Razprave 
GDK : 642 + 923.4 "1991-1997": (497.12) 
Gospodarnos · gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih in 
gospodarskih razmerah 
Effi ciency of Forestry under the new Social and Economic Conditions 
Iztok W INf<LER·. Juri j MARENČEh 
Izvleček : 
Winkler, l ., Marenče, J.: Gospodarnost gospoda~enja z gozdovi v novih družbenih in gospodarskih razmerah. Gozdarski 
vestnik, št. 1/1998. V slovenščini s povzetkom v angleščini . cii. lit. 9. 
Gospodarnost gospada~enja z gozdovi se je zaradi spremenjenih družbenih in gospodarskih razmer spremenila . Zlasti 
na to vplivajo zmanjšani obseg gozdne proizvodnje in poslabšana sestava gozdnih lesnih sortimentov. Gozdarske 
gospodarske dn.Jžbe se postopoma utrjujejo kol gospodarski subjekti, zasebni lastniki gozdov pa kot individualni proizvajalci 
na majhnim razdrobljen\ gozdni posesti težka dosegajo gospodarsko ugodne rezultate. Za nadaljnji razvoj gospoda~enja 
z gozdovi so zelo pomembne stabilnejše splošne gospodarske razmere in krepitev gozdarskega podjetništva, vendar v 
trdno postavljenih ekoloških okvirih. 
Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, gospodarnost. zaposlenost, plače . 
Abstract: 
Winkler, 1., Marenče, J.: Efficiency of Forestry under the new Social and Economic Conditions. Gozdarski vestnik, No. 
1/1998. !n Slovene with a summary in English, lit. quot. 9. 
The efficiency of forestry has changed due to altered social and economic conditions . ln particular. the reduced extent 
of forest wood production and the deterioration of the com position of forest wood assortments have had a strong impact 
on lhe efficiency of forestry. Forestry societies are gradually consolidating as economic enterprises. white private forest 
owners- as indlvldual producers on a limited and seatle red forest property- hardly reach economically favourable resulls. 
For the continuing development of forestry, the general economic condilions are of the greatest importance, white the 
forest economy must be strengthened in a consolidated ecological framework. 
Key words: forests, forestry. effic!ency, emp!oyment, salaries. 
UVOD 
INTRODUCTION 
Spremenjene družbene in gospodarske razmere po letu 1990 se v slo-
venskem gozdarstvu kažejo zlasti v naslednjih značilnostih: 
- ločitev javnih od poslovnih dejavnosti gozdarstvu, 
-javni interes za trajnost gozdov in vseh njihovih funkcij zagotavlja javna 
gozdarska služba; 
- preoblikovanje gozdnih gospodarstev v gozdarske gospodarske družbe, 
ki v gozdovih opravljajo poslovne dejavnosti, ter lastninsko preoblikovanje 
teh podjetij v gozdarske gospodarske družbe: 
- nastanek novih subjektov v poslovni sferi gozdarstva, 
-zasebni lastnik gozda postaja formalno samostojen, v okviru usmeritev goz-
dnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrta in v sodelovanju z javno 
gozdarsko službo se odloča o gospodarjenju s svojim gozdom; povsem 
samostojen pa je pri odločanju za gozdno proizvodnjo in pri prodaji !esa; 
~z državnimi gozdovi upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in 
gozdov, dela v državnih gozdovih pa na podlagi koncesijske pogodbe 
opravljajo dosedanji upravljalci teh gozdov; 
-sistem financiranja gozdne reprodukcije je spremenjen: vsak lastnik je sam 
GozdV 56 (1998) 1 
.. Prof. dr. l. W., Oddelek za 
gozdarstvo in obnovljive we Bio-
tehniške fakultete, Večna pot 83, 
1000 Ljubljana, SLO 
u Mag, J. M., Oddelek za 
gozdarstvo in obnovljive vire Bio-
tehniške fakultete, Večna pot 83, 
1000 Ljubljana, SLO 
3 
1/Vmkler, 1 , M;, renče, J.: Gospoci arnosl gospodar;en)i:J l fi07rlovi v nov ih družbenth '~"' 9 spodarsk: l l r3zmt·uatl 
Pregledn ica 1: Sortimentna ses-
tava posekanega lesa v državnih 
gozdovih 
Tab le 1: Assorfment com position of 
cul wood in state-owned forests 
4 
odgovoren za gozdno reprodukcijo, država mu pri tem pomaga s sub-
vencijami ter davčnimi oprostitvami in olajšavami; 
- zaporedne naravne kalami tete so močno načele gospodarnost dela v gozdovih. 
Na gospodarske razmere v gozdarstvu močno vplivajo tudi težave pri 
preobrazbi lesnopredelovalne industrije, zlasti celulozne. Prodaja lesa, zlasti 
manj kakovostnih sortimentov. je težja. 
2 GOZDNA PROIZVODNJA 
2 FOREST WOOD PRODUCTION 
Posledica spremenjenih razmer je močna produkcijska depresija, ki se kaže 
v znatno zmanjšan em obsegu gozdne proizvodnje (sečnje) ter prepolovljenem 
obsegu izvedenih gojitvenih del v gozdovih .. 
