. J. P. Franc Rat doslej še vedno ni temeljna organizacija združenega dela. ^Določili so, da se takoj razpiše referendum in se to do novega leta uredi. Prav tako so analizirali tudi delo samoupravnih organov v posameznih tozdih ter ugotovili, da je to delo v tozdu Gradnje ter v delovni skupnosti skupnih služb zelo dobro zaživelo, med tem ko se v tozdu Kamin in Vemont s tem ne morejo pohvahti. Analizirali so tudi delo delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Velenje ter delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Zadali pa so si tudi nalogo, da pripravijo v tozdu Lesna in Vemont posebne programe, kjer bodo zaposlovali delovne invalide. Ponovno so opozorili na problem bolniškega staleža, ki je še posebno problematičen v primerih, ko ga delavci odpirajo v drugih republikah, spregovorili pa so tudi o stanovanjski problematiki, s katero se v precejšnji meri srečujejo. Prav tako pa so opozorili tudi na napako, ki sojo delali v zadnjem času, ko vzporedno z investicijskim vlaganjem niso skrbeh za kadre. Precejšen pro-belm pa je tudi uresničevanje družbenega dogovora o minimalnih standardih. Tega dogo-vara namreč v samskih domovih v Ljubljani in Beogradu ne uresničujejo. Z gradbeno dejavnostjo v občini v zadnjem času nismo zadovoljni. Tudi o tem so spregovorili ter zavzeli konkretne predloge, ki jih je Franc Rat takole opisal: „Ponovno naj se organizira občinski gradbeni odbor. Tak odbor je že bil leta 1974, vendar menim, da je bil slabo sestavljen, saj so ga sestavljali le predstavniki naše delov- ne organizacije. Menim, da bi bilo potrebno v ta odbor vključiti vse dejavnike v občini; to je Zavod za urbanizem, Projektivni biro, Samoupravno stanovanjsko skupnost, Komunalni center, Toplovod in našo delovno organizacijo. Ta odbor naj bi obravnaval ter zavzemal konkretna stališča o gradbeništvu v naši občini. V zadnjem času namreč ugotavljamo, da ravno zaradi te nepovezanosti ne izvršujemo planov, ki si jih zadamo. In če pride zaradi tega do izpada proizvodnje je to potrebno na nek način nadomestiti in to sprotno, nenačrt-no reševanje problemov bi bilo potrebno odpraviti, saj se zaradi tega končna cena objekta precej poveča." O vlogi sindikalne organizacije v-Vegradu pa je Franc Rat dejal: „Z novimi dokumenti se vloga sindikata v delovni organizaciji še poglablja in mislim, da lahko trdim, da je tako tudi v naši delovni organizaciji. Sindikat je nosilec vseh akcij. Trudili smo se, da se kar najbolj približamo bazi in menim, da nam je to tudi uspelo. Našo konferenco sestavlja 17 osnovnih organizacij ZSS, v njej pa deluje preko sto aktivnih sindikalnih delavcev. Seveda pa ne morem trditi, da je vse tako kot bi bilo potrebno. To bomo skušali popraviti in mislim, da bo za to naj-. primernejši čas, ko bomo u-resničevali sklepe IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije." Franc Rat je delegat za IX. kongres ZSS. Pohvalil je občinski sindikalni svet, ki si v tem predkongresnem obdobju prizadeva, da se delegati spoznajo z vso problematiko v občini. S i Novi prostori -želja vseh Tozd Krovsko—ključavničarski obrati sodi po številu zaposlenih med manjše, opravlja pa zelo pester spisek opravil — Največja želja in potreba so novi delovni prostori „Človek bi mislil, da se za temi starimi zidovi ne dogaja nič kaj zanimivega," so bile besede, ki so sprožile razgovor z Ivanom Novakom, vodjo Krovsko-ključavni-čarskih obratov, ki so ena izmed temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije ESO. Res so pro- Ivan Novak stori v Šoštanju, v katerih približno 40 delavcev tega tozda uspešno uresničuje svoje proizvodne načrte, preživeli že marsikatero desetletje. Pa tudi majhni so, tako, da je ključavničarski obrat te temeljne organizacije moral poiskati zavetje pod streho šoštanj ske Tovarne usnja. Toda ne bo več dolgo tako, kajti morda že kmalu po novem letu se bo vsaj del proizvodnje lahko preselil v nove in sodobno urejene delovne prostore. Vsaj ključavničarstvo, ki, kot že rečeno, gostuje v Tovarni usnja. O dejavnosti temeljne organizacije Krovsko-ključav-ničarski obrati je njen vodja Ivan Novak pripovedoval: „Ta obrat v Šoštanju je dolga leta opravljal kleparska, krovska in vodovodna dela, vse do leta 1970, ko smo začeli tudi z uvajanjem ključavničarskih opravil za potrebe gradbeništva. Med drugim smo izdelovali tudi lažje konstrukcije. Na začetku leta 1975 smo se priključili takratni temeljni organizaciji ESO Rudnika lignita Velenje in bih njen obrat vse do lani, ko smo se preoblikovati v tozd, ESO pa v delovno or- ganizacijo. Do leta 1974 smo še vedno imeli na skrbi tudi vodovod, potem pa smo ob združitvi to dolžnost predali Komunalnemu centru iz Velenja." Kot glavno dejavnost opravlja Krovsko-ključavni-čarski obrat danes zaključna in obrtna dela v gradbeništvu, splošna in stavbna ključavničarska dela ter kleparska, krovska, fasaderska, izo latorska in druga hidroizola-cijska dela. K stranskim dejavnostim pa prištevajo proizvajanje kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij, sestavnih delov za stavbne konstrukcije iz jekla ah drugih kovin, kot tudi izdelovanje vrat, stopnišč in drugih kovinskih izdelkov. Sem pa mimo tega šteje še proizvodnja tovrstnega blaga za široko potrošnjo ter raznih kovinskih izdelkov in kovinske embalaže oziroma galanterije. Vse to opravljajo v dveh obratih: krovsko-kleparskem in ključavničarskem. „Največ delamo za zunanje naročnike", je nadaljeval Ivan Novak. „Med njimi so naši največji odjemalci Gradiš, Gorenje in Vegrad. Seveda pa v veliki meri proizvajamo tudi za potrebe Rudarsko elektroenerg3tske-ga kombinata, zlasti strojnega obrata delovne organizacije ESO. Serijske proizvodnje pri nas praktično ni, saj izvršujemo le posamezna posebna naročila. Upamo pa, da bomo v novih prostorih imeh možnost tudi serijskega izdelovanja. Predvsem bi radi izpopolnili program izdelovanja lažjih konstrukcij. Pogoje za to pa nam bo nudila modernizirana proizvodnja v sodobnih delovnih pogojih. Pri nas so zaposleni v večini mladi kvalificirani delavci, skupna največja želja vseh pa je, da bi se resnično čimprej lahko preselili v nove proizvodne prostore in upamo, da se nam bo kmalu uresničila." J. KRAJNC Majhni delovni prostori so največja težava I S i s s S Obveznice tako in drugače Veliko je že bilo zgod in nezgod z obveznicami posojila za ceste. Vseh vrst so bile in gomjegrajska je ena izmed njih. TVD Partizan iz Gornjega grada je v letošnjem februarju krenil v široko zastavljeno akcijo zbiranja obveznic, ki bi jih namensko uporabili za obnovitev dotrajanega doma in za izgradnjo nogometnega igrišča, oboje v Gornjem gradu. Mali športniki iz krajevnih skupnosti Gornji grad in Nova Štifta sd se zavzeto lotili zbiranja in s skupnimi močmi so v obeh krajevnih skupnostih zbrali za 110.500 dinarjev obveznic. Člani TVD Partizana Gornji grad so si priskrbeli tudi pismeno zagotovilo Beograjske banke o odkupu obveznic in o odobritvi kredita, krajevna skupnost Gornji grad pa je kljub temu ostala nema in se ni potrudila zagotoviti še 39.000 dinarjev do leta 1982. Izvršni odbor TVD Partizana se je kasneje skušal dogovoriti še s občinsko te-lesnokultumo skupnostjo, vendar, zaradi že izdelanih programov delitve sredstev, potrebnih dinarjev ni bilo moč dobiti. Predsednik TVD Partizana je ob tem dejal, da se njemu in ostalim športnikom vsiljuje vprašanje kakšna usoda sedaj čaka dotrajan dom in še zlasti 2600 občanov, ko si bodo zaželeli rekreacije. Vprašanje postane še bolj zanimivo ob razpletu zgodbe z obveznicami v Gornjem gradu. TVD Partizan je namreč obveznice že vrnil vsem, ki so jih prispevali Pri Šoli v Cirkovcah, ki je podružnična enota osnovne šole Miha Pintar Toledo iz Velenja, so pred nedavnim takole uredili otroško igrišče, ki je cirkovškim učencem nadvse dobro-došlo. Graditi so jim ga pomagali tudi vrstniki iz šole Miha Pintar Toledo, ki so večkrat odšli v Cirkovce na udarniško akcijo. Spet samo točka - Lok in puščica Ze dolga leta nazaj se mreža nogometašev Šmartnega ni v 90 minutah tolikokrat zatresla, kot se je to zgodilo na srečanju z Muro preteklo nedeljo. V Murski soboti so jih domačini premagali kar z 8:2, kar je eden najhujših porazov v zadnjih letih, če že ne najhujši. Čeprav se uspeha proti tako močni ekipi kot je Mura verjetno nihče ni nadejal spričo dejstva, da Šmartno letos nastopa močno pomlajeno - kar brez osmih standardnih igralcev lanske prve ekipe, pa tudi tako visokega poraza najbrž nihče ni pričakoval. Rezultat sam zase zgovorno priča, da je bila selekcija Šmartnega nadigrana v vseh elementih igre in da je prikazala eno svojih najslabših iger doslej. Zato je najbolje, da se hud spodrsljaj v Murski Soboti čimprej pozabi, prav zaradi njega pa se je treba truditi in delati še bolj, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Mlade in neizkušene ekipe iz Šmartnega visok poraz z Muro prav gotovo ne bi smel preveč prizadeti, nedvomno pa jim bo dragocena izkušija in poduk v prihodnjih bojih za prvenstvene točke. Žoga je okrogla in tudi to se kaj hitro zgodi. Mariborski Železničar je na primer prav v Šmartnem pred leti prejel devet zadetkov, danes pa vodi na prvenstveni lestvici SNL-vzhod. Kakorkoli že, tudi tako visokega poraza ne gre jemati preveč tragično, dokler mu ne bosta sledila drugi ah tretji. Selekcija Šmartnega pa mora vpreči vse sile, da uspešno opravi popravni izpit, ki se ponuja že to nedeljo, ko se bodo na domačem igrišču srečah s celjskim Kladivarjem. J.K. Derbi kola v slovenski rokometni ligi vzhod za moške je bil v soboto nedvomno v Grižah, kjer sta se srečali moštvi domače Minerve in Šoštanja. Po izredno razburljivi igri se je srečanje, ki si ga je ogledalo več kot 300 gledalcev, končalo neodločeno 19:19. S točko so bili zlasti zadovoljni domači igralci, saj so bih Šoštanj čani ves čas srečanja boljši, prvi polčas pa so celo dobili v 5 goli razlike, saj se je končal 15:10 v njihovo korist. V drugem delu igre je začelo močno deževati in domači igralci so zaigrali izredno borbeno, od časa do časa pa tudi precej grobo, vse v želji, da bi rezultat vsaj izenačili. To i je tudi uspelo, vendar zaslugi rokometašev saj sta Melanšek in zadnjih trenutkih streljala vsak po eno rovko. Povedati pa je je drugi vratar Šoštan šek ubranil tri med igro pa se je z obrambami izkazal Vajdl Zadetke za Šoštanj so Franc Jančič 6, Lesjak 5, rovič 3, Kompan in po dva ter Stvarnik 1. Pri činih pa sta bila Virant s 5 in Janko štirimi zadetki. Lahka zmaga Rokometašice Šmartnega so pogostokrat zaustavljale napade domačih igralk na nedovoljen način V Slovenski