VldenvKrsko, 23. oktrbrn 1954 CENA 1» DIN Štev. 42 Leto VII Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje ured-niški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave Posavski tednik vid em-Krško 1 — Telefon uredništva tn uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško Št 615-T-145 - Letna naročnin- 400 din, poi'etna 200 din četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru posavsKi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH \ Potrebno m hvaležno delo nas čaka Socialistična zveza delovnih ljudi mora biti osnovna in glavna sila socialistične politike in boja za njeno praktično uresničenje — Poskrbimo za večjo politično, idejno in ostalo družbeno aktivnost Socialistične zveze v okraju Poročali smo že o zadnji razširjeni seji okrajnega odbora SZDL Krško, na kateri so odborniki tn predsedniki občinskih odborov SZDL razpravljali o tekočih nalogah naših organizacij. Danes objavljamo sklepe, ki so bili sprejeti na tej seji. Občinski odbori SZDL tn osnovne organizacije naj uravnajo po njih svoje praktično delo ter dopolnijo sklepe še z nalogami, k! jih jim narekujejo potrebe posameznih občin in krajev. Občinski odbori In osnovne organizacije SZDL naj se lotijo aktivnega političnega dela s poletom; marsikaj smo doslej že dosegli in veliko naredili, mnogo pa je pred nami še neizpolnjenih nalog. Zato občinski odbori SZPL ne smejo biti popustljivi do tistih odbornikov organizacije, ki ne čutijo odgovornosti pred našim socialističnim napredkom in pred našo družbo kot celoto. Javno mneje naj se ustvarja v naših organizacijah in po vseh članih Socialistične zveze, ne pa mimo njih. Vsakršna zlonamerna pretiravanja ali posploševanja p-'-mičnih napak v sistemu je treba odločno odklanjati in javno zvračati. Na podlagi napačnih podatkov ne smemo postavljati analiz ali dajati poročil. Vsi občinski odbori SZDL se morajo takoj sestati, morda tudi k razširjenim sejam, na katere naj povabijo predstavnike vseh organizacij, oblastnih organov, ustanov, kolektivov in društev v svojem kraju. Razglabljajo naj o vnrašaniih. ki lih je obdelala zadnja seja okrajnega odbora SZDL. Sestavijo llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 7 dn po s-etu AZi bo PARIZ izpolnil pričakovanja? Tako se te dni sprašujejo politični m diplomatski krogi, v mislih imajo fran-cosko-nemška pogajanj o o Posarju, razgovore Štirih zunanjih ministrov (ZDA, Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije) o nemški suverenosti, sestanek držav-udeleženk nedavne londonske konference in slednjič še — do bo mera polna — zasedanje Sveta zunanjih ministrov Atlantskega pakta. Vse to se dogaja v Parizu. Dogodki pa so tesno povezani med seboj, dejali bi celo lahko, da so odvisni drug od drugega. Če se bo francoskemu premieru Mendes-Franceu in zahodno-nemškemu kanclerju Adenauerju posrečilo odpraviti spor okrog Posarja z dnevnega reda, ne bo več resnejših zavor na sestanku »devetih Londončanov, ko bodo dokončno odločali o sprejemu Zah. Nemčije v razširjeni bruseljski pakt in njeni ponovni oborožitvi v njegovem okviru. Kakor vse kaže, je Adenauer pripravljen ugoditi vsem Mendes-Franceovim željam, zahteva pa podporo parlamentarnih skupin, ki predstavljajo vladno večino. (V ta namen je povabil voditelje posameznih političnih skupin Bun-destaga v Pariz, po zadnjih vesteh sodeč pa tudi voditelja socialdemokratske opozicije Ol-lenhauerja.) Iz Pariza poročajo o načelnem sporazumu med obema državnikoma. Uspeh dogajanj je pomemben tudi za francoskega premiera. Ob prevzemu predsedniškega mesta je namreč parlamentu obljubil, da bo odpravil tudi ta spor. Parlament bo razen tega laže glasoval za bruseljski pakt in ponovno nemško oborožitev, četudi ]e še vedno silno močno gibanje proti vsakršni nemški oborožitvi. Zato je Mendes-France tudi do posarskega vprašanja precej zahteven. Trde, da se zavzema za to, da bi vse do podpisovanja mirovne pogodbe z Nemčijo Posarje ostalo pod nadzorstvom bruseljske zveze, a ne pod nadzorstvom posebne francosko-nemške komisije, kakor želi Adenauer. Se nadalje naj bi veljal francosko-posarski spora-(Nadaljevanje na 16. strani) naj podroben načrt dela, kaj bodo ukrenili odborniki sami in kaj s pomočjo ostalih članov SZDL. Temeljito je treba pojasniti tržaško vpraša rij o in ostala sodobna, zanimiva pereča vprašanja na množičnih krajevnih in vaških sestankih Politično delo je treba povsod povezati z določenimi gospodarskimi vprašanji vasi, trga alj mesta. Preko zborov volivcev in drugih organov ter oblik družbenega samoupravljanja naj bodo organizacije SZDL instrument javne kontrole ljudskih množic nad delom svoje oblasti. Vprašanje komun je treba državljanom poljudno izčrpno in pravilno razložiti. Kakršnokoli ukrepanje in sprejemanje določenih sklepov glede meja, pristojnosti, financ in povpraševanj bodoče komune bi bilo v našem okraju prehitevanje časa. Treba pa je ljudem jasno ir. razločno povedati da sc moramo temeljito pripravljali na ustanavlinni« komu- ji !-■*»-! pripraviti vse pogoje, da bodo lahkf' ir v* ij*5 h<\ velike občine. Pomoč pri se-stavljani\) družbenega plana za leto 1955 in sodelovanje pri krepitvi naših občin je ena izmed prvih takih praktičnih nalog. Ne vasi stoj; nred orsanizar!-jami Socialistične zveze pomembna naloga, da pomagajo vodstvom splošnih kmetijskih zadrug pri njihovih odgovornih delih Sodelovanje občinskega ljudskega odbora, odbora SZDL in kmetijske zadruge mora biti stalno; le tako bo napredek vasi zagotovljen. Povezava načrtov posameznih društev in organizacij, zlasti pa ustanavljanje Društev prijateljev mladine in pomoč vsem organizacijam oz. društvom, ki sodelujejo v socialistični graditvi naše države, je ena izmed stalnih nalog SZDL Skrb za delo Ljudske prosvete, izven-šolsko in ostalo izobraževalno delo je pravtako redna dolžnost SZDL. Razširitvi glasila okr. odbora SZDL »Posavski tednik« morajo organizacije SZDL posvetiti vso skrb To je naloga vseh občinskih odborov SZDL Hkrati pa moramo tudi skrbeti za razširitev ostalega časopisja, zlasti pa za nove naročnike dobre in cenene knjige množičnih izdaj Prešernove družbe. Obisk os»vvt'nnS''ls,r"i i *'OuKs je v mnogih krajih našega okraja zelo slab Dolžnost organizacij SZDL je, da na to opozorijo svoje člane in pomagajo prosvetnim delavcem, da bo obvezen šolski pouk v celoti uresničen Odbori in organizacije Socialistične zveze naj v okviru množičnih sestankov skupno z občinskimi ljudskimi odbori pripravijo dobre zbore volivcev. Pobude za vse napredno in dobro naj izhajajo prav iz vrst članov SZDL. Le tako bo naša politična organizacija v pomoč ljud'ski oblasti, od katere moramo zahtevati, da dela dobro in pozitivno. Člani okrajnega odbora SZDL, ki so funkcionarji v vrstah Ljudske prosvete, Društev pri- jateljev mladine, Okrajne zadružne zveze, v odborih in svetih ljudske oblasti in drugje, naj pohitijo s pripravami raznih seminarjev, tečajev, zimskih kmečkih šol in ostalih oblik izvenšolskega Ijudskopro svetnega izobraževalnega dela. Kjerkoli so dani pogoji, naj taki tečaji in šole začnejo takoj delati. Pomoč »Svobodam« naj bo konkretna in življenjska. »Svobode« se bodo letos predvsem posvetile izobraževalnemu delu, za katerega so potrebne tudi dobre organizacijske priprave. Naš družbeni položaj zahteva od nas, da se začnemo smotrno in smiselno izobraževati, Od tega je odvisen osebni napredek posameznika, zlasti pa še kakovostni napredek dela naših družbenih organov upravljanja, naših delavcev v proizvodnji in krepitev socialističnega družbenega sožitja sploh. Okrajni odbor SZDL bo z vsemi silami podprl DPD »Svoboda« Videm—Krško, ki ima namen zgradit; velik in sodoben kulturni dom, ki bo pomembna pridobitev za Spodnje Posavje. Ob vseh naštetih nalogah pa naj odbori in organizacije SZDL ne pozabijo na organizacijska vprašanja. Nekateri odbori še vedno niso dvignili novih legitimacij SZDL, okrajni odbor SZDL pa dolguje zanje GO SZDL 255.000 din. Mnoge organizacije so v zaostanku s pobiranjem članarine, nimajo urejenih pregledov članstva itd. Tudi pri tem na videz drobnem, a zelo važnem delu je treba čutiti odgovornost pred našo celotno družbeno stvarnostjo in pred vsem članstvom Socialistične zveze. KRMELJSKI RUDARJI SO IZPOLNILI LETNI PLAN V petek, dne 15. oktobru, ob pol osmih zjutraj je sirena naznanila rudarjem v Krmelju, da so dosegli pomembno delovno zmago: dosegli so letni plan proizvodnje in izpolnili dolžnost do domovine. Popoldne istega dne se je kolektiv v Krmelju zbral na množičnem sestanku. Direktor rudnika Jože Hegler je čestital rudarjem, tehničnemu in ostalemu osebju k doseženemu uspehu. Letos so zabeležili krmeljski rudarji v proizvodnji zares lep uspeh: od 195 ton premoga na dan v začetku leta so zadnje mesece izkopali na dan že po 250 ton, tako da so zabeležili povprečno 10 % povečanja storilnosti. Brez izboljšane discipline tega ne bi dosegli. V tretjem tromesečju so zaradi čedaije večjega povpraševanja po premogu začeli delati tudi vsako drugo nedeljo s tremi delovnimi izme-namL Ko so pretekli petek proslavili doseženi letni plan, so sklenili, da bodo pocenili premog S 15, oktobrom zn 2.24 %, hkrati pa si bodo prizadevali, da bi odslej nakopali dnevno po 260 ton premoga. Delovnemu kolektivu rudarjev v Krmelju, ki so pokazali v zadnjem času tako lep napredek v storilnosti, čestitamo k dv ;ežepi zmagi, dobro pri pr a vi jene vaje. Nastopile so mladinke iz Brestanice s šolskim trodelnim napadom, pionirji iz Kostanjevice z brenta-čam, in krški pionir) s praktično vajo z gašenjem gorečega kozolca. Zaključni govor je imel Jože Smodej, ki je pohvalil mlade gasilce za njihovo požrtvovalno delo Pionirji in ostali udeleženci so bil; nato pogoščeni Vse naročnike našega tednika, ki še niso utegnili poravnati naročnine za prvo polletje 1954 (200 din) in morebitnih zaostankov iz leta 1951. vljudno opozarjamo naj nam že poravnajo malenkostni, a neljubi dolg. Vsem zamudnikom smo medtem poslali opomine in jih prosimo, da hkiati z zaostalo naročnino neka-žejo tudi opominske stroške. Hkrati obveščamo vs< ostale naročnike, da je zapadla medtem tudi naročnina za drugo polovico leta 1954 (200 djn) in ilh prosimo, da jo nakažejo na naš tekoči račun 615-T-145 Naročnino lahko plačate tudi osebno v naši upravi v Krškem (v I. nadstropju stavbe nad okrajno pošto). Uprava OBVESTILO DOPISNIKOM IN SODELAVCEM Ker je današnja številka Posavskega tednika v glavnem posvečena občinskemu prazniku Brežic in Posavskemu tod-nu. bomo ostale poslane članke in vesti objavili prihodnji teden. Sodelavce našega lista i prosimo za kratka, izčrpna po-1 ročila in novice iz življenja in dela prebivalcev, organizacij, društev, delovnih kolektivov in oblastvenih organov iz vseh predelov krškega okraja. Uredništvo VREME v času od 24.i do 31. oktobra Nestalno vreme s pogostimi padavinami Včasih zaporedoma nekaj dni dež; sneg skoraj do nižin. Izboljšanje vreme-3 šele v začetku novembra. 