V obdobju 1991-1995 se je obseg sečnje v vseh gozdovih v prime~avi s 
prejšnjim petletnim obdobjem zmanjšal za 35 %, leta 19% pa je spet nekoliko 
porastel in je po podatkih Zavoda za gozdove znašal2,33 milijonov m3 .. Dejanski 
obseg sečnje je verjetno nekaj večji, kot kažejo uradni podatki. Na podlagi 
rezultatov ankete med lastniki gozdov leta 1995 (WINKLER 1 MEDVED 1996), 
bi lahko sklepali, da znaša okoli 2,6- 2,7 milijonov m3. Razliko je treba pripisati 
večji neevidentirani sečnji, kot jo upošteva Zavod za gozdove. in zlasti 
neustreznim tarifam za ugotavljanje lesne mase. Maljevec (1997) je v svoji 
diplomski nalogi ugotovil, da je bilo na območju Snežnik v letih 1994 in 1995 
razme~e med neto posekana in bruto odkazano lesno maso pri iglavcih 0,94, 
pri listavcih pa 0,90. 
Sortimentna sestava posekanega lesa je zaradi zaporednih kalami tet vsako 
leto slabša, povečuje se delež lesa za kemično predelavo. Zanesljivih podatkov 
o sortimentni sestavi celotne gozdne proizvodnje nimamo, saj zasebni lastniki 
del proizvodnje porabijo zase ali v lastni predelavi, podatki o prodaji lesa pa so 
prav tako nezanesfjivi. Še najbolje lahko sklepamo o sortimentni sestavi gozdne 
proizvodnje na podlagi podatkov o tej sestavi v državnih gozdovih. 
Lastninsko preoblikovanje gozdnih gospodarstev in nastanek novih 
poslovnih subjektov v gozdarstvu se kaže tudi v pozitivnem razmahu podjet-
niške miselnosti, ki pa lahko ob pomanjkljivem nadzoru v gozdovih začne 
delovati negativno na gozdove. 
Skupina sertimentov 
11' 
Delež v skupni sečnji v % 
Assorlment group It ShHre in total fellings in % 
11 19"93 1994 1995 1996 
lglavci 1 Conners 100 100 100 100 
HTodovina 1 Raw timi?Jer 71 69 64 60 
Tehnrčni les z~ nepQsredno uporab0 5 6 6 5 
Techni<;al w.Qod fer direet U§e 
Les za kemiGne predelavo 24 25 30 35 
Wood for ehemlcallreatment 
-- ~ . 
- -. 
l!istavci 1 Broadleaves 100 100 100 100 
Hl0dt1Nina 1 R'aw timber 38 34 31 32 
Tehnični les za neposredno uporabo 2 2 2 1 
Technies/ Wf:d.Od f6r direct use 
Les za kemičm~ predelave 34 40 38 35 
Wood fer ehemicaltreatment 
Drva 1 Firewood 26 24 29 32 
Vir: podatki gozdarskih gospodarskih družb J Source: data from forestry societies 
GozdV 56 (1998) 1 
1<WIIo 1 Numller 6.0& 1 
J ZAPOSLENOST 
3 EMPI.OYMENi 
1991 1992 
4 979 4.180 
1993 1995 1996 
3786 3098 2:102 
$\tvDo uposlenlh v goz~ar$1'1\J s• ,e prepo\0\•10. v zadnrh lel/h ~ $01'1 
<IAb•ta11a lzobr.ubena •n starostna sestava goUJa•s~<.n ~h sut>,et-10v 
• ie 'Jtcno raznwoma ugodne ner;eqr d~l\c.ll nesto)a c;n llObJafeva<>JU 
delavcev v ne()Osred"l gozdno prOIZvodnJo (pnmeflal WINKLER 1997). 
