Slovenska avtonomija. Za vse Slovence je avtonomija neizogibno potrebna. Ves slovenski narod živi razcepljen v 6 različnih pokrajinah. Slovenci so na Kranjskem, Štajerskem, KoroSkem, GoriSkem, v Trstu in v Istri. Slovenski narod, kateri ni velik, je torej prisiljen ločeno od svojih rojakov vedno le v malem številu si iskati pravice. To je za njega jako težka, da, moramo reči, pretežka naloga. In mora li res pri tem ostati? Mi rečemo, da nikakor ni treba, da pri tem ostane. Če bi res slovenski narod uvidel, da mu je to na velikansko škodo, bi tudi h ot e I, da se to enkrat za vselej spremeni in ta volja bi morala biti trda in neomahljiva. Ali nam je pri tem Se treba kakih pomislekov? Vsi Slovenci, kar nas je sploh, moramo zahtevati, da bodemo skupno v eni deželi, saj govorimo en jezik ter se med seboj tudi bolj razuinemo kakor s tujci. Slovenci bi poslali svoje poslance v deželni zbor, kjer bi se shajali naSi najboljši slovenski možje in se bi posvetovali o naših slovenskih stvareh. Nemcem privoščimo njihove deželne zbore, sami pa hoSemo tudi svoj deželni zbor, ker zakaj ne bi bila povsod pravica? Ves pošteni svet se poteguje dandanes za pravico in sicer jo zahteva tem marljivejSe in gorečnejše, čim poStenejSi je. Ali se naj damo mi Slovenci sramotiti, to bi bilo grdo od nas. Kdor se ne upa pravice zahtevati, je tudi ni vreden. Ce bi mi sami o sebi odločevali v Solskih, upravnih in vseh drugih stvareh, bi si gotovo vse drugače pripravljali in vse boljše uravnali, kakor ie to sedaj. Slovenci bi imeli na ta način mnogo lepše življenje in krivic bi se labko popoinoma ubranili. Sedaj pa, ko nas vidijo naši sovražniki v tako majhnem številu proti sebi, postajajo vedno predrznejši ter nas tlačijo in tlačijo. Če bi bili ločeni, bi pa eden za drugega le toliko skrbeli, kakor bi bilo ravno potrebno, ia gotovo bi se tudi videli mnogo rajše. Slovenci, Nemci in Lahi bi torej imeli boljSe, in vlada bi imela boljše. Mi bi sami za sebe mnogo več skrbeli in vladi bi tako odpadla velika skrb. S tem se torej stori samo jako dobro delo. Dobro bi bilo delo, ker je na pravični podlagi. Več ne zahtevemo ali to pa zahtevamo in sicer z vso odločnostjo. Kdor namreč pri pravičnih stvareh ni odločen, ta je potuhnjenec! Koga smo mi Slovenci odločili, da zastopa naše slovenske zaUeve? Kakor vsi znamo, so to naši poslanci. Ker mi Slovenci nismo narod, kateri se samo hipoma zavzema za stvar, potem bi pa za njo ne hotel več skrbeti, zato bi radi od svojih poslancev imeli, da se žrtvujejo za to potrebno stvar. In če bi vsi slovenski kmetje in vsi slovenski meščani v svojih javnih zastopih, kakor na primer v občinskih zastopih in povsod drugod glasno in odločno svoje poslance podpirali, bi ti naravnost m o r a 1 i odločno ter neustrašeno in vstrajno to naSo zahtevo proti vladi zastopati.