rokometni ligi -vzhod je bil v soboto na igrišču ob jezeru Šaleški derbi med ro-kometašicami Velenja in Šmartnega ob Paki, ki se je končal z visoko zmago Velenjčank, saj so srečanje dobile kar z 20:8, polčas 7:3. Gostje iz Šmartnega so prikazale eno izmed svojih najslabših iger, in kot kaže, za letošnje prvenstvo niso tako dobro pripravljene, kot so bile v prejšnjih sezonah. Nedvomno pa na njihovo slabšo igro vpliva tudi to, da v moštvu ni več odlične Urankarjeve, ki sedaj igra v Žalcu. Tako Velenjčankevd biju niso imele težkega delal so povsem zasluženo zmagal« 12 goli razlike, rezultat pa bij lahko še večji, če ne bi bile! streljale kar 6 sedemmetr Najboljša pri Velenju je Špoljarjeva,-ki je kar 111 zatresla mrežo Šmartnega, o le zadetka za Velenje pa so ( segle Podbregar, DžordževičI Bovha 2 ter Trbulj, Planine Jan po enega. Pri gostujof ekipi pa je bila najboljša Šr čeva s petimi zadetki, dva j, je dosegla Mehova, enega | Jerajeva. nilec Radnika Alajbegovič, ki je bil na nedeljskem srečanju najboljši igralec gostov in ki je tudi največ pretekel, je ušel po desni strani in poslal lepo žogo pred Blagusova vrata. V skoku za žogo je bil napadalec Radnika Subašič višji od domačega ka-petana Janeza Hudarina in z udarcem z glavo zatresel Blagu-sovo mrežo. Blagus se je sicer vrgel za žogo, vendar se je žoga zaradi močnega udarca in izredne spolzkosti od njegovih prstov odbila v mrežo. Po prejetem zadetku so domači igralci povsem potisnili goste v obrambo in v dvajseti minuti izvajali celo štiri kote zapovrstjo, vendar izenačenja ni bilo. Kmalu za tem je bil na robu kazenskega prostora storjen prekršek nad Mujičem — tako je dosodil sodnik Hič iz Borova, večina gledalcev pa je videla, da je bil Mujič z žogo že v kazenskem prostoru gostov. Prosti strel je izvedel Miljkovič, vendar se je žoga od živega zidu odbila v kot. Malo predtem je Miljkovičev strel ustavila prečka. V drugem polčasu so nogometaši Rudarja še bolj zagospo-darili na igrišču kot v drugem delu prvega polčasa in nevarne priložnosti za gol so se vrstile eno za drugo. Zaradi izredno spolzkega terena in mokre žoge pa so bili igralci pri strelih na gol netočni. Lepi priložnosti sta imela v drugem delu tudi Rus-mir in Mujič, vendar je njegova udarca ustavila prečka. Izenačujoči zadetek pa je dosegel Mujič v 62. minuti, ko je z udarcem z glavo premagal gostujočega vratarja Pendiča. Tako so gostje kljub vsemu zasluženo odnesli točko iz Velenja. Povedati pa je treba, da se je v domačem moštvu zelo poznalo neigranje Rauko-viča in Šuice, ki sta morala počivati zaradi dveh rumenih kartonov. Kot kaže je moštvo Radnika iz Bjeljine nasprotnik, ki nogometašem Rudarja očitno „ne leži". Že v lanski prvenstveni sezoni so jih komaj premagali in to z golom, ki so ga dosegli v zadnjih minutah srečanja, letos pa so se morah igralci Rudarja na svojem terenu proti temu moštvu zadovoljiti le s točko. Čeprav je vseh devetdeset minut srečanja močno deževalo in je bil teren zelo razmočen in izredno težak za igro, so zlasti domači igralci pokazali izredno borbenost in željo po obeh točkah. Vendar tokrat sreča ni bila na njihovi strani kljub številnim ustvarjenim priložnostim za gol, trikrat pa se je žoga odbila od prečke. V nedeljo, 8. oktobra 1978, bo v Velenju v počastitev praznika občine Velenje in 25-letnice tovarne gospodinjske opreme Gorenje propagandno lokostrelsko tekmovanje. V organizaciji Lokostrelskega kluba Muta bomo na izteku skakalnice pod velenjskim gradom videli atraktivno tekmovanje najboljših slovenskih lokostrelcev. Tekmovanje bodo lokostrelci iz Maribora, letošnji državni prvaki, iz Ljubljane, Kranja, Ljutomera in Mute začeli ob 9. uri. Najprej se bodo med seboj pomerili na razdalji 70 m, nato pa še na razdalji 30 m. V Velenje lahko pričakujemo najboljše slovenske lokostrelce, ki so organizatorjem že obljubili svojo udeležbo. Zanimivo je, da bodo tekmovalci po opravljenem tekmovalnem delu pripravljeni tudi odgovarjati na vprašanja gledalcev. Med njimi pričakujejo mlade tabornike, ki se že ukvarjajo z lokostrelstvom, ter seveda številne simpatizerje tega športa, ki se pa s to zvrstjo še niso imeli možnosti spoznati. Nedvomno sodi ta akciji v okvir prizadevanj, da bi a šport začeli gojiti tudi v Vele nju. Povejmo odkrito, da ni zaradi tega, da bi pač imel športno zvrst več, temvei zaradi lokostrelstva kol enega izmed najperspekth nejših športov bodočnosti. Povedali smo že, da se taborniki že ukvarjajo z lokostrel stvom. Zanimanje je velik med posamezniki, ki že ne organizirano streljajo poi velenjskim gradom. Loko strelstvo je šport, pri katerem leta starosti niso po membna. V tovarni gospodinjske opreme se lokostrel stvo uveljavlja kot množičm rekreativna dejavnost, zi katero vlada izredno zanimanje. Odpirajo se možnosti na področju SLO. To so dejstva in vendar st z lokostrelstvom nismo imel možnosti srečati vse doslej. To nedeljo pa bodo pravi mojstri puščice in loka, met katere že lahko štejemo vsaj nekaj slovenskih strelcev i olimpijcem Postružnikom m čelu, napeli tetive pred Ve-lenjčani. H. JERČIC Dostojna počastitev občinskega praznika Sekcija za rekreacijo in šport invalidov pri DI Velenje je ob zaključku letne sezone in v počastitev občinskega praznika izvedla že tredicionalno občinsko prvenstvo za vse invalide v kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu, ribolovu in plavanju. Tako so prvi izvedli tekmovanja ribiči in strelci. Pri ribičih so bili najboljši: Brezovnik, Pli-beršek in Skela. Pri strelcih pa so bili najuspešnejši: Zager, Bola in Žučko; 14. oktobra pa bo v Velenju turnir „Bratstva in enotnosti," na katerem bo v raznih športnih panogah nastopilo kar 120 invalidov iz Prokuplja, Djurdjevca, Siska, Kočevja, Žalca, Laškega, Ljutomera in iz Velenja. C. E. Belaj, Angelo in Poličnik najboljši Preteklo soboto je bilo republiško prvenstvo invalidov v atletskem mnogoboju v Ravnah na Koroškem. Med 42 tekmovalci iz vse Slovenije so bili spet najboljši člani DI Velenje. Tako je bil Zdravko Belaj, delavec iz DO Plastika najboljši in je osvojil I. mesto ter zlato kolajno. Drugi je bil Jože Angelo. Lanskoletni zmagovalec v atletskem mnogoboju Milan Poličnik, delavec iz RŠČ pa se je letos moral zadovoljiti „samo" s tretjim mestom in z bronasto kolajno. Med dekleti je uspešno nastopila tudi Šmarčanka Zvon-ka Plaskan. Osvojila je bronasto kolajno. C. E. Gostje so že v dvanajsti minuti iznenadili igralce Rudarja in okrog 1500 gledalcev, ki se jih je ldjub slabemu vremenu zbralo na srečanju. Desni bra- ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE VELENJE Tozd Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje TOZD Bolnišnica Topolšica zavod za urbanizem velenje tomšičeva ulica št. 16 Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želimo veliko uspehov pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti! Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje in jim želimo novih delovnih uspehov! STEKLARSKO PODJETJE CELJE, Tomšičev trg 3/11 Z OBRATOM VELENJE Celjska cesta 47 čestita delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje! Splošno steklarstvo - Steklobrusilstvo - Steklograverstvo — Izdelovanje ogledal in okvirjev. Industrija usnja Vrhnika TOZD Tovarna usnja Šoštanj Ustanovljena leta 1788 Čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje vsem delovnim ljudem in občanom! Priporočamo: — gornje kromovo usnje, — goveje vegetabilno usnje, — usnjeno konfekcijo, — zaščitna sredstva. NOVO IZ TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ V naši trgovini na Glavnem trgu 2 v Šoštanju (zraven prodajalne Tobak) dobite po zelo ugodnih cenah vse vrste usnjene lahke in težke konfekcije, kakor tudi usnjene smučarske rokavice. Trgovina je odprta vsak dan od 10.- 12.ure ter v torek in četrtek popoldan od 16.- 17. ure! V E L E NJE TOZD RUDARSKI PRAKTIČNI POUK TOZD ELEKT ROKOVINARSKI OBRATI TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti skupnih služb ter delovne organizacije in učenci ter slušatelji ČESTITAJO vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje Is&hovF dOSeg° & VGČ'ih delovnih' samoupravnih in družbenopolitičnih Podjetje za urejanje voda celje 63001 CELJE Škvarčeva 4 p.p. 144 Poslovni predmet: — vodnogospodarska dejavnost, študijsko-projektivna dejavnost, izvajanje vseh vrst objektov vodnih in nizkih gradenj, proizvodnja gradbenega materiala in gradbenih elementov, proizvodnja in montaža čistilne tehnike, montažna dejavnost, namakanje, projektantski inženering. NIVO CELJE je sodeloval pri gradnji več pomembnih objektov tudi v občini Velenje. Naj jih naštejemo: nadaljevanje regulacije Pake, zemeljska dela za novo termoelektrarno Šoštanj IV, cesta Škale - Hrastovec, gradnja kolektorja, skupaj s KOC Velenje gradnja Šaleške magistrate. NIVO Celje pa je pripravil tudi investicijski program za čistilno napravo Velenje. Z gradbišča Šaleške magistrate: izvajalca del sta NIVO Celje in KOC Velenje. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestita NIVO za 8. oktober — praznik občine Velenje. REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA TISKARNA VELENJE Za 8. oktober - praznik občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! Delovna organizacija brivnice in česalnice velenje s svojimi obrati: Brivnica in česalnica Nada, Cankarjeva 1,Brivnica in česalnica Maja, Kidričeva 14, Česalnica Narta, F. Foita 4, Brivnica in česalnica Vesna Šoštanj ter Pralnica Velenje se pridružuje čestitkam za občinski praznik - 8. oktober in priporočajo svoje storitve! tovorna Ji modne JV?L konfekcije TO toper TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje! DELAJO IN MISLIJO DANES ZA JUTRI • Ambiciozni, toda realni načrti • Znanost in tehnološki razvoj — kažipot jutrišnjega dne • Znotraj svetovne delitve dela • Snovanje novega tržišča »ambiental-na prodaja" samo v najtesnejšem sodelovanju s trgovino • Samoupravno planiranje — osnova združevanja dela in sredstev KAR DOMAČA JE ŽE POSTALA MISEL: »PRIHODNOST SE JE 2E PRIČELA." V vsakdanjem pogovornem jeziku gospodarstvenika pomeni to, da moraš ob današnjem delu misliti tudi na jutri, pojutrišnjem. V Gorenju se tega temeljito zavedajo: 2E DANES POSTAVLJAJO OSNOVE ZA VSE TISTO, KAR BO GORENJE PRIHODNJE LETO, NAČRTUJEJO ZA LETO 1985 IN RAZMIŠLJAJO O LETU 2000 ... Živimo v času prave »tehnološke eksplozije", kar pomeni, da bo vse tisto, kar je danes na tržišču najsodob-neje, že v petih letih star, zaprašen vsakdanji eksponat, ki bo našel svoje mesto v že prenatrpanem muzeju včerajšnjih tehnologij. Izkušnje najbolj razvitih v svetu nas