aprila 1 1 maja ob 11. uri vsi na trg Perugino, kjer bo govoril posl. AGOSTINO NOVELLA . : V, IV.,,,-, fev,ìuMi|:$6: DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA : Ida. Jarn1 Cvetna r Leto IX štev. 16 (446) TRST - SREDA, 1, MAJA 1957 Odgfvon.i urednik: RUDOLF BLA7.C d'i.. Založništvo ..De,," Up. Riva a- Tom-biano» 12 Posamezna štev. 25 Lil HelenJ anedikt, udolf, R« Vel. čet! rel.. pete* dnevi tpdtulirali kraljevsj > roslavljajmo l.maj v znamenju borbe za gospodarsko obnovo Trsta, proti atomski nevarnosti, za bratstvo med narodi m veliki*— arwin. 8 809. NAS >** PRAZNIK vljenja it :varteti i Utrinki rvi maj je praznik delovne-e 18 30 '"3 ljudstva in mi smo par-e 19 l/ delavskega razreda, njego-ami - 20’P^dstraža. Evo zakaj globo, ajskih o! čutimo ta dan in ga srna-otovac: 1,10 skoro kol začetek nove-opera v leta aktivnosti in borb. Za- 1 Kmeti l)t'la"amo obračun. kot delo. a in nč1 ljudje in kot komunisti, da naše iz j°*remo na preteklost, anali- Oddaja an>o sedanjost in določimo r Rudaispektive za prihodnost. ’> - 13.30paues, kot vsa leta, tudi ko Slovenisilstvo v]a(j jn delodajalcev dovoli,°, delovni ljudje na- Lesčautr-j" Pugled svojih sil, se-yaJ° se na trgih, v dvora-**> »a veselicah ter okreplje-l,2' 'n vzpodbujani gledajo z za. turjarr * **iCIn v bodočnost. To se rk - 18 ;^aJa v zmagovitem socialistič. - 19.15 f."1 svetu, kot v kapitalistič-Znanost. deželah in med kolonialni-elika de1 'n polkolonialnimi narodi. 22. Iz S'V sako leto je bilo tako v umetni* tn svetu, od Haymarketa Sre.iozef Je; v legalni dobi in ilegali, - 13.30 v°jni in miru. Kljub vsemu Elgar: 1 se tega dne spomnili prole-DTk. v i vseh dežel, kot jim je pač ki vedelo mogoče: podali so si roko —:>d meja. narodnosti, vere ^ eJ rase. In „d takrat smo pre-Itali;an|dili dolgo pot. kovski: udi letos je obračun pozi- Pisani b,fln. ,n nr more Itili druga-a najiflr tudi če je na kakem sek-' fog'IU razredm sovražnik, reak-’O 16 Bei ?ar' kapitalist, imperialist, u-v d-mo.p Zadati udarce. Skušal je za. 1 socialistični sistem z orga- 2 TZ1 8|yanjem kontrarevolucije na skušal je «usta- natizira^ i: «Kiiij :o novo.] Naše bralce in raci vita! znašalce obvešča-urte'5 v m°y da bo izšla unive* Pnbodnja številka Dela“ v soboto 7 7. maja t. I. Ì iifdil», Dv ndiana -Ji°dbnjal vojaško er BroS^U) v Indoneziji in .: se po°ni «Očarb (L’irr^eobrat ^fl>' komunistično gibanje s po. ilv‘lvij0 v ilegalo partije Za-0,lne Nemčije, z uničenjem : «Ras£ed"jeSa partijskega sedeža v MGM,an,djb sprožitvijo besne pro-: se po' tounistične kampanje v «Odve^111 svetu. Mislil je, da bo (L’avV' ko uklenil narodno osvobo-Fi!m •' 11 o gibanje kolonialnih naro. Iem, da je pospešil smrt-"bsodbe na Cipru, organizi-«gel" množične pokole v Alžiru, pustolov-z napa- na Egipt, Ni uspel, tudi mister Dulles napoveduje -). socialističnega sveta. "jasa nadaljevanje protiko-***** gonje in izvaja Ei-pOSt8JB"a°Werjevo doktrino s tem. Krili P°5'*ja ameriško brodovje za ( I a flj, . uro. V Miljah na TRGU MARCONI ob 11. uri govorila bosta Giacomo Benini tajnik nove Delavske zbornice-CGIL in Paolo Sema član izvršnega odbora nove Delavske zbornice-CGIL in pokrajinski tajnik FIOM. Povorka bo krenila izpred Ljudskega doma po glavnih ulicah na trg. Po zborovanju bo šla povorka po mestu in se razšla pred Ljudskim domom. V Sv. Križu Ob 6. uri budnica po vasi z domačo god-do, ki bo šla nalo tudi v Gabrovec, Salež in Samatorco. Ob 11. uri bosta na Križadi govorila Arturo Calabria član izvršnega odbora nove Delavske zber-nice-CGlL in Marij Grbec tajnik Zveze inalili posestnikov V Nabrežini V prvih jutranjih urah budnica, ki jo be svirala domača godba. Ob 10.30 bodo v kino dvorani govorili Adriano Oliva - Anton Gerlanc Umberto Ciofi Predsedoval bo Danilo Radovič V Boljuncu ob 16. uri bosta govorila na vaškem trgu Arturo Calabria - Franc Gombač Predsedoval bo tajnik dolinske podružnice nove Delavske zbornice-CGIL Gerii POLITIKA IN GOSPODARSTVO Kratek življenjepis Antonia Gramscija 111 a« A ntonio Gramsci se je /x rodil 22. januarja 1891 v Alešu na Sardiniji. Obiskoval je gimnazijo in licej le z veliko težavo, ker se je moral istočasno zapo. , siiti kot pisar ter dajati lekcije zato, da je lahko pomagal družini. Ko mu je bilo 17 let, si je s svojo izredno marljivostjo in nadarjenostjo priboril štipendijo, ki mu je omogočila vpis na univerzo v Torinu. Socializem je postal za Gramscija privlačen po preživelih izkušnjah in s spoznavanjem zaostalih so. cialnih ter gospodarskih odnosov na otoku, kjer se je rodil ter s spoznavanjem intenzivnega naprednega življenja delavcev v Torinu. kjer je imel priliko preučevati organizacijske oblike delavskega razreda in razredne borbe v tovarnah. Že v letih 1915 - 1917 *t je Gramsci prizadeval, da dobi stike z revolucionarnimi strujami medna rod-nega delavskega gibanja, predvsem z boljševiki. Prevajal je Leninova dela. jih širil v tovarnah ter o njih kolektivno razpravljal z delavci. Ko je bila avgusta 1917 s silo zatrta politična stavka, proglašena proti italijanskemu militarizmu in imperializmu, je bil Gra-inasci izvoljen za sekretarja turinske sekcije PSI. Po Oktobrski revoluciji je PSI vključil v svoj program diktaturo proletariata, dočim so reformatorji sabotirali revolucionarno akcijo. V takratni dobi se je Gramsci boril za obrambo revolucionarnih stališč in prav takrat je v njem dozorel pojem o tovarni, škili svelili. 1. maja 1919 je začela izhajati na pobudo Gramscija revija «Ordine Nuovo», kot glasilo tovarniških svetov, ki so bili že takrat jedro bodoče Komunistične partije. Življenje Gramscija je do leta 1921 povezano s socialistično partijo, po 21. januarju pa s KP in to preko borbe, ki jo je vodil najprej proti reformatorst. vu, pozneje pa proti sek-taštvu Bordigove struje. Nato je postal Gramsci sekretar Komunistične partije in bil aretiran v Rimu v noči med 7. in 8. novembrom 1926, čeprav je imel kot poslanèc pravico do parlamentarne imunitete. Od tega dne se je začelo Gramscijevo romanje po fašističnih ječali : Regina Coeli, Ustica, kjer je bil konfiniran za dobo 5 let. nato pa obsojen od Posebnega sodišča na 20 let zapora. Pred Posebnim sodiščem je dal Gramsci vsem antifašistom vzgled velike odločnosti. V zgodovini italijanskega naroda je ostal zapisan s svet-likimi črkami odgovor, ki ga je dal fašističnim sodnikom: «Vi ste obsodili Italijo na propast in mi komunisti jo bomo morali rešiti!» Premestili so ga v Turi (Bari), kjer je mo- ral presedeti kazen. Kljub velikemu fizičnemu in moralnemu trpljenju, je Gramsci posvetil cele dneve in noči študiju. Njegovo zdravstveno stanje se je medtem vedno bolj slabšalo in kmalu je začelo vzbujati resno zaskrbljenost. Toda kljub slabemu zdravju, je Gramsci z zaničevanjem zavrnil Mussolinijevo izsiljevanje in nasvete, da bi vložil prošnjo za pomilostitev. V svetu se je spričo njegovega zaskrbljujočega zdravstvenega stanja sprožil pravcati val ogorčenja in fašistični rablji so bili pod pritiskom svetovnega javnega mnenja končno prisiljeni preme, stili Gramscija v kliniko. Toda premestitev je prišla dejansko prepozno; nekaj dni pozneje — 27. aprila 1937 — je namreč Antonio Gramsci za vedno zatisnil oči. Njegova smrt je bila strašno obtožilno dejanje za fašistični režim. In v Gramscijevem imenu so komunisti še bolj ojačali borbe, preko katerih so se osem let pozneje uresničile Gramscijeve besede, ki jih je zabrusil v obraz fašističnim sodnikom, kateri so ga obsodili po Mussolinijevi direktivi, da bi «preprečili delovanje njegovih možganov.» OB PRILIKI 1. MAJA Proletarci vseh dežel združite se! TT trenutku ko kaže buržoaz-» na propaganda tako zanimanje za problem odnosov med socialističnimi deželami, med komunističnimi in delavskimi partijami in je tako širokogrudna v nasvetih o teh vprašanjih (ki so po svojem izvoru dokaj sumljivi), je docela naravna in aktualna s traili mednarodnega komunističnega gibanja potrditev njegovih načel o proletarskem internacionalizmu. Internacionalizem je to se lahko trdi in dokumentira — delavskemu razredu že prirojena tradicija od začetka njegovega obstoja, mnogo prej kot je nastala prva socialistična država. Dovolj bo, če se spomnimo vzgleda, ki so ga dali angleški delavci, ko so s svojo energično akcijo zatrli v kali predvideno anglo-francosko intervencijo v korist zasužrijevalcev na jugu v teku državljanske vojne v Združenih državah. Karel Marx je o tem napisal: «Ni bila modrost vodilnih razredov tista, ki je re. šila Zahodno Evropo pred sramoto križarske vojne, ki bi bila lahko izvedla in raztegnila suženjstvo na drugo obalo Atlantika, marveč je to storil junaški odpor angleškega delavskega razreda proti tej kriminalni blaznosti». Dovolj je, če se spomnimo konkretnega interna, cionalizma, ki ga je pokazal de. lavski razred drugih dežel s svojo solidarnostjio do ameriških delavcev v borbi za 8-urni delovni umik. Ali ni 1. maj, ki ga bodo te dni slavili delovni ljudje vsega sveta dan, ki jih združuje v spo- minu na junake stavke v Chicagu leta 1886, ki je bila zatrta v krvi, toda ta datum je že postal slavna dediščina delavske tradicije na mednarodnem po-dročju? Krajevne tradicije In ker ne bi bilo pravilno pozabiti na izkušnje tržaškega delavskega gibanja ; ali ne nosi vsaka borba, vsaka zmaga našega proletariata pečata enotnosti slovenskega in italijanske, ga delovnega ljudstva, pečata tisoče dogodkov njihovega odpora proti neštetim napadom razrednega sovražnika, ki je vedno delal na tem, da bi razdvojil Slovence in Italijane, da bi izkoristili vsak element nacionalizma in ga pretihotapil celo v naše vrste? Po Oktobrski revoluciji, ko je socializem postal delujoča stvar-nost v prvi deželi, je buržoa-zija na svoje stroške še boljše kot prej spoznala, da ima socia, ližem svojo temeljno moč prav v proletarskem internaciona-iizmu. Petnajstim državam, ki so sprožile napad na mlado republiko Sovjetov, je odgovoril skupen krik delovnih ljudi raz. nih dežel: «Roke proč od sovjetske Rusije!» In tržaški delovni ljudje so ta krik izrazili v slovenščini in italijanščini, izra. žili so ga proti razrednim sovražnikom obeh narodnosti. Teorija in praksa proletarske, ga internacionalizma sta oboga. teli v teku nad enega stoletja zgodovine, v teku prve in druge svetovne vojne, obogateli sta s celo vrsto dogodkov. Napake in odkloni od načel internacionalizma so bile vedno drago plačane in bile so vedno podlaga za še druge napake in druge odklone. Nacionalizem je namreč nosilec samo gorja za delavsko gibanje in delovni ljudje vsega sveta ga smatrajo kot največje zlo, ker jih lahko spravi s prave poti razredne borbe. Zaradi posebnih pogojev tu živečega, jezikovno mešanega prebivalstva, ki se nahaja v obmejnem kraju, je imelo naše področje priliko napraviti tr. žaške delovne ljudi še posebno občutljive za ta problem. Pri nas govorijo slovenski in italijanski komunisti o nacionalizmu, slovenskemu ali italijanskemu, kot o kugi in nevarnosti, ki terja stalno budnost. Socialistični odnosi Brez revolucionarne partije ni mogoče priti na oblast Iz znanega Leninovega dela «Korak naprej, dva koraka nazaj» objavljamo odlomek, v katerem je Lenin že takrat v zaključku predvidel uspeh delavskega razreda. Orne-njeno Leninovo delo izraža neizprosno borbo proti oportunizmu menševikov L’ o rgan izaci jski h v praša njih ter poudarja vlogo partije kot vodilne organizacije proletariata, brez katere je. nemogoče zmagati v borbi za diktaturo proleta. riata. aš partijski kongres je bil svojevrsten pojav, kakor ga še ni bilo v vsej . zgodovini ruskega