K crokaunemu !te·Jolu ta;><JSitnoh v g0ld8rs~lh gospod., si< Ih drutb41h 
It 1re1>a od lela • 994 dalje PJofte~ le uposlone • )4"'11 C>QUJar$l illutl>l. ~J 
,11 stat •si •~O re M jemojo ve~ ped gozdarstvo. ~k med Ja""'"" slu!· 
oarru 
4 CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV 
4 PRICE OF FOREST WOOD ASSORTMENTS 
\,.ozdArSkll QO•podatt~l drufi:Ho plldOil<VI\0 1\IC! dOnoelll~ 1\lt vflt načJ 
1\0V, pn te mer izv&IM I$ dol '" PrOOI)I .... ,z ortavnon \lOZOOY "' v.t Jl(t 
vladlltol Dohodftk pr~oob•v•l<' lud• 1 '"'"1"111•'" del '" Odl<uparn IIWI 11 
Josecnlh gozdov on z druglmo deta""osll"l 
Na go•pod•••ko poloial gowars~on C>Q>podanl<lll '•uti> '" JIMbnoh 
laswkov ~ozdov oomemono vpl.va)O cene e>azonlh .. ~h sonrnen101o 
c;ospodaillvo 1 EOOI>Oi»Y 1'1'1\ t!l9' 19'13 ·~ ·~ ·~ ·lll~ok,, leto \9i' • 100 100,0 ma 143.1 t61,o& tn3 
./lldox,/11 1!192 • 100 
·lllll'ftnlloldoka 22~ liS 122 ua 113 107 
-~e~ol ({Id•• 
~al'lltvo/Fo~ 
·ln~. loiO 1992- 100 100,0 126 5 1~7 11!0.7 tn.l 
·lnri~1. 1~ 1!191 = tOO 
-ve!Wll .,d~k· 2119 25G 126 1t8 110 101 
• •wllrus.1 
V•• Stalostlčn "''-Slovenil" a lela t996 IAooelrl .......a. pnoglod ce 19&7 e 
s.,",,.., Slo<" <oCM omut/ ,...." "'~ b 1096, s-I'"Ot'ihlf---~ 
1!lfl7, 6 
<:eno go;dmh lesnih sorumenlolo lllSbofo •kladno l rasljo cen d"'9'h pro-
rl vodov Vel'lin• onoel<s• ···~ cef\ lakO v gospodar>tw kot ., QOZd~f$\VV pa 
~o1Hp na posiO\lfl<> lfm"J"•If! rasiJ KlJUb raslt cen POS~lnoh ' kupm 
~ordn1h SOI1omeo1ov pa •• doseiena poyprečna tlina cena goUlmn /flnm 
>a•t•menlov manjSa al• slagnmo lola to vpliva poslabSilna SOI1II'flentlla 
~stava pndobljeruh C>QZOMl le$tll\ sonirnefllOV 
5 REZULTATI GOSPODARJENJA V GOZDARSKIH GOSPO· 
DARSKIH DRUŽBAH V LETU 1996 
~ RESUl TS OF BUSINESS ACTIVITY IN FORESTRY SOCIETIES FOR 
1996 
F!erula~ gO$poda<JO!O)<lQOzda~ gospodarskih druil> so primerlj iVI 
~;,; od \4!ta 1996 dalje ko 1'! bila kontana ~adrovska prenova ln skoraj " 
- ~-0>­
po>sl~M •QOI!O>'--. 
... tli! ~·. 1 dl'&r"C:Wd 
..,..,..".", P«$$OtS r o_,. ,. -
~ 
~·•ulld/lf!Crfl •< 
lllf~·· 
s 
. '~ 
'JI> ... ' PretnoJ:ente QOZ· 
- QCIIIC>d..- dru!b le<a 
1'196 
- ' j "'-">oJiolfiOlrtSOCI· 
cMas ,., f!YJt 
", ,.l, ~r- ll a.il •, Prlhod~Hn odh(l(lki 
go~:dar1klh go~h :lrul:tl" 
letu1ll!l(\ 
r-.~ !- R.a"u• liniJ tts-pend/-
turo) KJ /otOJJf)l JCICIItWOS lot 1996 
JI'! • •p ~ • , 1 j IJ• • It , '•1 :j,p•1 • ·! • f n 
li1d~b. 1996195 
Sreq•llfa v ml<l SIT 1 Auilr~ [n mi!flo!l SIT 15.881 103 
-stalna / Fi'<~d A>ser. 10.000 51!1 
.gibl~va/ Cumml Al$ots S.8B1 11G 
Ob~znooll ao virov s.O<IS1av v<nkl SIT 1!>.~1 
Llllb~ilte.s dpo ~ ASMIS "' ".,,,IQtl SIT 
Dele! ~pi1alt 112'/t 
C;opilill Slplr• 
Ge let l<ni!lc ..... ~'""'"""""" 1&'!1. 
Shat&dShM· anrt~T""" Uilb<otces 
---••-tva!olpila!) 1222 96 
Fir!aoolal~-,~~1a(J 
Oelež"!l'l!d~OWill> sredlleV 0.575 96 
Sllat$ !/ITM>(IIIJIIf Fm•tJ A ~IS 
Koelic .. ~ zadoi!e!Kiafi o. 135 93 
0>611il:fent of bebi• Ccntratlod 
vr GZ!',- finanlnf kanlnlk• :r;;, leto 1991' .' Srwrce s.cs .fin~ lfViocMot'l for 19!M 
(.elot• tvd1 ž~ d~hle• or•mo2M ia ne~danjingozdnih goS»><ia<s:1ev Gibljejo 
pa se v okwih, k1 vOIJaio za celo~'O slovensko gospodarSlvo. 