16 STRAN ,POSAVSKI TEDNIK" Štev. 42 .Pošto!, popotnih, la kraj je svet*. Ob občinskem prazniku v Kostanjevici • Prebivalci Kostanjevice so se 21. oktobra spomnili 105 žrtev, ki jih je dala občina v borbi za svobodo. Ta dan so določili za občinski praznik, k; ga bodo poslej obhajali vsako leto. Na slavnostni seji občinskega odbora je govoril, predsednik LOMO Kostanjevica, ki je med drugim opisal splošno delo in žrtve, ki jih je dalo ljudstvo tega kraja v narodnoosvobodilni borbi. Odbornikom in gostom je hkrati podal obračun že izvršenih in bodočih nalog ljudskega odbora. Po slavnostni seji je bila v Zadružnem domu akademija. Spored je bil lep in obširen. Po akademiji je bil pred Zadružnim domom odkrit spomenik padlim žrtvam. Zbrane je pozdravih partizanski borec Karel Vene, kj je predal besedo ljudskemu poslancu Lojzetu Colariču. Za njim je govoril še Zakaj so kimelifski pr -dc.ki na senovškem Hrtu tako dragi1 Trg na Senovem je skoraj vedno slabo založen s sadjem, zelenjavo, povrtnino in ostalimi živili. Gospodinje so prisiljene hoditi v oddaljene vasi in kupovati kmetijske pridelke direktno pri kmetih. S tem se kajpak ustvarja umetno povpraševanje, kar dviguje cene. Okoliškim kmetom sploh ni treba na trg, ker lahko prodajo vse svoje pridelke kar na domu. Prav zaradi tega se ne smemo čuditi, če so cene na senovškem trgu najbrž najvišje v Sloveniji. Tako stanje na senovškem trgu ne bo mogoče rešiti s tem, če bodo senovške trgovine enkrat ali dvakrat nabavile krompir ali drugo povrtnino. To trgovci ne bodo mogli rešiti tega problema. Senovo mora imeti svojo zelenjadno trgovino, ki bo vsak dan v stanju nuditi sadje, povrtnino in zelenjavo senovškim gospodinjam. Pa tudi zelenjadna trgovina sama ne bo rešila problema, če je ne do kakšna bližnja ekonomija pripravljena zalagati z vsemi kmetijskimi pridelki.' Mislim, da so na Senovem pogoji za ustanovitev take trgovine. Tudi Kmetijska zadruga v preds. okr. odbora Socialistične zveze Franc Kolar. Predvsem je razložil položaj v zunanji politiki, naš položaj v svetu v zvezi s tržaškim sporazumom, Balkanskim paktom in boljšimi odnosi s Sovjetsko zvezo, načel pa je tudi nekaj lokalnih problemov Kostanjevice. Spomenik je odkril Lojze Colarič in ga izročil v varstvo občanom Kostanjevice. Vklesane vrstice na spomeniku: »Po-stoj popotnik, ta kraj je' svet« bodo marsikoga ustavile in mu povedale, da so tu doma ljudje, ki so delali in padli za vse to, kar danes imamo. Padlo je 38 borcev, 39 talcev in 27 žrtev fašističnega divjanja. Da v svoji sredi niso imeli domačih izdajalcev in belogardistov, Kosta-njevčani radi vsakomur povedo. Pred spomenik so položili zastopniki vseh domačih organizacij in podjetij vence, kakor tudi zastopnik Okrajnega odbora Zveze borcev. Z internacionalo in enominutnim molkom je bila proslava zaključena. Popoldne je bila otvoritev razstave slovenske knjige. Otvo- Krški planinci v Podsuseda Odhajali smo iz meglenega jutra, prišli pa smo v lep dan. Kot nalašč je bil ves obsijan s soncem Ko smo šli s postaje, smo opazili, da vlada v Podsu-sedu neka prijetna, nenavadna vznemirjenost. In zakaj ne bi! Planinsko društvo Hrvatske je v nedeljo 17. t. m. proslavilo 80 let svojega plodnega dela. V počastitev te obletnice je bila v Podsusedu v Domu kulture svečana akademija. Ob tej priložnosti je domače planinsko društvo Podsu-sed razvilo svoj prapor, ker je hkrati slavilo 5-letnico ustanovitve. Poleg zastopnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij ter planincev se je akademije udeležilo mnogo povabljenih delegatov iz sosednjih planinskih društev. Med njimi je bilo edino slovensko planinsko društvo Krško, ki je bilo zastopano s štiričlansko delegacijo. Lep jubilej z zanosom proslavljamo vsi planinci Jugoslavije, saj je Planinsko društvo Hrvatske najstarejše društvo te vrste v naši državi. Planinci utrjujejo bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi Zemlja veže človeka na planine Domovino moramo ljubiti, zato namreč še ni družbena inter- “J®* Sko na_se" vencija, ki bi lahko prisilila kmete, da bi tudi oni • znižali cene svojim pridelkom. Družbena intervencija je uspešna le tedaj, če pride na trg zadostna količina kmetijskih pridelkov po nižjih cenah. Na zboru volivcev so že razpravljali o pojavih na senovškem trgu. H kritiki volivcev, ki je bila naperjena proti trgovcem, moram pripomniti, da tudi Brestanici bi verjetno bila pri- stitamo k občinskemu prazniku pravljena spremeniti strukturo zemljišča svoje ekonomije. Namesto, da bi zasejala površine s pšenico in koruzo (kakor je to delala doslej), jih naj zaseje z zelenjavo in povrtnino. To bo vsekakor bolj donosno, da ne govorim o družbeni intervenciji, ril jo je Božo Boršnik, ki je j jo moramo poznati. Da jo bomo navzočim razkazal knjige. j pa poznali, moramo po njej ho-Prebivalcem Kostanjevice če- j diti, a ne le po lepih cestah! piiiilllllliiil 7 dni po see’u (Nadaljevanje s 15. strani) zum o carinah in gospodarskem sodelovanju, ki sloni na spora- j vol\vc.E™ tirnih I komune. To sta razložila ljudem predsednik OLO Tone Zupančič in ing. Koželj, ki sta poudarila, da bodo meje komunam potegnil; predvsem gospodarski in ostali razlogi. Večina na zboru navzočih je po predlogu^ delovnega predsednika tovariša Preskarja in priporočilu okr. odbornika tov. Kpneja nato izglasovala, da se bo Pod-zvezi. Uspešni dosedanji razga- ?rcda z. Gorjanami vključila v odločilno vplivali plansko komuno. Za Pečice bodo imel; volivci še poseben zbor. _ Na zboru Volivcev so govorili tudi o fondu za obnovo podeželja in ostalih gospdarskih zadevah Podsrede. novškem trgu. Saj prav zaradi tega tudi ustanavljamo nkono-mije! -nc. Zbor volivca v v Podsredi Zadnjo nedeljo je bil v Podsredi sklican zbor volivcev, ki se ga je udeležilo približno 70 volivcev Navzoča sta bila tudi ljudska poslanca Tone Zupančič in ing. Tone Koželj. Na dnevnem redu je bilo vprašanje komune in pregled sklepov zadnjega zbora volivcev. Delovno predsedstvo zbora volivcev je usmerilo razpravljanje predvsem v zahtevo da se Podsreda čim prej vključi v bodočo komuno Kozje. N; pa se poglobilo. da b; raz’ožilo volivcem zumih med obema vladama.1 ^l^°komu,ne',,I!b razložila Adenauer je bržkone na te za- ljudem Predsednik OLO Tone hteve že pristal, tako da ni nobenih ovir več. Štirje zunanji ministri so se že tudi domenili o tem, da ukinejo zahodno nemški zasedbeni statut in vrnejo deželi samostojnost. Sedaj so tako rekoč odprta vrata za sprejem londonskih sklepov o bruseljski vori bodo odločilno vplival tudi na sestanek §veta Atlantskega pakta v tern smislu, da se bo večina z manjšimi ali večjimi omejitvami odločila za sprejem Zah. Nemčije med svoje vrste. ITALIJANSKA SKUPŠČINA je — kakor pred tedni senat — potrdila sporazum o tržaškem vprašanju, četudi sta se levica in desnica trudili, da bi do tega ne prišlo. Tako je vlada premiera Scelbe uspela v prizadevanjih, da s svojo severno sosedo odpravi usodni kamen spotike in tako odpre novo obdobje medsebojnega sodelovanja in prijateljskih stikov. Ta zmaga je tudi utrdila ugled zunanjega ministra Martina na pariški konferenci, saj je ponesel s seboj zaupnico parlamenta tudi glede londonskih sklepov. Svetovno javnost pa je te dni razveselil še en dogodek ANGLIJA IN EGIPT sta po dolgih, čestokrat prekinjenih pogajanjih slednjič podpisali sporazum o Sueškem prekopu in o umiku britanskih . čet s tega ozemlja. Velika Britanija bo lahko začasno vrnila čete le v primeru, če bo kdor koli napadel arabske države ali Turčijo. Za dobo sedmih let bodo naprave ob Sueškem prekopu nadzirali britanski civilni izvedenci, medtem ko bo vojaška in civilna uprava prešla v egiptovske roke. Sporazum tudi jamči svobodno plovbo. Tako je popustila tudi napetost na srednjem Vzhodu. Z namenom, da omili mednarodno ozračje v Aziji, se je napotil v kitajsko glavno mesto indijski PREMIER NEHRU. Prvi razgovori kažejo, da sta obe državi trdno odločeni sodelovati po načelih mirnega medsebojnega sožitja ne glede na to, da predstavljata dva, po družbeni ureditvi povsem nasprotna sistema. Nehru je pred prihodom na Kitajsko obiskal tudi predsednika severnega Vietnama Ho Si Min-ha in laoško prestolnico in je s seboj ponesel tudi mnenje tamkajšnjih državnikov. Na podrobnosti Nehrujevega potovanja se povrnemo drugič. Krško planinsko društvo ni in jim želimo mnogo uspeha na j bilo prvič gost v bratski Hrvat vseh področjih! I ski. Poznamo njihove najbližje V Sirarrah so naš i čuden ba'on V nedeljo, 17. oktobra, okoli | balonu in ki so ga sneli z dre-7. ure zjutraj so kmečki fantje vesa, zagotavljajo, da je bil tako v Stranjah nad Blanco nenadoma zagledali v zraku večji balon, ki se je počasi spuščal proti vasi, nato pa ga je veter začel odnašati proti severu. Hiteli so za njim proti bližnjemu gozdu, ovitek, kakor karton pod njim prazen. Zanimivo bi bilo dognati, če je balonček, ki je meril v zraku kakšne tri metre :domačini odpovedujejo, da je med letom v katerem se je balon zapletel i spreminjal obliko in je bil ne- v krono večjega drevesa. S le žavo so ga sneli iz krošnje in ga razvezali; na spodnjem koncu je bil balon, ki je iz tanke, prosojne mase, prav enostavno zavezan. Pod balonom je bila na kakšnih 30 cm dolgi kovinski paličici obešena prazna, navzdol odprta škatla iz kartona, kaj časa podoben piramidi, pa spet kocki), podoben drugim balončkom, ki so jih v zadnjih mesecih našli več v raznih krajih Dolenjske. Nekatere izmed njih 'je spustila v zrak neka francoska tovarna železa ob proslavi 100-letnice svojega obstoja Vetrovi so nekaj teh ba- okoli paličice pa je bil pripet lončkov zanesli nad naše kraie prazen, večji pisemski. ovitek. ; Enega so našli blizu Litije, dru-Domačini, ki so bili prvi pri 1 ge pa na Dolenjskem gričevju Partizan (Brežice) — NK Konjice 3 : 0 V nedeljo, dne 17. oktobra, bi n o m in ŠD Svobodo iz morala biti odigrana prven- Trbovelj. Zmaga bo po-stvena nogometna tekma med membna za eno in drugo mo-Partizanom Brežice in NK Ko- štvo, posebno še zato, ker raču-njice. Ker nasprotnika ni bilo nata obe moštvi na prvo me-k nastopu, je p o dz vezni sodnik sto v Celjski podzvezi. Obeta se Jože Cerovšek, 39-letni rudar iz Senovega, se je 16. oktobra 1954 vračal po gozdu domov in je tako nesrečno padel, da si je poškodoval levo nogo. Vladimir Suljagič, 19-letni vodnik JLA, je pri igranju nogometa dne 16. okt. 1954 padel in si zlomil desno roko. Ivan Cizelj, 20-Ietni poljski delavec iz Zg Pohance, in Leopold Pavlovič, 24-letni tesar iz Vel. Malenc, sta bila 17 okt 1954 na veselici v Artičah ranjena z nožem, in sicer Ivan Cizelj dvakrat v hrbet, Leopold Pavlovič pa enkrat v levo roko in dvakrat v hrbet. Iz brežiške porodnišnice V porodnišnici naše bolnišnice so prejšnji teden rodile: Milka Topolovšek iz Brestanice 43 — deklico, Neža Škrbina iz Breg št. 25 — dečka, Angela Sibilja iz Sevnice 42 — dečka. Anica Vehovar iz Vel. Kamna št. 13 — deklico, Ružiča Dolenc iz Kraljevca št. 2 — dečka, Ankica Vid iz Laduča št. 22 — dečka, Danica Jurač iz Leskovca št. 5 — deklico, Vida Vučanik iz Artič št. 55 — dečka. Emilija Mlinarič iz Lončarjevega dola št. 25 deklico. Ankica Deianovič iz Brežic — deklico. Neža Skofca iz Malega vrha št. 3 — deklico, Katica Sušeč iz Police 72 (OLO Klaniec) — deklico. Marija Bla-ževič ia Ponikve št. 19 — dečka. Marija Ogorevc iz Bukoška št. 60 — dečka, Jožefa Gelb iz Vidma — dečka. Marija Bra-dulc iz Malenc št 25 — dečka, Antonija Cerjak iz Lenarta št. 9 (Brežice) — dečka. Anica Asel iz Stare vasi št 28 (Bizeljsko) — dečka Anica Šuster iz Vel '7Vnn št 3 — deklico. — Čestitamo! Benčina odpiskal tekmo 3:0 w. o. v korist domačega Partizana. Da zadovolji številne gledalce, je moštvo Brežic odigralo nato prijateljsko tekmo z moštvom Doma JLA Brežice, ki se je končala z rezultatom 6:4 za Brežice Napadalna vrsta Partizana ni najbolj posrečeno izbrana, kar je pokazala ta tekma. Treba bo pritegniti nove moči. če se želijo Brežičani v močni konkurenci Celjske pod-zveze uspešno uveljaviti. Največja hiba igralcev Brežic je še vedno pretirano preigravanje in nekoristno zadrževanje žoge. V predtekmi so mladinci trgovske šole zmagali z 1:0 nad mladinci Brežic. Jutri bo v okviru prireditev Posavskega tedna odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim Partiza- napeta in borbena tekma, na katero vabimo vse ljubitelje športa z željo, da podprejo moštvo Partizana v tej odločilni I 1954 pa so se po predhodnem borbi Pričetek tekme je ob treh j prepiru celo stepli. Andrej popoldne na stadionu. C. S. Žmavc star. je s kolom udaril Brežiški rokometaši v Celju športnih potez, kar je sodnik Zakrajšek dovoljeval. Rezultat se je ves čas menjaval, polčas pa se je končal 8:7 za Celjane — V drugem polčasu je bil tempo igre še hujši, kar se je poznalo predvsem nam, ki pismo imeli menjav. Odlična obramba vratarja Agre- j ža pa nam je vlivala vedno novih moči. Končni rezultat je bil 15:12 za Celjane, za katere je večkrat krepko »pritegnil« tudi sodnik Zakrajšek. Gole za Brežice so dali: Med-"ed 6, Verbanič 5 Slatner 1 M. Planinski dom na Susedgradu planine s kočami. Prav tako zemlje v jeseni. Pojdimo na poznajo oni naš »Tončkov dom« planine, ki se še kopljejo v na Lisci in ostale slovenske pla- soncu, ven iz megle in vsako-nine. Čas za obisk visokih pla- dnevnih skrbi! nin je za nami, zato vabijo za- , Planinskemu društvu Hrvatske savski hribi z Lisco na čelu, in Planinskemu