revolucionarnega gibanja. Prvič se je posrečilo kon-j spirativni revolucionarni partiji, da je stopila iz teme podzemlja na beli dan in pokazala vsem in vsakomur ves potek in izid naše notranje partijske borbe, vso fiziognomijo naše partije in vsakega njenega ko- . . . Zgodovina neizbežno nalaga delavskemu razredu prevzem odgovornosti vodilnega razreda. Sanib proletariat je sposoben u-stvariti močno in spoštovanje vzbujajočo državo, ker ima program gospodarske obnove, komunizem. kateri ima svoje potrebne predpostavke in pogoje v fazi razvoja, ki ga je dosegel kapitalizem z imperialistično vojno 1914-18; samo proletariat lahko da, z ustanovitvijo novega organa javnega prava, sistema sovjetov, di. namično obliko pretakajo, či se socialni množici in izpostavi red v splošni zmešnjavi proizvajalnih sil. Naravno in zgodovin, sko opravičeno je, da se prav v tem času iznese i prašanje ustanovitve Komunistične partije, ki je izraz proletarske pred-straže, katera se popolnoma zaveda svojega zgodovinskega poslanstva, ki bo ustanovila novi red, bo pobudnik in vodilna sila novega izvirnega zgodovin, skega obdobja. (Iz «Ordine Nuovo», 17. okt. 1920) Odlomek iz Leninovega dela “ Korak naprej, dva koraka nazaj“ Organizacija edino orožje proletariata srečilo, tla smo se osvobodili tradicije krožkarske razbrzda, nosti in revolucionarne malo-meščanščine, da smo zbrali desetero najrazličnejših skupin, ki so se pogosto zagrizeno bo-rile med seboj in ki jih je združevala izključno samo moč ideje ter so bile pripravljene (v načelu pripravljene), žrtvovati vsako in vsakršno posebnost in samostojnost skupine v prid ve. liki celoti, ki smo jo v resnici prvikrat ustvarili, to je v prid partiji, loda v politiki se žrtve ne poklanjajo zastonj, ampak si jih je treba izbojevati z bojem. Boj zavoljo razpusta orga-nizacij je moral neizbežno postati strahovito srdit. Sveža sapa odkrite svobodne borbe se je spremenila v vihar. In ta vihar je pomedel - in prekrasno je, da je pomedel! — vse in vsakršne ostanke vseh krož-karskih interesov, čustev in tra. dici j brez izjeme ter ustvaril prvič resnično partijske kolegije funkcionarjev.» žoazne demokracije in krha o-rožje razrednega boja proletariata. Proletariat nima v borbi za oblast nobenega drugega orožja razen organizacije. Proletariat, ki ga cepi gospostvo anarhistične konkurence v buržoaznem ličkaj pomembnega dela v vpra. šanjih programa, taktike in or. ganizacije. Prvič se nam je po- «Korak naprej, dva koraka nazaj... To se dogaja tako v življenju posameznikov kakor v zgodovini narodov in v razvoju strank. Bilo bi najbolj zlo. činsko malodušje, če bi samo za trenutek podvomili v neogibno, popolno zmagoslavje načel revolucionarne socialne demokracije, proletarske organizacije in partijske discipline. Marsikaj smo si že priborili in boriti se moramo še nadalje, ne da bi ob neuspehih klonili z duhom, boriti se moramo vztrajno, zaničevati filistrske metode krožkarskega prerekanja, varovati do skrajnosti s tolikšnimi napori ustvarjeno enotno partijsko vez vseh socialnih demokratov Rusije; s trdovratnim in sistematičnim delom si moramo prizadevati, da se bodo vsi člani partije in delavci še posebej popolnoma in zavestno seznanili s partijskimi dolžnostmi, z borbo na II. partijskem kongresu, z vsemi vzro. ki in peripetijami naših nesoglasij, z vso pogubnostjo oportunizma, ki tako v organizacijskih vprašanjih kakor glede na. šega programa in naše taktike tako obupno klone pred buržoazno psihologijo, kakor nekritično prevzema stališče bur- . . . Ruska revolucija je revolucija, ki so jo izvedli ljudje organizirani v Komunistični partiji, ki so si v partiji izoblikovali novo osebnost, pridobili nova čustva, uresničili mo. ralno življenje, katero bo postalo univerzalna zavest in cilj za vse ljudi... (Iz «Ordine Nuovo», 4. sept. 1920) svetu, ki ga duši prisilno delo za kapital in ki ga potiskajo neprestano «na dno» popolne bede, podivjanosti in degenera, cije, postane lahko in bo neogibno postal nepremagljiva sila samo zato, ker se njegovo idejno zedinjenje na podlagi marksističnih načel utrjuje z materialno enotnostjo organizacije, ki spaja milijone delovnega ljudstva v armado delavskega razreda. Pred to armado ne bo vzdržala niti trhla oblast ruske, ga samodrštva, niti trohneča oblast mednarodnega kapital«. Ta armada bo vedno tesneje in tesneje zgrinjala svoje vrste kljub vsem in vsakršnim cikcakom in korakom nazaj, kljub oportunističnim frazam giron-distov današnje socialne demokracije, kljub samozadovoljne, mu hvalisanju zaostalega krož-karstva, kljub duhovičenju in praznemu hrupu intejektualske. ga anarhizma. FLRJ zahteva ekstradikcijo Paveliča Po atentatu, v katerem je bil težko ranjen, je bil Ante Pavelič aretiran od ^rrgentin-skih oblasti. Jugoslavija je že napravila potrebne korake pri argentinski vladi za izročitev vojnega zločinca, ki mora odgo. varjati pred jugoslovanskim ljudstvom za svoje zločine v času druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni, z nastankom cele vrste socialističnih dežel, se je veljavnost proletarskega internacionalizma potrdila tudi v odnosih med socialističnimi državami. To je bila nova izkušnja in etiotnost se je seveda ustvarila okrog Sovjet, ske zveze, kot države, ki je bila že bogata na lastnih izkušnjah in je bila najbolj v stanju dati bratsko pomoč drugim članom socialistične družipe. Kot v vseh novih položajih, tako so se tudi v tem zagrešile napake, ki so jih komunistične partije Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije postavile v zadnjem času v ospredje. Bilo bi pa zelo zgrešeno, da bi se zaradi teh napak pozabilo na vse kar je bilo osnovnega in pozitivnega, ki je omogočilo enotnost socialističnih dežel. Po. pravljati napake pa pomeni tudi na tem področju boljše izva-jati načela proletarskega internacionalizma. Različnosti v gradnji socializma, ki lahko karakterizirajo posamezne dežele, se bodo nanašale na čas in metode za prevzem oblasti, za socializacijo proizvodnih sredstev, na oblike socialistične demokracije itd. Toda ostalo bo vedno temeljnega pomena tudi to kar mora biti skupno v vsaki deželi, ki gre v socializem: po-litična oblast v rokah delavskega razreda, diktatura proletariata pod vodstvom marksistične - leninistične partije, ki sloni na načelih demokratičnega centralizma in je tesno povezana z množicami, povezava delavskega razreda z drugimi proizvajalnimi sloji, nadomesti, tev zasebne lastnine glavnih proizvajalnih sredstev s kolektivno lastnino ljudstva in plani, ficirani razvoj gospodarstva in kulture na novih socialnih podlagah, zaščita proti vsakemu poskusu obnove izkoriščevalskih razredov v notranjosti in borba proti vsakemu napadalnemu poskusu imperializma. Imperializem, ki daje danes toliko «nasvetov» socialističnim deželam, ki kaže tako skrb za «neodvisnost» socialističnih dežel in za «nacionalne» karakteristike, ki bi jih moral imeti komunizem, zakaj se je pokril s kožo jagnjeta, da skrije svoje dobro znano obličje protikomunističnega volka? Ni težko dognati, da odkrit napad na socialistične dežele in prevratniška akcija proti slednjim ni dala zadovoljivega rezultata. to je težko izvesti tudi zaradi tega, ker je javno (Nadaljevanje na 6. strani) ZA VSAKOGAR NEKAJ «Predsednik nekega velikega podjetja pokliče enega izmed podpredsednikov in ga vpraša : «Povej mi, toda odkritosrčno ali si že imel kak flirt z mojo tajnico?» «Naj bo» — mu v zadregi odgovori podpredsednik res je, imel sem ga.» «Samo to sem hotel vedeti» pravi predsednik in ga odslovi. Nato pokliče drugega pod. predsednika in mu stavi isto vprašanje. Odgovor je tudi tokrat isti. In isti odgovor prejme, ko vpraša tri glavne direktorje in vseh pet članov upravnega sveta podjetja. Končno pride poklicani blagajnik, ki mu da ta-le odgovor: «Se sanja se mi ne, da bi zgubljal čas s tem antipatičnim dekletom...» «Končno sem vendar našel pravega» — se razveseli predsednik; — «Vi ste oseba, ki jo rabim: takoj pojdite do moje tajnice in ji sporočite, da je od. puščena.» ♦♦♦ V ordinacijo zdravnika, ki je zelo ponosen na svoje nagle diagnoze, pride nov bolnik. Zdravnik ga samo pogleda in preden mu bolnik sploh pove, kaj ga boli, pravi: «Na desni strani prsi imate bulo. Nikar se ne bojte, saj jo bomo hitro odstranili.» «Da, res imam bulo in še precej veliko,» pravi bolnik. «Na desni strani imam v žepu polno denarnico.» ♦♦♦ V cerkvi ima novi župnik svojo prvo pridigo, ki jo zaključi s takim vprašanjem: «Kdo izmed vas bi šel z menoj, če bi vam predlagal, da mi še danes sledite v obljubljeno deželo?» Na postavljeno vprašanje vsi verniki takoj vstanejo, razen 18. letnega dekleta, ki mirno obsedi v cerkveni klopi «Zakaj pa ti ne bi prišla?» — jo vpraša župnik «Ker imam nocoj druge o-pravke» — se odreže dekle. C. G. I. L Zveza pristaniških delavcev j j )] Ob priliki I. maja naj delovno ljudstvo ponovno potrdi svojo voljo v borbah za zakonite pravice in za napredek delavskega razreda Demokratični nameščenci DELAVSKIH ZADRUG (člani CGIL) vzklikajo 1. maju, mednarodnemu prazniku delovnih ljudi Ob priliki PRVEGA MAJA želi CELICA MIZARJEV svojim tovarišem, da bi dosegli svoje zahteve in jih poziva v borbo za procvit Trsta in integralno prosto cono CGIL . POKRAJINSKI SINDIKAT PEKOVSKIH DELAVCEV želi enotnost kate, *?• rije v borbi za boljše življenjske pogoje Mesnica ENRICO GUERRA TRST Campo S. Giacomo 2 Mlekarna K A EI Š iriflslo - jajca TRST ul. S. Marco 10 ' s; : O' : Slovenski manufaklurni trgovini • UDOVIČ TRST ul. Mazzini 46 in trg Ponterosso 5 Krojačnica Kramar Josip Vzorci blaga najboljših znamk - cene ugodne OPČINE, Narodna ul. 65, tel. 21-333 Urarna in zlatarna KAREL GRUDEN TRST ul. Battisti 13, tel. 96-306 Krojačnica za moške in ženske S. KOŠUTA TRST. ul. Raffineria 5/L, tel. 95-498 Foto Studio Edi TRST ulica Oriani 2, I. nadstr. (nad lekarno Picciola) Mlekarna Olga Gulič maslo . jajca - slaščice OPČINE Proseška 45 Urarna in zlatarna Sosič Alojz OPČINE Narodna ul. 38 FTOM-CGTL NOTRANJA KOMISIJ A | V TRŽAŠKEM ARZENALU ob /. maju seli vsem delovnim ljudem enotneI uspehe v borbi za izboljšanje mezd, demo-1 kratične svoboščine in mir v svetu ZADRUGA DELAVCEV V TRŽAŠKEM ARZENALU iiid poziva vse prebivalce naj se združijoI okrog delavske zastave za okrepitev1 zadružnega gibanja on o H , pc ZADRUŽNA DRUŽBA PRISTANIŠKIH MENZ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČI vo bo vj' pozdravlja vse člane in kliente, kakor v& pa zadružno gibanje v Trstu, želeč čimvečjo razsi' • ri tev zadružništva v znamenju bratstva in min1 J NOTRANJA KOMISIJA (člani CGIL) TOVARNE STROJEV pri SV. ANDREJI) Iji poziva vse delovne ljudi, neglede na poli tično, sindikalno in versko pripadnost, naj se združijo za uspešno borbo za konkretno izboljšanje življenjskih in delovnih po go jet na Ai STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV ACEGATa (člani CGIL) m pošilja ob priliki 1. maja 1937 vsem nameščencem in njihovim družinam v«4 ščila za mir in blaginjo, ki sta temeljai načeli socialne pravice -H- šč: vi sk M1LJSKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA de dr želi vsem delovnim ljudem bodočnost mirU in blaginje v AVTONOMNA SKUPINA KLAVCEV V TRŽAŠKI MESTNI KLAVNICI vzklika 1. maju po delavskem časopisu ZADRUGA ZA PREDELAVO KLAVNIH ODPADKOV Z. Z O. j. / . . . TRST . Skedenj, ul. Vigneti 22 tel. 92-271 NOTRANJA KOMISIJA (člani CGIL) V PIVOVARNI DREHER poziva vse ročne in umske delavce naj se strnjeni borijo zn boljšo bodočnost -7 FTOM-CC1L NOTRANJA KOMISIJA V SKEDENJSKIH PLAVŽIH «ILVA» TRST pošilja ob priliki zgodovinskega praznik“ bratske pozdrave vsem delovnim ljudem z željo, da bi bili enotni v borbi za svoje pravice ŠPORTNI KROŽEK V TRŽAŠKEM ARZENALU v znamenju športa želi okrepitev miru med narodi A NOTRANJA KOMISIJA (pripadniki FIOM) V LADJEDELNICI SV. MARKA vošči vsem delovnim ljudem, da bi v radosti preživeli praznik dela, združeni, okrog zastave CGIL, v obrambi pravic delovnega razreda in borbi za boljše življenjske in delovne, pogoje d A, sk ki je sp gli Pc «i aja U- maja 1957 človeštvu grozi nevarnost atomskega in jedrskega :V >rožja, dvignimo zato vsi svoj glas odločnega protesta m o Apel Svetovnega sveta miru ruži jo epitev ŠKIti [IŠČI kor vsi io razši' in miru :gil) REJI! na poli-ost, naj nkretno pogojet V svetu se vrstijo atomski poskusi. Ti poskusi širijo v zraku škodljiv element «stroncij 90», ki zastruplja zemljo in vodo, povzroča raka in leukemijo. Če ne bodo nehali s temi poskusi, bosta zdravje in življenje človeških bitij, predvsem pa otrok, neizprosno prizadeta za sedanje in bodoče rodove. Atomska vojna bi uničila milijone ljudi, razdejala bi cele kontinente. Nobena dežela, noben narod noče vojne, toda odkrito jo pripravljajo, in so tudi taki, ki se vdajo v usodo. Združene države in Sovjetska zveza nadaljujeta poskuse z vodikovo bombo. Anglija se jima pridružuje. NCF.V Mi zahtevamo, da se konča s poskusi ; 7 vsem tam v»' emeljni SANA st mirt1 -—4 mi hočemo takojšnje premirje. To premirje bo omogočilo, da se zaščitijo življenja naših otrok. Privedlo bo vlade do sporazuma za ukinitev atomskega orožja, za preprečitev vojne. Če se bo glas ljudstva dvignil v vseh deželah sveta, bo uslišan. Narodi še vedno lahko odvrnejo nevarnost. CEV t i isu —A —1 neti 2? ______X V primem atomske vojne bi bil Trst med prvimi žrtvami. Zato moramo dvigniti vsi glas protesta proti blazni tekmi v atomskem oboroževanju. Grožnja z atomskim orožjem neposredna nevarnost tudi za Trst rožn j a žjern, z atomskim oro-spričo katere se je dvignilo ljudstvo vsega sveta, je neposredna nevar. nost tudi za Trsi. Atomska oporišča za zemeljske vodene izstrelke (Honest John in Matador) in zračne vodene izstrelke bodo postavljena v Veroni in Vi-cenzi, zato se na’e področje praktično nahaja v območju akcije tega strahovitega uničevalnega orožja. Atomsko orožje bo izro. ceno Italiji v teku tega leta in sicer na podlagi sklepa, ki ga je sprejelo petnajst načelnikov glavnih stanov NATO (med temi tudi predstavnik Italije). Iz uradnega poročila a-meriške vlade kot tudi iz prejšnjih zaupnih vesti, se je zvedelo, da bo atomsko orožje v Italiji ostalo pod ameriško kontrolo, kar pomeni, da bo Italija avtomatično vojaško odvisna od ZDA in da bodo ameriške čete ostale na italijanskem ozemlju za nedoločen čas. Učinki vodenih izstrelkov Po drugi strani pa dene izstrelke gotovo mogoče smatrati kot « rambno» orožje, bodisi zaradi daljnosežnosti njilio- vo- ni ob- ► ► V načrtu atomska oporišča v Veroni in Vicenzi Italija vojaško odvisna od ZDA Okrog Frankfurta 17 atomskih oporišč Strahovite oosledice eksplozije vodikove bombe vega učinka kot tudi zaradi njihove uničevalne si-le. V poslanici 18 znanstvenikov Zahodne Nemčije, ki so odklonili vsako sodelovanje pri izdelovanju atomskega orožja, je reče. no, da vodeni izstrelki lahko popolnoma uničijo srednje veliko mesto. sko „ Atomska velesila^ Severno od našega področja, v Zahodni Nemčiji tudi pripravljajo atomska oporišča. Prvi minister Re-nanije Peter Altmeier je izjavil, da «bodo Američani postavili v pokrajini Frankfurta 17 oporišč za atomske izstrelke.» Nemški list «Suddeutsche Zei-tung» je pisal, da «bodo nove oklepne divizije Zahodne Nemčije vključene v atomski ustroj». Sicer tudi ni nobena skrivnost, da hoče Adenauer jeva vlada spremeniti Zahodno Nemčijo v «atomsko velesilo». zbriše vsako razdaljo — mora vzpodbuditi slehernega državljana in vse naše prebivalstvo, da dvi-! gne svo j glas proti tej nevarnosti ter zahteva ukinitev poskusov 7, atomskim orožjem kol tudi ukinitev atomskega oboroževanja ih končno demobilizacijo a-tomskili oporišč na italijanskem ozemlju. Ne smemo pozabiti, da bodo ta oporišča razpolagala z izstrelki, ki bodo lahko nosili atomske bombe ter s takožvanim «taktičnim» orožjem, kar pa so v resnici topovi, ki bodo lahko izstrelili bombo, slično tisti, ki je v Hiroši-mi ubila 300.000 oseb. Naraščanje števila atomskih oporišč na ozemlju, ki je blizu našega področja — strahovita uničevalna sila tega orožja dejan- Spričo take perspektive popolnega uničenja, moramo pravočasno dvigniti svoj protest. Zalo naj bodo letošnje prvomajske manifestacije obenem svečan protest proti atomski oborožitvi, za mir, ki je Trstu nujno potreben, ker še danes trpi zaradi vojnih posledic. V primeru atomske vojne, bi se naše mesto znašlo v središču uničenega področja. Trst bi bil med prvimi žrtvami. In zaman bi bila vsaka obnova. Po vsem svetu se širijo protesti proti atomskemu oboroževanju -p ospeševanje poskusov z a-•t tomskimi in vodikovimi bombami in blazna tekma v atomskem oboroževanju, 'povzročajo po vsem svetu energične proteste. Od Japonske do Anglije, od Avstralije do Zahodne Nemčije, od Italije do Indije, povsod zahteva ljudstvo naj se končajo atomski poskusi, naj neha tekma v oboroževanju s termonuklearnitn orožjem in naj se uničijo vse rezerve izdelanih atomskih in vodikovih bomb. «Vlada bi morala je pisal angleški dnevnik «Manchester Guardian» - prevzeti iniciativo za sklenitev sporazuma za začasno ukinitev termonuklear. n ih poskusov. Mi smo še vedno v nevednosti kar se tiče nevarnosti radioaktivnega stroncija za nase zdravje, za naše življenje... Danes so znanstveniki verjetno bolj zaskrbljeni, kot so bili pred nekaj meseci...» «Indijska vlada in narod - je ugotovil odbor miru v Indiji v svojem poročilu sta se večkrat izjavila za takojšnjo ukinitev lermonuklcarnih poskusov in za atomsko razorožitev. Angleška vlada je najavila celo vrsto poskusov z jedrnimi bombami. Področje kakih 40(1 tisoč k v km je bilo proglašeno za nevarno cono, za čas ko bodo trajali poskusi in sicer od marca do avgusta. Prej. šnje eksplozije v Pacifiku so že znane, ker ves svet trepeta v strahu pred posledicami, ki jih ne bodo čutili samo živeči ljudje, marveč tudi bodoča poko-lenja». :gil) vee naj 'dočnost „Nesebična pomoč,, ZDA [SIJA LVA» raznih» Ijudeft •a svoj1 veli mbi enj- ZDA so že začele konkretizirati znano Eisenhowerjevo «doktrino». Ameriška «pomoč» deželam Srednjega Vzhoda obstoja dejansko v atom-s^ih in vodikovih bombah, obstoja v vodenih izstrelkih, to je v orožju, .i Prinaša ljudstvu samo smrt in razdejanje. Taka a m eri,s a «pom o c» Je namenjena seveda tudi Evropi. Toda narodi Evrope in človeštvo spioh. si gotovo ne želijo takih ameriških «dobrot» in zato se vedno kasneje dviga ogorčeni glas ljudstva, ki zahteva ukinitev vseli atomskih Poskusov, prepoved vsega atomskega in jedrskega orožja ter prene la-Aie blazne tekme v. atomskem oboroževanju. Pretresljive izjave Pretresljive so izjave, ki so jih dali najbolj znani znanstveniki Zahodne Nemčije, med temi Otto Han, ki je sodeloval pri izdelovanju prvih atomskih bomb. Osemnajst atomskih liži. kov se je slovesno obvezalo, da «ne bodo ne izdelovali in ne vodili poskusov in tudi ne upo- rabljali nobenega atomskega orožja», vštevši tisto, ki ga ZDA nameravajo preskrbeti obnovljeni Wermachl. Omenjeni znanstveniki poudarjajo v svojem apelu : «Načrti za oskrbo Zahodne Nemčije z atomskim orožjem so nam po. vzročili veliko zaskrbljenost. Katero koli atomsko orožje (in sicer vodeni izstrelki in a-tomski topniški izstrelki ) bi imelo danes isti uničevalni učinek. kol ga je imela atomska bomba odvržena leta 1945 na Hirošimo. Učinkov tega orožja javnost še ne pozna popolnoma. Vedeli je treba, da vsaka posamezna atomska bomba ali granata lahko uniči srednje veliko mesto, d o čim termonukle-arna, to je vodikova bomba lahko onemogoči življenje slehernemu človeškemu bitju na celotnih področjih, kot n. pr. v. coni premogovnikov Porurja... celo ozemlje Zahodne Nemčije se lahko okuži z radioaktivnostjo in ni nam znano nobeno tehnično sredstvo, ki bi lahko rešilo človeštvo pred to strahovito nevarnostjo...» VI. ameriško brodovje ima atomsko orožje «Moštvo reakcijskih letal, ki so bila te dni dodeljena VI. a-meriškemu brodovju v Sredozemlju, je iztirjeno za atomska bombardiranja. Reakcijska letala «Skywarrios», ki nosijo a-tomske bombe, desežejo brzino 1000 km na uro in so kot taka zadnji element mogočnih sil, ki konkretizirajo nevarnost, skrivajočo se za Eisenhowerjevo doktrino o ohranitvi miru na Srednjem Vzhodu. VI. ameriško brodovje sestavlja 50 bojnih ladij, 200 letal in 25.000 mož in se v vsakem trenutku lahko razmesli v katerem koli kraju Sredezemlja». To izjavo je dal januarja letos viceadmi-ral Charles Randal Brown dopisniku lista «Daily Mail». Nočejo ameriškega oporišča Vlada države Hesse v Zahodni Nemčiji je zavrnila načrt za gradnjo ameriškega oporišča za vodene izstrelke, ki so ga nameravali postaviti na njenem ozemlju. Do tega sklepa je vlada prišla zaradi množičnega protesta prebivalstva. V svoji odločitvi pravi vlada, da bi vojaška baza predstavljala resno nevarnost za vse prebivalstvo. Na Japonskem se skušajo zaščititi pred radioaktivnostjo Zaradi priprav, vodijo Angleži za poskusno atomsko ziju, se opaža na ki jih bodočo eksplo-J apon- kem znatna pospešitev nakupov zaščitnih oblek in dežnikov proti radioaktivnosti. Trgovci, ki prodajajo ribe in ribje konzerve pozivajo že sedaj svojo ki i en tel o naj pravočasno naroči zaželene količine, če hoče imeti v času ko se bodo vršili atomski poskusi, proiz\*od, ki ne bo okužen od radioaktivnosti. Gospodinje so tudi zelo zaskrbljene zaradi posledic bodoče atomske eksplozije in so začele nakupovati večje količine živeža, da bodo lahko imele zadostno zalogo živil, ki ne bodo okužena od radioaktivnosti. S tem se hočejo zavarovati proti raznim boleznim, ki jih povzroči radioaktivnost. Trinajst japonskih opa-zovališč so opremili s posebnimi instrumenti, ki služijo za ugotavljanje radioaktivnosti. Vsa moštva japonskih ribiških ladij, ki bodo odplule za Pacifik, so opremili s posebnimi zaščitnimi oblekami, da jih zavarujejo pred radioaktivnostjo in vsemi posledicami. trenutku eksplozije, so atomske v veliki meri razpršijo v ozračju Razen izžarevanja, ki nastane v bombe nosilke radioaktivnih snovi, ki sc in se nato širijo v obliki padavin (atomski dež). Pri navadni atomski eksploziji se radioaktivne padavine kmalu izčrpajo; razširijo se na nekaj stotisoc kvadratnih milj., Toda pri eksploziji vodikove bombe, se radioaktivne snovi razpršijo višje v ozračju in se nato širijo na velike dalj ave, dosežejo vsak kraj in vsako stvar. To seveda zahteva mnogo časa. Računa se, da- je potrebno kakih 20 let pred no se bo vsa radioaktivna snov, ki se je sprostila pri eksploziji vodikovih bomb, popolnoma izčrpala. Radioaktivni plutonij in stroncij, ki nastaneta pri eksploziji vodikovih bomb, vsrkajo rastline, živali in človeška bitja. (iz članka Petra Thomasa, ki ga je objavil 26. 6. 