IZ POGOVORA S KARLOM PRIMOŽIČEM, VODJEM PLANSKE SLUŽBE LJUBLJANSKE BANKE, PODRUŽNICA LJUBLJANA
Varčevalci bodo imeli svoje delegate
Ko govorimo o preobrazbi banč-nega sistema, vidimo, da gre pravzaprav za podružbljanje mi-nulega dela, kisepojavlja vobli-ki dinarja. Pri preoblikovanju Ljubljanske banke, ki pri tem močno prednjači pred drugimi poslovnimi bankami, združena sredstva v banki postanejo res družbena sredstva gospodar-stva! Ugotavljamo pa, da se je združeno delo razmeroma slabo vključHo v ta proees. Na naše predloge smo dobili skromno šte-vilo pobud za faipopolnitev sa-moupravnih akiov. No, sloven-ske poslovne banke so dosegle razmeroma dober sporazum, v združenem delu o njem razprav-Ijajo.
Donedavna je odločanje o minu-lem delu, torej sredstvih, pripada-lo izključno vodilnim, tako gospo-darskim kot političnim struktu-ram. To potrjuje čas reagiranja na odločitev. Pri dolgoročnih nalož-bah se nam rezultat pravilnosti odločitev kaže šele takrat, ko je investicija dograjena, ko začrie obratovati. Zaradi tega bo proces podružbljanja precej naporen, bolj kot je bil proces podružblja-nja kadrovske politike.
Pripomnil bi, da ime interne banke ni ustrezno, saj jeto pravza-prav le posebna finančna služba. Na ljubljanskem območju poteka ustanavljanje internih bank zelo počasi, verjetno zaradi premajhne zavzetosti političnih dejavnikov in zaradi še mnogih nejasnosti, saj ni tako imenovanih izvedbenih predpisov.
Po podatkih na obmodju ljub-ljanskih občin investiranje ni tako porazno, kot bi lahko sklepali iz dosedanjega razgovora, saj 203 or-ganizacije investirajo v 791 objek-tov v skupnem znesku 21319 mili-jonov dinariev, to pa je 30 odstot-kov več kot lani. Kje je problem? V tem, da od omenjene vsote inve-stirajo v Ljubljani le 38 odstotkov, vse drugo gre iz Ljubljane, čeprav so   investitorji  ljubljanski.   Pro-
blem je tudi, da nimamo velikih investicij, ampak so to številne manjše. Gospodarstvo investira 61 odstotkov, preostalo pa nego-spodarstvo.
Akumulativnost narašča, še ve-dno pa več trošimo, kot ustvarja-mo.
V občini Center je problem stal-ne izgube Alpe Adrie, kjer že lep čas poslušamo izgovore, konkret-nega pa ni nič videti. Tudi tu so potrebni koreniti ukrepi, kot so bili za Modno konfekcijo Krim.
Samoupravni mehanizem v no-vi organiziranosti bank je razme-roma razvejan. TOZD in delovne organizacije, ki bodo podpisale sporazum, bodo postale članice banke, v drugi skupini bodo tim. deponenti, ki imajo žiro račune, a niso člani, po osnutku samou-pravnega sporazuma bodo dobili pravico soupravljanja. Ravno takšno pravico bodo dobili tudi občani, ki imajo svoja sredstva pri banki, torej bodo imeli svojo dele-
gacijo in bodo sodelovali v zboru upravljalcev. Zakondoloča.da mo-rajo tudi družbenopolitične skup-nosti pri porabi sredstev prebival-stva zbranih na njihovem območ-ju imeti večji vpliv, ali dobesedno, da morajo biti načrti porabe sred-stev prebivalstva usklajeni z načr-ti družbenopolitičnih skupnosti. Ko so govorili predvsem pred-stavniki trgovine in turizma smo slišali.kakotežko breme so bančne obresti pri investicijah. V jugoslo-vanskem bančništvu je sprožen proces razbremenitve, konkretno Ljubljanske banka je lani vrnila velik del dohodka v obliki storno obresti, letos to počnemo sproti, le s to razliko, da jih vračamo tistim, ki imajo naložena sredstva, kar je nova kvaliteta novih predpisov. Razumljivo je, če banka daje obča-nu varčevalcu 9 odstotne obresti, morajo biti obresti za bančne kre-dite višje. Korak naprej smo na-pravili pri tim. pasivnih obrestih, ki jih dajemo tistim, ki združujejo sredstva.
Vladimir Jerman