društvu Pod-Susedgrad, Glavica in še toliko sused želimo tudi v bodoče drugih prirodnih lepot naše prav tako lepe uspehe! M. P. \ * Iz brežške sodne dvorane svojega brata Ivana Žmavca iz Stare vasi, s katerim sta že dalj časa sprta in mu prizadejal lahko telesno poškodbo, / •' Irej Žmavc ml. je s kolom d. xrat udaril Ferdinanda Grmovška, ta pa z vozno ročico najmanj štirikrat udaril po glavi Andreja Žmavca star., medtem ko ga je hotel Anton Grmovšek udariti po glavi s sekiro. Ker pa si je Andrej Žmavc star. glavo zakril z rokami, ga je udaril po roki in mu poškodoval pri tem palec in sredinec leve roke. Sodišče je vse štiri obtožence spoznalo za krive ter jih obsodilo, in sicer: Andreja Ž ilavca star. na en mesec zapora — pogojno za dobo enega leta, ostale tri pa vsakega na en mesec in štirinajst dni zapora — nepogojno, vse štiri tudi na solidarno plačilo stroškov kazenskega postopanja, vsakega posebej pa še na 500 din povprečnine. !lllll!llllll!l!lllll!!!llllllllllllllllllllllllllllll!l!llll!llll!lllllllll!llll!n Ljubitelji športa — ne pozabite na odbojkarski turnir! PRI »PIONIRJU« JE KRADEL Jože Kozole iz Sremiča je bil zaposlen kot delavec pri podjetju »Pionir« na Vidmu. Kljub dobremu zaslužku se mu je zahotelo tuje lastnine in je v letošnjem juliju in avgustu na delovišču vzel 1,5 kg žični-kov, 1,5 kg žice. tri železne spojke in bakreno ploščo težko 11,5 kilograma ter vse skupaj odnesel na svoj dom in skril na podstrešje. Patrola Ljudske milice iz Krškega je ukradene predmete našla ter jih podjetju vrnila, Jožeta Kozoleta pa je sodišče zaradi tatvine obsodilo na dva meseca zapora. PRETEP MED SOSEDI. Med Andrejem Žmavcem star., Andrejem Žmavcem ml. ter Ferdinandom Grmovškom in Antonom Grmovškom iz Stare vasi (Bizeljsko) je že dalj časa spor zaradi malo zemlje. Namesto da bi živeli v dobrih sosednih odnosih, se zaradi te zemlje prepirajo, dne 25. junija V okviru ekskurzije v St. Peter in Celje so se rokometaši brežiške gimnazije pomerili v prijateljski tekmi s celjskim Železničarjem. Zaradi izkušenosti celjske ekipe smo pričakovali visok poraz. Bojazen pred njim je povečala še utrujenost in maloštevilnost igralcev, saj nas je bilo samo za eno ekipo, brez vseh menjav. Celjani so začeli z ostrimi napadi, mi pa smo se uspešno branili s cono Nasprotniki so igrali grobo in je bila njihova igra polna ne- Bobi: »Oprostite, ali zamorec?« »Da!« Bobi: »Ah, zato!« ste vi o b jave m og GOSTINSKA ZBORNICA V KRŠKEM obvešča vse svoje člane, da Okrajni ljudski odbor Krško — Uprava za dohodke — odreja, da morajo po točki 42 Navodil o pobiranju in kontroli prometnega davka od alkoholnih pijač voditi vsa gostišča točne podatke o dnevnem prometu vina in žganja. Vsak dan morajo vpisovati nabavo in prodajo vina in žganja ter se mora stanje v kleti (skladišču) ujemati s stanjem po knjigah ali kartoteki. Kolikor zasebni gostinski obrati še ne vodijo takega razvida, naj si ga takoj osnujejo. Najprikladnejša v te namene je blagovna kartoteka, ki jo dobite v Državni založbi Slovenije, podružnica Krško Opozarjamo, da bo finančna kakor tudi tržna inšpekcija vršila po gostiščih kontrolo, če gostišča knjige ali kartoteko točno vodijo in se stanje v kleti (skladišču) ujema s stanjem po knjigah ali kartoteki. Kljub temu, da se je na skupnem sestanku dne 29. sept. 1.1. med ostalim obravnavala tudi poročevalska služba o gostinstvu in turizmu ter so vsi obrati prejeli brošuro z navodili, kako je sestavljati mesečna in iro-mesečna poročila, se Urad za statistiko pri OLO zopet pritožuje, da nekateri gostinski obrati še vedno pogrešno izpolnjujejo, nekateri pa niti ne dostavljajo predpisanih poročil. Med temi ne zaostaja tudi družbeni sektor Da pa se morajo poročila dostavljati, bodo vsi prizadeti uvideli najbrž šele v novembru, ko jih bo Urad za statistiko predlagal v občutno kaznovanje, če za oktober ne bodo vsaj do 6. novembra 1954 dostavili poročil. V prostovoljni sklad za podpiranje gostinskega kadra našega okraja so do sedaj prispevali Kolodvorska restavracija 300 din. Jožefa Pavlin, Vel Podlog. 50 din, Branko Soba, Zdole, 50 din. Vida Kerin Podbočje, 100 din in Ida Madjarac, Bizeljsko 100 din Želimo, da se temu pridružijo še vsi ostali gostinski obrati in pošljejo izjave, matere so prejeli na zadnjem skupnem sestanku. Tajništvo ^''stinske zbornice Krško KINO KRŠKO predvaja 23. in 24. oktobra ameriški film »DVOBOJ PRI SREBRNEM POTOKU; 27. in 27 oktobra ameriški film »CVRANO DE BERGERAC« KOSTANJEVICA predvaja 27. oktobra ameriški pustolovski film »PODVODNA ČETA« SEVNICA predvaja 23. in 24. oktobra ameriški film »GOSPA BOVARVJEVA« BREŽICE predvaja 23. in 24. oktobra ameriški film »RIMSKE POČITNICE«, FN 34; (v nedeljo predstave samo ob 15. in 17. uri) — 28. oktobra švedski film »MARGIT« — predstave ob 17. in 19. uri; 29 in 31 oktobra ameriški barvni film »PREGNANI IZ POKER FLETA«, FN 35. SEJMI 30. oktobra v Studencu pri Sevnici 25 oktobra v Krškem 29 oktobra v Pišecah 28 oktobra v Sentiur;u pri Ce-liu fs fs fs fs fs螎,; b lju OGLASI KMETIJSKA ZADRUGA V KOSTANJEVICI na Krki razpisuje MESTO UPRAVNIKA. — Moški z večletno prakso imajo prednost. Plača po dogovoru. SLUŽBO ŽELI SPREMENITI PEKOVSKI POSLOVODJA, ki že več let uspešno vodi pekarno. Gre za poslovodjo, predpečnika ali siplošna pekovska dela. Ponudbe pošljite na: Rudi Planinc, Šentjur pri Celju. ZDRAVILIŠČE CATEŠKE TOPLICE bo od 1. novembra 1954 do 1. aprila 1955 obratovalo v zmanjšanem obsegu. Restavracija bo odprta vsak dan, kopališče pa samo ob sredah in sobotah od 14. do 18. ure ter ob nedeljah od 8. do 12. ure. — Uprava Zdravilišča Čatežke Toplice. NAMESTO VENCA na grob pokojne Antonje Somerjeve so poklonili učenci osnovne šole v Brežicah z učiteljskim zborom osirotelima hčerkama 5300 dinarjev. NAPRODAJ HIŠA v dobrem stanju. Zadovinki 3. Točno informacije Cesta krških žrtev štev. 36, Krško. POSAVSKI TEDNIK — ST. 42 — LETO VII — VIDEM KR KO, 23 OKTOBRA 1954 — CENA 10 DIN SOC j%4 kn^i/,nics arca P' O 3» sto LlTlCDe BOKBe POSAVSKI TEDEN 23 Ob prvem občinskem prašniku Breste 28. oktobra 1954 praznujemo prebivalci Brežic naš prvi občinski praznik. To je zgodovinski dan, ki nas spominja na enega izmed najbolj žalostnih dni preteklosti Brežic, hkrati pa je tudi njegov najsvetlejši dan. 28. oktobra 1941 se je začela množična selitev prebivalcev našega mesta, ki ga je hotel nacistični okupator povsem ponemčiti In tako enkrat za vselej uničiti slovensko prebivalstvo. Z množičnim izseljevanjem nai bi se za vselej končala stoletna zgodovino slovenskih Brežic. Marsikdo je ob zločinskem okupatorjevem početju takrat obupal in se vdal v usodo. Toda v Istem trenutku, ko se je reševalo vprašanje nadaljnjega obstoja slovenskih Brežic po načelu biti ali ne biti, so se zbrali pod vodstvom Komunistične partije nekateri njeni mladi člani, navdušeni in zavedni proletarski fantje, ki jih nj prestrašila ogromna sila nacističnega okupatorja. Imeli so pogum, da so se postavili po robu sili. pod katero je takrat ječala skoraj vsa Evropa. Prav na dan 28. oktobra 1941, ko se je večina prebivalstva z bolestjo v srcu poslavljala od svojih Brežic, so se ti iantje zbrali nad Sromljami in ustanovili prvo oboroženo skupino o Posavju — Brežiško četo Globokega občudovanja vreden, skorajda naravnost drzen se nam danes zdj njihov načrt in poizkus, ovirati in preprečiti preseljevanje prebivalcev v Posavju. Zaradi ogromne premoči okupatorja se jim plemenita naloga žal ni posrečila. Konec novembra, po komaj dobrem mesecu aktivnosti, jih je okupator izsledil o Gorjanah pri Podsredi. Štirje so padli v borbi z nacisti, enaist jih je bilo ujetih in 27 decembra 1941 ustreljenih v mariborskih jetnišnicah. trije pa so se po naključju rešili. Toda začeto delo in stvar, za katero so pogumni komunisti žrtvovali mlada življenja, je živela naprej v zavest/ in delu ti-sočev in tisočev borcev narodno- osvobodilne vojne. Seme upora, ki so ga posejali za ceno lastnih življenj v najlepših letih, je po krvavi štiriletni borbi stotisočerih žrtev rodilo bogate plodove. Med ostalimi pridobitvami herojske borbe jugoslovanskih partizanov je za prebivalstvo Posavja in Brežic prav gotovo najvažnejša vrnitev v domovino. S tem je bila preprečena okupatorieva namera, da bi uničil brežiško postojanko slovenstva. Spominjamo se s spoštovanjem in ponosom borcev Brežiške čete, ki so s svojim junaškim dejanjem nadaljevali sto- boje ob obrskih, madžarskih in ! Spomin na grenke dni prese-turških vpadih, o letih slavnih ! Ijevanja prebivalcev mesta Bre-dejanj kmečkih upornikov proti žic in na junaški odpor borcev nemški fevdalni gospodi, ki je Brežiške čete bomo vsako leto imela eno izmed svojih najvaž- i počastili. To naj store tudi naši nejših središč prav o brežiški potomci ob vsakem občinskem ravnini. Tu je tekel oster boj v letih narodnostnih spopadov z nemškutarstvom konec 19. In na začetku 20 stoletja. Boj partizanov Brežiške čete In doseženi uspehi oseh borcev NOB so hkrati z zmago zaključili stoletno borbo naših narodov za resnično svobodo in enakopravnost Izbojevana Je bila lastna slovenska državnost, v kateri letno borbo za obstoj Brežic na naši delovni 'judje sami odločajo meji slovenstva Stoletja so te- j o svoji usodi. To pa je tud i bil kla, v katerih so bili prebivalci I daljni in veliki smoter stoletnih Brežic In brežiške kotline hude ' borb. prazniku našega mesta, 28. oktobra, ki ga letos prvič praznujemo. K prvemu občinskemu prazniku čestita Ljudski odbor mestne občine vsem svojim občanom in vsemu delovnemu ljudstvu Posavja z željo, da bi v boju za nadaljnjo graditev socialistične Jugoslavije dosegli kar največ novih delovnih uspehov! V Brežicah, 23. oktobra 1954. Predsednik Ljudskega odbora mestne občine Brežice IVAN KOLENC Čestitkam ob prvem občinskem prazniku Brežic se pridružuje Okra’ni ljudski odbor Krško z željo, da bi razstave in prireditve v Posavskem tednu pokazale uspehe delovnih kolektivov Brežic in dale kar največ pobud za nadaljnji uspešni gospodarski razvoj mesta in njegove okolice. Zavest, da žrtve, ki smo jih dali za našo osvoboditev, niso bile zaman, naj spremljajo delovne ljudi Brežic pri njihovih naporih v ustvarjanju lepše bodočnosti in srečnejšega življenja v xnaši lepi domovini. Krško, 23. oktobra 1954. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO 28. oktober - obletnica ustanovitve Brežiške čete V Brežiški četi so bili združeni najbolj zavedni in najbolj predani člani KPJ in SKOJ iz Brežic in najbližje okolice, tako iz Brežine, Krške vasi. Št Lenarta in Dobove. Zato bi za boljše poznavanje njihovega dela morali poznati tudi politično in organizacijsko delo KPJ pred zadnjo vojno, ki je vzgojila svoje člane za odločilen spopad ob izbruhu nemško-jugoslovanske vojne Začetki partijske dejavnosti v Brežicah in okolici segajo v obdobje živahnejšega partijskega dela po vsej Jugoslaviji, ko je bil na čelo KPJ leta 1937 kot njen generalni sekretar izbran tovariš Tito V tem obdobju se »politični voditelji, vseh jugoslovanskih narodov, kot Stojadinovič. Maček in Korošec vedno tesneje naslanjajo na fašistično Nemčijo in Italijo, KPJ pa pripravlja nacionalno zavedne jugoslovanske množice na bodoči odločilni spopad med fašističnim taborom in silami naprednega človeštva. Oblika takšnega zbiranja naprednih Na dan ustanovitve Brežiške čete praznuje letos mestna občina Brežice svoj prvi občinski praznik. Globoka dolžnost nas veže, da se ob tem dnevu spomnimo velikega dela junaških borcev Brežiške čete in da nam bodo ostale večno v spominu njihove zasluge za prebivalstvo Spodnjega Posavja v dneh najhujših in najbolj žalostnih časov izseljevanja z rodne grude. Naj bi ne bilo nikogar med prebivalci Brežic in Spodnjega Posavja tudi še v poznih rodovih, ki se ne bi z globokim spoštovanjem spominjal junaške zgodbe in žalostnega konca borcev Brežiške čete. ljudskih množic je bila »Ljudska fronta«, »Društvo kmečkih fantov in deklet«, kjer je Partija pridobivala vedno več pri- stašev. in »Društvo prijateljev SZ«, ki ga je organizirala Partija. Vse te organizacije so obsta- jale od leta 1936 in 1937 tudi v Brežicah in okolici. »Društvo prijateljev SZ« je razširjalo socialistični