1956 «Daily Worker»J Proslavljajmo 1. maj z ojačanjem borbe proti atomski nevarnosti, da obvarujemo naše mesto in naša življenja pred uničenjem in smrtjo. Radioaktivnost povzroča neozdravljive bolezni Joliot - Curie dr. Schweitzer svarita pred atomsko nevarnostjo sem najsi im znanstvenikom iz Zahodne Nemčije, sta se te dni v protestu proti poskusom z jedrnim orožjem in atomski oboroži Ivi, pridružili še dve vidnejši osebnosti iz področja znanosi j in kulturo. Friderik JoJioi-Cnrif'^ Nabelov nagrajenec za fiziku in dr. Albert Schweitzer, zgodovinar in zdravnik, ustanovitelj svetovno znane bolnice za tropične bolezni v Oslu. Oba ugledna muza sla naslovila vladam m vsemu človeštvu ganljiv apri, v katerem opozarjata na usodne posledice, ki jih utegnejo imeti za človeštvo poskusne eksplozije atomskega in jedrnega orožja. ki Če je človek izpostavljen velikim količinam radioaktivnih izžarevanj, povzroča to splošno bolezen, ki je poznana kot bolezen od izžarevanja, katera je lahko za človeka usodna. Radioaktivna izžarevanja pa lahko povzročijo tudi določene bolezni, ki se pojavijo šele po dolgem času. To so krvne bolezni, kot slabokrvnost, ki nima vedno usodnih posledic in leukemija, ki pa povzroči vedno smrt. Izžarevanja lahko povzročijo očesni katar in kot posledice slepoto, splave in rojstvo mrtvih otrok. Prebivalci mest Hirošima in Nagasaki so že mnogo trpeli zaradi teh posledic. Znanstveniki so mnenja, da bodo učinki atomskega izžarevanja terjali svoje žrtve tudi 20 let po eksploziji. Največ bo obolelih na raku. Ovce in mačke v Veliki Britaniji imajo danes v kosteh določeno količino radioaktivnega stroncija, ki je prešel v njihovo mleko. Z za-uživanjem tega mleka preide radioaktivni stroncij v človeško telo in se ustali v kosteh. To se najlažje pripeti pri otrokih. zaradi nagle rašče kosti. Celotna količina teli snovi v telesu ljudi, ki so umrli na teh posledicah, je različna, doda zadostuje milijonski delček grama radiuma v kosteh, da povzroči slabokrvnost, leukemijo in kostne novotvorbe s smrtnimi posledicami. Šestmesečno poročilo komisije za atomsko energijo v Združenih državah, ki je bilo objavljeno januarja letos pravi, da je poskusna eksplozija vodikove bombe, ki je bila marca 1954 na Rikinih v Pacifiku prizadela 290 oseh, ker je njihovo telo vsrkalo preveč radioaktivnosti. V razvojni dobi, ko so pripravljali atomske načrte pa je bilo 41 oseb preveč izpostavljenih izžarevanjem. «Radioaktivni stroncij 90 se pri ekpioziji atomske in vodikove bombe razširi v ozračju, deluje povprečno 30 let — ugotavlja joliot-Curiv v svojem apelu, ki ga je citai na radiu. Nato pada polagoma na zemljo v obliki prahu in dežja in se usede na rastline. Padanje radioaktivnega stroncija iz prejšnjih eksplozij še ni prenehalo in se bo nadaljevalo še precej let. ( e se ne bo nehalo z ekplozijami, se bo količina stroncija povečala in bo v osebah, posebno otrokih dosegla raven, ki bo zadostovala za povzročitev kostnega in krvnega raka... Velika nevarnost visi nad vsakim izmed nas, če se takoj ne ukinejo poskusne ekplozije jedrnega orožja» - tako zaključuje svoj apel ta svetovno znani znanstvenik. Dr. Schweitzer opozarja v svojem apelu, ki ga je čital na radiu Oslo, na iste usodne posledice ter tako-le nadaljuje : «Dejstvo, da sc nahajajo v naravi radioaktivni elementi, ki smo jih mi ustvarili, je nezaslišan dogodek v zgodovini zemlje in človeštva. Zanemariti njegovo važnost in posledice, ki lahko nastanejo, je pravcata blaznost, ki jo človeštvo lahko drago plača. In smo na tem, da tu storimo zaradi prave nezavednosti. Potrebno je, da sc znamo obvladati, dokler je še čas in da nehamo s to blaznostjo.» , Od kongresa ZKM do kongresa partije Dan solidarnosti s kolonialno mladino -i n maja bo imela Zveza ko-IZ. immistióne mladine svoj kongres. To je zelo važen politični dogodek, kajti vprašanje mladine je v Trstu, zaradi pogojev v katerih se nahaja naše mesto, eno najbolj akutnih, najbolj resnih. Za komuniste je vprašanje mladine istočasno vprašanje bodočnosti našega mesta, našega delavskega razreda, vprašanje njegove pred-strazne partije. Politična važnost kongresa ZKM Evo zakaj kongres naše mladine, ZKM v Trstu, neposredno zanima našo partijo, obvezuje vse partijske organizacije in vse tovariše. Na tej strani objavljamo več člankov v zvezi s predkongresno diskusijo ZKM in pripravami za kongres. Ni slučaj, da posvečamo toliko prostora mladini v številki «De. la», ki je posvečena prvemu maju. To je zato, da podčrtamo politično važnost kongresa, da prispevamo k njegovemu uspehu, da spomnimo slehernega tovariša, da mora on sam. nje- gova celica, njegova sekcija dali kar največji doprinos komunistični mladini, posebno v tej zadnji fazi. Maj in junij meseca mobilizacije Kongres ZKM se bo vršil mesec in pol pred VI. kongresom naše partije, ki se bo vršil proti koncu junija. S tem, da pomagajo ZKM, da podpira-jo mladino pri njenih akcijah in pobudah, da proučujejo problem brezposelne mladine, na-dizkorisqane v tovarnah, brez perspektiv za bodočnost pripravljajo tržaški komunisti isto. časno svoj kongres. Meseca maj in junij bosta za našo partijo meseca mobilizacije, borbe, de-r javnosti za okrepitev partije, za pridobivanje desetih in stotin novih članov našemu gibanju, za vedno večje populariziranje našega programa in naših borb s pospešenim širjenjem našega ti- ska, posebno «Dela» in «Lavora tora», za boljše spoznavanje — v partiji in izven nje — zgodovine, tradicij, programa in borb Italijanske komunistične partije, katere sestavni del se že čutimo in v katero bomo vstopili s VI. kongresom naše partije. Osnovne aktivnosti Kampanja pridobivanja novih članov, širjenje tiska, nabiranje prispevkov za prvi maj in za kongres, to so osnovne ak. tivnosti, ki bodo obvezovale našo partijo v dobi, ki nas še loči od kongresa. To bodo aktivnosti, ki bodo utrdile partijo v nalogah in borbah, ki jih tržaški komunisti vodijo in jih bodo vodili v prvih vrstah delavskega razreda in vsega ljudstva za zahteve delovnih ljudi,- za boljšo življenjsko raven, za gospodarsko obnovo Trsta. Naj bodo manifestacije prvega maja izhodišče, da se napotimo z vedno večjim poletom in navdušenjem v fazo konkretnega pripravljanja kongresa. VI. kongresa partije, ki se je v vseh teh letih borila z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo, tudi v težkih pogojih, v odločni zavesti, da je sestavni del velike družine mednarodnega komunističnega gibanja! Naj bodo manifestacije prvega maja in ljudske veselice, ki jih organizira naša partija, dober predznak in vzpodbuda za vse tovariše, da pospešimo naše delo, da bo iz VI. kongresa naše gibanje izšlo bolj močno, strnjeno in borbeno, pripravljeno da nudi vedno večji doprinos skupni borbi, ki jo bomo vodili s slavno Komunistično partijo Italije. pv ne 24. aprila se je po Vsem svetu proslavljal «Medna. rodni dan mladine proti kolonializmu in za miroljubno ko-ekstistenco». Ta dan je ustanovila Svetovna zveza demokratične mladine s sodelovanjem drugih sil v proslavo sklepov bandunške konference, kot odločilne etape v borbi afriško-azijskih narodov proti kolonializmu. V preteklih letih se je ta dan proslavljal 21. februarja v spomin na veličastno borbo indijskih študentov proti angleškim kolonialistom, letos pa je bila proslava prenesena na 21 april, da hi sovpadala v obletnico konference afriško - azijskih narodov v Bandungu. Zahvaljujoč se tej konferenci se je v svetu ustvaril nov položaj s pojavom mogočnih novih sil, ki jih predstavlja zveza a-zijskih in afriških držav, odločno v borbi proti kolonializmu in za priznanje popolne narodne neodvisnosti. Ob tem dnevu je demokratična mladina vsega sveta na razne načine izrazila solidarnost mladinskim organizacijam kolonialnih in polkoloniainih de-dežel. Tudi iz Trsta so bile poslane posebne razglednice, med drugimi tudi mladini iz Maroka in univerzitetnim študentom v Libanonu. ZKM je v imenu svojih članov in vse demokratične mladine Trsta poslala bratski solidarnostni pozdrav mladini ljudskih strank v Jordaniji, ki te dni branijo neodvisnost svoje dežele, ki jo ogrožajo ameriški imperialisti ob podpori domačih nazadnjaških in fevdalnih sil. ZKM je v svojem pismu za. želela jordanski mladini, da bi ji z svojo borbo uspelo preprečiti. da bi v imenu takoimeno-vane « E i se n h o we r j e ve doktrine». nastali novi konflikti na Srednjem Vzhodu, ker bi bile posledice kot je dokazala vojna za Sueški prekop tudi za tržaško mlati ino in vse prebivalstvo Trsta nadvse resne. Razmere slovenske mladine na podeželju j^jLslim, da je pravilno izko- ristiti predkongresno disku, sijo, Li se sedaj razvija v naši organizaciji, ter poskusiti kritično proučili, kar je ZKM napravila na slovenskem mladinskem področju in pogledati kaj es bo dal napraviti v bodočnosti. Toda, da bi si ustvarili sliko, ki naj odgovarja stvarnosti, moramo skušati pogledati kakšen je položaj, v katerem živi, dela, se uči in se zabava slovenska mladina posebno na podeželju. Ta položaj je iz raznih razlogov precej različen od položaja mladine v mestu. »Precej razširjeno, tudi v naši organizaciji, je mnenje, da je življenjska raven in gospodarsko stanje mladeničev in deklet na podeželju mnogo boljše od stanja mladine v mestu. Tisti, ki to trdijo, se opirajo na ugotovitev, da pripada podeželska mladina kmečkim družinam, ki imajo svojo hišo in svoj košček zemlje in ki delajo v mestu ter si z delom na ♦ ♦ Prispevek k predkongresni diskusiji ZKM Za dobro akcijo je potrebno skrbno proučiti stvarni položaj polju ob prostem času zaokro- tre barvane rafije. Za to delu, žijo zaslužek. To naj bi jim dalo na razpolago večja denarna sredstva, ki naj bi jim o-mogočala višjo življenjsko raven od drugih. Toda, poleg tega so druga dejstva, ki dokazujejo, da je stvarnost žal, popolnoma drugačna. Predvsem je večina slovenske delovne mladine zaposlena v malih obrtniških pod-jetjih (v mehaničnih in mizarskih delavnicah mladeniči, kot šivilje, prodajalke, frizerke ali hišne pomočnice dekleta). To se pravi, da spadajo med najbolj izkoriščane in najslabše plačane kategorije. Imamo potem razne primere, kot n. pr. v Sv. Križu, kjer dekleta in mlade žene delajo doma za tovarno Lucky Shoe, za katero spletajo na roko metre in me- Vse sile za demokratično vzgojo mladine t~\ ripmninjam takoj, da s svo-jo intervencijo v diskusiji pred sklicanjem IV. kongresa Zveze komunistične mladine ne mislim nikakor izčrpati važno vprašanje demokratične vzgoje novih generacij. Upam pa, da bom s postavljanjem nekaterih problemov vsaj obrnil pozornost mladih in posebno še .starejših tovarišev na to važno i prašanje, da se ga ho pozneje vse demokratično gibanje lotilo z večjo zavestjo in resnostjo. Predvsem mislim, da je treba pri tem vprašanju odkriti nevarnosti, ki grozijo in ki bi lah. ko preprečile demokratično in ne socialistično vzgojo današnje mlafline ter sile, ki imajo ves interes odvrniti s prave poti demokratični razvoj kulture, morale, narodne in socialne zavesti novih generacij. Škodljiva pasivnost Vdanost v usodo, pasivnost, beg od stvarnosti, to so elementi. ki so jih gospodujoči razredi vedno širili med ljudstvom in posebno med mladino, zlasti še v zadnjih letih. Res ni potrebno mnogo iskati, da bi našli primere, ki potrjujejo, da je bilo takšno pojmovanje razširjeno tudi med tržaško mladino. Zelo lahko je najti dober odstotek mladeničev in deklet, tu. di med delavci, brezposelnimi, studenti, ki žive v znaku resignacije. ki nimajo nobenega zaupanja, da bi mogli z lastno močjo izboljšali svoje življenje, svojo bodočnost. Ni potrebno i-skati v črni kroniki, da bi našli primere mladih Tržačanov, ki so s samomorom skušali rešiti svoje probleme in se tako izogniti stvarnosti življenja izkoriščanih, brezposelnih, brez perspektiv dela in zaslužka. Številne so manifestacije pasivnosti in pobega, a tudi mentalitete pričakovanja «trenutka sreče», milijonov pri nogometnih stavah, poroke z bogatašem, ki naj reši vse probleme. Ali ni, poleg