nazorno učijo: devetdeset odstotkov vseh proizvodov, ki so ali se danes pojavljajo kot novost na tržišču, ni starejših več kot pet let. Življenjska doba proizvodov se krajša. In tako ni čudno, če znanstveniki predvidevajo, da bo čez deset let na svetovnih tržiščih že dobra polovica proizvodov, ki jih danes še ne poznamo, proizvodov, o katerih se nam danes niti ne sanja. V trdi, ostri tekmi na vseh tržiščih sveta ohranijo svoje mesto predvsem tisti, ki že danes jasno načrtujejo svojo prihodnost. Prostor je predvsem za ambiciozne in dobro omišljene načrte, takšne, ki gredo že sedaj za korak ali dva pred časom. V številnih osnutkih in načrtih ter na risalnih deskah strokovnjakov Gorenja že dozorevajo proizvodi, ki bodo stekli v redni proizvodnji čez dve, tri ali pet let... Razvojno-raziskovalna služba Gorenje v sodelovanju z najavtorita-tivnejšimi znanstvenimi inštitucijami v domovini in širom sveta kroji podobo pojutrišnjega Gorenja. Gre za vizijo združevanja dela in sredstev, v kateri bo glavni kažipot znanost in edini cilj: srečnejši človek. Planske službe Gorenja že danes dodobra „vedo", kakšno mora biti Gorenje čez pet let... V Gorenju so znali gledati v prihodnost. Ze takrat, ko je mala obrtna delavnica pričela z osvajanjem prvih proizvodov bele tehnike, ali pred slabim desetletjem, ko so stopili * krog proizvajalcev elektronike .. . Tudi program DOM je v svojem začetku izgledal preveč smel in nekako — predimenzioniran, tako kot danes gledamo na idejne zasnove vstopanja načrtovanja izkoriščanja sončne energije ali pa satelitske televizije. Mnogi so bili močnejši in večji, a so zaostali v teku — je dejal na eni od novinarskih konferenc generalni direktor Gorenja, Ivan Atelšek, ko je odgovarjal na vprašanje, kako je Gorenje postalo to, kar je danes. — Pošla jim je sapa zgolj zato, ker niso imeli jasno vizijo lastne prihodnosti. Dovolili so, da jih je čas pregazil. Mi, v Gorenju, smo bili vedno zazrti v prihodnost. Res je, da so bili naši načrti vedno ambiciozni, toda pokazalo se je, da nikoli niso bili nerealni. In danes je Gorenje, bolj kot kdaj-koli, obrnjeno k tej svoji prihodnosti, načrtom, viziji jutrišnjega dne. KOMPLE TI RAN JE P ROG RAMO V Okvirno gledano ima Gorenje že danes točno definiran proizvodni program in vsi načrti izhajajo predvsem iz potreb, da se že določeni programi za-okrožajo. OSNOVNI PROGRAMI GORENJA SO: — aparati za gospodinjstvo, — kmetijska mehanizacija, — gradbeništvo, — elektronika, — toplotna in klima tehnika, — zaščita človekovega okolja, — pogonski stroji in agregati, — polproizvodi in proizvodi za industrijo. \ x V' Ambicije nadaljnjega razvoja proizvodnih programov v Gorenju niso navadno »evidentiranje" potreb, še manj usmeritev v stilu »delamo, kar lahko prodamo", kajti v Gorenju se zavedajo, da pomeni takšno planiranje nenehno zaostajanje. Usmeriti tek industrije s potrebami porabnikov, pomeni pravzaprav »biti korak pred njimi", pomeni, pravočasno predvideti in ponuditi trgu. Pomembna kakovost razvoja obstoječih proizvodnih programov ni zgolj v izpopolnjevanju posameznega proizvoda, temveč v smiselnem dopolnjevanju posameznih programov v celoto, ki je danes izražena v delovanju plansko-po-slovne skupnosti v reprodukcijski celoti DOM. Smisel reprodukcijske celote DOM je v vse večjem vključevanju porabnika v celotni razvojno-raziskovalni-proiz-vodno-prodajni krog z namenom zbliževanja skupnih ciljev in potreb. Posamezni proizvodi »bele tehnike" se že danes vključujejo v celoto: skladno povezano, funkcionalno in estetsko kuhinjo, ki jo porabniku ponudijo kot »zaključen ambient". Kuhinja kot »ambient", projektirana in proizvedena ter montirana z najsodobnejšimi izkušnjami »inženiring sistema", je samo eden od primerov in novosti, ki zgovorno izpričujejo koncept razvoja Gorenja. Sanitarna kabina že danes predstavlja strnitev in vključevanje razvoja posameznih proizvodov v celoto. Deviza Gorenja »slika in glas v dom", s katero se razvija elektronika, pomeni, da je premalo ponuditi samo televizijski sprejemnik. Zato dodajajo anteno, televizijske zabavne igre in najsodobnejši »glasbeni komplet", ki se ponaša z enkratno vernostjo reprodukcije zvoka, kar pomeni celostno zadovoljevanje človekovih potreb. To pomeni »z eno potezo" rešiti več potreb. Gradbeni program temelji na industrializaciji, kjer se sedanji sistem zidanja in počasnega ugrajevanja »del za delom" zamenjuje z montažo tovarniško izdelanih elementov, se dopolnjuje s programom toplotne in klime tehnike. Vizija jutrišnjega Gorenja je »hiša v paketu": industrijsko zgrajena hiša z vsemi pritiklinami za klimatizacijo, s kompletno kuhinjo, rešenim sanitarnim vozlom, opremljena z vso potrebno zabavno elektroniko... z vsemi gospodinjskimi in drugimi stroji, z rešitvami za izkoriščanje sončne energije, preciziranim sistemom zaščite človekovega okolja in drugim ... Tu sem sodi »zeleni program": vrtno orodje in vrtnarski pripomočki, semena, gnojila, steklene grede, sistemi mini farm, sirarne, mehanizacija ... Kakorkoli gledano se programi Gorenja dopolnjujejo kot kocke v igri. V veliki viziji jutrišnje organizacije Gorenja je vse današnje samo dopolnjeno, novo in sodobno ter povezano v proizvodnji in ponudbi kot celosten ambient — sodoben, primeren, funkcionalen ter estetsko dovršen skladen okvir srečnega življenja. Morda bo jutrišnji slogan Gorenja takle: »Kupite naš dom in se vselite vanj. Prinesite samo ščetko za zobe in knjige!" ČLOVEKOV DOM Avtomatizacija in elektronika, ki vse globlje prodira v naše življenje, nosita s seboj svojsko nevarnost. Gre za od ki se odraža v smislu: človek — r: upravlja z roboti. Cilj Gorenja je, da pripelje v g: dinjstvo vse prednosti »ere robo Toda cilj ni avtomatizacija človek prostora, kar bi človeka oddaljil odtujilo od njegove človeške obse sti. Prav nasproten je ta cilj: čl približati samemu sebi in k ljud katerimi živi. Dom prihodnosti, ki bo nosil Gorenje, torej ne bo dom robotov, pa dom človeka, osvobojenega vseh potrebnih opravil, dom, ki bo varv človekov dragoceni čas. Torej to ne prostor odtujenosti, temveč pr~ zbliževanja in topline. Gorenje ne pripravlja niti tip ' doma niti »stanovanjske kasarne", sloni na znanstvenih izračunih in p videvanjih, kako najbolje zadov raznotere človekove potrebe, poe ne v statističnem splošnem modelu. Individualen bo, prilagojen -mezniku, jutrišnji dom Gorenja. P mezni programi, ki se stekajo v cel bodo dovolj široki v izboru, da bo ' vsak porabnik številne možnosti nega kombiniranja, kar bo spodb človeka tudi k ustvarjalnemu obl vanju lastnega življenjskega prostora. NA PRAGU XXI. STOLETJA Do te, skorajda »pesniške" vizije ne pridemo tako, da damo mislim sto pot, temveč z delom, z gospoda mi kalkulacijami, s povezovanjem nosti in proizvodnje, z razvojem ta logije, z raziskovanjem tržišča, z čevanjem v svetovno delitev dela s boljšo organizacijo proizvodnje in nudbe — to je z združevanjem dela sredstev, pri čemer zasledujemo rentabilnost, racionalizacijo, plani razvoja in kreditne politike — sk vse tisto, kar je gospodarska stra kolektiva Gorenje danes, in kar bo tri. PRAV V TEM SE SKRIVA MIS KI SMO JO IZBRALI ZA NASL DELAJO IN MISLIJO DANES ZA TRI. Izhajajoč iz današnjega razvoja renja preko perspektivne usmerjen srednjeročnih planih do leta 1985 načrtov znanstveno-raziskoval dela, ki že danes tipa do leta 2000, demo do prave vizije prihodnosti G nja in s tem tudi do realno otipi osnov. Mar ni današnje Gorenje prav' tista »nerealna vizija" enajstih pi skih delavcev, ki so pričeli pred 25. v eni baraki? Prav zato je današnji trenutek nja največje jamstvo njegove prih:_ sti. Današnji razvojni načrti Gorenja perspektivna usmerjenost izhajajo iz meljnih planov dolgoročnega rai SFRJ, od koder so v Gorenju oblik dolgoročno orientacijo: SKRB ČLOVEKA (stanovanje, prehrana, sti čas itd.), INDUSTRIJSKA POT SNJA (sodobna tehnologija) in D BENI STANDARD (šole, zd skrb za ohranjevanje človekovega Ija itd.). Uresničevanje vseh teh globalnih Ijev pa ni mogoče brez zasledo svetovnih razvojnih teženj. Zato je zumljivo, da se vprašanje odprtosti renja proti svetovnemu trgu sploh zastavlja. Če so nekoč bili cilji G prenos svetovnih tehnologij na j Pogled na tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje vanska tla, potem so danes v zavzemanju enakovrednega položaja na svetovnem trgu med najmočnejšimi. V OKVIRIH SVETOVNE DELITVE DELA ~ Podatki o izvozu Gorenja (IZVOZ V $62 DE2EL SVETA, DOSLEJ 2E NA ,6,000.000 PROIZVODOV, IZVOZ V tlETU 1978 VEČ KOT 100 MILIJONOV DOLARJEV) dovolj zgovorno pričajo o vključevanju v svetovno delitev dela. V pogovornem jeziku Gorenja ni več pravega mesta za pojem „tuje tržišče", kajti že danes potuje vsak četrti |proizvod iz Gorenja preko meja domovine. Ne obstaja dvojno Gorenje — domače in inozemsko — kar pomeni, da so Tibnikom na razpolago proizvodi etovne kakovosti, ki so v vsakdanji izkušnji za obstanek znotraj evropske in svetovne neusmiljene konkurence. Znano je dejstvo, da je jugoslovansko tržišče in ponudba običajno zaostajala na področju bele tehnike vsaj šest do sedem let za tržišči razvitih držav. Ambiciozen kolektiv, kot je Gorenje, tega ne more priznati, ker sledi v svoji poslovni politiki vsem planskim in pro-gramskim dokumentom naše domovine. Pomembne poteze Gorenja na mednarodnem trgu, to je ustanovitev proizvodnih, trgovskih in servisnih organizacij, so dolgoročna strategija vse večjega integriranja Gorenja v svetovno tržišče. ' Podjetja, kot so Gorenje — Pacifik, Gorenje—Helas, Gorenje-Koerting in druga, moramo še bolj odpreti vrata za prodor znanstveno-tehničnih dosežkov na naše tržišče. To pa pomeni hitrejše osvajanje novih proizvodov, večjo raven kakovosti, pomeni hoditi vštric s svetovnimi dosežki. Cilj, razvijati se vzporedno z najrazvitejšimi in ožiti prostor, ki nas od njih loči, pomeni, da moramo poslovati na njihovem tržišču, se krepiti v konkurenčni borbi in pridobivati na ugledu, k čemur nas vodijo zmogljivosti proizvodnje. Prav v tem je smisel teze Gorenja, da ne obstaja naše in svetovno temveč motno tržišče. Z ustanovitvijo firme Gorenje—Nigerija pa se odkriva še ena težnja Gorenja, ki je v skladu z obče jugoslovansko politiko neuvrščenosti — širjenje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. Bodoča zamisel in vizija G oren j: i se torej ogleduje v pravi internacionalni firmi, kolektivu, ki je odprt vsem svetovno znanstveno-tehničnim in gospodarskim gibanjem. V Gorenju načrtujejo nova investicijska vlaganja, številne nove obrate in to predvsem v manj in slabše razvitih predelih naše domovine, kjer bodo gradili najsodobnejše obrate. Tako bo z integracijo Gorenja na svetovnem trgu doseženo, da se bodo manj razviti hitreje približali tehnološki ravni svetovnega trga. NOVA ORGANIZACIJA ZA NOVE CILJE Takšni poglavitni okvirni cilji poslovne politike Gorenja terjajo novo or- ganizacijo, tako na razvojno-tehnolo-škem kot na prodajnem področju nastopa na tržišču. Tehnološke novosti, brez ustrezne organizacije tržne ponudbe, ne morejo zaživ eti v pravi meri. Predvsem gre za takšno organizacijo ponudbe in prometa v celoti, ki bo sledila konceptu razvoja tehnologije v smeri tehnoloških celot".. Vsak proizvodni program, s svojo diverzifikacijo in kompletiranjem, mora biti tudi kompletiran v ponudbi puraoniKu —, KorismiKU, Kar ;ianTeva novo organizacijo tržišča in ponudbe na njem. V naši domovini je žal še premalo razvita oblika „prodaje ambien-tov", ker je še vedno zasidrano v glavnem v klasični kosovni prodaji; To pomeni tudi bistvene in velike spremembe servisne službe.' Klasični servis: serviser pride na dom, da popravi okvaro — bo moral prerasti v novo obliko sodelovanja z uporabnikom, kar pomeni vse od montaže, pouka, preizkušnje delovanja stroja do zasledovanja življenjske dobe. Razumljivo je, da je ta zamisel prihodnosti Gorenja mogoča samo v najtesnejšem sodelovanju s prodajno mrežo, kajti vsak novi proizvod na tržišču zahteva dobro obveščenega prodajalca, ki je življenjska povratna zveza na relaciji proizvodnja — porabniki. To pa bo mogoče doseči samo z vse večjim spoštovanjem obojestranih interesov. Eden od osnovnih cilje.