tisk, kot n. pr. proletarsko glasilo »Srp i čekič«, zbiralo denar za »Rdečo pomoč« in za »tiskovni sklad«. Propagandni material so tiskali na razmnoževalni stroj (šapirograf) tudi v samih Brežicah v steklarski delavnici tov. Medveščka, kar je organiziral in urejal tov. Egon Tomc. Skrivali so ga v urarski delavnici tov. Mirka Gregoriča v premogovnem za-| boju z dvojnim dnom. Od tu so ga razširjali v brežiško okolico, na Bizeljsko, v Pišece, Krško (Nadaljevanje na 3. strani) Značke Posavskega tedna veljajo v celem tednu kot vstopnice za vse športne prireditve, za vsa tekmovanja in za obisk vseh razstavnih prostorov. Le za dramske in operne prireditve so potrebne posebne vstopnice. Cene vstopnic so 30, 40 in 50 din in so v predprodaji v banki in ob vstopu na posamezne prireditve. OBVESTILO Pripravljalni odbor Posavskega tedna obvešča, da je Svoboda Senovo zaradi tehničnih ovir odpovedala dramsko prireditev »Slepci«. Namesto te drame bo isti dan in v istem prostoru igrala dramska družina Svobode Radeče igro »Draga Ruth«. Vsem delovnim ljudem Brežic in okolice kakor tudi vsem delovnim kolektivom naše iskrene čestitke ob prvem občinskem prazniku mesta! Nadaljujmo pot socialistične izgradnje po svetlih zgledih borcev Brežiške čete in vseh herojev narodnoosvobodilne vojne; gradimo sebi in' našim potomcem srečno bodočnost V socialistični domovini! Hodimo v našem vsakdanjem političnem delu po poti, ki nam jo kažeta Zveza komunistov Jugoslavije in Socialistična zveza delovnih ljudi naše domovine: obdržimo živo revolucionarno misel, preudarno in življenjsko rešujmo naloge tekočega razvoja — v skladu z objektivnimi pogoji naše in mednarodne stvarnosti —, posvetimo pa se predvsem glavni nalogi, boju za množice, boju za njihovo zavestno in aktivno sodelovanje pri graditvi socialističnih odnosov in njihovih materialnih temeljev. Z aktivnim političnim in vzgojnim delom skrbimo za večjo socialistično in družbeno zavest delovnih ljudi nudimo aktivno politično in vsakršno drugo pomoč in podporo tistim družbenim organizacijam, ki prispevajo s svojim delom h graditvi socializma. Sodelujmi z ljudskim odborom mestnt občine in drugimi organi oblasti, krepimo naše družbeno samoupravljanje! Iz vrst Socialistične zveze naj izhajajo pobude za demokratično obravnavanje vsakega dobronamernega predloga od njenih organizacij naj bo odvisno težišče politične kontrole množic nad delom državljanov in družbenih organov. Za svobodno in neodvisno socialistično Jugoslavijo za mir in enakopravno sodelovanje med narodi in demokratičnim i gibanji prispevajmo tudi v bodoče vse naše napore. Svetle tradicije iz let NOB naj nam in zanamcem obnavlja naš vsakoletni občinski prazniki Brežice, 23. oktobra 1954. OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS BREŽICE BREŽICE oktober - praznik Mestne občine Brežice LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE BREŽICE, MESTNI ODBOR SZDL, MESTNI KOMITE ZKS, ZVEZA BORCEV. KRAJEVNI SINDIKALNI SVET IN MESTNI KOMITE MLADINE čestitajo ob prazniku Mestne občine Brežice vsem delovnim ljudem Brežic in okolice! Izkušnje in uspehi preteklosti so nam kažipot v bodočnost! Čvrsto združeni v vrstah Socialistične zveze delovnih ljudi bomo pod vodstvom maršala Tita dosegli naš veliki cilj — socializem/ -s. -5. t;. - %.-% -e ■* x> ■%. Brežice in njihova ožja okolica, Posavska ravnina, predstavljajo tudi v zgodovini zemeljskega razvoja zanimivo poglavje. V časih, ko se je še močno spreminjala in oblikovala skorja, to je površina naše zemlje, se je v mlajši zgodovinski dobi razvoja naše zemlje, znanstveno imenovani neo-zoiku (v pcdobdobju miocenu), pred okoli 30 milijoni let močno pogrezal osrednji del naše države, danes imenovan Panonska nižina, ozemlje ob današnjih rekah Savi, Dravi in Donavi. Ob robu te velike kotline, ki je bila takrat napolnjena z vodo, mogli bi jo imenovati Panonsko morje, Sq nastajale manjše vdorine, zalivi. Takšen zaliv te velike kotline, Panonskega morja, nekoč napolnjen z vodo, predstavlja brežiško-krška kotlina, PRED MILIJONI LET... Seveda je pretekla dolga vrsta milijonov let, ko se je nekdanje Panonsko morje izsušilo in umikalo v smeri današnjega Črnega morja. Prej z vodo pokriti predeli so postali sedaj suho ozemlje, njihove vode pa so odvajale proti izginevajočemu morju reke, ki tečejo še danes po Panonski nižini v smeri proti Črnemu morju. Sledove nekdanjega morja nahajamo še danes v brežiški ravnini v zemeljskih plasteh. Ostanek in sledove toka rek pa tvori prod, ki so ga spreminjajoči tokovi rek tu pustili. Dokaz, da delovanje notranjih zemelj sirih sil na področju brežiške okolice še ni povsem prenehalo, nam dajejo še v novejši dobi nastopajoči potresi, predvsem strahoviti potres 29. januarja 1917, k; je imel svoje zemeljsko središče ravno v vznožju Gorjancev pri Čatežu. Neposreden dokaz pa je topli vrelec v Čateških Toplicah To- da to je zgodovina razvoja zemlje oziroma zemeljske skorje. Kako pa je z zgodovino človeka, človeškega rodu na ozemlju okoli Brežic? PREDZGODOVINSKA DOBA Ko smo pri zgodovini zemlje računali še z milijoni let, nam pa pri zgodovini človeka zadostujejo že tisočletja. Tudi ostanki bivanja človeka v Posavju se uvrščajo med najstarejša najdišča v Sloveniji in Jugoslaviji. Iz najstarejše dobe v zgodovini človeka, stare kamene dobe ali paleolitika, nam je znana človeška zemeljska votlina v Njivicah pri Radečah. Njeno starost cenijo znanstveniki nad 50.000 let. Dosti gostejši pa so sledovi človeka v okolici Brežic iz mlajše kamene dobe ali neolitska, ki začenja v naših krajih okoli leta 3000 pr. n. št. V Sloveniji najbolj znana in najbolje raziskovana je Ajdovska jama pri Nemški vasi blizu Leskovca. V njej so našli zanesljive dokaze za bivanje človeka v mlajši kameni dobi skozi nekaj stoletij Med takšne dokaze štejemo ostanke kurišč, od katerih je ohranjena ogljenina v zemeljski plasti, nadalje ostanke iz gline izdelanih posod, iz kamna in kosti napravljenega orodja. Najbolj zgovoren dokaz za ‘bivanje človeka pa so najdena človeška okostja, ki so jih izkopali v jami. Po najdenih ostankih lončevine sklepajo, da je predzgodovinski človek Ajdovsko jamo naseljeval od približno 2200 let pred našim štetjem skozi dolga stoletja še v dobo brona po 1. 1800 pr. n. št. Iz približno istega časa so našli ostanke prazgodovinskega človeka v Jermanovi jami na Pijavskem. Zelo verjetno pa je, da še marsikje v okolici Brežic zemlja krije ostanke predzgodovinskega človeka iz mlajše kamene dobe. Ilir v nas h krajih .. Iz mlajše kameni dobi sledeče dobe brona (1800 do 1200 pred našim štetjem) ne bi sicer mogli v okolici Brežic našteti najdišč, pač pa so zelo znana in gosta najdišča iz starejše železne (hallstattske) dobe (od 1000 do 400 pr. n. št.) Pri teh že poznamo njihovega narodnostnega nosilca — ilirska plemena. Med najstarejša doslej znana ilirska najdišča spada v neposredni bližini Brežic odkrito grobišče pri Dobovi. Zanimive najdbe iz tega grobišča hrani danes Posavski muzej v Brežicah. Prebivalce tega najdišča so po smrti sežigali in nato njihov pepel pokopali v posebej zato pripravljenih urnah (žganih po- x'Ktyi sodah iz gline). Vanje so priložili pokojnikov dragocen okras in orodje iz brona. Ker ni bilo med okrasnimi pridevki najdenih še nobenih predmetov, izdelanih iz železa, štejejo do-bovsko grobišče v čas prehoda iz bronaste v železno dobo, okoli leta 1000 pr. n. št. S tem Pa se uvršča dobovsko ilirsko grobišče med najstarejša v Sloveniji znana ilirska grobišča, n. pr. Ruše, Hajdina, Pobrežje pri Mariboru, s katerimi je sorodno tudi po izkopanih izdelkih. Mlajše, vendar v vsem srednjeevropskem arheološkem svetu znano je ilirsko grobišče na Libni, eno največjih najdišč železne dobe v Sloveniji. V ne- posredni bližini Brežic imamo znano ilirsko naselbino na Gradišču nad Krko pri Velikih Ma-iencah. Ti prebivalci so pokopavali svoje mrliče v gomilah, ki so še danes lepo vidne v gozdu nad Gradiščem. ... IN KELTI V samih Brežicah imamo grobove iz mlajše železne dobe (latenske), ko se v naše kraje priseli ljudstvo Keltov. V dveh slučajno odkritih keltskih grobovih na sejmišču v Brežicah je bilo najdeno zanimivo železno orodje in orožje (keltska sablja, dolga cca. 85 cm) in nekaj lončevinaste posode. To so doslej prvi sledovi prebivalstva na samem mestnem ozemlju današnjih Brežic Pravo in prvo mestno naselje Keltov, imenovano Neviodunum, srečamo v dobi prvega stoletja pr. naš. št. severozapadno od Brežic na Krškem polju pri Drnovem. To mestno naselje je v tisti dobi najvažnejša in največja naselbina na ozemlju današnje Slovenije. Predstavlja, če smemo rabiti to primero, po svojem obsegu in važnosti prestolnico in središče vsega takratnega prebivalstva Dolenjske, ki je bila takrat sorazmerno gosto naseljena. Vemo, da je v samem mestu in v njegovi okolic^ bivalo keltsko pleme Latobikov. Toda konec prvega stoletja pr. naš. št., okrog leta 35, prodirajo v naše kraje Rimljani iz Italije sem pod poveljstvom poznejšega cesarja Avgusta. Osvojili so keltsko mesto Ne-viodunum e posavsko dolino okoli Brežic in nadaljevali osvajanja v Panonsko nižino južno od Save proti Sisku. S tem se končuje predzgodovina Brežic in okolice, o kateri nam govorijo samo materialni ostanki. Začenja se zgodovinska doba, ko nam v prvem tisočletju naš. št. o naših krajih v Posavju poleg materialnih poročajo tu in tam že tudi pisani viri Brežice in okolica v zgodovinski dobi Z osvojitvijo pokrajine ob Savi in Krki po Rimljanih tu živeče prebivalsvo ni izginilo, niti ni trpelo posebne škode. Rimska okupacija je prinesla naprednejše oblike gospodarstva in obdelovanja zemlje, ki jih je staro, tu živeče prebivalstvo polagoma sprejelo. V stoletjih rimske uprave se je prebivalstvo latiniziralo, sprejelo latinski jezik in rimsko omiko. Arheološki ostanki kažejo, da je bilo prebivalstvo v okolici Brežic v rimski dobi dokaj šte- vilno. Mesto Neviodunum pri Drnovem je pod istim imenom živelo dalje in ravno v diObi Rimljanov doživelo svoj pravi razcvet. To mu je omogočila izredno ugodna geografska lega ob važni rimski cesti, ki je vodila iz Ljubljane (Emona) skozi Trebnje (Pretorium Latobioo-rum) Neviodunum — na Velike Malence in Sisak na Hrvaškem. Na mestu nekdanjega ilirskega gradišča nad Krko pri Velikih Malencah so Rimljani v polovici 3- stoletja našega štetja zgradili z obzidjem In stolpi obdano utrdbo, v kateri je posebna rimska orožniška posadka čuvala ob utrdbi potekajočo rimsko cesto m dolino Save in Krke pred vpadi barbarskih ljudstev izza meje. Utrdba na Gradišču pri Vel. Malencah je bila pojačena ob koncu 4. stoletja, ko so se nogostoje množili napadi barbarskih ljudstev na ozemlje rimskega Imperija.. V tej dobi Je bila tudi v utrdbi zgrajena zgodnje-krščanska cerkvena stavba, ki je prva krščanska cerkev na ozemlju današnje Slovenije. To je dokaz, da so bili med vojaki in orožniki v utrdbi v glavnem vsi člani nove, krščanske verske sekte. Pa tudi sicer v dolini Posavja sledovi rimske naselitve niso redki. Ostanki inventarja rimskih kmetij so bili najdeni blizu Gradišča pri Vel. Malencah pri cerkvi sv. Martina, temelji zidov rimskih stavb pa tudi južno od železnice pod vasjo Sela pri Dobovi. V 6 stoletju so se vpadi barbarskih ljudstev preko našega ozemlja v Italijo vedno bolj množili. Ker vzhodnorimski cesar Justini jan ni zmogel več obrambe sam, je utrjeno Gradišče pri Vel. Malencah leta 546 našega štetja Izročil za nekaj časa germanskemu ljudstvu Langobardov, da bi mu stražili mimo vodečo, vojaško važno cesto v Italijo. Toda to njihovo pomoč je užival samo okrog 20 let, potem pa so se Langobardi odselili po letu 568 našega štetja v Italijo. Za njimi so v naslednjih desetletjih ob koncu 6., stoletja in v začetku 7. stoletja začeli naseljevati naše kraje Slovani. Z njimi se začenja Zgodovina sređn’eveških B ež c in okol« e v dobi po naselitvi Slovencev. V zadnjih letih obstoja oblasti rimskega imperija v naših krajih so namreč večkratni roparski vpadi barbarskih in selitve germanskih narodov iztrebili domače, latinizirano kelisko-ilir-sko prebivalstvo, ki je, kolikor sj je rešilo življenje, pobegnile iz ravninskih predelov posav ske doline v više ležeča zatočišča v hribih. Tako so storili tudi preostali romanski prebivalci brežiško-krške kotline in prebivalci mesta Neviodunum a. ki ga v 6. stoletju srečamo v razvalinah. SLOVANSKA GRADIŠČA Naši predniki Slovani ob svp-jem prihodu v savsko-krško dolino konec 6. stoletja ne naseljujejo pustega, deloma z gozdovi poraščenega in včasih močvirnatega sveta v okolici Brežic. Rajši se naseljujejo na hribovitem svetu ob obronkih Save in Krke. Prebivanju v mestih v stari domovini nevajeni, so po naselitvi pustili tudi ruševine mesta Neviodunuma svoji usodi in ga ne naselijo. Spoznali pa so kmalu po svojem prihodu v naše kraje pomen utrjenih postojank iz predslovanske dobe, ki so jih zato tudi sami poselili In jih začeli imenovati gradišča. Zato nam krajevna in ledinska imena gradišče izpričujejo najštarejše slovanske naselbine. Vrste takšnih gradišč srečamo na hribih in obronkih posavske doline, nekaj pa tudi v ravnmi. Naj omenim tu že zgoraj imenovano Gradišče pri Vel. Malencah, nadalje je bila na mestu današnje vasi Rigonce ob SotM staroslovanska naselbina Gradišče in v območju današnjega mesta Brežic nam viri tudi imenujejo gradišče. Prav s tem brežiškim Gradiščem pa so povezani začetki mesta Brežice. Kot vaška naselbina se je to brežiško gradišče razprostiralo na ozemlju današnjega mesta na vzvišenem levem bregu Save, ki je še v drugi polovici prejšnjega stoletja imela svoj tok tik pod današnjim mestom, kjer je njena stara struga še danes vidna. Gradišče kot vaška, naselbina na ozem.ju današnjih Brežic je torej po tem, kar smo rekli o gradiščih zgoraj, starejša od začetkov mestne naselbine. Omenja se brežiško gradišče kot vaška naselbina v 14. 