drugih faktorjev, tudi sad želje, da se pobegne p rud stvarnostjo dejstvo, da se je toliko naših ljudi, prvič v njih generacij in prejšnjih. V zgodovini našega mesta odločilo za izselitev? Z druge strani ta mentaliteta nima vsebine, nima ideološkega opravičila, kljub naporom kle-ra in katoliških organizacij, da bi zakoreninili ta pesimizem, to resignacijo v pričakovanju neresničnega sveta in življenja. Mislim, da je treba pri nas v Trstu zgoraj opisano mentaliteto bolj tesno povezati s širjenjem med novimi generacijami amerikunizma, s propagiranjem ameriškega načina življenja s pomočjo radia, televizije, raznih slikanic. Širjenje amerika-nizma, ki se včasih izraža v raznih smešnih zadržanjih, v oponašanju «self-mana», tipa ameriškega državljana, ki ga predstavlja človek, ki sam zase dela. proti vsemu in vsakomur, da se dokoplje do položaja v družbi. Toda niso toliko zunanje manifestacije oponašanja običajev, amerikanizma na katere moramo bili pozorni, kolikor na ideološko prodiranje. Našo mladino znatno privlačijo tehnične in znanstvene pridobitve, ogromni razvoj mehanike v ZDA itd., dočim ne vidi za tem ospredjem stvarnega bistva ameriške družbe: pomanjkanje dejanske svobode, gospodstvo in hegemonijo malih privilegirani h skupin nad ogromno večino ameriškega ljudstva. Za vzgojno konvencijo Ce je z ene strani pravilno ne. prezreti in se nasprotno boriti proti negativnim vidikom amerikanizma, ne smemo z druge strani pozabiti, da leži izvor vsega tega v težnji naše mladine po modernem in civiliziranem življenju in izhaja torej iz pravilne zahteve. Poleg tega se med mladino razvija*praktični duh iskanja takšnega poklica in dela, ki naj nudita takojšnjo gospodarsko korist in gotovost za bodočnost. Iz vsega tega in iz drugih elementov, ki bi jih lahko dodali, izhaja precejšnja različnost med usmeritvami današ- tej različnosti usmeritev je nevarnost, da se ustvari oddaljenost med mladino in starejšimi tudi v jHirtiji in demokratičnem gibanju, če ne bomo pravočasno razumeli novih zahtev mladih generacij, da jih vodimo v borbo in se sami z njimi borimo za njihovo tudi takojšnjo zadovoljitev. Iz tega izhaja, da se morajo za demokratično vzgojo novih generacij za-nimati vse napredne sile, čeprav ima ZKM pri tem prvenstveno nalogo, da vzpodbuja demokratično gibanje in pridobiva mladino za ideale demokracije in socializma. V teni cilju mislim, da je do. bro podčrtati predlog, ki ga vsebujejo teze za XV. nacionalni kongres ZKMI. Ustanovila naj bi se namreč vzgojna konvencija, ki naj bi pospeševala sporazum in srečanja med vsemi silami, ki se sklicujejo na ustavo in ki čutijo nevarnosti, ki ogrožajo izgradnjo in vzgojo novega državljana. Vzgojna konvencija bo lahko vršila važno delo izdelave pedagoških tem, svetovala zakonske spremembe, pospeševala srečanja, študije in publikacije posvečene mladini in šolnikom, koordinirala dejavnosti, ki jih bodo ustanove^ demokratična združenja in osebnosti razvijale, vsaka na področju, ki ji je lastno. Vzgojna konvencija bo mogla pred vso deželo prikazati veliko nacionalno in demokratično važnost, ki jo ima danes vprašanje vzgoje ter vzpodbujati aktivne sile, da se zavzamejo za demokratično vzgojo mladine. V zaključku bi se hotel vrniti. na kar sem zgoraj omenil: s to intervencijo sem hotel postaviti nekatere vidike v zvezi z demokratično vzgojo mladine v upanju, da bom s tem opozoril tovariše na to vprašanje. Tovariši bi pa mogli s svojimi vsakodnevnimi izkušnjami na delu, v društvih, v svoji družini dati svoj doprinos, da se raz-širi debata in izmenjava misli tudi o stvareh, ki v tem članku niso bile omenjene, ki pa so prav gotovo zelo pomembne. M. L. ki ni lahko, prejmejo le par stotakov. V manjših vaseh, kot so Salež, Zgonik, Sainatorca in druge, delajo številna dekleta v poletnem času pri bogatejših kmetih in prejmejo za 12 ur nadvse težkega dela na polju največ 500 lir in brano ; ali pa nosijo mleko ali služijo pri gospodi za smešno nizke plače. Posebno občuteno je pri slovenski mladini pomanjkanje mladinske kvalificirane ali spe. cializirane delovne sile in temu je verjetno krivo dejstvo, da na podeželju ni tovarn ter da morajo mladinci v raznih letnih časih delati na polju, ki pa ne da toliko, da bi mogli ži. veti. Iz tega izhaja potreba, da si iščejo druge vire zaslužka. Zelo pogostoma se žal dogaja, da mladina misli, da bo rešila probleme, ki jo mučijo, z izselitvijo. Zaradi tega je tudi odstotek podeželske mladine, ki se je izselila, tako visok. Slovenski mladini na podeželju manjka tudi možnost, da bi gojila šport. Do pred kratkim je bilo nekaj nogometnih čet (Vesna, Primorje itd.), ki so tekmovale z uspehom pri prvenstvu UISP, toda prvenstvo je bilo nedavno ukinjeno zaradi ovir, ki so jih postavljale oblasti. Z ukinitvijo prvenstva je ostala mladina, lahko rečemo, brez slehernega športnega udejstvovanja. Težave pri iskanju zdrave zabave in razvedrila v vaseh, kjer živi, tudi škodljivo vplivajo na mladino. Razen v par večjih vaseh (kot so Opčine,' Prosek, Dolina, Sv. Križ, Nabrežina) je v ostalih vaseh kaj malo kino dvoran ali televizijskih sprejemnikov; v številnih vaseh ni niti enega televizijskega aparata. Manjkajo popol. noma občinski rikreatoriji, telovadnice, knjižnice ali druge podobne privlačnosti. Ljudsko-p ros vet na društva kjer ob- stajajo — le slabo delujejo in ne zadovoljujejo mladine. Žal, , moramo ugotoviti, da ZKM ni vedno storila, kar je bilo mogoče, da bi se to stanje spremenilo. Mislim pa, da bomo mogli — čeprav v mejah naših možnosti — mnogo' storiti, da se sedanje stanje spremeni, posebno s pomočjo drugih organizacij in posebno še s pomočjo demokratičnih občin. Pohvalna je na tem področju pobuda zgoniške občine, ki je, upoštevajoč težnje mladine, vključila v svoj proračun za leto 1957 postavko 27 milijonov lir za gradnjo novega šolskega poslopja, ki bo postalo sedež edine kmetijske šole na našem Ozemlju ter dru-gib 7 milijonov, ki bodo služili za gradnjo kulturnega doma, kjer se bò mladina občine lahko razvedrila in izobraževala. Mislim, da pobuda zgoniške občine ne sme ostati edini primer, marveč mora služiti za zgled ostalim demokratičnim občinam. Za vasi, ki so pod tržaško občinsko upravo, bi se morali naši občinski svetovalci, ZKM in partija sama zavzeli in skušati doseči, da bi občina dala na razpolago mladini teh vasi potrebna sredstva za kulturno, športno in raz. vedrilno dejavnost. Smatram, da je naloga ZKM organizirati in voditi borbe, ki se jih bodo morali lotiti mladi Slovenci za rešitev svojih percoli problemov nacionalnega in gospodarskega značaja. Zato je potrebno, da organizacija kot taka in tudi posamezni tovariši začnejo proučevati sedanje stanje med slovensko mladino in so lotijo dela z jasnimi poj-mi in točno določenimi cilji. S tem bomo lahko dali veljaven doprinos borbi slovenskega prebivalstva našega Ozemlja, s čimer bomo istočasno okrepili in izboljšali ZKM. GIORGIO CANCTANI Podpirajmo ZKM da bodo njene borbe uspešne Tj veza komunistične mladine je v povezavi s svojini kon. gresom napovedala akcijo za nabiranje denarnih prispevkov, ki je v sedanjem trenutku posebno pomembna. Vprašanje pridobivanja mia. dine za stvar delovnih ljudi in demokracije, aktivna udeležba mladeničev in deklet, Slovencev in Italijanov v borbah za gospodarsko obnovo Trsta, za deželno in teritorialno avtonomijo, za obnovitev italijanske družbe v demokratičnem in socialističnem smislu, vse te zadeve so danes v središču akcije ZKM. V teh letih je Zveza komunistične mladine vršila v tem srni. slu pozitivno funkcijo z mobi-liziranjem v borbi za mir, svobodo in demokracijo, z organi-rizanjem mladine za splošne borbe delavstva. Akciji so se vedno z vsakim sredstvom upirale tiste gospodarske in politične sile, ki imajo danes politično in upravno oblast in ki vla- gajo ogromna denarna sredstva v kampanjo, ki naj mladinske množice privede do pasivnosti, brezbrižnosti in vdanosti v u-sodo. Od tod izhaja potreba ne samo za Zvezo komunistične mia. dine, marveč za vse demokratične sile, da okrepijo svojo ak. cijo v smeri mladine. ZKM je že sprejela to obveznost in IV. kongres bo določil akcijsko linijo v tej smeri. Da bi jo mogla uresničiti, mora imeti ZKM na razpolago nujno potrebna denarna sredstva, ker le tako bo mogla voditi široko demokratično dejavnost med vso mladino. Zato poziva vse demokrate da ji pomagajo s tem, da se odzovejo kampanji za nabiranje prispevkov, ki je sedaj v teku. Objavljamo zneske, ki so jih te dni poslali nekateri krožki : Milje 10.000, Sv. Ivan-Podlonjer 2.270, Sv. Ana 5.000. Gehulec 1.650 lir. Nekaj beležk o jugoslovanskem gospodarstvu Iz sovjetske revije (.(.Novi časi» številka 15 od 11. a-prila 1957 objavljamo naslednjih članek, ki ga je napisal V. Vladimirski. Nedavno je bil objavljen v Beogradu obračun razvoja narodnega gospodarstva v letu 1956. Industrijska proizvodnja se je povišala za 10 odst. v pri-meri z letom 1955 in je za o-krog 170 odst. presegla predvojno. Proizvodnja električne energije, kovinarske, petrolej-sk in kemične industrije ter električnih aparatov in nekaterih drugih artiklov se je ob čut. no povečala. Toda pri nekaterih drugih panogah se predvidevanja družbenega plana niso v celoti uresničila. Obseg proizvodnje se je povečal za 16 odst. v primeri z letom 1955 pri električni energiji, za 12 odst. pri premogu, za 13 odst. pri železarstvu, za 21 odst. pri kemični industriji, za 5 odst. pri tekstilni industriji in za 13 odst. pri prehrambeni industriji. V januarju in februarju letos je bil uresničen nov napredek v industrijski proizvodnji. VI. Todorovič, član zveznega iz. \ ršnega sveta, je v svojem govoru v zvezni skupščini dne 26. marca posebno podčrtal napredek v proizvodnji predmetov široke potrošnje. Jugoslovanski delovni ljudje so upravičeno ponosni na uspehe, ki so jih dosegli pri industrializaciji dežele. Saj niso Siedili svojih naporov, da bi premagali gospodarsko zaostalost,, žalostno zapuščino buržoaznega režima. Toda pred narodno gospodarstvo se postavljajo zapleteni problemi, katerih rešitev je zelo težavna. Kot priznava jugoslovanski tisk, obstajajo v industriji občutna nesorazmerja. Dobava surovin ne zadovoljuje naraščajočih potreb. Proizvodnja proizvajalnih sredstev je precej na boljšem v primeri s proizvodnjo surovin in materialov. Močno je občutiti nezadostno proizvodnjo električne energije, čeprav se je proizvaja štirikrat več kot pred vojno. Proizvodnja lahke industrije Pridobivanje premoga se je v letu 1956 več kot podvojilo v primeri s predvojno dobo, toda ostane še vedno nezadostno in so ga zato prisiljeni uvažati kot v prejšnjih letih. Proizvodnja lahke industrije se je nekoliko povečala, ker je. bil v letu 1955 pridelek dober. Toda, kot izhaja iz statistik mesečne revije «Indeks», ti sektorji že dalj časa ne napredujejo več. V tekstilni industriji n. pr., je bila proizvodnja leta 1956 le za 9 odst. višja od leta 1949. V usnjarski in čevljarski industriji je proizvodnja padla za 15 odst. v primeri z istim letom. Prevozi, predvsem železniški, ki oskrbujejo 4/5 potniškega in blagovnega prometa, še velino dušijo jugoslovansko gospodarstvo. Po pisanju tiska je za železnice potrebna resna reorganizacija in obnova Voznega materiala. Število lokomotiv in železniških vagonov se je le ne. znatno povečalo v primeri s predvojnim, dočim se je promet povečal za 150 odst. Vse te pomanjkljivosti in težave, kakor tudi druge, neugodno vplivajo na razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Toda, če je leto 1956 predstavljajo