GoZdal$k99QSDod9rsJ<• arvtbesovletu 1996rnelltza 15.&11 rMprd SIT 
premozenja. od lega jo OOpadlo na stalna Sleo!.tva &3 %. Yečr\6 $t~v 
gozd~rstva te la~lnlh , koefiOftnl z.aclct!e<mb ,e ma;w. n w w ~
z".... v rnto STT -~ Amounl in- SfF 1'>~~•• t091111JS 
Prihodkl l R~ 15.088 11 2 
vtem: oo prodljai i>Uhtl<f!lromaalu 13.019 100 
Ooh>dl> 1 &poncu ...... 15.096 114 
v lem $lrcl;l<ldeoa .tW7 11& 
Dl tl>asa. Empktymenl Co.sl 
Amor1izooj8/ Am!>rlrl•'"" 652 111 
ee/otn1 dcbiQ>k 1 fohtl Pfflli/ 388 126 
Celotna izguba 1 Totii//,()3ll 396 JQ91 
Davek IZ dobil:< ol ToK /mm Pmlil SI 173 
Blujo~OM vri\drW)st 5li29 106 
Git!$$ Addlld Vllluo 
P<>VPI<!Ono tteYllo -14"111 pou,.~ 
All>ltafJO Numbttral ~1>1'41'1 
hout~trafe 
? 157 96 
vr (',ZS. I<nan!no- ulooo1~ / S<une SFS -5naooaln<liall<>r.<lcr r99t1 
Celolro pn~ se Jb v letu 1996 ~v pnmerja·11 s predhodn1m lo tom 
za 12 '%.on /!eme< so w ~povečal> drug prihodki kot pa prihO<:Iek oo prodaJ8 
Med~. ICI so se poveč.lll1 u. 14 '4, jih odpade 1reijino na straš~e dela. 
~vo .co~ telol;1 ,& po$10YaiQ :t """'mnlno Izgube v 1e1t1 1996 J• gczda~Stvo 
na račun raličllh d.WkOv pmpevato v dfZavno blagajno okoh 1.~ mUyard tola~J<N. 
SI/oSlO dela so pomemben poslOvni svoše~. zlasti stro~ki plae zapo$1en•h 
Povpre6'le plače v goze1arsk1h gospodatSkih d1uib&h so nekaJ viSJO kat v 
gospodarstvu Takšno razmerJe me~ povpref,nima plačama v gospodarll1VV., 
yozdarsl\'u Je ie dolgoletno on v posame?n•h lellh le nekOliko niha 
1 
.... 'J.A 
l(&llli<i 1 /ndiuJ#s lndeies t 996195 
1(~ poocjamollb/ .-ll'lclOI)I Q.995 97 
l)oro&>eNiot~•pheldl ClljlJA/'rfokf 0.026 115 
~1-vl Ylfl/do! A .. eJ: 0.021 117 
~ N :t81>C>Ife""1J'' v 000 SIr 6965 116 
~per l:mt>loYflll 1n t-n<l srr 
Stn>\MI d&la .. illpo!lt .. v 000 SIT 2.317 110 
Emplc~...OC~ pet Eml){oyedilt thi>U$and SIT 
Plate ~· zopeale""fl• v 000 S IT 1 64g 112 
Sa/iiMS pet Employod Iti thOUW!d SIT 
Delet lllrn««ov delA v oaho<lklll O,JJI 92 
$/llllfl ol Emp/oymeN Co$/ ln EJrpen~e• 
eMo dod•n• vr'!(lnoat n~ xapoil<snii!J'I v ooo SIT H IO IlO 
Glll-$t Add<Jd Vo/tnt pot Em 
Lota/ Y .. r 1990 1!1!11 l!i92 19')3 
Qosp!XIarstv<> 1 fCOfl(lftiY 10 172 le&ZI ~ ·~ 7H l2 
G!IZUorlllvo 1 Folft•W IOJ63 18 845 OO .IMI MI52S 
lll<l~~~~IIOOllQd.· l~~ 102 lil 11~ lil 
lndox Economy • t 
v ;, Sta11$btlll l• lll(llo RS :• lela 1119!1, C'.ZS linortrol ""ttlnob lO le<n IG!lfi 
.$()UfCtll StltiiSJJCAIIJMUIIl ,"Voorl o/~ for f~ Sf S · ltw'tJOII/.ndaWI 1::6 tgge 
6 GOSPODARNOST GOSPODARJENJA Z DJUAVNIMI GOZDOVI 
f\ EFI'ICIENCV O~ FORESTR\' WITJ.l STATE OWNED FORESTS 
Z drl avn•mii)02dovl OOSI)Odan IUP<WviJll ., ttUpoa.gaj Slded 11!>CI•f6~1h 
tetnltoič •n gozdov Republil<e Siov&nOJe Dela • dtUrvnoh pozdow•ll ,zval&lo 
Kll<'ces•onu~• . ~J prltlotlljeroe g<llllneleu>e- kJell"""""""' ZA pr ~MC~> 
(JO IzvaJanJa del pf~ČU}elo Sl<lodu onsoeve~ za~. ki ,ev !>SMI go.1cm. 
'eniB Sklad mnrn del doblfBne leine "'""' ""'""""' nt tM!Cif-na dN v 
<Jr;ta~h go%00\fl, kol !10 npt SI>NOil' gozdov alsenec~ ~dnlhte61. ~ 
JO namanJ• lud• zn gradl'ljO go.rxtn;, cal Sl<lad ya IIJdl:aw:aMC UJ pla611> 
prometnega dovl<a za le$ na ee~. od sucjtl I<Oocesijslo/l pnheld~ov pa mora 
olablb tull• pr1spevel< lll SkM!nm ~odnii\JlO sAiad. Pta-; pn poskwM1u 
$<1Jda se dooro ka!ejo vse posebllosb gospoda<J&"'• z go2dovl. ~l le<JB,O. do 
·•~'"* del dose.tene tenle nano"'"""""'" za maeo~ntt p<Mtti!f\8 ttrotl<u 
trpr S31\8t~) v naslednjih let.~'> ZalO lidi lahko na reruloole gosf)Odlll)enja 
qlooamo ~eklM10 >e s1uu1 ~ ta.ovno llllOI.lbfe. 