15. in 16. stoletju. V 14. stoletju na primer so dajali kmetje-podložniki iz vasi Gradišče, ki pa je takrat že bila združena z mestno naselbino, dajatve za vzdrževanje grajske straže v Brežicah. V teh stoletjih, ko se na današnjem mestnem ozemlju imenuje vas Gradišče, se začenja pojavljati v virih tudi meščanska naselbina, ki se je v teh stoletjih popolnoma zrasla z vasjo Gradišče v srednjeveško meščansko naselbino. V prvi no'oviri IR stoletja se posamezni deli vaškega naselja Gradišče omenjajo zadnjič. Le*a 1241 — mes’na nas^b'na Mestna naselbina se prvikrat pojavi v pisanih virih v prvi polovici 13. stoletja, leta 1241, in nato večkrat v sledečih letih z nemškim imenom Rebi, kar pomeni v nemščini manjšo vzpetino, breg, Isto pomeni tudi slovensko ime, ki je izvedeno iz pomanjševalnice za »breg« = »brežec« = Brežice. Zelo verjetno bo, da je nemško ime le dobeseden prevod slovenskega, čeravno se nemško Ime v pisanih virih pojavi prej. Toda kaj nam ve zgodovina povedati o ozemlju Brežic in okolice od dobe po prihodu Slovanov In ck> prve omembe Brežic v polovici 13. stoletja? Po naselitvi Slovanov ob koncu 6. in začetku 7. stoletja ni bilo med Slovenci in Hrvati, danes dvema različnima narodoma, še prav nobene irazlike. NI jih ločila še različna govorica, ne različni običaji in navade, ne različna bivališča. Zato tudi okolica Brežic takrat še ni predstavljala ozemlja ob meji. Na žalost nam manjka vsako poročilo, ki bi nam dovoljevalo sklepati, da je to ozemlje v prvih stoletjih po prihodu Slovanov sploh bilo že naseljeno Prve priče slovanske naselitve v okolici Brežic izvirajo iz 9. stoletja, iz časa pred madžarskim prihodom v Panonsko kotlino in njihovimi vpadi na slovensko ozemlje. To so lani odkrili slovanski grobovi v bližini Brežic pod vasjo Sela. Po lepotičnem pridevku, lepo izdelanih ženskih uhanih, sklepajo arheologi na zgorajšnji čas. Toda za dolgo dobo kakih 200 let, torej za dobo slovenske samostojnosti, nam manjka o tem ozemlju vsakršno poročilo Pod oblasto Nemcev... Po komaj dve sto letih svoje samostojnosti v novi domovini pridejo Slovenci po uporu Ljudevita Posavskega pio letu 820 dokončno pod politično oblast Nemcev in v sklop srednjeveške nemške države. Vse državno ozemlje je bilo po fevdalnem pravu last poglavarja države, krone, ki ga ta podeljuje v fevd uglednim in kroni zvestim. Tako so začeli prihajati v naše kraje po letu 820 Nemci, k; so dobili od krone dodeljena obsežna ozemlja na Slovenskem. Posebno so hoteli nemški cesarji s podeljevanjem vzhodnoslovenskega ozemlja kroni zvestim nemškim fevdalnim rodbinam utrditi vzhodno mejo svoje srednjeveške nemške države. Tako So storili tudi z ozemljem okoli Brežic. Leta 895 nemški cesar prvič podari ozemlje Posavja z Rajhen-burgom in Krškim rodu bavarskih plemičev, iz katerega izvira tudi znana grofica Hema, posestnica Brež in Trušenj na Koroškem. ... IN TERORJEM MADŽAROV Toda že nekaj let za tem vdre v Panonsko nižino nomadsko ljudstvo Madžarov. Iz Panonske nižine začenjajo v prvi polovici 10. stoletja njihovi roparski vpadi v Srednjo Evropo na današnje nemško, francosko in italijansko ozemlje. Seveda so zaradi teh romarskih vnadov silovito trpeli slovenski kraji, M so ležali prav na meji novo-došlih Madžarov. Oblast srednjeveške nemške države nad slovenskim ozemljem je bila močno omajana in bore malo nam je znanega o usodi in življenju naših krajev v desetletjih madžarskih vpadov. Ti madžarski vpadi so tudi uničili posest zgoraj imenovanega bavarskega rodu v Posavju v prvi polovici 10. stoletja. Leta 955 je vojska nemškega cesarja popolnoma razbila Madžare pri Augs- burgu in s tem rešila srednjo Evropo vsakoletnega pustošenja in ropanja. V slovenske kraje se v drugi polovici 10. stoletja vračajo zopet nemške, kroni zveste fevdalne rodbine, ki dobivajo tu nazaj svoje ogromne teritorialne posesti. V Posavju obnovi svojo posest zgoraj imenovana bavarska plemiška fevdalna rodbina. Vzhodna meja posesti te rodbine ob Sotli pa obenem tvori vzhodno mejo nemške države. Sotla poslane meia v 10. ctojet u Od 10 stoletja postaja Sotla meja, ki začne deliti tu živeče prebivalce vedno bolj v dva različna naroda, ki imata v političnem pogledu različen razvoj. Toda le nekaj desetletij je v Posavju gospodaril rod bavarskih plemičev. Ko 1036. leta izumre ta rod v moški liniji, je že nekaj let nato, 1043. leta ženska naslednica tega rodu grofica Hema podarila obsežno posest v Posavju nadškofijski cerkvi v Salzburgu Med imeni te posesti srečamo zopet Raj-benburg. Meja salzburške posest; pa je potekala na jugu ob reki Savi, na zapadu je spadala k tej posesti še Sevnica z okolico, na severu pa po obronkih Bohorja tako, da so bili kraji Planina. Pilštanj in Kozje ter Podsreda izven posesti Salzburga Vprašanje je, kje je potekala južna meja te posesti.' Meje zgodnjih srednjeveških držav namreč niso še določene, ustaljene črte, ampak bolj ali manj širok, nenaseljen in pust, včasih z gozdom zaraščen pas. V takšnem pustem pasu so se večkrat vršili medsebojni spopadi med sosedi. Podobno pusto in nenaseljeno kaže, da je bilo tudi ozemlje okoli Brežic do današnje meje ob Sotli. Pa tudi medsebojnih obmejnih vpadov v tem pustem pasu ni manjkalo, ki so segali večkrat 'udi globlje v notranjost Med porušenimi gradovi se ob takš- v"tvi brežiške kovnice je te zinem sovražnem vpadu iz ogr- vahne stike z vzhodom uničil ske strani onkraj Sotle imenuje 1 mongolski vpad v srednjo Ev--nkrat tudi grad Rajhenburg. ropo, ki je leta 1241 opustošil 1249, grajska posadka 1292. Po tem vidimo, da imajo Brežice ob ustanovitvi z gradom in posadko ob hrvaški meji važno obrambno funkcijo, kot središče salzburške posesti v Posavju pa važno gospodarsko in upravno funkcijo. V upravnem oziru so Brežice namreč središče obsežnega urada salzburškega zemljiškega gospostva, ki obsega številne, na novo ustanovljene in poselicne vasi v kotu med Savo in Sotlo. Urad v Brežicah se imenuje prvič leta 1248. P0 tem lahko sklepamo, da so Brežice kot važna strateška, gospodarska in upravna postojanka salzburške nadškofije v Posavju prej umetna tvorba kot pa prirodno razvijajoče se mesto. V BREŽICAH SO KOVALI DENAR V gospodarskem oziru so postale Brežice važno tržišče in središče trgovine za širok domač okoliš in izhodišče za trgovanje, ki je segalo iz Brežic daleč čez hrvaško mejo na vzhod. Že leta 1220, med prvimi na slovenskem ozemlju, je bila v Brežicah urejena salzburška kovnica denarja. Daleč na Hrvaškem m Madžarskem sp plačevali trgovca z denarjem brežiške kovnice. Toda komaj dobri dve desetletji po ustano- V tem času obmejnih bojev .'sekakor še niso bili dani pogoji za nastanek mestne naselbine na ozemlju današnjih Brežic. V 12 stoletju, ko je bil leta 1131 sklenjen mir s sosedi na vzhodu onkraj Sotle, Ogri in Hrvati, pa se je za te kraje na jugu začela doba novega življenja. Meja se je ustalila prav na Sotli in prav do Sotle se naseljujejo ob starejših, redkih vaseh, gradiščih, prebivalci v vedno večjem številu in tvo-rij"o nove vasi. Za upravljanje te gosteje naseljene posesti je salzburški nadškof nujno potreboval v njenem središču utrjeno naselbino v obliki me-1 sta. Kot nalašč pripravno za to ! je bilo ozemlje na vzvišenem levem »brežcu« reke Save, kjer je že stala vas Gradišče. Toda v sredini 12. stoletja najbrž še grad in mesto nista obstajala. , V listini, izdani 1155 v Vidmu ob Savi, se imenujejo na koncu razne priče, toda nobena še ne Po mestu Brežicah in noben plemič ne po brežiškem gradu. Sele ob koncu 12. in v začetku 13. stoletja smemo domnevati nastanek Brežic. Toda, ko se v sredini 13 stoletja Brežice prvič imenujejo, so nato večkrat omenjene v sledečih letih. Leta 1241 se imenujejo prvikrat vitezi po Brežicah, ki imajo nalogo braniti vzhodno mejo salzburške posesti. Grad se omenja prvič tudi Madžarsko in Hrvaško. S tem vpadom je bila uničena živahna trgovska vez naših krajev z vzhodom. Brežiška kovnica je začela propadati in je v drugi polovici 13. stoletja popolnoma zamrla. Toda obseg in pomen mestne naselbine je kljub temu rasel. Leta 1315 se imenujejo Brežice trg, v salzburškem urbarju iz leta 1322 pa mesto. Od začetka 14. stoletja so Brežice sedež mestnega sodnika in sodišča ter mitnice, ki je prinašala zaradi razvitega trgovskega prometa z vzhodom bogate dohodke. Življenje v sredr jevešl* h B cžcoh Posest salzburške nadškofije v Posavju je bila razdeljena na dva urada, Brežice in Sevnica. V Brežicah je bival nadškofov oskrbnik, ki je pobiral s svojimi pomočniki dajatve in klical kmete na tlako. Meja brežiškega urada je potekala na jugu pp Savi do izliva Sotle, na zapadu približno ob potoku Brestanica, na severu do vrhov Orlica in Spi ček, na vzhodu pa ob potoku Dramlja in po Sotli. Tudi mesto, kakor zgoraj opisana posest, je bila last salzburškega nadškofa. On je bil v mestu vrhovni gospod in lastnik in ne mogoče deželni knez ali cesar. Nadškof je dovoljeval naselitev v mestu in brez njegove odobritve ni smel nihče imeti hiše v mestu. Prebivalci mesta so bili večinoma obrtniki in trgovci, seveda lahko zelo različne narodnostne pripadnosti. Mestnim obrtnikom pa so z nekaterimi izdelki močno konkurirali podeželski obrtniki. Važno panogo trgovanja s Hrvatsko je predstavljala trgovina z živino. O se nrb meščan h n traovc h Ena najbolj značilnih srednjeveških mestnih pravic je bila pravica do trgovanja ob določenih sejmskih dnevih. V privilegiju salzburškega nadškofa 1353 sta dovoljena Brežicam dva sfcjmsika dneva in sicer binkošti ter Lovrenčevo. Sejmskj dan na Lovrenčevo se ie v Brežicah ohranil še do danes. Ob sejmskih dneh so v mestu uživali osem dnj pred in osem dni po sejmu zaščito vsi, ki so zaradi I trgovanja prišli v mesto, pa naj si je bil to tujec ali domačin, od blizu ali daleč. Ta pravica do zaščite se je v srednjeveškem pravu imenovala »tržni mir«. življenje v mestu je bilp dosti laže kot na deželi, saj so bili meščani osebno svobodni. Zato so bili sorazmerno gosti begi. zlasti kmetov podložnikov za m»=+r>n obridie. da s«1 tako (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) vas in Stari grad. Propagandno in partijsko-organizacijsko delo sta ob svojih obiskih v Brežicah vodila znana komunista tovariš Slavko Šlander in Maks Stermecki, pozneje pa Dušan Kveder in Rudi Janhuba. Ko je nastopil zlom jugoslovanske vojske, so zavedni člani Partije sledili njenemu pozivu za pripravo na splošno vstajo. Predvsem se je nudila priložnost za zbiranje potrebnega orožja, ko so se