leto napredka za industrijo, ni bilo enako za kmetijsko gospodarstvo. Žetev je bila slaba. Po uradnih podatkih se je skupna kmetijska proizvodnja znižala za 12 odst. v pri. meri z letom 1955 in za čez 10 odst. v primeri s predvojno. Zunanja trgovina se je še nadalje povečala in to zaradi razvoj a industrijske proizvodnje in ukrepov, ki urejujejo notranjo potrošnjo. Izvoz znaša v letu 1956 97 milijard dinarjev proti 77 milijardam leta 1955. Uvoz se je od 132 miliard in 300 milijonov povišal na 142 milijard 200 milijonov, tako da deficit trgovinske bilance presega 45 milijard. Kot v preteklih letih, je bil ta deficit krit s posojili iz tujine in s pomočjo Združenih držav in drugih kapitalističnih dežel. Članek iz revije „Novi časi“ od 11. aprila 1957 pitalističnih dežel od leta 1950 do 1956 milijardo 200 milijonov dolarjev) za gospodarsko pomoč, kar znatno presega skupno vrednost jugoslovanskega izvoza v dobi 3 let, od 1953 do 1955. Ojačanje trgovinskih izme, njav Jugoslavije v letu 1956 je pripisati v veliki meri pospešitvi njene trgovine s socialističnimi deželami ; kajti del izmenjav, ki se tičejo ZSSR in dežel ljudske demokracije je v tem letu dosegel 23,3 odst. proti 10 odst. iz leta 1955. Trgovinske izmenjave z ZSSR so se v preteklem letu povečale za okrog 250 odst. v primeri z letom 1955. ZSSR je Jugoslaviji odprla kredit za nakup sovjetskih stro. jev in surovin ter ji odobrila posojilo v višini 120 milijonov rubljev (30 milijonov dolarjev) v prosto izmenljivi valuti, vse po ugodnih pogojih : z 2 odst. obresti s povračilom v 10 letih. Krediti kapitalističnih dežel so dani Jugoslaviji na splošno po 3.5 - 8,5 ost. obresti in s krajšo zapadlostjo. Poleg tega, kot je pisala «Borba» 3. septembra 1955, vsiljujejo kapitalistične družbe svoje blago na račun teh kreditov po cenah, ki so včasih do 20 odst. višje kot na svetovnem trgu. V letu 1956 se je sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo razširilo tudi na miroljubno izkoriščanje atomske energije, na znanstveno, tehnično in druga področja. Gospodarsko upravljanje Gospodarski obračun za leto 1956 dokazuje, da je jugoslovansko delovno ljudstvo doseglo nekatere uspehe, zlasti v in. dustriji. Z druge strani pa je treba pomisliti na izgubljene možnosti v razvoju narodnega gospodarstva. Znano je, da so bile v teku socialistične izgradnje uvedene v Jugoslaviji originalne oblike gospodarskega upravljanja in upravnega ustroja. Med leti 1950 in 1953 je bil uveden «no. vi gospodarski sistem». V prak. si gre tu za odstop od centraliziranega vodstva države in oslabitev načela načrtovanega gospodarstva. Jugoslovanski voditelji se na splošno upirajo takšni ocenitvi njihovega «novega gospodarskega sistema». «Decentralizacija pri nas je izjavil E. Kardelj v intervjuvu objavljenem v «l’Unità» od 17. marca ni na noben način odraz kakšne naše koncepcije o odpravi enot- nosti in planirane usmeritve socialističnega gospodarstva s strani osrednjih družbenih organov, kot nam kakšenkrat oči. tajo slabo obveščeni ljudje». Toda ta ali oni ukrep se ne more ocenjevati po izjavah, marveč po dejstvih. Jugoslovanski tisk objavlja številne vesti o pomanjkljivostih in težavah, ki izhajajo iz odstopa od načela načrtovanja in iz povečanja elementov spontanosti. Ob koncu 1955, na četrtem plenarnem zasedanju zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, kakor tudi na posebni konferenci pri Centralnem komiteju Zveze ko. mu n isto v, so bili izneseni številni pojavi lokalnega patriotizma in anarhičnih tendenc v industriji. v gradbenem sektorju in na drugih področjih, številni gospodarski organizmi iščejo lastno korist na škodo države. izjave in dejstva V svojem govoru v zvezni skupščini dne 7. decembra 1956. je E. Kardelj omenil, da se v Jugoslaviji «uporabljajo k ra-j e vni skladi za odvišne ali vsaj ne nujne gradnje, dočim je z druge strani občutiti pomanjkanje skladov za najpotrebnejše gradnje». Kaj je torej prinesel novi na. rodni gospodarski sistem? Ali ima E. Kardelj prav, ko tidi, da so glede razumne gospodarske politike Jugoslovani «napravili več kot katera koli dežela, ki gradi socializem»? Stvarnost ne opravičuje takšnih trditev. Dežele ljudske demokracije v Evropi in Aziji so dosegle več v razvoju ključnih sektorjev narodnega gospodar, siva, pri povečanju storilnosti dela in materialne blaginje delovnih ljudi. Dejstva dokazujejo. Na primer, industrijska proizvodnja je v letu 1956 p re-segla za 550*- odst. predvojno proizvodnjo v Bolgariji in za 430 odst. na Poljskem. Povprečno letno povišanje industrijske proizvodnje v Romuniji od 1951 do 1955 znaša preko 14 odst. Na Kitajskem je razvoj industrije še bolj nagel. Govorili smo že o zaostalosti jugoslovanskega kmetijskega go. spod arsiva. Ne gre tu samo ža slab pridelek leta 1956. Kmetijstvo je že mnogo časa v zastoju. Predsednik hrvatske skupščine V. Bakarič je v zvezni skupščini 5. decembra 1956 izjavil, da po uvedbi «novega gospodarskega sistema» «nismo dosegli nobenega revolucionarnega napredka v kmetijstvu». I potreb prebivalstva po živi1 in industrije po surovinah. Eden od resnih problem jugoslovanskega gospodarstva storilnost dela, katerega p o Čanje je odločilne važnosti zmago socializma, za raz\ produktivnih sil. za pomnf/ @fai te v narodnega bogastva in tem za izboljšanje življenjirjDč?/ ravni delovnega ljudstva. ( O/ V Ljudski republiki Kitaj? 4 /( in v deželah ljudske ško$Ž3. ap vaškem za 8 odst. v DR Nftero čiji za 7,9 odst, v Romuniji Gp H odst, v Bolgariji za — sl odst. Na splošno je storilna. Vesi dela v deželah ljudske deP korak k ra i jo mnogo višja kot pr kult voj io. L a z« Uto ne bi mogli reči za bodo go? Javijo, kjer se je storilnici Q| dela v industriji, po samih nalogi go slovanski h podatkih. zni/; sp rej < v primeri s predvojno. °toviti «Delavski sveti pravi stava Kardelj v svojem intervjiL. L ji istu «l’Unità» — so znatno ffi priz speva! i k boljšemu izk or cehom n ju naprav, k povečanju stoinia , nos ti dela in k boljšemu u pitanjem Ijanju podjetij». lelj p< Delavski sveti, v jugoslovnav pr ________ ,Cah, , nak ^bozd V ( Uvoval Kampanja ledi r^skeg pridobivanje članov ZKMž, Z *di fa; Kampanja pridobivanja J I929 vih članov v počastitev > j kongresa ZKM se razvija^. vseh krožkih mesta in pod^, K lja. Kjer so se mladinci K^JPrej dela z vnemo, so uspehi še 's p . dobri. Krožek pri Sv. Jakf za^°.'*a je te dni vpisal skupno 8 l.| nov, Sv. Ivan 4, Milje 2, spV, ® šče mesta 2, Rocol 2 in CM; ”°n 'Jev, J lec 2 nova člana. Ti primeri dokazujejo "'tip,11'6,11 »osti, ki jih imamo za p0'1«, šitev akcije. Potrebno pa je vezati akcijo s pobudami, k' de^na v teku, kot referendum, 8 darsko-socialna preiskava, % vedrilne pobude. Za dobe* k speh kampanje pridobivali^ O01 mladine se morajo čutiti zane tudi partijske sekcije) ’'a ;c* sebno z akcijo me"d člani P-'Ju. ^ je, da prepričajo svoje olf « jt| naj vstopijo v ZKM. n, "’0nl a O Jv S kampanjo rekrutacije 1 obnA V6: treba povezati tudi izkaznic že vpisanih član^Al^-letu 1956, kajti nekateri k^1)^ še niso zaključili tega deh1,Jb\i ^ so n. pr. Milje, Sv. Ana. 61 niča, Skedenj in drugi. KULTURA IA ZNANOST 1957 » po živi' urovinah. l problem spodarstva te rega po' važnosti Tržaško občinstvo ljubitelj petja in glasbe prihaja na svoj račun i raz' pomnvelik uspeh igastva in. iivijenj operete udslva. < r~j i . f liki Kitaj! Planinska e ,ie,nok40^ « umnost d( :čuje. Il ki induslianimanjem in zadošče-t. v primljem smo se napotili v tona (,vško$3. aprila v Avditorij, na v DR Ndero novitete na odru Romuniji operete «Planinska ro-r;ji za skladatelja Radovana je storilna. Veseli smo bili tega no-ldske del koraka naprej na slovenja kot pr kulturnem področju v !> a zanimalo nas je tudi rr. i za bodo dramski igralci in j c 'tori lutei Glasbene Matice kos lo samih nalogi in kako bodo gle-kih. zni/j sprejeli to novost, ino. otoviti moramo, da je pravi dava v vsakem pogledu i intervjtla. Ljudje so z napetostjo > znatno [H prizorom, živo reagirali u izkori*hom in opazkami ter po-čanju stoinia nagrajali igralce s šemu u pitanjem. Tržaško ljudstvo, l,'lj petja in glasbe sploh, jugoslovbav gotovo vedno veselo te. eli določtfedrega žanra, vedli dellslxìga za USpeh igre gre proizvodnvsem režiserju SNG Mode-i pripisovanemu, ki je lepo spravil v kot dela 1 številne prizore, premori! n ost a na P° y° ogromno pomagal zelo i cen in U čut1 za mero. ažitev g "redito dobre so bile izpol-netov. J igtalccv SNG jožka Lu. a «Inde v vlogi skladatelja Dose življMa in Silvija Kobala v družine 1 gledališkega sluge Izido-povečali Zelo so nam ugajali, tako n se je 1 s^o kot pevsko, tudi Stane sla le Stane Raztresen, Le. rami za-^akrstova, Modest Sancin, žno 4 o‘| ' je 12. ------------------------- lizine v odst; v f sečem 1 Slovensko narodno gledališče in Glasbena Matica sta pripravila tržaškemu slovenskemu občinstvu res lepo presenečenje z uprizoritvijo operete «Planinska roža», ki je zato doživela velik uspeh tako na premieri, kot na naslednjih treh prireditvah, ki so v istem tednu sledile. Vsi sodelujoči, poklicni in nepoklicni igralci, pevci in plesalci so se na odru odlično izkazati in naravnost navdušili gledalce. Na sliki vidimo prizor iz prvega dejanja operete, ki jo bo naše občinstvo prav gotovo z velikim veseljem pozdravilo tudi na drugih odrih našega Ozemlja. 60 let umetniškega dela Hinka Nučiča nirja, ki sta po nastanku Jugoslavijo leta 1918 bila pobudnika in organizatorja slovenskih gledaliških odrov. Sadovi teh prvih pionirjev so danes vidni ne samo v Ljubljani in Mariboru marveč tudi drugod po Sloveniji, kjer so nastala nova gledališča, tako v Celju, Kranju, na Jesenicah, v Novem mestu in tudi v Trstu, kjer so Borštnik. Verovšek, Nučič in Skrbinšek v teku svoje dolge in plodne igralske kariere po-novnokrat nastopali ter tu pustili sledove svoje žlahtne u-metnosti. Zato zaslužnemu kulturnemu delavcu in pionirju slovenskega gledališča Hiku Nučiču želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva ! Lv Hinko Nučič je praznoval te dni 60-letnico svojega odrskega delovanja. Proslava je bila v Zagrebu, kamor se je Nučič že leta 1921 preselil z ženo, znano slovensko igralko, našo ožjo rojakinjo Goričanko Viko Podgorsko, ki slovi kot ena naj večjih igralk jugoslovanskega odra. V Zagrebu je deloval kot režiser in igralec na odru Narodnega kazališta in ves ta čas se je tam udejstvoval tudi na odru društva Slovenkega doma, kjer je z gojenci igralske šole uprizarjal povečini repertoar slovenskih avtorjev. Prav lam si je izvolil zaključiti svoje dolgoletno in plodno delovanje ter si v 74. letu starosti za 60-letnico izbral slovensko igro Golarjevo «Vdovo Rošlinko», ki so jo uprizorili 15. t. m. ter je v njej nastopil v vlogi Ba-lantača. Lahko rečemo, da je s Hinkom Nučičem povezana slovenska odrska kulturna rast. Razen tega, da se je uspešno u-dejstvóval v slovenski zagrebški koloniji, kjer je, kot rečeno, uprizarjal predvsem slovenska odrska dela, je treba zabeležiti, da je po prvi svetovji i vojni prav on organiziral prvo povojno” gledališko sezono v Ljubljani. Čim pa je ljubljansko gledališče začelo z rednim delom, ga že leta 1919 najdemo v Mariboru, kjer z uspehom otvarja prvo tamkajšnje slovensko gledališče s predstavo Jurčičevega « Tugo. mer j a» na prostem. Hinko Nučič spada med vrhove slovenskih odrskih ustvarjalcev. Poleg Borštnika in Ve. rovška, ki sta bila sploh prva sodobna stvarjalca slovenskega gledališča, smemo šteti Hinka Nučiča in Milana Skrbinška za Po * najnovejših vesteh iz Mo-največja