Za gospodarjenje z drta....,mi gozdovlv obclobjiJ 199<1· 1996 1e lna~•lno 
IIOI,ante povprečnih Jltodatnol\ cene gozdnllles,.h sor~fl\eniOv, hkrdll p~ 
~131na r3sl l!ro!i<ov ;>ndobtvanta lesa Ta~o ~ren ta 12 drtavmh gozdov Iz 
1<1!1 v leto zmM~UJ4! Pa venoar JO gozdan:ke gospodarske dru~be. k• 
•r'a)a,O dela v dr1a""lh gozdo.,h • leloh 1994 1996 zago1ov11e Sklaou 
k...-ehjsloll zomljltč 11 gozdOv Republtl<a SfoventJ• ni!lo ol<. 660 m10 SIT 
7 GOSPODARNOST GOZDNEGA DELA ZASEBNIH LASTNIKOV 
GOZOOV 
7 EFFICtENCY Ol' ACTIVllY OF PRIVATE FOREST OWNERS 
l~· lastnollo go2clov so oo PIV! spros~IVI gospoda~enja teta 1990. 
zln~ glode obvezne P<odate •esa, pogosto razotaran1. Subvenci je za 
... : .. ,· Kcwia~ 
go&:lO~~­
-.>illo-u.!bv-•996 
- < .._._,.ol el$asrq ol 
_ _.. ...... , ... b<e:slrysoo-
-.o- t996 
199' 1995 1!196 
915.8 11 llll191i 
Q5011 125.tl l 1374'7 
100 '" 
l'"r"'ll 11"'3 .. aru..~~ 
O. v ppoctenMJ n goataratvu 
'• UOt'tl'tlvQII'Qih $~~brle$", 
""' IICDfW"IY -rod"' l:'n.WV 
1 
......... • .1 • ,· .... - .. • 1 w •• ,. 
;; ..... 1•:'!! 
'" 
162 
1052 
143 
129 
700 
66 
~­n 
58 
16 
6 
3 
17 
~ 
2 
n 
1 
fi ? 10 100 5.:.10 1~ 
433 & 2)1 • 
176 3 • • 
700 11 222 J 
119 
1(J7 
53' 
2 23 . 
1 <13 1 
8 156 2 
J 195 3 
• 
2] 
159 10 
• 
m 
811 
61 
46 
6 1/ • 
~~---------------L~1~2-L_~I2-L_~l~I12-L_~~~~--l~~-L~-1 _J 
10 
1 .. ,...,_.. . RlllullftlgoS-pod."lr• 
jen.1e 1. ~da·mim• goz.dovc 
,.._. Resu!r$ ot fOMRI'y 11! .u.,. 
re-owr>ed lore.J• 
• 
Vv Anala>lllollodor. • !"""""""-s.ta.oo ~ '""41U:"' I)07Ilov RS 1991 
Soottlo """"""" al,_". • Frn"!!- al liHI Ar/fJClllufllf Pfo(s lfJd FcnJsl3 FI/tKI 
all"-q-of~- IQ97 
gozdnogo.spOOanl<ll dola ""pr81tU!jt-ne '" ne ~ no~dafloga .,.,.,. 
'"" \'Zajemoo5U ki re~ ~e<\11 ptel.o p<ospe ... & Ll bioiMI<3 vla\)aoja, 
prodaja lesa pa 1e letJa rol ji! kazalo Zlltn!e fTW1091Spet obra!:.>JO k ne~danpm 
goldnlmgo$f)Odar>r.ot~~.lapl'!l pn~upui&S<~ zagotaviJato potreboo varnost 
Ne kalNI 1-gozdov pa so raMI tudllasl11o pr-mamo prodelavo lesa. 
V preglednoc.i 9 so poi(au.nl koeroc.en~~ gospodarnosti p.,.amezmh mot· 
nih jmode"lhl l!!hno/ogll••čn!" 1n !lll<BVI!a le~ Kqoficlltnlgospodamosh 
~anja~ 1" 121at~~ ~ot raz. me rle med O<lkuono cono lesa na kaml · 
""-'>).! cest11n •trol.lll .eb'>!e ln !.pni villi 
Na naOn n ~st pridobivanja lese v us&bnln IJ02dovth odlo-
alno vplivajo vetlkosl celotne ln gozdne posesiJ 1n s tflm povezan Obseg 
selnje. os slro~kovno Sllant pa zlasto ~oa stror"ega dela, ko re v veloko meri 
odVISlla OO IZk~tenosll detovn1h sredsla\t. Mode Ina anah.ta ukonlčenosh 
delo'lflih s.edSlev, strMJ.ov ~o gospodarnosh dera ~ njlmo. kile upo~tevala 
veliltoal gozdne posesll, mcfr.o 111. pmmerno teM ologoro dela ter naravne 
sesla)ne in proiZvodr>e •azmere ;e polo.azala do na ma1Mo go1dno poS&s\1, 
ko v SloYeniJ' ~ veano previadule. n1 z oobeno teMoJOg110 ~togote dos&tl 
gospodarsko pozltivn09a pndooivanja lesa (gozdne takse) in lastna ~na 
pnOobivanta lesa ne pokn'va proda1ne cene lesa "8 kamionski CEI:Stl. Na 
sreon, gc.zdru posest (nad .lO ha) lahke· pnt.akujemo oo>lltvneckonomske 
rezuftate le pn b.<l1h teflnoklgoJah, ko o porabljajo pnlago,en6 kmO!IJ$ke Irak· 
torye Le r.ajvečja gozdoa posesti c<llogota kombiroaciro rnzllčnlh tennologlj 
pndobM!nl'l lesa ln tudJ poZitivne ekonomske učin~e {MARENČE 1997! 