vračali domov vojaki jugoslovanske vojske. Tako so ob kapitulaciji jugoslovanske vojske, organizirali zbiranje civilnih oblek, s katerimi so rešili vračajoče jugoslovanske vojake ujetništva, njihove uniforme pa so jim bile potrebne za bodočo oboroženo borbo. Še važnejše pa je bilo za bodočo borbo ob tej priložnosti zbrano orožje bivše jugoslovanske vojske. , Dušan Kveder-Tomaž, komandir Brežiške čete Podobno kakor tov. Preskar in Grabar v Krškem, so v Brežicah bratje Milavci — ki so bili jedro pozneje ustanovljene Brežiške čete — v času zloma zbrano orožje, municijo in vojaško opremo shranili na svojem domu ob brežiški postaji. Njihovo požrtvovalnost in iznajdljivost pri zbiranju orožja naj nam pokaže samo sledeči primer. Za miniranje brežiškega mosta čez Savo in Krko pripravljeno jugoslovansko eksplozive je prodirajoči nemški okupator vrgel v Krko in Savo. Člani poznejše Brežiške čete pa so si znali pridobiti tudi to v vodi potopljeno razstrelivo. Ob kopanju v Krki so s potapljanjem zbrali skoraj vse to v vodi ležeče razstrelivo, ga doma osušili, nato pa so ga shranili bratje Milavci v skrivališču na svojem domu. Ravno s tem eksplozivom sta brata Milavca 13. sept. 1941 zvečer razstrelila železniški most na Vidmu in s tem zavrla okupatorju promet. To njuno sabotažno akcijo je pohvalil tudi Pokrajinski komite KPS za Štajersko na grup-nem sestanku pri Tomincu na Malem vrhu po tovarišu Dušanu Kvedru, ki je vodil sestanek. To je bila prva akcija članov bodoče Brežiške čete, ki pa takrat še niso bili organizirani v' vojaško enoto in so se zadrževali še doma. Toda kmalu za tem, v začetku oktobra 1941, so se pripravljali na ustanovitev vojaške enote, v obliki čete. Komandir čete je postal Dušan Kveder-Tomaž, politični komisar čete pa Rudi Janhuba. V prvi polovici oktobra je četa štela okoli 12 mož, ki so bili večinoma člani KP in SKOJ iz brežiške okolice, iz Dobove, Krške vasi, St. Lenarta in Brežine. Dne 23. oktobra 1941, v dneh množičnega izseljevanja prebivalstva Brežic, so se umaknili v gozdove nad Sromljami. S tem se začenjajo vojaške akcije Brežiške čete. Pomikali in borili so se v mesecu novembru na sektorju Podsreda — Stara vas — Dobova — Brežice — Krško — Sevnica in Bohor. Imeli so načrt, da se na Bohorju priključijo I. Štajerskemu bataljonu Staneta Rozmana, ki ga ie poslal Pokrajinski komite za Štajersko na »Brežiški pohod«, da se tu združi z Brežiško četo in ovira ter prepreči nemško izseljevanje Slovencev. Stane se je moral zaradi vremenskih razmer in nenehnega nemškega zasledovanja in napadov vrniti še prej, preden je sploh prišel na cilj. Brežiška četa je zato operirala sama in izvršila v mesecu novembru sledeče akcije, o katerih je poročal »Slovenski poročevalec« v svoji 29. številki z dne 9. dec. 1941: 4. nov. so izvedli rekvizicijo posteljnine, oblek, krzna in hrane v neki izseljeni vili v Globokem. 5. novembra spremljajo oborožene partizanske patrulje kmete iz neizseljenih področij v izseljene ter rešujejo pohištvo in obleke, da ne pridejo v okupatorjeve roke. 6. novembra, na predvečer praznika oktobrske revolucije, partizanska patrulja zaneti požar na treh mestih v izseljenem Gaberju tik ob železniški postaji v Dobovi, kjer so zgorela tri posestva z gospodarskimi poslopju 12. novembra so pod vodstvom Dušana Kvedra trije partizani z zvijačo vdrli v prostore sodnije v Sevnici, kjer so aretirali paznika, ga zaprli v zapor, mu odvzeli orožje in osvobodili pet na smrt obsojenih borcev OF. 15., 16. in 19. novembra so uničili več sto hektolitrov vina v hramih na izseljenem področju brežiškega okraja. 17. novembra so zasedli bivšo veletrgovino Bibič v Dečnih selih, kjer so aretirali v trgovini postavljenega komisarja šušla iz Brežic, dva nemška uradnika in tri pomočnike. 18. novembra so zažgali veleposestvo bivšega narodnega poslanca Ureka v Globokem pri Brežicah, ki je bil takrat izseljen na Hrvatsko. S tem so Nemcem uničili več vagonov fižola, koruze, pšenice, krompirja, sena in lesa in napravili večmilijonsko škodo. 20. novembra so likvidirali trgovca Sušo iz Sromelj, enega najsposobnejših hitlerjevskih agentov v vsem srezu. 24. novembra je bila z dinamitom razrušena železnica v bližini postaje Blanca na progi Zidani most—Zagreb. Konec novembra so se pomikali mimo Rajhenburga na Mali kamen zapadno od Podsrede z namenom, da uničijo naprave v rudniku Senovo. Nastanili so se v Gorjanah v hramu Jožeta Kuneja blizu gozda. Tu so se zadržali nekaj dni, kar je bilo za- nje usodno. Novakovi, revni stanovalci bližnje kajže, so jih opazili in ker so jim bili tuji in sumljivi, so se jih nekoliko bali. Nič hudega misleč so o njih govorili tudi drugim sosedom. Našel pa se je med njimi izdajalec Grzina, ki je poslal Novakovo Rudi Janhuba, polit, komisar Brežiške čete deklico z listkom' na občino v Podsredo, da naj sporoči, da se v Kunejevem hramu skrivajo »sumljive osebe«. Podsreški župan Štolekar tega sporočila niti ni vzel preveč resno, pač pa toliko bolj njegov namestnik Jercelj, ki je to takoj telefonič-no sporočil nemški žandarme-rijski postaji v Kozje. 2e pod večer istega dne, 29. novembra 1941, je prišla v Gorjane skupina okrog trideset nemških policistov, ki 'jim je kazal pot izdajalec Jercelj. Že v mraku, okoli 7. ure zvečer, so od vseh strani obkolili hram, kjer so v podstrešnem prostoru na senu bili zbrani k počitku vsi člani čete. Le eden je bil na straži, toda policaji so prišli v temi tako tiho in neopazno, da ni več mogel pre- buditi ostalih. Že« so udarili pod streho rafali nemških brzostrelk. Na možnost, da bi se lahko prebili in pobegnili, ni bilo ob številu nemške policije niti misliti. Zadeti od prvih strelov nemških rafalov padejo v borbi Ivan Milavec, Marjan Cerjak, Drago Hlebec in Milan Kovačič. Sled izkrvavi j enih štirih, padlih v borbi, in drugih ranjenih borcev je bila še dolgo vidna v notranjosti hrama. Ker so bili takoj ob nenadnem nemškem udaru štirje mrtvi in precej ranjenih, so se ostali predali. Tako so dobili 11 članov Brežiške čete živih v roke. Vodili so jih, tesno z žico med seboj povezane, čez Podsredo v Kozje in nato v zapore v Maribor. Padle štiri pa so pokopali na pokopališču v Kozjem. Komandir čete in politični komisar tov. Rudi Janhuba in Dušan Kveder-Tomaž sta še z enim spremljevalcem bila tisti čas, ko so gestapovci in policaji obkolili hram, kjer je bila zbrana vsa četa, pri lastniku hrama v bližnji vasi Železno Jožetu Kuneju, ki je bil član OF in je četo podpiral s hrano. Ko sta slišala strele, se jima je posrečilo umakniti se v bližnji gozd in je le gol slučaj, da sta se rešila. Vseh 11 ujetih so ustrelili v mariborski jetnišnici. V prvi skupini so bili ustreljeni dne 27. 12. 1941 brata Marjan in Albin Milavec iz Brežine, Srečko Cerjak iz St. Lenarta, Srečko Smrekar iz Krške vasi in Jože Savrič iz Velikega Obreža pri Dobovi. Ostali ujeti člani Brežiške čete, brata Gerjoviča iz Rigonc pri Dobovi in drugi pa so bili v zaporih priključeni drugim skupinam in ustreljeni pozneje. To je bil tragični konec Brežiške čete. Toda njeni borci so živeli dalje v delu tisočev in tisočev drugih borcev v času štiriletne borbe. Stvar, za katero so žrtvovali svoja mlada življenja, pa gre v klasje v končni borbi za socialistično Jugoslavijo. Večna slava padlim borcem Brežiške čete. OBIŠČITE Zdravilišče ČAZeŠKč c opli c e Prepričajte se o solidru postrežbi in nizkih cenah! OBIŠČITE BREŽICE od 23. do 28. oktobra! Brežice in okolica o zgodovini (Nadaljevanje z 2. strani) rešijo svojega nesvobodnega položaja. Mesto »bega z dežele« ni zaviralo, ampak ga celo pospeševalo, ker mu je to povečano število prebivalcev bilo v korist, ker je s tem dobilo več delovne sile in povečalo svojo proizvodnjo. V Brežicah je bil le ta pogoj, da se ni »pribežnik« prej v ničemer pregrešil proti salzburški cerkvi in mestu. Začetnih 14 dn; bivanja v mestu je užival posebno zaščito. Po preteku tega roka pa je s svojim imetjem lahko ostal v mestu ali pa se na lastno odgo- vornost odpravil dalje. Meščani, obrtniki in trgovci imajo v in tudi izven mestnega obzidja vrtove, njive in vinograde. Od teh plačujejo samo davek v denarju nadškofovemu oskrbniku, niso pa dolžni opravljati no-bene osebne služnosti (tlake), so torej osebno svobodni. Precejšen dobiček so imeli meščani Brežic od prodajanja' vina na drobno v mestu. Da bi se pa obvarovali konkurence kmetov, je nadškof v privilegijih zabra-nil kmetom v mestu prodajati vino na drobno, smeli so ga prodajati samo na vedra in sode. Ribe grad In sodstvo Ribolov na Savi je bil že lepo razvit. Ribiči, ki so prebivali na ozemlju brežiškega mesta, so imeli pravico svobodno loviti in prodajati ribe. Za to pravico so bili dolžni nadškofu ali njegovemu upravniku posestev na Štajerskem, vicedomu iz štajerske Lipnice, kadar sta prišla na obisk nadškofovih posestev v Posavje, postreči z ribami. Meščani so lahko prodajali, podarili ali zapuščal; po- sest v mestu samo meščanom Brežic, nikakor pa ne tujim ljudem. S to določbo se je mesto zavarovalo pred priseljevanjem tujih meščanov in ljudi iz nemeščanskih vrst. V mestu je grad, id se je razvil s prizidavo ob današnjem jugozahodnem ogelnem stolpu, kjer se po zidarski tehniki v kleti vidijo začetki gradnje. Prvotno je to bil verjetno samo obrambni stolp iz začetka 12. stoletja, k; je bil nato vključen v mestno obzidje in je tvoril njegov južni ogel. V prvi polovici 14. stoletja srečamo že mestno obzidje. Njegovi sledovi so na nekaterih mestih vidni še dandanes. V obzidju je bilo več obrambnih stolpov in dvoje vhodnih vrat. »Spodnja vrata« so bila pri gradu, »zgornja vrata« pa na ozemlju pri današnji sodniji. Na čelu mestne uprave je bil sodnik. Njega je imenoval kot mestni in zemljiški gospod salzburški nadškof. Šele od 16. stoletja si Brežice pridobijo avtonomijo, da si meščani sami iz svoje srede svobodno volijo sodnika kot načelnika avtonomne mestne uprave. Cerkvene posle je opravljal vikar, ki sc omenja prvič leta 1354. Podrejen je bil prafari na Vidmu. V zunanjih dogodkih in dogodkih iz politične zgodovine Brežice do druge polovice 15. stoletja niso omenjene. V drugi polovici 15. stoletja, k; je bila v političnem pogledu izrazito nemirno in razgibano obdobje (spomnimo se samo na boj za celjsko dediščino, zelo pogoste Franjo Stiplćvšek: Brežiški motiv (1954) V četrtek, 28. oktoora, počastimo spomin padlih borcev pred spomenike m na postaji Brežice! ; kralj Matija Korvin pregnal škofa z Ogrskega Ostronoga | in ga. je sprejel avstrijski cesar Ferdinand ter ga hotel odškodovati s salzburško nadškofijo. Temu pa se je seveda uprl salzburški nadškof, ker bi s tem izgubil vso svojo obsežno posest in je iskal pom,oči pri ogrskem kralju Matiji. To je služilo kot povod za izbruh že dalj časa trajajoče sovražnosti. V oboroženem spopadu, ki se je začel leta 1479, je ogrski kral, zasedel vso zemljiško posest svojega varovanca salzburškega nadškofa na Štajerskem in Koroškem. Takrat so dobile Brežice ogrsko posadko, ki je ostala tam okoli deset let. Po desetih letih, leta 1489, se je končalo to dolgoletno vojskovanje med obema vladarjema najprej s premirjem, potem pa z mirom leta 1491, že po smrti ogrskega kralja Matije Korvina. S smrtjo Matije so propadle tudi vse njegove pridobitve v dobi desetletnega vojskovanja. Salzburški gradovi in mesta, ki jih je bil zasedel Matija, so pripadi; Habsburžanom Ti so po sklenjenem miru nekatere vrnili salzburški nadškofijski cerkvi, druge pa so si iz vojaških vzrokov zadržali. Med tern; so bili tudi Ptuj, in 1 naše Brežice. Tako je bila avstrijsko-ogr-! ska vojna vzrok, da je salzbur-j ška nadškofijska cerkev izgubila svojo več kot štiri sto let staro posest mesta Brežic in ozemlja v Spodnjem Posavju, ki postanejo sedaj last habsburške cesarske rodbine. S tem pa je končana zgodovina Brežic in okolice v obdobju, ki smo ga navajeni imenovati srednji vek. Zgodovinski dogodki, ki so v naslednjih stoletjih povezani z imenom Brežic in okolice, pa se od prejšnjih po svoji vsebin; tako bistveno razlikujejo, da jih moramo obravnavati pod drugim poglavjem in na drugem mestu turške vpade in spore med habsburškim cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem Matijo Korvinom), so mnogo trpele Brežice in okolica kot ozemlje na meji. Po letu 1463, ko si Turki dokončno osvoje Bosno, se vrstijo pogosti turšk; vpadi čez Hrvaško na ozemlje Bele krajine, od tu pa gredo vpadne smeri na Novo "mesto in večkrat po dolini Krke na Krško polje in proti Brežicam. Redkejši so bili vpadi po dolini Save naravnost v brežiško kotlino. TURKI PRED BREŽICAMI Ob takšnem nenadnem turškem vpadu so videle Brežice Turke prvič leta 1469 pred svojim obzidjem. Večkrat pa so v sledečih desetletjih ropali na svojem povratku v brežiški Telovadna akademija 25. oktobra bo edinstven užitek, ne zamudite je! okolici, tako na primer na Bizeljskem. Večkrat so pustošili in ropalj v brežiškem okolišu tudi še v prvih desetletjih 16. stoletja. Vendar je v teh turških vpadih trpelo največ samo okoliško prebivalstvo, prebivalci za mestnim obzidjem in v gradu so bili varni. Mestnega obzidja Turki niso napadali. DESET LET POD OGRI Trpelo pa je mesto in okolica v meddržavnem sporu med habsburškim cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem Matijo Korvinom. Že dalj časa trajajoča sovražnost med obema vladarjema je izbruhnila v oborožen spopad, ko je ogrski S kmečkimi upori, ki nastopijo v začetku 16. stoletja in s katerimi je ozko povezano ime Brežic in njihove okolice, začne naš kmet-tlačan, ki je skozi dolga stoletja pasivno prenašal svoja bremena, aktivno borbo za izboljšanje svojega socialnega položaja. To pa je tako važen dogodek, da ga lahko primerjamo samo še z našo narodnoosvobodilno vojno v sedanjosti. V razdobju od prvih kmečkih uporov do narodnoosvobodilne vojne je slovenski narod začel in poskušal sam odločat; o svoji usodi, kar pa se je dokončno uresničilo šele z zmago v naši veliki domovinski vojrfi. S. S. Brežice ob koncu pr ejšnjega stoletja 28. oktober - obletnica ustanovitve Brežiške čete r a med vojno leta 1941 In takoj prve dni po kapitulaciji jugoslovanske vojske so si združeni sovražniki Jugoslavije pod HH'erjevim vodstvom razdelili ozemlje bivše jugoslovanske države. Ozemlje današnje Slovenije so si razdelili Nemci, Italijani in Madžari Nemci so okupirali pokrajini Štajersko in Gorenjsko, vendar je meja med Italijo id Nemčijo od tromeje s Hrvatsko potekala južno od Save dokaj globoko po Dolenjski do »italijanske« Ljubljane. Štajerska je bile 14 aprila 1941 upravno združena z »Gau Steiermark« in je Gauleiter Štajerske dr Uiber-reither bil imenovan za šefa civilne uprave na spodnjem Štajerskem. Gorenjska je bila upravno združena z »Gau Karnten«, za šefa civilne uprave na Gorenjskem pa je bii imenovan namestnik gauleiterja Kutschera V obeh pokrajinah so nacisti videl; svojo nalogo v tem da čimprej ponemčijo slovensko prebivalstvo, kakor ie to povedal Hitler ob svojem obisku v Mariboru v govoru dne 26. aprila 1941 po kapitulaciji jugoslovanske vojske z besedami: »Napravite mi to deželo nemško, tako nemško, kot je ostala Štajerska (avstrijski del).« Glavno sredstvo ponemčevanja so nacisti videli v aretacijah in množičnem izseljevanju Slovencev. Nacistično preseljevanje prebivalstva v Posavju Himmler kot državni komisar za utrditev nemštva. V šestih točkah teh »smernic« so bili za izselitev predvideni sledeči Slovenci iz spodnje Štajerske: 1. vsa slovenska inteligenca, 2. vse družine, priseljene po letu 1914, 3. prebivalstvo savskega pasu, 4. prebivalstvo pasu ob Sotli, 5. tisto prebivalstvo v spodnji Štajerski, ki jasno kaže znake tuje krvi, in 6. tisti Slovenci iz spodnje Štajerske, ki ne bi hoteli sami pristopiti ali bi ne bilj sprejeti v Štajersko domovinsko zvezo (Steiriscjier Heimatbund) Za izvedbo tega načrta so se nacisti takoi lotili dela Izselitev so na posebni konferenci v Gradcu 6 maja 1941 kjer je bil navzoč šef civilne uprave na spodnjem Štajerskem, Gauleiter dr. 1. v prvem obdobju naj bi bila izgnana vsa slovenska inteligenca, 2. v drugi fazi naj bi bili izgnani ljudje, ki so po letu 1914 prišli na spodnje Štajersko, 3. v tretjem obdobju bi izselili vse prebivalstvo obsavskega in obsotelskega pasu. Prebivalstvo tega ozemlja bi naj bilo izseljeno v celoti, ostali naj bi samo Nemci. Imeli pa so za izselitev pripravljen ožji in širši načrt Po širšem načrtu naj bi bilo v tem pasu izseljeno okoli 70.000 ljudi, po ožjem načrtu pa le ozemlje z okoli 40.000 prebivalcev. Na ozemlju ob Sotli so nameravali izseliti 10.000 do 12.000 ljudi in nato to ozemlje naseliti z okoli 12.000 Kočevarji, medtem ko bi na izseljenem ozemlju južno od Save nase'.ili bukovinske Nemce, južne Tirolce in kmete iz nemškega dela severne Štajerske. 4. v četrti fazi bi izselili tisto prebivalstvo, ki ne bi bilo sprejeto v štajersko domovinsko zvezo. To prebivalstvo bi naj bilo i Načrte za ponemčevanje in iz- : Uiberreither nameravali izvesti seljevanje slovenske Štajerske so v sledečih štirih fazah: priprav’jali nacisti že pred jugo-slovansko-nemško vojno v Gradcu. Tu je že pred drugo svetovno OljISk V vojno obstaja’ »jugovzhodni nemški inštitut«, ki se je bavil s problemi ponemčevanja Podonavja in Balkana in je prevzel germa-nizatorične težnje stare »dvome monarhije«. Poseben problem dela tega inštituta je predstavljalo ponemčevanje S’ovencev Slovencev Nemci namreč niso priznavali kot enotnega naroda, temveč so jih delil; v tri skupine: 1. Nemci, to so vsi tisti, ki govore nemško, 2. Wendi. ki sicer govorijo slovenski jezik, drugače pa po svojem zavestnem zadržanju pripadajo nemškemu narodu in se ravno po tem ločijo od 3. Slovencev, ki govorijo slovenski jezik, a se tudi sami zavestno priznavajo kot del Jugoslovanov. Na pod’agi te razvrstitve so že v letih pred vojno delali v Gradcu sezname in kartoteke Slovencev in se pripravljali na ponem-čevalno delo po zmagoviti vojni z Jugoslavijo. Glavno v'ogo pri tej razvrstitvi Slovencev, ki je po okupaciji služila kot glavna podlaga Za aretacije in preseljevanja, je igrala nemška petokolonska organizacija Kulturbund, k; je zbirala podatke o Slovencih. Delo »Kulturbunda« se je razmahnilo zlasti za časa Sto’adino-vičevega režima po letu 1935, ki se je vedno tesneje naslanjal na nacistično Nemčijo. Stojadinovi-čeva žena sama je bila pokroviteljica »Kulturbunda« v Jugoslaviji. Iz Nemčije so vedno pogosteje hodili v Jugoslavijo »turisti« nemške počitniške organizacije »Kraft durch Freude«, ki so nemoteno zbirali pri nas vse mogoče podatke za svoje načrte. Tako je razumljivo, da so že pred vojno v Gradcu imeli izdelan podroben seznam vseh gostinskih obratov v Sloveniji in označeno, ali je podjetnik Nemec aH Slovenec, toda nemško usmerjen in Nemcem prijazen, ali Slovenec in slovensko ali protinemško usmerjen. Vedeli so, kateri lokal obiskujejo nemški, kateri slovenski gostje itd. Podobno razvrstitev so imeli izgotovljeno tudi za lastnike in osebje industrijskih obratov v Sloveniji. Izgotovljene so imeli nadalje sezname vseh zavednih Slovencev, ki so jih smatrali za sovražnike Nemcev, predvsem člane organizacije Sokolov, zveze Maistrovih borcev in komunistov. Pri posameznikih je bila že stavljena opomba: »ga je treba ta- koj zapreti«, »treba takoj postaviti pod nadzorstvo« in podobno. Med Nemcem prijaznimi Slovenci so bili že označeni ljudje, ki bodo po okupaciji sodelovali z nemško oblastjo. Vidimo, da so načrti za ponemčevanje in izseljevanje bili pripravljen; že pred okupacijo. Na podlagi teh načrtov je izdal Gauleiter Štajerske dr. Uiberreither dne 18. aprila 1941 dokončne »smernice« za izseljevanje in preseljevanje slovenske Štajerske. Potrdil in odobril je te Uiberrei-therjeve »smernice« notranji minister Nemčije in vodja SS državnimi funkcionarji NDH o izselitvi. Večina za izselitev predvidenih Slovencev bi po sklepu zagrebških dogovorov bjla izseljena na Hrvatsko, le inteligenca naj bi bila izgnana v Srbijo. Hrvatska država bi naj v zameno za priseljene Slovence izgna'a približno isto število Srbov iz Hrvatske v Srbijo. V dogovorih na tej konferenci je bil točno določen vrstni red transportov in vstopni postaji v Mariboru in Rajhenburgu. Preveč bi zahtevalo prostora, če bi hotel; spremljati in naštevati vse tiste številne transporte slovenskih ljudi, ki so jih nacisti po tem načrtu pošiljali dan za dnem v poletnih mesecih leta 1941 v Srbijo in na Hrvatsko. Nas zanima na tem mestu le tretja točka njihovega izselitve-nega načrta, izselitev prebivalstva iz posavsko-obsotelskega pasu, ki so ga nacisti najdosledneje izvedli in je prebivalstvo tega Posavskem muzeju vas bo seznanil s kulturno preteklostjo Posavja! ozemlja v primeri z ostalim prebivalstvom Slovenije sorazmerno največ trpelo. Tudi v posavsko-sotelskem trikotu se je izseljevanje vršilo po zgoraj opisanem načrtu. V prvem obdobju je bila izgnana večina inteligence, zdravniki, profesorji, vsi vplivnejši duhovniki, predvsem aktivni politiki Koroščeve Slovenske ljudske stranke in večina učiteljev. Pri tem delu so se nacisti mogli opreti predvsem na sicer maloštevilno, a zagrizeno nemško in nemškutarsko prebivalstvo v Brežicah, ki je tvorilo zadnji ostanek nemške stranke iz dobe narodnostnih bojev v Brežicah v obdobju stare Avstrije. Teh nekaj prebiva'cev, organiziranih v Kulturbundu, je pomagalo nacistom pri izvrševanju njihovega načrta, predvsem pri izseljevanju njihovih stanovskih I konkurentov, slovenskih podjet-I nikov, trgovcev, gostilničarjev in večjih obrtnikov, bodisi klerikalne ali liberalne strankarske pripadnosti. Ravno od teh Nemcev je izšla sku v Mariboru 26. aprila 1941 sprejel predstavnike Kočevarjev in jim na njihovo prošnjo zagotovil srečno bodočnost v okviru Nemčije. Po načrtu za izseljevanje, ki so ga izdelali na omenjeni konferenci v Zagrebu 4. junija 1941, neij bi bilo tudi prebivalstvo ob Savi in Sotli izseljeno na Hrvatsko v zgodnji jeseni 1941 od 15. septembra do 31 oktobra. Da pa se ta načrt ni izvršil, je bila kriva vlada NDH. ki je »iz važnih političnih razlogov« odklonila sprejem S'ovencev iz Posavja. Pod »važnimi političnimi razlogi« si moramo predstavljat na eni strani odpor, hrvatskega prebivalstva prot; nasilnemu nacističnemu priseljevanju Slovencev ker jim ti odjedajo že itak pičlo odmerjen kruh, na drugi strani pa so bili vzrok za odklonitev začetki partizanskega odpora na Hrvaškem, s katerim je vlada NDH že morala računati. Pri tolikih tisočih izseljenih Slovencev iz Posavja bi se že tako obstoječi nemiri v državi lahko samo še povečali Zato se'je izselitev prebivalstva v Posavju, s katero bi morali začeti že v septembru, ne koliko zav’ekla. V preselitvenem štabu v Mariboru so se že bavilj z mislijo, ali ne bi kazalo s preselitvijo počakati do pomladi 1942 in do takrat najti prostor za izselitev, ki ga je bila odpoveda’a NDH Toda Kočevarji so bili zaradi tega odlaganja nezadovoljni in so konec septembra v Mariboru v razgovorih z vodstvom preselitvenega štaba pritiskali, da se njihova preselitev v Posavje izvede pred 8. oktobrom 1941, preden bi utegnilo nastopiti jesensko deževje. Rešitev nastalega problema so iskali v Berlinu in jo končno tudi našli v tem, da se prebivalstvo Posavja izšel; ne na Hrvatsko, ampak v Nemčijo, v pokrajine na vzhodu, Sleziio in Saško, na zahodu pa v Wuertemberško in Badensko. Sklep v Berlinu je bil razglašen prebivalstvu Posavja 20. oktobra 1941 ;n v razglasu tudi točno določen izseljenski pas. V bivšem brežiškem srezu so bile za izselitev določene sledeče občine: Prizor iz zbirališča izseljencev — fašisti so vdrli v mirne slovenske domove in prinesli s seboj le kri, zločine in smrt popolnoma pasivno, čeravno z veliko potrtostjo ob slovesu od rojstne hiše, sledili razglasu nacistov. Tu je treba tudi upoštevati uspeh nemške demagoške propagande, ki se je v zadnjih letih pred vojno vedno močneje š:riia med prebivalstvom Posavja Gospodarski in življenjski pogoji bodo preseljenci, če se bodo ravnali po navodilih in vedli disciplinirano, prejeli za svojo posest v Nemčiji odškodnino Prebivalstvo zato ni mislilo na beg v gozdove ali celo na spontan upor, kakor je bil to primer na Gorenjskem. ko so tam nacisti hoteli začeti izvajati svoj načrt pre-se’jevanja. Govorice o izselitvi Posavja so se širile med prebivalstvom že od pomladi 1941, čeravno so nacisti o vseh pripravah skrbno molčali in vse tajili. Dokaz, da ! neka- s tem prebivalstvom nameravajo, pa je videlo ljudsivo . tudi v tem, da tega ozem’ja niso 1 upravno tako trdno organizira.! kakor ostaio spodnje Štajersko. Tako na primer šolstva v teh krajih po okupacij’ sp’oh niso vzpostavili, kar so drugm storli takoj. Prebivalstvo ie bilo tudi vznemirjeno, ko so ljudje iz pre- izseljeno v staro Nemčijo za razliko od onega pod točkami od 1. do 3., ki so ga nameravali izseliti v Srbijo in deloma na Hrvatsko. Na ta načrt izselitve, ki ga je pripravil posebni izselitveni štab v Mariboru, je pristal Hitler dne 25. maja 1941. 