slovenska odrska pio- skve so pred kratkim v nekem Bolezen ki je naši predniki niso poznali V vrsti raznih bolezni nove dobe, ki jih naši predniki niso poznali, je tudi alergija, katere vzroki so najrazličnejši in ki nudi zdravnikom še široko polje raziskovanj, ker ji še niso prišli do živega. Praktično je alergija pojav v konstituciji telesa, zaradi katerega se pri ne-.katerih osebah pojavljajo bolezenski znaki v dotiki z določenimi snovmi, ki so na splošno znane kot neškodljive. Tako povzroča uživanje jagod, rib, mesa, sira, jajc v telesu nekaterih ljudi posebno reakcijo v obliki srbeža, rdečih madežev na koži, včasih gnojnih mehurčkov in celo vročine in spio, šne slabosti. Toda znanost je po dolgih preiskavah na milijonih oseb v vseh deželah ugotovila, da vplivajo na alergične osebe tudi Radioaktivno zlato za zdravljenje raka Ameriška družba za borbo proti raku je te dni sporočila, da so zdravniki Al len, Sherman in Arnese»n odkrili nov postopek za zdravljenje raka na maternici, Novo zdravljenje s pomočjo injekcij radioaktivnega zlata se je pokazalo učinkovito tudi pri precej razvitih primerih bolezni. V teku šestih let so iznajditelji preizkusili novo metodo v več kot 300 primerih in rezultati so bili nadvse zadovoljivi. spanje Danilo Turk, Aleksej Pregare in Dušan Jazbec. Zelo prijetna in enostavna, popolnoma v okviru celotne i-gre, je bila inscenacija Jožeta Cesarja. Enako velik uspeh je doživela opereta «Planinska roža» na naslednjih prireditvah v Avditoriju takoj drugi dan in v soboto, 27. t.m. ter v Skednju v četrtek 25. t.m. Prepričani pa smo, da bo naše ljudstvo z i-stim navdušenjem sprejelo njeno uprizoritev tudi na drugih okoliških odrih, kjer koli jo 1)0 mogoče podati; Saj je to prvo slovensko glasbeno delo, ki še je pojavilo v Trstu po drugi svetovni vojni in še prej, vse od požiga Narodnega doma. S.G.A ^isatelj A. Kraigher 60-letnik t delavk preprrr' »tov šiR io, kofl|0v pod jet ii k: nS** pisatelj Alojz lih je verno slikal slovenskega in oboi/ raigher je 22. t. m. ob-i ali nf1 ,,SVOj osemdeseti rojstni Rodil se je 22. aprila škodo ) un za ostajaj1! Postojni, srednje šole je i*06«! v Ljubljani, medici- P» na Dunaju, kjer je leta noju Sn*dtf0mrViraL . še mf'avl V?lsk° s!užbo je najprej , J»1 v Ljubljani, nato v Pri Sv. Trojici v Slov. 'i, potem spet Ljub- nakar se je specializiral ( °b°zdravnika ter leta 1923 3. Z^1 v Gorico, kjer se je u- . llvova| tudi kot kritik pred. cini C tedanjega tamkajšnjega rj - , 1 **stega Ljudskega gledali-XNU Gorice se je leta 1926 .1 v Postojno, od lam pa Ivanja f preganjanja istitev L r, v Ljubljano, kjer zr-• Qanes. razvija n0. in pod(6.1* Kraigher je svoje spi-dinci objavljal pod psev- ichi še !| p0®1 Emil Palunko in A-)v. Jak(ž °ljak. S pravim imenom pno 8 'j '®1 objavljati šele leta ie 2, SČSA 0 je zaslovel kot eden ! in OTj; 0°nejših slovenskih pi-o .V’ k* so izšli iz takratne rjejo i1'),,, eoovane «slovenske mo. za p0!v, ' lyan Cankar ga je vi-» pa j^Ceml.ter mu- hjl prijatelj, lami. k1 najvažnejša Kraigherje, nm, sPadaj° drama v treh kava, % \ «školjka», roman v dobef t))( eRh «Kontrolor Škro-idobi',illt4ll n"Vela «Peter Drozeg», uliti °7'iil£()"!'I1®da ljubezen», «U-ekcije, j*en °v® Dilogija», ki je po-lani p'tju Prijatelju Ivanu Can-oje o«1 a £r rama v treh dejanjih k 0 sestre Žive» in štu-utacijp vi v»nu Cankarju, katere obno'"St. Ve*ek je objavil leta člana’A|0. eri kr‘’)j% Kraigher je bil po i deli*' /Su Pisateljskem bistvu in Ana. ? al"ralist. V svojih de-li- či ovčka, predvsem izobražen-sko družbo, kateri je kritično ter neusmiljeno seciral njeno notranje vzdušje. Zaslužnemu slovenskemu pisatelju Alojzu Kraigherju kličemo tudi mi : na mnoga leta zdravja in zadovoljstva ! ASTROBOTAN1KA nova veja znanosti 77" ot je znano, so imeli zve-aV doslovci, ki proučujejo Mars, lansko leto polne roke dela, ker se je Mars toliko približal zemlji, da so ga mogli meseče opazovati. V septembru je bila na Marsovi južni polobli že pozna pomlad. Na južnem tečaju se je začela naglo taliti debela skorja ledu in snega in pod njo šo se pojavila tla temno rdeče barve, podobne barvi listov naših dreves v prezgodnji pomladi. V Kazahstanu v mestu Alma Ati je bila tedaj jesen. Ponoči so se gore ob siju zvezd prebarvale z vio-ličasto barčo in sleherno noč je slonel ob teleskopu star mož in nepremičo zrl y nebo, dokler se poslednja zvezda ni u-gasnila. To je bil znani sovjetski vzezdoslovec Gavril Ti-hov, ustanovitelj nove panoge znanosti astrobotanike, ki je pol stoletja posvetil proučevanju Marsa. Tikov je eden prvih astronomov, ki je znanstveno utemeljil domnevo o obstoju rastlinstva na planetu.. Svoj čas so ugotovitve itali* janskega zvezdoslovca Schiapa-rellija glede življenja na Marsu zbudile razgibane diskusije med znanstveniki. Tedaj se je oglasil tudi še mladi Tihov, ki je nepričakovano zatrdil, da madeži, ki jih je odkril Schia-p a rei li niso morja in reke, marveč ogromne, z rastlinstvom poraščene površine. Pri tem se je opiral na dejstvo, da madeži spreminjajo svojo barvo po letnih časih, od plavkaste do zelene in rdečkaste. Tihov je to tudi praktično dokazal, ko mu je uspelo s pomočjo posebnih filtrov dobili fotografske posnetke vseh tel» različnih barv, ki jih oko skozi teleskop ne more točno razbrati. Toda Ti bove raziskave so «le še dalje. Sklenil je ugotoviti, kaj predstavlja rastlinstvo na Marsu in kakšno obliko ima. Po vztrajnem delu je predvsem ugotovil, da rastline na Marsu zaradi zelo hladnega podnebja, potrebujejo večjo toploto kot naše. Zato absorbirajo in ne odbijajo infrardeče žarke, ki vsebujejo polovico sončne toplote. V manjši količini absor- birajo modre, plave in violelne žarke, ker posredujejo malo topline. Zato jih povečini odbijajo in to daje rastlinam modre ali plave odtenke. Nekateri astronomi dopuščajo, da so na Marsu rastline toda le nižje vrste, kot so alge in mah. Tihov pa trdi, da če bi bilo to res, se ne bi ob vsakem letnem času spreminjale barve večine temnih mest na Marsu. O tem se je bilo lahko prepričati zlasti lani, ko se je opazovanje vršilo od julija pa do septembra in v tej dobi je bilo mogoče opaziti razne spremembe, ki so p'otrdile teze Tihova. V juliju je bilo področje okrog južnega tečaja obkroženo s temnordečim kolobarjem. Pozneje se je področje pokrilo z živo belo barvo in okrog te bele barve je bil temen rob. V jutranjih in večernih urah so bili vidni na temnem področju beli madeži, ki jih je Tihov smatral za slano, meglo ali oblake. Proti koncu avgusta se je vse področje pokrilo su peščena nevihta. S to u gongolo vit vi j o so se strinjali tudi mnogi drugi astronomi, ki so tedaj opazovali Mars. V teku opazovanj lanskega leta je astrobotanični sektor o-pazovalnice v Alma Ati zbral stotine slik in bogato gradivo. Tihov misli, da material, ki ga je zbral, dokazuje, da je površina Marsa poraščena z rastlinami, vendar pa do dokončnih rezultatov še ni prišel. Njegova veda, astrobotanika, se je pa v znanosti že uveljavila. Na znanstveni akademiji v Kazahstanu koristno deluje že več let astrobotanični odsek, pod vodstvom Tihova samega. Uspehi, ki jih je doslej dosegel, so zelo važni za biologijo, ker omogočajo točno določiti optična svojstva zelenih rastlin in pomagajo pri selekciji njihovih kakovosti. institutu za izdelavo električnih sanitetnih instrumentov iz-ifelali prvo serijo električnih aparatov «Elektroson», ki pri. pravijo bolnika do spanja. A-parati nadomeščajo v celoti razne uspavalne praške in s pomočjo toka visoke napetosti pripravijo pacienta do trdega in dolgega spanja. PREJELI SMO: REVEUE DE LA POLITIQUE INTERNATIONALE, izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije, štev. 168 od 1. aprila 1957, Beograd. SODOBNA POTA, glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, štev. 4-1957, Ljubljana. SLA V JANJE, mesečna revija kakšno rumeno barvo in Tihov Vseslovanskega odbora ZSSR. je sklepal, da je bila na Mar- | št. 3-195^, Moskva. Preučevanje rdečih krvnih telesc Dr. Kurt Reissmann iz medicinske fakultete univerze v Kansasu vodi pozorno «biološko raziskavo», da bi ugotovil kateri organ, mehanizem ali hormon v našem telesu skrbi za neprestano nadomeščanje izgubljenih rdečih krvnih telesc, za kar je potrebnih približno 11 milijonov telesc v sekundi. Doslej se je le vedelo, da rdeča krvna telesca proizvaja kostni mozeg. Niso pa še ugotovili kako organizem urejuje ves proces na način, da ostane v telesu vedno isto število telesc, čeprav se jih toliko neprestano uničuje. Dr. Reissmann je, izjavil, da ima to proučevanje praktični pomen, ker bi odkritje faktorja, ki urejuje rdeča krvna telesca koristilo pri zdravljenju bolezni, kjer primanjkuje ali je preveč rdečih krvnih telesc. Eisensteinovi filmi v Zagrebu V kratkem se bo v Zagrebu s svečano premiero filma «O-klepnica Potemkin» začel festival Eisensteinovih filmov. Za to priliko bo prišel v Zagreb Eisensteinov sodelavec in pri-jatelj Edvard Tisse, ki je znan kot eden najboljših sovjetskih film skih režiserjev\ ♦ Alergijo bo mogoče ukrotiti le, ko bodo odkrili njen izvor vsa druga živila in celo kruh in vino ali razne vrste zdravil. Toda tudi zunanji faktorji so cesto krivci alergičnih obolelosti. Tako so ugotovili, da so nekatere snovi, ki jih vdihavamo zelo pogostoma vzrok lažjih ali težjih motenj pri alergičnem človeku. Znano je že, da v času cvetenja ali košnje povzroča cvetni pelod, ki je v zraku, pri nekaterih ljudeh močno kihanje, nahod, solzenje, bolečine v glavi in očeh ali celo resno naduho. Podobne učinke povzročajo pri alergičnih ljudeh tudi ptičje perje, živalske dlake, konjski prhut in najrazličnejši prah. Alergično reakcijo vzbujajo tudi nekatere snovi v milih, parfumih in kozmetičnih aparatih, ki prihajajo v dotiko s kožo. “Nylonska“ bolezen V Franciji se je pred leti pojavil pri mnogih ženah posebne vrste lišaj po nogah in tudi v pasu. Ugotovili so, da povzročajo te pojave nylonske nogavice in spodnje perilo, toda ne zaradi nvlona samega, marveč zaradi nekaterih barvil in a-pretur. In končno, tudi osebe same so nekaterim ljudem nevarne. Precej znan je nedavni primer Roberta Cara, ki živi v Angliji in ki je silno trpel zaradi močnega nahoda. Nahod se je pojavljal v vseh letnih časih in končno so zdravniki ugotovili, da mu povzroča nahod bližina njegove žene Magde. Seveda je prizadeti zaprosil za ločitev zakona. Toda to ni edini primer. Pred leti se je neki ameriški vojak poročil par dni pred svojim odhodom na fronto. Ves čas težkega vojaškega življenja je bil popolnoma zdrav. Toda ko se je končno vrnil k svoji ženi. je začel nenadoma bolehati in hirati. Čim so ga prepeljali v bolnišnico in še pre-dno so bolezen diagnosticirali, je bil že boljši. Odpustili so ga in ko se je vrnil domov, je bil spet bolan. Tako so ugotovili, da mora biti vzrok bolezni na njegovem domu. Po skrbnem preučevanju vseli predmetov v hiši, so tudi v tem primeru ugotovili, da je bolezni kriva Žena. In tudi tu je prišlo do ločitve zakona. To so doslej še redki primeri, vendar pa dokazujejo kakšne vse šale zbija alergija. » Tajna alergije Bolezni, ki jih na splošno povzroča alergija so prehladi in nahodi, naduha, razni lišaji in izpuščaji, vročina in splošna slabost. To so najpogostejši pojavi. Toda ta bolezen povzroči lahko tudi vnetje v očeh in grlu, razne kožne bolezni, bole. zni na jetrih in ledvicah a tudi črevesna vnetja in želodčne bo. Jezni. Moderna medieirta je zalo postavljena pred velik problem, kajti bolezen se pojavlja v najrazličnejših oblikah in še vedno ni bilo mogoče