- ter motivov dela plansko poslovne skupnosti DOM, v kateri medsebojni odnosi temeljijo na skupnih interesih in delitvi dela, na načelih zakona o zdruTe^em delu, pomeni razvijanje dobrih odnosov z bankami, znanstvenimi in drugimi inštituci-jami, pomeni vzpostavljanje vse bolj čvrstih samoupravnih odnosov. Navsezadnje je razumljivo, da postane ta oddaljena in skorajda na videz nedosegljiva vizija resničnost skozi najosnovnejšo zadevo: obveščenost vsakeg-delovnega človeka, njegovo pripravljenostjo za takšne razvojne cilje, ki zagotavljajo tako ustvarjalno vlo^o in socialno varnost v sk.-pnem vztrajanju na začrtanih ciljih. Do sedaj prehojena pot, pa je ob jubileju — 25. letnici obstoja Gorenja — najboljše jamstvo, ki kaže na zadostno moč, spesobno samoodrekanja in zaupanja vase, torej vse tisto, kar je potrebno, da se vizija in plan spremeni v resničnost. Gorenje predstavlja svoje priznane izdelke na vseh celinah Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ČESTITAMO za 8. oktober - praznik občine Velenje in jim želimo pri uresničevanju razvojnih hotenj nove, pomembne delovne zmage! Delavci in delavke delovnih organizacij sestavljene organizacije združenega dela gorenje GORENJE TGO, tovarna gospodinjske opreme, Velenje GORENJE - MUTA, tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, Muta GORENJE - FECRO, tovarna kovinskih izdelkov. Slovenj Gradec GORENJE — ELRAD, industrija anten in pribora, TV pretvornikov, visokofrekvenčnih kablov in predelava plastičnih mas. Gornja Radgona GORENJE - VARSTROJ, industrijsko podjetje, Lendava GORENJE - METALPLAST, industrijsko podjetje. Ruše GORENJE — FTU, tovarna tehničnih naprav, Sombor GORENJE - PETAR DRAPŠIN, industrija pohištva, Kikinda GORENJE - MURAL, industrijsko podjetje. Mursko Središče, GORENJE - TI KI, elektrostrojno podjetje, Ljubljana ' GORENJE - GLIN LESNA INDUSTRIJA, Nazarje GORENJE - PROMET, SERVIS, Velenje 1 MLADINSKA KNJIGA 1 TOZD TRGOVINA 1 KNJIGARNA, PAPIRNICA IN 1 GALERIJA 1 VELENJE I i VELENJE! Šaleška 19 a Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej pa še stanovalcem hiš, s katerimi upravljamo, čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje projektivni biro velenje Prešernova 3a - telefon 850051 Priporočamo svoje usluge in čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober! Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Delovna organizacije za promet z odpadnimi surovinami dajmo industriji odpadne surovine DINOS Ljubljana TOZD Priprava odpadnih surovin Skladišče Velenje se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - občinski praznik! Cenjenim kupcem se priporočamo z veliko izbiro poslovnih in strokovnih knjig ter gramofonskih plošč resne glasbe. Delovnim ljudem in občanom, posebej poslovnim partnerjem, iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje! H2EH 1 VELENJE z enotami Velenje Šoštanj Šmartno ob Paki Topolšica g čestita za praznik občine Velenje = in priporoča obisk filmskih pred-= stav! 1 se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom za 8. oktober — praznik občine Velenje! ZDRU2ENA LEKARNA VELENJE Lekarna Velenje Lekarna Šoštanj Lekarna Mozirje se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje! Podjetje za ekonomsko propagando in založništvo JUGOREKLAM Ljubljana, PREDSTAVNIŠTVO VELENJE, Celjska 5 se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje! Čestitkam za praznik občine Velenje - 8. oktober se pridružuje VETERINARSKA POSTAJA VELENJE = Sedež Šoštanj Veletrgovsko, gostinsko, turistično in proizvodno podjetje TOZD PRODAJE ŠOŠTANJ TOZD PEKARN IN SLAŠČIČARN CELJE TOZD GROSIST CELJE TOZD PRODAJE ŠOŠTANJ ODPIRA OB LETOŠNJEM PRAZNIKU OBČINE VELENJE NOVO POSLOVALNICO Z BIFEJEM V GABRKAH! CELJE 1 Vsem občanom in poslovnim part-H nerjem g čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. H oktobru! Blagovnica Merx v Šoštanju 1 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE | I VELENJE I 1 šaleška 19 Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Delovna organizacija AVTOPARK VELENJE Pridružujemo se čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik občine — 8. oktober! Tobačna tovarna Ljubljana TOZD TOBAK POSLOVNA ENOTA VELENJE čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober in jim želi novih delovnih uspehov. Hkrati priporoča obisk prodajnih mest vi VELENJU: Prešernova 9, Tomšičeva, Cankarjeva, Staro Velenje, Novi jašek, ŠOŠTANJU: ŠMARTNEM OB PAKI ter v GORNJI SAVINJSKI DOLINI: v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Gornjem gradu. | Trgovsko podjetje I »VINO« ■ ŠMARTNO OB PAKI Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ter vsem članom našega delovnega kolektiva. Priporočamo se z bogatim izborom alkoholnih in brezalkoholnih pijač! GOSTINSKO PODJETJE foŠTANj se pridružuje čestitkam za 8. oktober — praznik občine Velenje! PRIPOROČA OBISK OBRATOV V ŠOŠTANJU IN ŠMARTNEM OB PAKI! Gostinsko podjetje POD GRADOM Velenje Čestita delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine ter priporoča obisk obratov v Velenju. SOZD STIK MOZIRJE ZDRUŽENA PODJETJA GOZDARSTVA, LESNE INDUSTRIJE IN TRGOVINE (IRSEIK »mm* SOZD STIK SCI K m SOZD STIK Združena podjetja gozdarstva, lesne industrije in trgovine MOZIRJE OZD LESNA INDUSTRIJA GLIN NAZARJE OZD GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE OZD MIZARSTVO IN TESARSTVO GORNJI GRAD DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine! oreme v j Delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje niso pozabili na kraj, kjer je začela pred četrt stoletja delovna organizacija svojo strmo razvojno pot Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je začela pred četrt stoletja svojo razvojno pot v kraju Gorenje. Preselitev v središče Šaleške doline je omogočila Gorenju, da se je razvilo v množičnega proizvajalca izdelkov za široko potrošnjo s svetovno razsežnostjo. Vendar pa po preselitvi v Velenje na rojstni kraj, na Gorenje, v TGO Gorenje niso pozabili. Tam so pred leti postavili sodobno tovarno za proizvodnjo talnih keramičnih ploščic, katere zmogljivosti bodo v kratkem začeli povečevati. Tako so omogočili zaposlitev prebivalcem kraja Gorenje, pa bližnje okolice. Tovarna je dala življenju in delu v tej krajevni skupnosti povsem nov utrip. Povezovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo pa postaja vsakdanja praksa. Tako pa ni samo v Gorenju, pač pa v vseh krajih oziroma krajevnih skupnostih, kjer so temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Iz tovarne keramičnih ploščic, TOZD Gradbeni elementi TGO Gorenje KERAMIKA IN SINTETIČNI MARMOR IZ GORENJA Proizvodni program tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja so pred približno štirimi leti obogatili s keramičnimi ploščicami. Izdelovati so jih začeli v temeljni organizaciji združenega dela Gradbeni elementi, katere proizvodni prostori stojijo v kraju Gorenje, prav na istem mestu, kjer je pred pet- indvajsetimi leti pognalo korenine današnje Gorenje. V prvem letu obratovanja je blizu 180 delavcev proizvedlo 650.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, nato pa je to število iz leta v leto naraščalo. Nenehno se je večala tudi storilnost, kljub temu, da se število zaposlenih do danes ni povečevalo. V tem času so uspeli odpraviti večino težkih del ter bistveno izboljšati delovne pogoje. Eno najpomembnejših tovrst- nih izboljšav nedvomno predstavlja nova ventilacija, ki bo pričela služiti svojemu namenu prav v teh dneh. Pripravljeni pa so že tudi načrti za rekonstrukcijo oziroma posodobitev sedanjih 11.200 m2 proizvodnih površin in za izgradnjo 6000 m2 novih prostorov, kjer bodo med drugim tudi skladišča za glino. Kot načrtujejo bodo z izgradnjo zaceli na začetku novega leta, končana pa bo v šestih do sedmih mesecih. Po letošnjem proizvodnem načrtu naj bi v tozdu Gradbeni elementi izde- lali 850.000 m2 keramičnih ploščic, dosedanji dosežki pa kažejo, da bo ta plan presežen za 15 do 20 odstotkov. Do konca meseca avgusta so delovni plan presegli za 19 odstotkov, zelo dobre rezultate pa so zabeležili tudi v delovnem tekmovanju tozdov Gorenja. V letošnjem letu prihaja s proizvodnih trakov tozda Gradbeni elementi približno 40 različnih modelov keramičnih ploščic, ki jih prodajajo po vsej Jugoslaviji (največ v Sloveniji in Hrvaški—Dalmaciji), nekaj pa jih gre tudi v izvoz. Na letošnjem 3. tradicionalnem vzorčnem sejmu tozda Gorenje, ki ga bodo odprli jutri, bodo prikazali okoli 40 modelov keramičnih ploščic novih oblik in designov, predstavili pa bodo tudi povsem nov program izdelkov iz sintetičnega marmorja, ki bodo za kupce prav gotovo zelo zanimiva in dobrodošla novost. Iz tovarne keramičnih ploščic, TOZD Gradbeni elementi TGO Gorenje V jubilejnem letu zvestobe, ob 25-letnici Gorenja, ko beležimo nove delovne zmage, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje! gorenjeip TOZD Štedilniki TOZD Kuhalni aparati TOZD Pralna tehnika TOZD Hladilna tehnika TOZD Pohištvo TOZD Zamrzovalniki TOZD Elektronika TOZD Gradbeni