Zato se. razumljivo, posta'~Ja vpra~a11je , zakar ~a<ftbnr la.,nlklgotdov 
k~ub tak 1m gospodarslum kazaJcem še vedno data.io v gozdu . 
R~ u to so pr~""' natledntl 
. '"""' celo ~•10 ~ c:eno, 
_,. .,td$tva amor11ZI<IIO v da~!lh taso'l!lo~>oOOot)fll. kor ,e z., nar;wo 
1a$oe000 ~rr4tifSU 1n ~o:rdne pra..rvodnlft ustJe iM dt:tlovna sredstva so 
ZW\0 ~ Z.litar~ll . 
• z/IlMo~ ~'"' u avio v gozou '" "" pal jU 1'1 uslllaJevO-.e $kupne 
UIX>I- deb<llh ~r!Kiale• rotalf'lo, 
• naU mentaiilola, po k.t10rl MOČ8 \/Uk ID51M>k orTIAb S~ dekwna ated$1Va 
t:nod •l nastalih l9ll11ftr jo pradvMil' v puvez.,.ar~u laslnollov gozdov 
pn ra<.IOflalneJ!r •zrabo delovnih sr9d41tV. ko odloolno 'olplva,o na slt~ke 
goror"''J• dela Mol-to za lll nudoro strojno kro!ko a• ~dou1avan,e lasll\ll<ov 
v gozdne zadruge 
Ra>ted goulno 
poose$11 (ha) !:brana lohn<*>ll' • Pototno 
etamr.at(On f•chnology ChoHn l'lal lomtltl 
otfo(o$1 
property 
(hoctors) o 10"" 050m1 o.saom• 
ZelO' • moxrg • (O.so-.... r 0.10 o •s 0.2~ 
1t.tT • rnroog IO.QO-oc>11 o.~ O.JJ O,• Q 
AGT ·tmOQ 0,'10 Ul 
1 4,9 Zlllcw ·oočno, 1011 
ZIIOI•vlllklo ml'oCig (OllC).""' 1 
IM 1 -ročno. 1C)tl 
IM1· ... ko, mq (C.-,1 
Z~nu oOCro • ..., 
Z•CI · mno; . 10.90- o o.~ 0 041 o.~ 
II.<T • mnog IO.ec> .... 1 O.•~ 019 ue 
.o.GT·OIW\Og 1),5' 1.05 
5-10,9 Z.W<t<m ""' 
leo"~ miiOg p).90«11 :. 
IWI"OQoo.-
1) ~~.n ..... ~.-.10~-· 
lJI:nca l«.nn. sori 
1 ~ 
z- . """"l 10.1l~Hu\, 0,51 0.1\0 l.W 
NT • .-..,g lil~- t 0.6• 1,111 1,71 
l'c·299 
~T - 0,7C 1.~ ?ftw«)Cr<< 10M Z<lcr·-- 10~0171 ,..,_,_ 
NT.-. '"""') . IC 9().0001 o 
l~ctl'c. ""' 
z-. """"l .to ge...,., > 0,7? 1.31 1,D7 
...... ·"""!~ tc 9().0011 t 0,78 1,45 2." 
AGT -IMOQ. o.a• 1,!11 
30S Z..lo< .. o<To, soo1 
Zob--"""9-. J0.90-sc:J1 ) 
1 
"'"~-
d.tT-.i;!t.•. """'9 .. (D.90 SOR.l 
li6lica octl'<; son 
,. 
. ~I"QQS.tl.! 
btaol~ oM>ronlnglj 
. ·, ~oiAA>•atov<o -
SU mo 
SIHP tortan 
0.10 m> 0,50 "" D.90 m' 
11 10 O l~ on 
a 10 0.1~ 1) 22 
a 11 O.)() 1)41 
Oli 0.10 o•J 
0111 0.03 004 
a 21 0 •1 061 
Ql7 0 <1 ~60 
oJ~ 0.64 0 90 
l.Je 0.63 C9l 
OUT 0.11 1)11 
oc; 069 1.01 
043 0.68 1.00 
OSJ 0.86 Ul 
05• 0.86 1.26 
Ol< 0.:'0 0.31 
oo~ 1.00 I,C7 
001 098 lolA 
002 , , .. 