ugotoviti kaj pravzaprav povzroča to bolezen, katera tkiva ali organi ne delujejo pravilno pri osebah, ki so podvržene alergiji. Doslej se zdravniki borijo proti tej bolezni v glavnem na dva načina. Predvsem skušajo ugotoviti kateri alergen je kriv bolnikove bolezni (recimo, da je to točno določen prah) in mu nato ta isti alergen vbrizgajo v organizem, najprej v ze. lo majhnih dozah in nato v vedno večjih. Težava pri tem je ta, da ni vedno lahko točno ugotoviti kaj povzroča pri danem bolniku alergijo. Drugi način zdravljenja pa je vbrizganje posebnega sintetičnega preparata proti istaminu, ker so ugotovili, da se pri alergičnih bolnikih močno poveča količina posebne snovi, istamina, v njihovem organizmu. Ta način zdravljenja je mnogim pomagal, pri drugih pa so bili uspehi neznatni. Zaradi tega bo ostalo vprašanje alergije odprto vse dokler ne bo znanost našla pravega izvora te bolezni. Lep jubilej Jožeta Cesarja jr nani tržaški slikar Jože Ce-" sar je te dni dosege/ 50 let. Živahen in nasmejan kot je, vselej pripravljen na duhovito, včasih hudomušno šalo, mu ne bi prisodili še one častit. Ijive dobe, ko se človek, kot pravijo, sreča z Abrahamom. Jože Cesar je kot samouk v slikarstvu dosegel prav zavidljive uspehe, do katerih se je dokopal s svojo pridnostjo, prizadevnostjo in predvsem z da-rovitostjo. Rojen pri Sv. Jakobu v Trstu je najprej obiskoval šentjakobsko Cirilmetodovo solo. Bil je med najn(ldrjenejši-mi učenci, toda družinske razmere mu niso dopuščale nadalj-nega študija, zato so ga starši dali izučiti rokodelstva. Toda mladega, nadarjenega Jožeta je posebno mikalo slikarstvo ter je ob večerih zahajal k znanemu tržaškemu slikarju prof. Černigoju, ki mu je dajal osnovne pojme iz slikarske umetno, sti. Ob plemenitem tekmovanju z drugom, slikarjem Lukeži-čem, s katerim sta neločljiva prijatelja, se je Cesar toliko povzpel, da ga danes s pravico prištevamo med vidnejše tržaške slovenske slikarje. Razsta-vljal je že v Pragi, Ljubljani, skoraj po vsej Jugoslaviji in seveda v Trstu, kjer se zadnje čase posebno udejstvuje kot in-scenator pri SNG. Želimo mu še mnogo vse-s t ranskih uspehov! sto CVETKO ZAGORSKI L 'v SVARUN ■lllllllll»llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll]lllllllllllllllllllllllllllllllllllllI!ll!llllllllllll!llllllll!lllllllllllllllllill!llllllllllEllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll IX. Tj otem mitraljez ni sekal več v sosednji hrib. Obrnil se je v ■L pobočje pod bataljonom. Nemci, ki so se dotlej skrivali za smrekami, so jeli siliti navkreber, da osvoje vzpetino še pred mrakom. «Juriš ! » je ukazal komisar. Žejnov fant je naletel na visokega policista. Groza, pomešana z začudenjem je spačila Nemcu lice. Niti pomeriti ni utegnil. Partizan ga je v naletu podrl. Kratek čas sta se rvala, dokler ga ni dobil Že j n podse. «Na, prašeč ! » je sikal in suval vanj s pestmi, kamor je naneslo. «Zdaj imaš, kar si iskal ! Na. za Hitlerja, za izseljevanje, za talce!» Nemec se je skušal strgati iz partizanovih klešč, ko pa je videl, da mu ne bo .uspelo, se je spomnil noža. Zbral je vse sile in vso spretnost, se za hip oprostil in potegnil iz toka težilo. Žejn ga je zadnji hip zgrabil za zapestje in mu s svojo žilavo kinepkO: roko izvil nož. «To si torej hotel!» V hipu je presodil, da Nemcu ne more zaupati in ga kot ujetnika vleči s seboj. A tudi mudilo se je, že tako je zaostal za četo. Sunil je z nožem tja, kjer je menil, dà ima Nemec srce. Potem je odskočil. Nemec je jcknil, se zgrabil za prsi in sunkovito vrgel glavo nazaj. Tak se je vtisnil Žejnu za zmeraj v spomin. Fant je za hip obstrnrel, kakor da se je komaj zdaj zavedel dejanja, potem pa se pognal za tovariši... Četa se je zakadila v nasprotni breg in zavzela vrh. Potegnila je za seboj ves bataljon. Nemški načrt obkoljevanja je bil docela razbit. Tudi Svaruna so prenesli tja. «Ne bom preživel,» je rekel s tihim glasom. «Poznam take rane. Če bi bila bolnica blizu, mogoče...» Fantje niso vedeli, kako bi mu pomagali. Bolečine so ga čisto vzele ; izpile so mu rdečico z lic, da so postala peščeno-siva, iz čela so na gosto, kot skozi sito, lezle drobne, mrzle kapljice znoja. V kotih ustnic sc je pokazala rjavkasta pena. Njegove prej iskre zenice so zgubile ves sijaj. Pritekel je komisar. Razen svoje avtomatke, ki jo je imel obešeno čez ramo, je nosil v roki še eno puško : dolgo in tenko ostrostrelko z vdelanim daljnogledom. Komandant je trudno dvignil pogled in se zagledal v puško... «Premaknile se, vso noč imate čas,» je s tihim glasom sve.' toval komisarju. «In potem nad Kamnico, kakor je določeno. Maribor naj vas sliši ! » Oči so mu ugašale. Skozi solzno razo pod trepalnicami so se svetlo bleščale in gledale, česar drugi niso videli. Začel je prevračati glavo in blesti : «Bataljon, naprej ! Juriš, juriš!» Krčil je pesti, grabil, obraz se mu je pačil od trpljenja, v napetosti poslednjega naskoka. Komisar ni Vedel, kaj bi počel. Za hip ga je obvladala negotovost ; skoro obup nad položajem. Kaj bo bataljon brez komandanta Svaruna? Bolečina mu je ohromila pamet in mu stisnila grlo. Čutil je, da mu solze silijo v oči. Bal se je, da bo zajokal pred bataljonom. Nekdo je zahlipal. Bila je kmetica Žejnova, bolničarka. To je komisarja streznilo, zbral se je in razposlal straže. Ni opazil, kako se je izvilo iz gostega leskovja dekle in obstalo nekaj korakov od Svaruna. Bila je Minka. Ves dan je s trepetajočim srcem poslušala streljanje. Poizvedovala je o Nemcih in prišla zdaj poročat. Komandant se je bil že umiril. Minka se je sklonila nadenj in mu položila roko na mrzlo čelo. «Julka,» je šepnil Svarun. «Vedel sem...» Minki - je šel mraz čez srce. Spet je zaječal: «O, kako to boli, boli...» Mukoma je odprl oči in prazno zrl v ljudi, kakor da nikogar ne pozna. »Kje sem?... Kaj se godi?... Vode. vode !...» Žejn je stekel navzdol k potoku. «Ne mučite me,» je nenadoma rekel Svarun. «Ubijte me!» «Ne, s seboj te vzamemo,» je ugovarjal komisar. «Strahopetci, bojite se storiti dobro delo...» «K nam pojdeš, pozdraviš se,» je rekla Minka prepričano. Zdaj jo je šele spoznal, se ji je zdelo. «Ne, nič več,» je trezno odgovoril Svarun. «Oprosti, Minka !...» Žejn je pritekel z vodo in Svarun je napravil požirek, več ni mogel. Za Žejnom je prihitel kurir Iztok. «Povsod vas iščem,» je povedal in se začudeno ozrl v Minko. «Nemci nakladajo svoje mrtve in ranjene na kamione doli ob cesti. Odpravljajo se.» Šele zdaj je ugledal komandanta in umolknil. Ranjenec ga je preslišal, ko da se to njega ne tiče več. «Prav imaš,» se je pogovarjal sam s komisarjem. «Nimam pravice nalagati drugemu tak opravek. Pozabi, če sem kdaj slabo mislil o tebi... Daj pištolo. Je nabita?» Stisnil je iz sebe celo smehljaj, zaradi fantov, ki so stali naokrog. «Iztok, ruto vzemi iz torbice... Vrni jo, saj veš komu... Povej ji. kako je bilo...» Iztok je potegnil iz torbice rdečo, zlato vezeno ruto. Komisar je stiskal čeljusti, da bi se nc izdal pred borci. Minki pa se je zdelo, da se pogreza nekam globoko, globoko... Oprijela se je leskovih vej in zaprla oči. ko da mora nekaj težkega premisliti. Pripravljena je bila na vse, tudi na smrt dragega, z odprtim srcem bi sprejela vsako bolečino toda zgodilo se je nekaj hujšega... Iztok je skočil k njej in jo pridržal, da ni zdrsnila na zemljo. «Kaj ti je? Minka ! » je zaklical. «Vse mi vzemite, vse... Tudi obleko, čevlje... Nič naj ie ostane, vse vam bo še potrebno...,» se je obračal Svarun s po-slednjimi silami spet h komisarju. Čisto umiril se je, ko da ne čuti nobene bolečine več. Videti je bilo, da mu ni potreben nikak napor, kakor da je že zdavnaj tako sklenil. «Dobro je. Fantje, nič lepšega ! » je rekel, ko je nastavil pištolo. Samo kotiček ustnic mu je spreletel komaj zaznaven, zaničljiv smehljaj, tisti, ki ga Julka ni marala. Komisar je zamižal, drugi so se odvrnili. Bilo je, ko da je šla vsem krogla skozi srce. Ko so se spet ozrli h komandantu, je bil tak, ko da spi. Le iz desnega senca je polzelo nekaj črnih kapelj... «Izgrebite jamo.» je ukazal komisar. «Sezujte mu škornje,» je dodal tiše. Borci so se vprašujoče spogledali in se niso ganili. «Škornje mu seguj ! » je ukazal staremu Žejnu. «Se ga mar bojiš, zdaj ko je mrtev? Sezuj ga! Vidiš, tak je bil v smrti kot vse življenje ! » Komisar in Žejn, oba sta pokleknila h komandantovim nogam. Minka se je oprijela Iztoka. Z mrtvimi očmi je zrla početje pred seboj, kakor da ničesar ne razume. Iztok jo je prijel čez pas in jo odpeljal... Sonce je že zašlo, hitro se je spuščala noč. Tišina. Niti ptice niso več pele ta dan. Bataljon je imel še dolgo pot pred seboj. KONEC DOMACI PROBLEMI IN VESTI Kakšen naj bo bodoči občinski odbor llllllllllli!l!!li!llllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!llll!llllllllllllllill!lllllllll!lllllllllllllilllllllllllllllllillllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll TT ut je našim bralcem verje-in » /e znano, je naše mesto trenutno brez župana in ob* «"•inskega odbora. Na seji. ki je * bila v sredo 26. aprila, je občinski svet soglasno sprejel o-stavko. ki jo je podal župan v svojem in odborovem imenu. Obenem je bilo določeno, da bo < bernski svet na seji v petek dne 3. maja izvolil novega župana in občinski odbor. O pote-ku te seje bomo iz razumljivih razlogov morali poročati šele v prihodnji izdaji našega lista, ki bo izšel, kot poročamo na prvi strani. '11. maja. Ob ostavki župana in občinske ga odbora so vsi vodje skupin podali glasovalno izjavo. Med ostalimi, je v imenu komunistične skupine govoril tovariš od v. Pogassi. ki je pred vsem ugotovil, da bi bilo mo ralo priti do ostavke že davno prej, namesto da bi preprečevali koristno delo občinskega sveta po krivdi odbora, ki ni sposi oval obljub, danih po žu. panu v trenutku njegove izvoli, tve. Občinskega odbora prav gotovo ni bilo mogoče označiti za siedinsko-levičarskega samo za-to, ker je bil odstranjen zastopnik liberalcev' in ker je užival zunanjo podporo enega levičar, skega svetovalca Značaj odbora se kvalificira po njegovem delovanju, ki gotovo ni bilo demokratično in ni str e m zal ul. della Guardia 42 - tel. 41 -OdlT”' 11 Itilo * in o ®b obči —-------------------------jj 0 vel -------------------------------------ato gr "dostjo ,av»mo N ves Konsumna zadruga *>« »]'« nameščencev Tovarne stroj editto fei pri Sv. Andreju Sevati diali TRST ul. della Guardia št. 11 - tel "to v b 'snih ei j" in spanje 41-86N: pri P sirjei Nh pr ■ ________________. J^nipa. } elane V||a na: GOSTILNA CARONALI š“5 v il Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjc'itelja Canciani - mrzla jedila - domača postrezi1 Kpj, TRST . Strada del Friuli 19 (Gornja Gretij; v j' ftlarizi -ih, pri{ CASALINGA TRIESTINA d. z o. z. No Ki korbe tliio na h pon !aftizaci Prodaja hišnih potrebščin na obroke in proti tak°v šnjemu plačilu - električne hišne potrebščine - šted1 niki na plin in petrolejski plin - predmeti za daril Edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» Trst - ulica S. Maurizio 16. tel. 24-02 z< Vr Konsumna zadruga železničarjev TRST, prodajalna št. 1 - ul. Flavio Gioia dni tel. 36-841 (notr. 398) ^»i ROJAN, prodajalna št. 2 - ul. Barbarica Cj1* 0 tel. 29-286 iflo g0sl -------------—-----------------------------f- n i ! _____________________________________________>sPf, fonie Ha.. Uieatim. dl HlMigildmerdo- VELIKA IZBIRA OBLEK, PERILA IN ČEVLJEV TRST Trg Ponterosso 2, I. nadstr. tel. 36-860 N in “ifv-ne „>bo) Nje. 0kih. Lilijo j' t -Č°j- ; Tisk hv v k Zs v'tles "v. k k. Steki 1 te