elementi TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje TOZD Kondenzatorji Rogatec TOZD Galvana TOZD Plastika TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD Embalažnica TOZD Avtopark TOZD Gostinska enota Delovna skupnost skupnih služb Pogled na tovarno keramičnih ploščic TGO Gorenje v Gorenju EPUB tozd Integral n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 tozd Galip n.sub.o. 63325 šoštanj cesta talcev 3 telefop (063) 881 011, 881 023 velenjska plastika | n.sub.o. 63230 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138,850 410 | PROIZVODNI PROGRAM — čelade za motoriste — navijalci za rolete — natron in perforirani papir — kovinska in plastična galanterija — storitve sitotiska in ekonomska propaganda PROIZVODNI PROGRAM — izdelava vseh vrst gumbov in zaponk — izdelki iz armiranega poliestra — kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje! = SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA VEPLAS, Velenjska plastika, gradi nove proizvodne prostore, da bo lahko povečala zmogljivosti in obogatila proizvodni program RUDNIK LIGNITA VELENJE Podjetje za PTT promet Celje tozd za ptt promet velenje Za 8. oktober — praznik občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej še koristnikom PTT storitev, in jim želimo tudi v prihodnje obilo novih delovnih zmag! SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJ PLASTIKA VELENJE TOZD PLASTIČNI IZDELKI TOZD KOVINSKI IZDELKI DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem, za 8. oktober - praznik občine Velenje ter jim želimo kar največ delovnih uspehov! petrol Ljubljana TOZD TRGOVINA NA DROBNO POSLOVNA ENOTA CEUE 1 Vsem delovnim ljudem in občanom Petrol, Poslovna enota Celje, ima v občini Ve- občine Velenje lenje tri bencinske servise: Velenje I - Šaleška čestitamo Šoštanj'6'80'6 " " CeljSka Cesta ter » 8- oktober ■ p™nik občine Velenje! TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jama Skale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Priprave TOZD Jamske gradnje TOZD Klasirnica TOZD Zunanja dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Gradbena dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, vsem članom delovnega kolektiva, vsem delavcem drugih delovnih organizacij združenega dela sozda REK Velenje in vsem poslovnim partnerjem iskreno čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje! Prizadevamo si, da bi nakopali kar največ lignita in tako zadostili potrebe naše skupnosti po tem pomembnem energetskem viru!. V ŠOŠTANJU INSTALIRANIH 745 MV S postavitvijo četrte faze se je skupna instalirana moč Termoelektrarn Šoštanj povečala na 745 MW, s čimer so TE Kosovo, moči 800 MW, postale druga največja termoelektrarna v Jugoslaviji. Šoštanjske termoelektrarne Začetki šoštanjskih elektrarn segajo v leto 1928, ko je v Velenju pričela obratovati prva termoelektrarna v Šaleški dolini, moči 7,5 MW. Po vojni, ko smo pričeli z obnovo porušene domovine, je bil dan velik poudarek gradnji novih objektov, med njimi tudi energetskih objektov. Načrt za gradnjo nove termoelektrarne v Šoštanju, moči 2 x 30 MW, je bil izdelan že pred letom 1948, vendar pa so dogodki tega leta gradnjo zavrli tako, da je bila termoelektrarna zgrajena šele leta 1956. Po tem letu je razvoj oz. gradnja termoelektrarn potekala s pospešenim tempom. Že leta 1960 je bila dograjena druga faza, moči 75 MW. Toda vedno večje potrebe po električni energiji so zahtevale, da se ponovno pristopi h gradnji še večjih energetskih objektov. Zato se je leta 1968 pričela gradnja tretje faze, moči 275 MW, katere agregat je bil priključen na omrežje lega 1972. Vsem trem blokom seje letos pridružila še četrta faza, moči 335 MW, ki je bila zgrajena v rekordnem času ter z manjšimi stroški, kot so bili predvideni, kar je zasluga predvsem investicijske skupine,kije vodila-gradnjo. Pri tej gradnji je bil dosežen najvišji odstotek udeležbe domače industrije, in sicer 42 odstotkov. Četrta faza termoelektrarn Šoštanj je največji objekt za proizvodnjo električne energije v Jugoslaviji. Z dograditvijo TEŠ IV, s katero dosega Šaleški energetski bazen kulminacijo, se je skupna instalirana moč TEŠ povečala na 745 MW in s tem bo nekaj časa druga največja termoelektrarna v Jugoslaviji, takoj za TE Kosovo, z močjo 800 MW. Pri gradnji so v največji meri upoštevali zaščito okolja. Največji prispevek temu daje toplotna postaja, ki prevzema ogrevanje Šaleške doline in daje toploto industriji. Da bi bilo onesnaževanje okolice čim manjše, je postavljen 230 m visok dimnik in elektrofiltri, ki spuščajo v atmosfero samo neznatne količine pepela (3 promile). Poleg tega ima hladilni stolp vgrajene lovilce kapljic tako, da je rose-nje v okolici zmanjšano na najmanjšo možno mero. Da ne bi reko Pako preveč onesnaževali z odplakami, so vgradili naprave, ki odplake zbirajo in nevtralizirajo. Velika skrb delavcev TE Šoštanj za okolje, v katerem živimo, je privedla do odločitve o gradnji modernejših in boljših elektrofiltrov na fazi I. in II. Na teh fazah so bili filtri dotrajani, kar je bilo vidno v izločanju velikih količin pepela skozi dimnik v ozračje. Rušenje starih ter gradnja novih elektrofiltrov se je pričelo v mesecu aprilu in v avgustu so že po-izkusno zakurili, najprej v kotlu bloka II in nato še v kotlu bloka I. Naj zapišemo še to, da je rekonstrukcija potekala v izredno težavnih pogojih, saj je terjala celo vrsto spremljevalnih del, med katere vsekakor spadajo: rekonstrukcija odpepieljevanja, prestavitev magistralnega toplovoda TEŠ - Velenje v območju elektrofiltrov in ipa rekonstrukcija električnega napajanja ventilatorjev vleka in signalizacije. Prve orientacijske meritve učinkovitosti elektrofiltrov kažejo na izredno umestnost rekonstrukcije, saj je dosežena vsebnost pepela v dimnih plinih — 30 - 40 mg/Nm3 -daleč pod tisto pred rekonstrukcijo, ki je znašala med 500 in 800 mg/Nm3. Istočasno z gradnjo novih elektrofiltrov so na blokih 1,2 in 3 opravili tudi generalni remont. Po postavitvi bloka 275 MW, z velikim hladilnim stolpom, se je klima v Šoštanju, ob neugodnih vremenskih pogojih, znatno poslabšala. Ob visoki relativni vlažnosti zraka so večje kapljice, ki so s paro uhajale s hladilnega stolpa, padale v obliki rahlega pršenja v okolico. V zimskem času so zaradi tega nastale težave v cestnem prometu, kajti v večjem delu Šoštanja in na cesti Šoštanj - Velenje je bila poledica. Zato so se delavci v TEŠ, po predhodnih meritvah in raziskavah v hladilnem stolpu TEŠ III., leta 1977 odločili za vgradnjo lovilcev kapljic v hladilna stolpa TEŠ III in TEŠ IV, ki je bil takrat še v gradnji. Ponovne meritve v hladilnem stolpu so pokazale, da iz stolpa uhajajo samo še drobne kapljice, ki pa običajno ne povzročajo neprijetnega rosenja. V zimi 1977/1978 tudi poledice zaradi obratovanja velikih hladilnih stolpov ni bilo. Zaradi ugodnih ekoloških rezultatov smo v letošnjem poletju vgradili lovilce kapljic tudi v oba mala hladilna stolpa in s tem zmanjšali dodatno vlažnost zraka v okolici na minimum. Obe investiciji sta delovno organizacijo sicer veljali približno 80 milijonov din, vendar pa se je s tem pripomoglo k temu, da živijo sedaj prebivalci Šoštanja in okolice v boljših klimatskih pogojih (čistejši zrak in manjša vlažnost zraka). Z elektroenergetsko bilanco za letošnje leto je bilo predvideno, da bo TE Šoštanj letos proizvedla 3 milijarde 390 milijonov kWh električne energije. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je znašala proizvodnja električne energije 1.860 GWh, od planiranih 2.214 GWh. Se pravi, da je bilo doseženo le 84 % predvidene proizvodnje, za kar pa so glavni vzrok ugodne hidrološke razmere. Do konca avgusta so v TEŠ porabili za proizvodnjo 1 milijarde 860.000 kWh električne energije 2 milijona 300.000 ton premoga. Nova, četrta faza. termoelektrarn Šoštanj je v osmih mesecih proizvedla 773 tisoč kWh električne energije, kar je 77 % od predvidene elektroenergetske bilance ali 36 % skupne proizvodnje. Delavci termoelekrtarn Šoštanj so istočasno s tehnološkim razvojem krepili tudi samoupravne socialistične odnose. Leta 1974 se je pokazala potreba po združitvi termoelektrarne Šoštanj z rudnikom lignita Velenje. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov pri nas, temelječih na zakonu o združenem delu, je pokazal potrebo organiziranja temeljnih organizacij združenega dela v TE Šoštanj in le-teh v samostojno delovno organizacijo. V delovni organizaciji TEŠ so temeljne organizacije TEŠ I, TEŠ II, Vzdrževanje in Inženiring, poleg tega pa obstojata še dve delovni skupnosti: delovna skupnost skupnih služb in delovna skupnost družbena prehrana. V TOZD TEŠ I delavci proizvajajo električno energijo na napravah I in II faze, poleg tega pa so prevzeli skrb za transport premoga v celoti. V TOZD TEŠ II proizvajajo delavci električno energijo na napravah III in IV faze, poleg tega pa skrbijo še za pripravo vse potrebne vode v termoelektrarni. V TOZD Vzdrževanje so združeni delavci, ki negujejo in vzdržujejo vse naprave v elektrarni. V TOZD investicijski Inženiring pa sozdru: ženi delavci, ki so vodili izgradnjo III. in IV. faze, poleg tega pa skrbijo za razvoj— investiranje vseh TOZD v termoelektrarni Šoštanj ter širše, v celem elektrogospodarstvu. V sedanji fazi razvoja je TOZD Inženiring že prevzel industrijski inženiring za gradnjo nove Toplarne v Ljubljani. Dela na tem objektu so se pred kratkim že pričela. V procesu nadaljnjega samoupravnega povezovanja je delovna organizacija TE Šoštanj združena v sestavljeno organizacijo združenega dela REK Velenje, ki je nastala s preraščanjem delovne organizacije REK Velenje v sestavljeno organizacijo. Združevanje v sestavljeno organizacijo REK Velenje prispeva k vodenju skupne dolgoročne poslovne politike delovnih organizacij, uspešnejšemu opravljanju njihovih dejavnosti in povečanju produktivnosti. Za delavce TOZD TE Šoštanj, združene v delovno organizacijo TE Šoštanj, je poleg združevanja dela in sredstev v SOZD REK Velenje, nujno tudi združevanje — povezovanje z drugimi OZD v elektrogospodarstvu Slovenije. Ker delavci TOZD delovne organizacije TEŠ opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, je njihov originarni način pridobi- vanja celotnega prihodka svobodna menjava s potrošniki električne energije. To svobodno menjavo delavci TOZD delovne organizacije TEŠ in drugi sodelujoči pri proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije, uresničujejo na osnovi usklajenih planov in programov v okviru interesne skupnosti EGS. Znotraj delovne organizacije temeljne organizacije