0.59 -,-,~~ t<ll 
027 0.43 065 
• 
'/1/lnkle r. 1., Mmerr~c . J . GospnrJc!J'·Jost qosoodCJfJenjs z gczdcvi '-' no·JIII .:lruibelllh , , ·~ yos;)Od;Jrskih razmerah 
POVZETEK 
Spremenjene družbene in gospodarske razmere po letu 1990 se v slovenskem gozdarstvu kažejo zlasti v 
naslednjih značilnostih: 
- ločitev javnih od poslovnih dejavnosti v gozdarstvu; 
-javni interes za trajnost gozdov in vseh njihovih funkcij zagotavlja javna gozdarska služba; 
- preoblikovanje gozdnih gospodarstev v gozdarska podjetja, ki v gozdovih opravljajo poslovne dejavnosti, ter 
lastninsko preoblikovanje teh podjetij v gozdarske gospodarske družbe; 
- nastanek novih poslovnih subjektov v poslovni sferi gozdarstva; 
-zasebni lastnik gozda postaja formalno samostojen in se v okviru usmeritev gozdnogospodarskega in gozdno-
gojitvenega načrta sam odloča o gospodarjenju s svojim gozdom; samostojen je tudi pri odločanju za gozdno 
proizvodnjo in pri prodaji lesa; 
-z državnimi gozdovi upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, izvajanje del v državnih gozdovih 
pa na podlagi koncesijskega razmerja opravljajo dosedanji upravljalci teh gozdov; 
- sistem financiranja gozdne reprodukcije je spremenjen; vsak lastnik je sam odgovoren za gozdno reprodukcijo, 
država mu pri tem pomaga s subvencijami in davčnimi oprostitvami in olajšavami; 
- zaporedne naravne kalamitete so močno načele gospodarnost dela v gozdovih. 
Na gospodarske razmere v gozdarstvu močno vplivajo težave pri preobrazbi lesnopredelovalne industrije, 
zlasti celulozne. Prodaja lesar posebno manj kakovostnih sortimentov. je težja. 
Posledica spremenjenih razmer je močna produkcijska depresija, ki se kaže v znatno zmanjšanem obsegu 
gozdne proizvodnje (sečnje) ter prepolovljenem obsegu gojitvenih del v gozdovih. 
Lastninsko preoblikovanje gozdnih gospodarstev in nastanek novih poslovnih subjektov v gozdarstvu se kaže 
tudi v pozitivnem razmahu podjetniške miselnosti, ki pa lahko ob pomanjkljivem nadzoru v gozdovih začne delovati 
negativno na gozdove. 
Število zaposlenih v gozdarstvu se je prepolovilo, v zadnjih letih se spet stabilizira. lzobrazbena in starostna 
sestava gozdarskih poslovnih subjektov je še vedno razmeroma ugodna. največji primanjkljaj nastaja pri izobra-
ževanju delavcev v neposredni gozdni proizvodnji. 
Rezultati gospodarjenja gozdarskih podjetij so v okvirih, ki veljajo za celotno slovensko gospodarstvo. 
Zasebni lastniki gozdov so po prvi sprostitvi gospoda~enja leta 1990, zlasti glede obvezne prodaje lesa, pogosto 
razočarani. Subvencije za gozdnogospodarska dela so premajhne in ne nadomeščajo nekdanjega sistema vza-
jemnosti, ki je bila zagotovljena preko prispevka za biološka vlaganja, prodaja lesa pa je težja, kot je kazalo. Zato 
se mnogi spet obračajo k nekdanjim gozdnim gospodarstvom, ki jim pri odkupu lesa zagotavlja potrebno varnost. 
Gospoda most dela na razdrobljeni zasebni gozdni posesti je nizka. Na majhni posesti, ki v Sloveniji še vedno 
prevladuje, ni z nobeno tehnologijo mogoče doseči gospodarsko pozitivne gozdne proizvodnje in lastna cena prido-
bivanja lesa ne pokriva prodajne cene lesa na kamionski cesti. Na srednji gozdni posesti (nad 30 ha) lahko pričaku­
jemo pozitivne ekonomske rezultate pri uporabi tehnologij, ki uporabljajo prilagojene kmetijske traktorje. Le največja 
gozdna posest omogoča kombinacijo različnih tehnologij pridobivanja lesa in tudi pozitivne ekonomske učinke. 
Za izboljšanje nastalih razmer so pomembne stabilnejše splošne gospodarske razmere, ki bodo omogočale 
normalno prodajo lesa, pravočasno plačevanje lesa in ustvarjala razmere za intenzivnejši prispevek države pri 
vlaganjih v gozdove. Krepiti moramo gozdarsko podjetništvo, vendar pa le v trdno postavljenih ekoloških okvirih. 
To narekuje stalno preve~anje in ocenjevanje, kako izvajalci izpolnjujejo pogoje za izvajanje del v gozdovih. Zasebni 
lastniki gozdov bodo morali bolj upoštevati stvarne ekonomske razmere in se za učinkovitejše gospoda~enje z 
gozdovi bolj povezovati ali pa presoditi, če se jim splača samim še izvajati dela v gozdovih. 
EFFICIENCY OF FORESTRY UNDER THE NEW SOCIAL AND ECONOMIC CONDITIONS 
Summary 
The altered social and economic conditions after 1990 have become apparent, in particular, in the following 
ways: 
- the division of forestry into public and business activities; 
- the public interest in the preservation of forests with all their functions is se cu red by the Public Forest Service; 
- the reorgimisation of forest properties into for es try enterprises performing business activities in the woods, as 
well as ownership transformation in the se enterprises which are becoming for es try societies; 
10 GozdV 56 {1998) 1 
1.Ninkie:, l., I·J1aren(:e , J . Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih m gospodarskih ra zmerat1 
_ establishment of new business subjects in the business sphere of forestry; 
_ private forest owners become formally independent, and are free to choose the forestry mode in their forests 
with in the framework of the guidelines of the forestry and silv1cultural plan; they are also independent in choos-
ing the wood production and sale; 
_ state-owned forests are run and managed by the Agricultural Plats and Forests Fund, while work in these state-
owned forests is performed by the previous administrators of these forests on the basis of a concession; 
_ the system of financing forest reproduction has changed: the responsibility forforest re production now li es with 
every single owner, while the state offers subsidies and tax relief; 
- a success ion of natural disasters have much reduced the efficiency of fores1ry work. 
The difficulties in reorganising the wood-processing industry, in particular, the cellulose industry, have had a 
strong impact on the economic conditions in the forestry sector. It is get1ing difficult to sell wood, above all, the 
less good quality assortments. 
The consequences of altered conditions area mark ed production crisis, which shows itself in greatly reduced 
wood production (felllngs ), and a halving of silvicultural work in the forests . 
The ownership transformation of the forest properties and the emergence of new business subjects in the 
forestry sector also manifests itself ina positive boost of business mentality, which may, however, start having a 
negative impact on the forests when there is a lack of control. 
The number of people employed in forestry has ha\ved, bu1 has been stable over the last few years. The 
education and age com position of forestry business subjects remains relatively favourable, while there is a large 
deficit at training workers in the immediate wood production. 
The results of the management in forestry enterprises are within the framework of the ove rail Slovenian economy. 
Since the first liberalisation of forestry in 1990, the private forest owners have often been disappointed, par-
ticularly as regards the sale of wood. The subventions for forestry work are too small, and do not re place the 
former system of reciprocity, which was assured via a contribution for biological investments: the sale of wood is 
more difficult than anticipated. This is why many tum to the formerforest enterprises, where the necessary secu-
rity in selling wood is guaranteed . 
The efficiency of work on scattered private forest properties is low. Small properties, stili prevailing in Slovenia, 
cannot give an economically positive yield, even using the best technology. The cost of production cannot be 
covered by the sales price reached "on the truck road". For medium-sized forest properties (above 30 ha), posi-
tive economic results may be anticipated, using an adapted tractor. However, only the largest forest prcperties 
enable the owner to use different wood production technologies and yield a profit. 
To enhance the existing conditions, it is most important to stabilise the economy asa whole, which will then 
allow for normal saJe s conditions for wood, in-time payment of wood, and ere ate condruons where state subsidies 
through investrnents in the forests will increase. ln order for this to come true, a continuous control and assess-
ment of whether the conditions for performing work in the woods are adequately met must be made. The private 
forest owners will have to consider the actual economic conditions to a greater extent, and co-operate more 
intensively, or judge whether periorming work in their forests on their own is worthwhile . 
VIRI/ REFERENCES 
MALJEVEC, M .. 1997. Predhodna izmera količine in ocena sort imen tne sestave gozdne lesne mase ter njena zanes-
ljivost.- Diplomska naloga, Ljubljana, BF-Gozdarstvo, 23 s. 
MARENČE, J .. 1997. 1zbor in gospodarnost prilagojenih tehnof~ij pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov v zasebnih 
gozdovih.- Magislrsko delo, ljubljana, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 141 s. 
WINKLER, l. 1 MEDVED,M., 1996. Osnovni podatki anketiranja lastnikov gozdov. V letu 1995.- Ljubljana. Oddelek za 
gozdarstvo Biofehniške fakultete in Gozdarski inštitut Slovenije, 325 s. 
WINKLER, 1., 1997. Stanje in možnosti prihodnje orgal'liziranosti gospoda~enja z gozdovi v Sloveniji.- GozdV, 55. 7-8, 
s. . 318-335. 
--- 1997. Analiza dohodkov.- Gozdarski sektor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. 
---1997. Finančni kazalniki GZS za leto 1996 po dejavnostih .- Ljubljana, GZS, 2 s. 
--- 1997. Kadri v gozdarskih gospodarskih družbah (rezultati ankete).- Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške 
fakultete, 9 s. 
---1997. Poročilo o delu in finančno poročilo- zaključni ra tun ZGS za leto 1996.- Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. 
--- 1996. Statistični letopis Slovenije za leto 1996.- Ljubljana. Statistični urad RS. 
GozdV 56 (1998) 1