TEŠ pridobivajo celotni prihodek na osnovi samoupravnega sporazuma o pridobivanju skupnega prihodka. Vzporedno z deli na proizvodnem področju in na področju investicij je bilo v zadnjem obdobju veliko storjenega tudi na področju samoupravnega organiziranja in urejanja ekonomskih odnosov znotraj in zunaj TEŠ. Preobširno je naštevanje vseh aktov, ki jih je bilo potrebno sprejeti, da je prišlo do konstituiranja novih organizacijskih oblik, zato so delavci tudi toliko bolj nestrpni, ker še do danes nova organizacija, tako v TE Šoštanj kot v REK Velenje ni pravno regulirana (ni še izvršena registracija na sodišču). Ne oziraje se na to, da je bilo veliko storjenega, delavce šoštanjskih termoelektrarn v bodoče čaka še cela vrsta nalog, zlasti glede urejanja ekonomskega položaja delavcev v temeljni organizaciji, saj je danes stanje gotovo takšno, da se delavec v TOZD še ne čuti za odločujočega pri pridobivanju in razporejanju dohodka temeljne organizacije. Poleg teh dohodkovnih aktov pa morajo še v tem letu sprejeti nekaj statusnih samoupravnih splošnih aktov, kot so statut SOZD REK ter statut DSSS in DSDP, kakor tudi pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o varstvu pri delu. Velik razvoj samoupravnih odnosov v Termoelektrarni Šoštanj je bil dosežen na podlagi ustave in zakona o združenem delu, za uresničitev katerega so si prizadevali vsi delavci tega kolektiva. Zato je delovanje subjektivnih sil organiziranih v družbeno političnih organizacijah, dalo zadovoljive rezultate. V Termoelektrarni Šoštanj deluje osem osnovnih organizacij sindikata in tri osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Vsak deseti delavec pa je član Zveze komunistov. SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ I TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ II TOZD VZDRZEVANJE TOZD INVESTICIJSKI INŽENIRING DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA za 8. oktober — praznik občine Velenje čestitamo vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje, vsem drugim delovnim kolektivom v sozdu REK Velenje in vsem poslovnim partnerjem Detalj nove termoelektrarne Šoštanj 4 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE Poslovnim sodelavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za občinski praznik — 8. oktober M SOZD REK VELENJE | DELOVNA ORGANIZACIJA I ELEKTROFILTRSKI I ELEMENTI | ŠOŠTANJ Za 8. oktober — praznik občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter priporočamo naše priznane proizvode! Ponos delavcev Gradiš - TOZD Gradbena enota Celje je tudi hladilni stolp šoštanjske velikanke - TEŠ 4 Proizvodni prostori DO Elektrofiltrski elementi Šoštanj M Začetki delovne organizacije Elektrofiltrski g elementi segajo v leto 1960. Ustanovitev so H narekovale potrebe po gradbenem materialu v = naši dolini, saj je bilo Velenje prav v tistem š času v največjem razcvetu. Na ustanovitev te s delovne organizacije pa so seveda najbolj vpli- g vate velike količine elektrofiltrskega pepela, ki s nastaja pri proizvodnji električne energije v §1 šoštanjski elektrarni. Ta pepel se je dolga leta šj zdel neuporaben, poleg tega pa se je pojavljalo g tudi vprašanje, kam ta odpadni material odla- M 9ati. Po začetnih proizvodnih in prodajnih H težavah so novi gradbeni elementi (zidaki) iz = elektrofiltrskega pepela začeli uspešno S prodirati na tržišče. g Zaradi vse večjega povpraševanja po njiho- H vih izdelkih se je v letu 1970 pokazala potreba = po povečanju proizvodnih zmogljivosti delov- g ne organizacije EFE. V želji, da bi odpravili s čimveč težkega fizičnega dela, so posodobili g tudi proizvodni proces in od takrat naprej je g proizvodnja naraščala iz leta v leto. Že leta s 1973 so naredili 40 milijonov enot; to je za 10 g odstotkov več, kot je predvideval njihov s investicijski program. g Zaradi gradnje nove Termoelektrarne Šoli štanj IV so morali leta 1974 prestaviti tovarno g gradbenih elementov na novo lokacijo. Nove g objekte so postavili na drugi strani reke Pake. I§ Po tem letu je proizvodnja upadla (zaradi za-g piranja tržišča), zadnji dve leti pa se stanje že spet izboljšuje tako, da bodo spet izdelali 40 g milijonov enot. [1 Proizvodni program delovne organizacije g EFE, ki zdaj zaposluje okrog 70 delavcev, je [= naslednji: 1. Zidaki različnih trdnosti (marka 100 za enodružinske stanovanjske hiše, marka 150 za večstanovanjske objekte, marka 200 za vso ostalo gradnjo - tudi blokovno). 2. Sahe malte (marka 50 za eno in večstanovanjske hiše, marka 100 za zahtevnejše gradnje; zaradi ugodne cene to malto vse bolj pogosto uporabljajo tudi individualni graditelji, marka 150 — ob pomanjkanju cementa jo vse pogosteje uporabljajo tudi za vlivanje tlakov; zaradi njene visoke trdnosti); Strojno ometavanje z malto EFE Iz proizvodnje 3. Malta za strojno ometavanje (novost v njihovem proizvodnem programu). Gre za malto, pakirano v vrečah, ki je ni potrebno predhodno mešati s peskom ali vodo, ampak se enostavno strese v stroj in nato nanaša na zid. Pri tem dobimo kot steklo gladke površine, ki so takoj pripravljene za lepljenje tapet ali pleskanje. Velika prednost te malte je v tem, da je delo z njo zelo hitro, saj se na dan lahko z njo omeče od 100 do 120 kvadratnih metrov zidnih površin. Torej lahko enodružinsko hišo omečemo v štirih dneh. Naslednja prednost malt za strojno ometavanje je tudi njihova cena, ki je nižja od cen klasičnih malt. Skratka, njihovi proizvodi so v primerjavi s klasičnim materialom kvalitetnejši in cenejši, delo z njimi je enostavnejše in hitrejše. V prihodnje bodo svoj proizvodni program razširili še na izdelovanje tlakov in materialov za fasade. S tem bo njihov proizvodni program zaključen, saj bo pri njih mogoče dobiti ves material, ki je potreben za gradnjo objekta, razen stropov in strehe. Nove dijaške domove Rudarskega šolskega centra Velenje je gradil Gradiš — enota Celje TOZD Gradbena ' ' mrtmm *: flll li 3 - jnil || H®W -i - r^r rri»f»i** , ,njm t -j (MiinivKiiBtTnv 1 ■ rnmrmammovrrnm "um ■ • vtrrnrrtvimminrn-m - ■ vvmmmMMsmmm '•»aammrrrr**- Stanovanjski bloki v novi soseski Šalek — Gorica, ki jih gradi GIP Vegrad Velenje vegrad velenje 20 let od obrtniške do * ^ industrijske1 gradnje se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje! Delavci, Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA 9 Vsem občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem, in članom delovnega kolektiva = čestita za 8. oktober — praznik občine Velenje 1 SOZD REK VELENJE M DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTRO STROJNA OPREME VELENJE-PRELOGE TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati TOZD Vodovodno-toplovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrat Delovna skupnost skupnih služb HH "irrinirriMnnuM mi: Trm A!,"111"' Proizvodni prostori DO Elektro strojna oprema Velenje Iz blagovnice Standard velenjske OZD Era Trgovska in proizvodna organizacija združenega dela VELENJE je dosegla tudi v letu 1978 nov napredek v prizadevanjih za večjo realizacijo in organizacijsko usposobljenost, pri večanju lastne in kooperacijske proizvodnje ter pri širjenju osnovne trgovske in veleprodajne preskrbe ožjega in širšega območja. Letošnji praznik občine Velenje - 8. oktober obeležuje delovni kolektiv ERE VELENJE z odprtjem nove samopostrežne trgovine dnevne oskrbe z bifejem v Pesju ter novih hlevov na Turnu. Polni pripravljenosti si v kolektivu želijo še več delovnih uspehov in se pridružujejo čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za njihov praznik — 8. oktober VELENJE TOZD MALOPRODAJA TOZD VELEPRODAJA TOK KMETIJSTVO DSSS /O ljubljanska banka Temeljna banka Velenje nova enota v pesju Ljubljanska banka. Temeljna banka Velenje, posluje na območju občine Velenje s šestimi poslovnimi enotami: v Velenju na Rudarski 3 in Šaleški 18, v Bev-čah, v Šoštanju, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje in v Pesju, kjer stoji najmlajša enota, ki jo bodo predali svojemu namenu prav danes, 6. oktobra. Temeljna banka Velenje nudi delovnim ljudem in občanom v svojih enotah vse usluge sodobnega bančnega poslovanja in si prizadeva tudi ustrezno povečevati in izboljševati svoje zmogljivosti. V zvezi s tem je treba omeniti pomembno novost, ki so jo uvedli pri poslovanju enote na Šaleški cesti 18 v Velenju. Od 1. septembra dalje sta tu na voljo dve blagajni, prej je bila ena, kar predstavlja seveda veliko ugodnost za vse stranke, ki pridejo sem. Velik pomen te pridobitve izpričuje podatek, ki ga je izračunala vodja te enote, Majda Ledinek. Pove namreč, da se je število blagajniških manipulacij v mesecu septembru povečalo za 1953 v primerjavi z mesecem avgustom, ali prikazano še drugače kar za 37,78 odstotkov. Pot stranke od manipulanta do blagajnika tako odpade, kar predstavlja velik prihranek časa. Nazadnje pa predstavlja ta novost tudi veliko razbremenitev za vse ostale enote. Sicer pa je poslovna enota na Šaleški 18, kjer je zaposlenih 9 delavcev, odprta vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah pa do 6. do 12. ure in lahko strankam ponudi vse bančne usluge. Poslovna enota Temeljne banke Velenje naŠalešN 19 Vodja nove poslovne enote Pesje, Tončka Drvarič Danes, 6. oktobra pa se bo število poslovnih enot Temeljne banke Velenje povečalo še za eno. V Pesju bodo odprli enoto s 100 m^ površine, kjer bodo zaposleni trije bančni delavci. Tudi tu bodo občanom, kot je povedala vodje nove enote, Tončka Drvarič, nudili vse običajne bančne usluge: hranilne vloge, sklepanje stanovanjskih pogodb, tekoče račune, žiro račune in devizne račune.. Banka v Pesju bo odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do 12. ure, ob sredah pa do 6. do 14. ure. čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober-praznik občine Velenje 18 IN* nama LJUBLJANA TOZD i veleblagovnica velenje Vsem poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober! DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE »TOPLOVOD« VELENJE čestita odjemalcem toplotne energije ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje! DEJAVNOST DO TOPLOVOD VELENJE: — distribucija toplotne energije, — vzdrževanje vseh toplovodnih naprav, — montaža ter projektiranje toplovodnih naprav. zavarovalna skupnost triglav Območna skupnost Celje PREDSTAVNIŠTVO VELENJE Prešernova 9 Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje, deluje s svojo zavarovalno dejavnostjo na področju celotne regije. Zavarujemo vse nepremično in premično premoženje proti nepredvidenim dogodkom, osebe pa proti posledicam nezgode. Življenjsko zavarovanje si utira pot v vsako družino in je koristna oblika varčevanja, ob nesreči pa blaži povečane stroške. Med osebna zavarovanja, ki jih lahko nudi oziroma sklepa naš zastopnik, spada življenjsko zavarovanje, v katerem je priključeno še dodatno nezgodno zavarovanje. Najbolj razširjen način je zavarovanje, kjer zavarovalna skupnost izplača zavarovalno vsoto ob smrti zavarovanca ali najkasneje ob dogovorjeni zavarovalni dobi. Druga vrsta osebnih zavarovanj je nezgodno zavarovanje, ki vključuje individualno nezgodno zavarovanje, kolektivna nezgodna zavarovanja, nezgodno zavarovanje voznikov in potnikov motornih vozil, otrok itd. Pri nezgodnem zavarovanju se zavaruje glede na posledice nezgodnega dogodka za nezgodno smrt, invalidnost, začasno nezmožnost za opravljanje rednega poklica, stroške zdravljenja ter za izgubo na zaslužku. Stanovanjsko zavarovanje je najširša, najugodnejša in najcenejša oblika zaščite premoženja, ki vključuje celo paleto zavarovanih nevarnosti. Kmetovalcem priporočamo zavarovanje vseh vrst domačih živali proti riziku zdravljenja, ekonomskega zakola, zasilnega zakona in pogina. Prav tako priporočamo zavarovanje posevkov in plodov proti škodam po toči, požaru in streli ter dodatno proti spomladanski pozebi, viharju, poplavi in kvaliteto sadja. Sedež predstavništva Zavarovalne skupnosti Triglav, Območne skupnosti Celje vVelenju, na Prešernovi 9 Z zavarovalno polico se vključujete v solidarnostno zbiranje sredstev tistim, ki so ob nesreči izgubili premoženje ali svoje najdražje in s tem zagotovite ekonomsko varnost sebi in svoji družini, zato se tudi vi vključite v krog stotisočev zavarovancev. Na našem predstavništvu v Velenju lahko uredite vsa zavarovanja vsak dan, razen ob sobotah, od 6.-14. ure, ob sredah do 16. ure. Da bi čimbolj približali zavarovalne storitve zavarovancev smo ob ponedeljkih uvedli v našem predstavništvu Velenje dežurno službo cenilca avtomobilskih škod. Vključite se tudi vi v krog stotisočev zavarovancev! TR60VSK0 PODJETJE NA VHJKO IN UMjO S SS1VIS 63001 GEUE LJUBLJANSKA C 11 se priporoča za nakup v prodajalnah v Celju, Velenju, Radečah in Ljubljani, kjer nudi: in Ljubljani, kjer nudi: - originalne rezervne dele ZASTAVA - avtogume SAVA, TIGAR in TRAYAL — snežne verige — akumulatorje in dodatno opremo. Priporoča se za obisk in nakup *lM8*lt78*l Iskreno čestitamo za praznik občine Velenje 8. oktober! Ob 30-letnici delovne organizacije čestitamo vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem! A CESTNO PODJETJE CELJE TOZD Mehanizacija TOZD Gradnje TOZD Asfalt - kamnolom TOZD Vzdrževanje cest Delovna skupnost skupnih služb se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želi tudi za naprej kar največ novih defovnih zmag! DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana tozd elektro slovenj gradec Slovenj Gradec, Francetova cesta 12 Ob prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem občanom in delovnim ljudem! Projektiramo, gradimo in vzdržujemo električne naprave, izvršujemo instalacije, opravljamo servisne usluge. Delovna organizacija KOMUNALNI CENTER VELENJE p.o. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, zlasti koristni kom komunalnih uslug, iskreno čestitamo za praznik občine Velenje - 8. oktober! fh RDEČA DVORANA W Velenje Vsem delovnim ljudem občine Velenje čestitamo k njihovem prazniku! Organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih in kulturnih prireditev, turistična agencija Telefoni: (063) 852-600, (063) 851-195, (063) 850-835 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, POSEBEJ PA TUDI VSEM SODELAVCEM, ČESTITAMO ZA 8. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE! Številka 40 (450) - 6. oktober 1978 19 vas obveščevalec koledar etek, 6. oktober - Vera obota, 7. oktober - Dan ilerije JLA edelja, 8. oktober - Brigita tonedeljek, 9. oktober — braham orek, 10. oktober - Daniel reda, 11. oktober - Samo etrtek, 12. oktober - Maks dežurstva mali oglasi ? ZELO poceni prodam spalni- 0 in pralni stroj znamke ZA-IUSSI. Ivan Kališnik, Foitova t, Velenje. UGODNO prodam posestvo ca 15 ha v Dobmiču št. 4 Inckaž, pošta Polzela. Obde-iva možna s stroji. Cena po do-pvoru. Inforamcije vsak dan 1 11.00 ure do 12.00 ure v bdvin 41, pošta Polzela. NA-»RADO 1,5 milijina starih din tobi, kdor zamenja tro ali štiri-obno stanovanje za zelo udob-0 dvosobno stanovanje v Vele-iu. Ponudbe z navedbo so-lasja stanodajalca pošljite na ledništvo Našega časa Zamenjava stanovanja ktobru". PRODAM Opel kadet B let-ik 1966 s štirimi vrati, regi-Iriran do junija 1979. Ivan Iruks, Celjska 101, Velenje -»1.851-27J. pod v In fotomHe šoštanj Cenjene stranke obveščam, da opravljam v oktobru fotografske storitve vsak dan - od 1. do 8. 10. in od 15. do 22. 10. od 9. do 14. ure in od 23. do 31. 10. od 15. do 18. ure. Ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Fotografije zai dokumente izdelam takoj. Opravljam vse: fotografske Itoritve v črno beli in barvni tehniki. kino razstavni kotiček Lojzeta Perka. Sodeloval bo Študentski oktet. DRA VST VENI DOM VELE-IJE 6. 10.1978 od 7. do 20. ure dr. (Franc Kotnik L 10. 1978 od 20. dr. Nada ibar L 10. 1978 do 7. ure dr. Nada ibar L 10. 1978 od 7. dr. Valter :ovšek 10. 1978 do 7. ure dr. Valter :ovšek 10. 1978 od 7. do 20. ure dr. lez Poles | 10. 1978 od 20. dr. Dušan jar L 10. 1978 do 7. ure dr. iš?n Logar )BNA AMBULANTA VELE- soboto 7. 10. in v nedeljo 8. ). 1978 dr. Herbert Kosič, Ve-lje, Prešernova 9 b. 8. do 12. ure dežuren v »bni ambulanti SSZD Velenje, ir v pripravljenosti doma ETERINARSKA POSTAJA: 6. 10. do 12. 10. 1978 Ivo gožen, dipl. veterinar iz Vele-», Vrnjačka Banja 7 REDNI KINO VELENJE 6. 10. - petek ob 17.30 in 19.30 BUGSY MELON -angleški kriminalni mjuzikl 7. 10. - sobota ob 17.30 in 19.30 PUSTOLOVŠČINE V DJUNGLI - ameriški pustolovski film. Režija: M. A. Tirumugoam. Igrajo: Nirupa Roj, Panda Kana 8. 10. nedelja ob 17.30 in 19.30 PUSTOLOVŠČINE V DJUNGLI - ameriški pustolovski 9. 10.-ponedeljek ob 17.30 in 19.30 SIN VIHARJA - mladinski avstralski film. Režija: Henri Safran. Igrajo: Greg Rowe, Peter Cummuns 10. 10. - torek ob 17.30 in 19.30 EL MACHO KAUBOJ -italijanski kavbojski film. Režija: Mark Andrew. Igrajo: Carlos Monzon, Malisa Longo 11. 10. - sreda ob 16.30 in 19.30 EL MACHO KAUBOJ -italijanski kavbojski film 12. 10. - četrtek ob 17.30 in 19.30 MOČNEJŠI OD MAFIJE - ameriška kriminal-ka. Režija: Filip D Antony. Igrajo: Reu Cheider, Viktor Arnold KINO DOM KULTURE VELE- NJE 9. 10. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE ZNAMENJE - romunska drama. Režija: Sergiu Nicolaeseu. Igrajo: Emza Pellea KINO ŠOŠTANJ 7. 10. - sobota — filmska predstava odpade 8. 10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 EL MACHO KAUBOJ -italijanski kavbojski film. Režija: Mark Andrew. Igrajo: Carlos Monzon, Malisa Longo 9.10. -ponedeljek ob 19.30 PUSTLOVSČINE V DJUNGLI - ameriški pustolovski film. Režija: M. A. Tirmungoam. Igrajo: Nirupa Roj, Panda Kana 11. 10. - sreda ob 19.30 MOČNEJŠI OD MAFIJE -ameriška kriminalka. Režija: Filip D Antony. Igrajo: Reu Cheider, Viktor Arnold 12. 10. - četrtek ob 19.30 ZNAMENJE — romunska dra-. ma. Režija: Sergiu Nicolaeseu. Igrajo: Emza Pellea KINO TOPOLŠČICA 7. 10. - sobota ob 16. uri EL MACHO KAUBOJ - italijanski kavbojski film. Režija: Mark Andrew. Igrajo: Carlos Monzon, Malisa Longo KINO ŠMARTNO OB PAKI 10. 10. - torek ob 19.30 PUSTOLOVŠČINE V DJUNGLI — ameriški pustolovski film. Režija: M. A. Tirmungoam. Igrajo: Nirupa Roj, Panda Kana prebifa^fttla VELENJE: POROKE: Franc Širše, rojen 1953, električar iz Velenja in Štefanija Laznik, rojena 1958, študentka iz Velenja; Edi Veler, rojen 1950, elektrotehnik iz Velenja in Mirjana Kramberger, rojena 1958, strugarka iz Raven na Koroškem; Kari Zaje, rojen 1945, elektrotehnik iz Velenja in Majda Čanč, rojena 1952, medicinska sestra iz Slovenj Gradca; Milan Janežič, rojen 1934, varilec iz Velenja in Ivanka Jenšterle, rojena 1933, uslužbenka iz Velenja; Ivan Povše, rojen 1950, strojni tehnik iz Rečice ob Paki in Irma Konovšek, rojena 1953, uslužbenka iz Malega vrha. SMRTI: Anton Romih, direktor strojne sekcije iz Velenja, Levstikova 1. star 53 let; Ludvik Dobnik, upokojenec iz Pesja, Lovra Kuharja 1, star 59 let in Uršula Simčič, upokojenka iz Ljubljane, stara 72 let. UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS ČAS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE NAROČILNICA I i i i t ZNAMKA| I L- . I Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od.......... naprej Pošiljajte ga na naslov: (priimek in ime), ........................ (ulica)............................... (poštna številka in pošta)..................... Datum............................... (lastnoročni podpis) Zbor delavcev — svet delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo, Velenje objavlja dela oziroma naloge STROJEPISKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola — tri leta delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Nastop službe takoj! Kandidati za zasedbo del in nalog strojepiske naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. 63320 Velenje, Titov trq 2 do 18.10. 1978. v\ VZGOJNOIZOBRAZEVALNI ZAVOD VELENJE Vpis v 1. razred osnovne šole Vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1979/80 bo 17. in 18. oktobra 1978 v času od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Letos bomo vpisovali otroke, ki so bili rojeni leta 1972. Ob vpisu rabimo otrokov izpisek iz ROJSTNE MATIČNE KNJIGE. Otroke bomo vpisali na tisti osnovni šoli, v katerem okolišu stanujejo! Otvoritev razstave Meštrovič V petek 6. oktobra 1978 ob 19. uri bo v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje otvoritev razstave kipov Ivana Meštroviča. Uvodno besedo bo imela Meira Palir, ravnateljica galerije Meštrovič iz Splita. V kulturnem programu bodo sodelovali solisti splitske opere. Pokrovitelj: Skupščina občine Velenje. Izšla sta barvni katalog in plakat. Otvoritev stalne razstave V soboto 7. oktobra 1978 ob 17. uri bodo na velenjskem gradu odprli stalno razstavo slovenske likovne umetnosti „od impresionizma do danes", ter ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate mame. MARIJE NAVRŠNIK rojene MRAVLJAK iz Raven 141 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, vsem ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti in zasuli njen mnogo prerani grob z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej iskrena hvala tovarišu .Skarlovniku za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni! ias Takole je zgledal osebni avtomobil po trčenju s tovornjakom PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Voznik osebnega avtomobila CE 110 - 466 Marjan Dobelšek je peljal 27. septembra iz Velenja proti Šoštanju. Pred njim je vozila voznica osebnega avtomobila CE 109-341 Vijoleta Gobec. Ko je ta ripeljala v Pesju do križišča s Pokopališko cesto je nameravala zaviti levo, zato se je umaknila levo ter ustavila vozilo, ker ni imela prednosti. Voznik Dobelšek, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, svojega vozila ni uspel ustaviti in je trčil v zadnji del vozila Gobčeve. Na vozilih je za okoli 20 tisoč dinarjev škode. NEPRIMERNA HITROST Iz Velenja proti Šoštanju je peljal 27. septembra okrog pol devetih voznik osebnega avtomobila CE 100-849. Ko je pripeljal v levi nepregledni ostri ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča začelo zanašati ter ga pri tem obrnilo za 180 stopinj in to v času, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 112-701 Rudolf Tevž. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je sopotnica v Tevže-vem avtomobilu Cilka Zavolovšek lažje telesno poškodovala, na vozilih pa je za okoli 10 tisoč dinarjev škode. MOČNO GA JE ZANAŠALO Voznik tovornega avtomobila CE 117-088 Ivan Fedran je peljal 28. septembra nekaj pred 14. uro po cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju. Ko je pripeljal malo naprej od odcepa proti Trebeliškemu, je opazil, da mu vozi nasproti voznik osebnega avtomobila MB, 109-229 Franc Zupane, katerega je močno zanašalo. Prišlo je do trčenja; voznik osebnega avtomobila je trčil v levi bok tovornega avtomobila, pri čemer ga je odbilo nazaj na vozni pas, po katerem je vozil pred nesrečo. Vozilo je drselo nato še približno 40 metrov naprej, nato pa obstalo izven vozišča. Pri nesreči sta se voznik Zupane in njegov sopotnik hudo telesno poškodovala, Ivan Fedran pa se je lažje telesno poškodoval. Na vozilih je za 100 tisoč dinarjev škode. TRČIL V VLAK Iz Belih vod proti Šoštanju je peljal 1. oktobra letos voznik osebnega avtomobila CE 982-21 Kari Toman. Ko je pripeljal v bližino železniškega pre hoda, se je ustavil, pogledi levo in desno, vendar spregledal vlak, ki je pripeljal iz smeri Šmartnega ob Paki. Zapeljal je na železniško progo in tako trčil s potniškim vlakom, ki ga je opravljal strojevodja Franc Polak. Osebni avtomobil je vrglo pet metrov naprej, približno tri metre od železniške proge. Pri nesreči so se sopotnik Ivan Majcen, njegova žena Pavla ter Angela Mešl telesno poškodovali in so jih prepeljali v celjsko bolnišnico. Kdaj bo zagotovljena varnost? Prebivalce naselij Skorno, Floijan in Podhrastnik, ki živimo v bližini železniškega prehoda, je zajel strah. Prehod je pravilno označen s prometnimi znaki, vendar premalo zavarovan v primerjavi z vse večjim železniškim in cestnim prometom. Strah nam povzroča »tuleča pošast", ki vsak dan nekajkrat pri drvi po progi. Počasi nam bo vsem pomalem načela živce, nas spravila ob duševni mir in ob vse zaupanje v tiste, ki so odgovorni za varnost ljudi na tako nevarnih prometnih krajih. Sprašujemo se, kolikokrat bomo še videli ustavljeni vlak, za njim pa ob cesti grozo zbujajoče gmote zmečkane pločevine in najhuje, kar je, toliko človeških žrtev. Letos smo bili priče že večim hudim nesrečam na tem prehodu v Skornem. Otroci, ki sem jih videla tako uboge, so mi ostali globoko v bridkem in bolečem spominu. Veseli polni življenja so se vračali z izleta. Niso slutili, da jih za ovinkom čaka tako usodni prehod. Zakaj smo tako prevarah njihovo nedolčno in čisto srce in marsokomu bo ostala lepota besede sreča skaljena. Zakaj nismo iztrgali smrti očeta dveh otročičkov, katerih mati je tudi sama doživela stra- r hoto tega prehoda. Spet v nedeljo se je ustavil vlak in mnogi mimoidoči so pasli radovednost, tako kot že velikokrat prej, nad bedo in nesrečo človeka. Tudi sama imam moža, odraščajoče otroke, sosede, znance, prijatelje. Vsi so mi dragi in človeku se zdi, da se strah tako vseli vate, da v vsakem „tulje-nju" vlaka strepetaš za usodo tega ali onega. Vendar tu nismo sami mi, krajani. Prek tega železniškega prehoda se vsak dan vijejo kolone avtomobilov, to- vornjakov in še posebej polnih avtobusov, ki prevažajo delavce in šolarje. Saj ne rečemo, da se nihče ne briga za nas. Po vsaki nesreči pridejo komisije, ki rišejo, merijo, pišejo. Tudi v Našem času smo brali, da bodo prelaz zavarovali, toda zakaj tako dolgo odgovorni za varnost nič ne ukrenejo!? Vemo, da so te zavarovalne naprave zelo drage, vendar se takrat, ko gre za človeško življenje, ne bi smeli ozirati na čas niti denar. Naša občina je razvita, dobro organizirana, napredna in znamo prisluhniti tudi raznim težavam izven njenih meja. Mar smo včasih res gluhi za klic doma. Nikogar ne obtožujem. Le prosim, zavzemite se za nas in za vse, ld potujejo po nafih lepih krajih in jim poleg prijaznosti, če je v vaših močeh ponudite tudi varnost. VAŠA OBČANKA V zadnjem času V zadnjem času dobivamo v naSe uredništvo vse več pisem, ki jih napišete vi, dragi bralci. V njih nas opozarjate na razne nepravilnosti, nas sprašujete o posameznih vprašanjih, nam predlagate, o čem naj pišemo in podobno. Želimo si takšnih pisem od vas in seveda tudi predlogov, da bi bil tednik bolj zanimiv -skratka, resnično val Žal, se vse češče dogaja, da prihajajo pisma v redakcijo nepodpisana, pa četudi niso »kritična". V vseh uredništvih je tako, da nepodpisanih prispevkov ne objavljamo, ker pac potem ne moremo vedeti, kdo je morebiti kriv za napačen podatek oziroma pisanje. Tudi za to številko smo dobili v uredništvo pismo z naslovom ,JCdaj bo zagotovljena varnost? " in podpis „Vaša občanka." Ne vemo, zakaj želite biti, draga bralka, anonimni, zaradi aktualnosti smo se odločili, da naredimo izjemo in pismo vendar objavimo. Toda v prihodnje tega ne bomo več storili. VAS UREDNIK • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOK stitisi f E SPREJEM ZA UDELEŽENCE VLAKA: Z vlakom „Bratstva in enotnosti" bo 11. oktobra letos odpotovalo iz Velenja v Srbijo 31 nekdanjih pregnancev. Prejšni teden so jim pripravili sprejem v prostorih občinske konference SZDL Velenje, Iger jih je predsednik Jože Veber podrobneje seznanil z letošnjim programom vlaka in z obiskom krajev v bratski Srbiji. Na posnetku: del udeležencev letošnjega vlaka „Bratstva in enotnosti" iz Velenja. POMAGALI KRAJANOM: Osmošolci osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje so na dan pioni pomagali krajanom Konovega pri urejevanju okolice novega vrtca in doma družbenopolitiči organizacij. Kot je dejal predsednik krajevne konference SZDL Konovo Karel Stropnik ml. sol učenci izredno pridni, saj so premetali veliko zemlje, pa čeprav je bilo delo zelo težko, ker je preji dan deževalo. (Vs) ERA VELENJE IN #W LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE VABITA DANES,6.10.1978 ob 16. uri na OTVORITEV samopostrežne trgovine z bifejem in expozituro banke v PESJE PRIMERNO ZA NAKUP Z OSERNIM VOZILOM ZADNJE VESTI • ZADNJE VESTI • ZADNJE VESTI • ZADNJE VESTI Seminar za sekretarje 00 ZK Oceno uresničevanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v savinjsko šaleškem zdravstvenem domu bodo poslali v obravnavo komunistom, zaposlenim v zdravstvu, o tem pa bo pripravila OK ZK Velenje tudi problemsko konferenco Komite občinske konference ZK Velenje je na torkovi seji obravnaval zavrnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmeijih pri ustvaija-«sr nju hi razporejanju skupnega prihodka iz termoelektrične energije v temeljni organizaciji združenega dela TE Šoštanj II ter problematiko, s katero se soočajo v Velenju pri uveljavljanju načela celovite stanovanjske in komunalne izgradnje. Komunisti v šoštanjskih teimelektrar-nah morajo ugotoviti vzroke, da v enem od tozdov niso sprejeli samoupravnega sporazuma. Sprejeti pa so tudi ukrepi, da bi presegli slabosti, s katerimi se srečujejo pri stanovanjski in komunalni izgradnji v Šaleški dolini. V nadaljevanju torkove seje je komite OK ZK Velenje sprejel program seminaija za sekretarje OO ZK v Šaleški dolini, ki bo prihodnji teden, delo seminarja pa bo potekalo v okviru več skupin. Na seminarju bodo obravnavali uveljavljanje novih • „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. P1 V, družbenoekonomskih odnosov ter organiziranost in razvoj ZK. Oceno uresničevanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v savinjsko šaleškem zdravstvenem domu Velenje, ki jo je prav tako obravnaval na svoji seji 3. oktobra komiteja OK ZK Velenje, bo posredovana v obravnavo OO ZK v savinjsko šaleškem zdravstvenem domu Velenje, občinska konferenca ZK Velenje pa bo o tej tematiki sklicala posebno problemsko konferenco. SEJA PREDSEDSTVA OS ZSS VELENJE Na ponedeljkovi seji redsedstva občinskega sveta ZSS elenje so spregovorili o pripravah za ustanovitev družbenega sveta za celovito stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Predsedstvo je sklenilo oblikovati svet že v tem mesecu. Ob tem so na seji sprejeli tudi dogovor o aktivnem sodelovanju delegatov iz občine Velenje na 9. kongres ZSS, poseben poudarek pa naj bi namenili samoupravni organiziranosti v nekaterih večjih OZD v Šaleški dolini, usmerjenem izobraževanju ter vplivu združenega dela na razvoj manj razvitih območij. ZADNJE SLOVO OD ANTONA ROMIHA Zadnjo soboto, 30. septembra je nenadoma preminil Anton Romih, dolgoletni vodja tozda Klasirnica velenjskega Rudnika lignita ter znan družbeno-politični delavec. Od tovariša Romiha, ki je bil večkratni predsednik delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne organiza-cje RLV, delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, član republiškega sveta ZSS ter član zveznega odbora sindikata delavcev industrije in nrdarstva, so se njegovi sodelavci in sokrajani poslovili 4. oktobra na pokopališču v Podkraju v Velenju, posmrtne ostanke Antona Romiha pa so zatem prepeljali v Celje. niltllllllltllllllllllllllllllllllHIlllllllllllIllllllIllIlItllllllllllllllllllllllllllEIllllllllllllllllllllllMIIIIIlItlllllU s s 3. tradicionalni vzorčni sejem sozda gorenje bo svečano odprt ' , V - ' * v soboto, 7. oktobra 1978 ob 12. uri = i s I s I 3. trai sozda gorenje miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiinuiiiiitiiiiiiHtitiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiH Trgovsko podjetje »VINO« ŠMARTNO OB PAKI sporoča vsem interesentom, da bo prodajalo v času trgatve kvalitete VINSKI MOŠT Mošt boste lahko kupili vsak dan, razen ob nedeljah, od 12. oktobra 11. novembra 1978 od 6. do 14. ure v kleti Trgovskega podjetja „Vino v Šmartnem ob Paki.