2e nekaj dni na to, 4. junija 1941, so se ljudje iz izselitvenega štaba iz Maribora dogovarjali v Zagrebu z višjimi pobuda za največje zlo, za izselitev vsega prebivalstva v savsko-obsotelskem pasu. To so nacisti radi sprejeli, ker so na tem ozemlju nameravali naseliti za utrditev jugovzhodne meje »veli-konemškega rajha« »čistokrvne« Nemce, v našem primeru Kočevarje, ki so ostali izven Nemčije v Italiji. Ta predlog je osvojil Hitler sam, ko je na svojem obi- ridružujemo se čestitkam ob našem občinskem prazniku! Ljudska oblast odpira zdravstveni zaščiti in prosvetljevanju ljudstva vse možnosti in skrbi za zdravje delovnega človeka! Kolektiv bolnišnice v Brežicah južno od Save Boštanj, Studenec, Bučka, Raka, Leskovec, Čatež, Krško, Cerklje in Velika Dolina, severno od Save pa Dobova, Brežice. Kapele, Bizeljsko, Artiče, Sv. Peter pod Sv. gorami, Globoko, Krško (del občine, ki je bil severno od Save). V trboveljskem srezu so bile določene sledeče občine južno od Save: Radeče, Št. Janž, Dole in Polš-nik. Razglas je preračunljivo zago-tovljal, da bodo vsi tisti izseljenci, ki se bodo vedli disciplinirano in ravnali po navodilih, dobili za svoja izgubljena posestva in imo-vino odškodnino. Tisti, ki bi se pa izselitvi odtegnili, izgube pravico do odškodnine Zato je razumljivo, da so kmetje, ki tvorijo večino prebivalstva tega pasu in jim pomeni zemlja vse, skoraj Jesen 1941 — cule, kovčki in vreče bornega imetja .. Solze v očeh in srd v srcih izseljencev (Na sliki — prizor pred hišo izseljenca v Brežicah tega prebivalstva so bili za časa stare Jugoslavije v nekaterih obdobjih zelo slabi. V ravnini ob Savi, predvsem na levem bregu, srečamo že precej razdrobljeno kmečko posest z nekaj ha. Redki so bilj posestniki, ki bi imeli več kakor 10 ha zemlje. Zato so ti majhni posestniki izredno težko vzdržali v težkih razmerah v obdobju gospodarskih kriz v stari Jugoslaviji. V gričevnatem svetu tega izseljenskega pasu pa je večina kajžarjev ki imajo le košček njivice ob bajti in so bili vse leto dninarji na posestvih dveh do treh večjih posestnikov v vasi. Z izjemo tovarne celuloze na Vidmu, k; pa je bila takrat šele v gradnji, ni bilo na tem ozem- selitvenega štaba iz Maribora v poletju 1941 izpisovali pri posameznih posestnikih na -ozemlju, določenem za preselitev, katastrske podatke, opisovali stanje hiš. gospodarskih poslopij in dvorišča. To jim je bilo namreč potrebno za načrtovanje bodoče naselitve Kočevarjev. Vendar prebiva’stvo, stoletja zakoreninjeno na svoji domači grudi in skrbno zatopljeno v svoje poljsko delo v poletju, govoricam o izselitvi nikakor ni moglo verjeti. Zato je tudi razumljivo, da je v odločilnem trenutku ob razglasu prese’itve ostalo mirno in na kakršenkoli odpor nepripravljeno. Izvedbo nacističnih izselitvenih načrtov pa je hotelo preprečiti lju nobenega industrijskega obra- j poveljstvo slovenskih partizanskih ta, ki bi lahko zaposlil vse to i čet Naročilo je tedanjemu ko-odvečno prebivalstvo. Tudi javna j manđantu 1. štajerskega bafaljo- i 1 . 1.1 l* ~ X „ z» rl _ Xn»a nii. dela, ki bi od časa do časa nudila zaslužek tem ljudem, so bila v tem predelu izredno redka. V krizi sta se nahajala i mali posestnik, ki je malo pridelal in še to težko in slabo prodal, i kajžar in delavec, ki nista dobila zaposlitve. Zato je razumljivo, da je nem- na. Francu Rozmanu-Stanetu, naj odide na Kozjansko in tam napade naciste ter tako dvinne prizadeto ljudstvo v upor. Stane je skuša’ ta načrt uresničiti v dneh od 27. oktobra do 6. novembra, vendar se mu to zaradi snega, ki je to leto padel razmeroma zgodaj, ni posrečilo in se je mo- ška demagoška propaganda imela raj vrn;t; prej, preden je prišel za svoje delo tu ugodna tla. Kmet je slišal, kako načrtno in dobro skrbi nacistični režim za kmečko posest, kako odlično lahko proda nemški kmet svoje proizvode in kako so urejeni davki v Nemčiji. Zato si je obetal, da ga bo nemška zasedba rešila njegovega brezizglednega položaja. Ravno tako sta si delavec in kajžar obetala dobiti pod nemško zasedbo zaposlitev, saj sta slišala, da ima nemški de’a-vec zagotovljeno delo in solidno plačo za storjeno delo. Dejansko prvi mesecj okupacije delavcu tega pričakovanja in zaupanja niso porušili. Lahko bi rekli, da je kar čez noč bilo vse zaposleno |n ravno to je zaupanje v okupatorjevo oblast v prvih mesecih še podkrepilo. Zaupanje v oblast okupatorja pa je omajalo delo Partije in ni samo povsem slučaj, da se je ravno na tem ozemlju v Krškem posrečilo okupatorju odkriti jn uničiti prvo oboroženo skupino Skojevcev,-v S’oveniji sploh Zato je tudi ob sami razglasitvi preselitve prebivalstvo, ki je še precej zaupalo okupatorju, verjelo zagotavljanju razglasa, da Ne pozabite na industrijsko, trnovska in obrtno razstavo v veliki dvorani Doma JLA! na cilj. Drug napad je predvidelo Poveljstvo slovensk’h partizanskih čet iz Dolenjske na Bučko ob nemško-ita'ijanski meji. Pri tem napadu v noči od 2. do 3. novembra sta sođe’.ova’a tudi dva člana poveljstva, Miha Marinko in dr, Aleš Bebler. Vendar pa se tudi ta načrt, povzročiti pri Nemcih zmedo in tako pomagati Stanetu pri njegovem pohodu in dvigniti ljudstvo k uporu, ni posrečil. Neposreden poskus uoora prebivalstva Posavia samega vidimo v ustanovitvi »Brež ške čete«. Podobno, kakor v Krškem skupina Skojevcev, so tudi v Brežicah in okolici s’edili ti mladi proletarski fantte pozivu Partije. Spomladi 1941 so zbiral; orožje in strelivo ter se pripravljali za oborožen odpor. Ravno v dneh preseljevanja Brežic, dne 28. oktobra. so odšli na ozemlje izven preselitvenega območja, da bi od tam lahko okupatorju ovirali izseljevanje. Toda že v novembru 1941 so jih Nemci izsledili in vsi borci »Brežiške čete« razen treh, so v boju z Neme; ali padli ali pa bili Ujeti in oozneie ustreljeni v mariborskih jetn'šn’cah. Preseljevati so začeli vojaki posebnega SS policijskega bataljona, dne 24 oktobra 1941. v vaseh občine Dobove in nato (Nadaljevanje na 6. strani) Gospodarski razvoj Brežic Dosedanji razvoj O razvoju posameznih gospodarskih panog v našem mestu smo že slišali. Omembe vreden je nadaljnji razvoj Brežic in okolice. Geografski položaj mesta je bil do sedaj in bo v bodoče glavni pogoj za razvoj kraja in okolice. Že prejšnji prebivalci, Kelti, Latob ki in R/mljani kakor pozneje Slovani, so ugotovili važnost kraja, ki je iz male naselbine okiog starega gradu pred 600 leti postalo mesto s svojimi I Ker mesto razen nekaj opekarn ni imelo industrije, je bila g’avna gospodarska dejavnost trgovina. Nepozabni ostanejo splavarji, ki so dovažali ogromne količine lesa v Brežice in od tu naprej vse do Črnega morja. Brežice so slovele tudi kot trgovski center z izvozom jajc, gob, sadja, lesa in tudi mesa. Zakaj ni v Brežicah industrije? Ali nima morda mesto pogojev za to? Ima jih in še zelo ugodne, kakor malo kateri kraj v Sloveniji. Ali nimamo Save in Krke, železnice, kar sedem cest, izredno pravicam . Nedvomno je že pred ; ugodno klimo, veliko prostora in to dobo bil kraj gospodarsko ! kar je osnovno, dovolj delovne aktiven Največji promet se je ; sile? Vse to so uvideli predvojni odvijal okrog trgovine in sav- industrijski kapitalisti Bonač, skena pristan'šča. O važnosti na- j sire in Hutter, ki bi bili radi v stanka Brežic priča nadalje raz- j Brežicah gradili tovarne. Ne mi- voj cest. ki so železnice bile poleg plovne Save na Važnejše prometnice. Brežice so na st’ku in križišču sedmih cest Ako opazujemo današnje silno vrvenje avtomobilov, si lahko predstav'jamo živahen promet nekdanjih poštnih tovornih vozn kov. Gospodarsko povezavo z vozniki med bVžnjo in daljno okolico z mestom kažejo še zdaj razna napajališča in gostilne v mestu in okolici. Lepa in romantična je doba voznjkov, ki jo je razvoi tehnike potisnil v spomine in zgodovino. pred zgraditvijo i slimo očitati takrat odločujočim organom ki niso omogočili gradnje vsaj dveh tekstilnih tovarn v Brežicah, dejstvo pa je, da danes po njihovi krivdi in konservativnosti nimamo razvitega industrijskega kraja. Imamo tovarno pohištva, opekarno, nekaj večjih delavnic in kar je še vedno glavna dejavnost, močno razvito trgovino Pri sestavu študije gospodarskega razvoja in perspektiv moramo upoštevati gibanje-prira-stek prebivalstva mesta in okolice (občin): Gibanje prebivalstva Spodnji podatki so vzeti iz do- I Iiških občinskih ljudskih odbo-kumentov LOMO Brežice in oko- | rov: 1850 1900 1920 1940 1950 1954 1960 1001.1954-60 Brežice mesto 950 1050 1138 1320 1380 1931 3431 981 1500 Brežice občina 3572 3900 4400 6100 800 1700 Dobova 3000 3150 3300 3800 4000 4200 4700 1200 500 Čatež 1800 2000 2200 2300 2500 2810 3300 1110 490 Vel. Dolina 2000 2000 2000 2190 2260 2350 2850 330 520 Cerklje 600 900 1000 1900 2500 2700 3000 2100 300 Artiče 1800 3000 3200 3350 3400 3590 4000 1790 410 2300 2500 2800 3000 2800 2950 3000 650 50 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Pišeče Pr; teh podatkih niso všteti pripadniki vojske pred in po vojni. Z dvigom števila prebivalstva se veča gospodarska ustvar- jalnost, narodni dohodek in ekonomska moč mesta oziroma bodoče komune. Perspektivni razvoj Brežic Osnutek generalnega plana regulacije Brežic predvideva sektorje za industrijo in razvoj gospodarstva. Tako je predvideno polje ob železnici (Črne) za lahko nesmrdečo industrijo in skladišča ter de’avnice. Prostor je ugoden zaradi napeljave industrijskega tira in priključka na tranzitno cesto s povezavo z "'tostrado. Ta tranzitna cesta bo 7ovak bodočo avtocesto z -tralo Celje-Zagreb (Stajer-i stran). Eventualna gradnja večje in smrdeče industrije (dim, smrad) in obratov bi se gradila ob bodoči progi Brežice-Novo mesto na polju ob sedanjem skladišču Petrol. Čeprav nimamo industrije, imamo vse pogoje za nadaljnji1' razvoj. Seveda zopet prednjači trgovina, nadalje kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in vrbo-gojstvo: Vse pogoje ima prehrambena industrija: mlin, predelava sadja in kmetijskih proizvodov, mlečni proizvodi in vinarstvo, nadalje pletarstvo in predelava lesa in kovin. Razvoj trpovine V Brežicah Imamo močnega trgovskega grosista, ki ima. že stoletno tradicijo. Grosistično podjetje že sedaj oskrbuje in bo v bodoče oskrbovalo vse Posavje in ve’ik del sosednje Hrvatske. Drugo leto nameravajo graditi velika skladišča z dobrim vodstvom, ki bodo omogočila nad stomilijonski mesečhj promet. T -mutna skladišča bodo v Brežicah (tekstil, usnje, železnina in ga>nteriia), pozneje pa bodo gradili ob industrijskem tiru velika skladišča za kmetijske pridelke, špecerijo, železo ter gradbeni material. Tudi maloprodajna trgovska mreža je zelo močna. V smislu soc’alističnega razvoja se je trgovska mreža decentralizirala in nastajajo samostojna podjetja državnega in zadružnega sektorja. Že sedai se ustvarja samo v Brežicah čez polovico trgovskega prometa v okraju Krško. Kot kupci se pojavljajo v brežiških trrrov-'nah potrošniki veli- kega dela savske, krške in sotel-ske doline kakor tudi v precejšnjem delu iz sosednje Hrvatske. V socialističnem razvoju bo trgovina odigrala važno vlogo, zato smo prepričani, da bodo tudi trgovska podjetja Brežic v bližnji in daljni bodočnosti veliko prispevala h krepitvi našega kraja in skupnosti. Kmetijska zadruga ima v svojem sklopu močno aktiven trgovskj odsek, v bližnji bodočnosti pa namerava odpreti prodajalno s semenjem in kmetijskimi potrebščinami, kar bo vsekakor velik doprinos za dviganje našega kmetijstva. Nadalje imamo v Brežicah podjetje »Vino«, ki se ukvarja z odkupom in prodajo vina in sadja. Že sedaj, ko so uredili velika skladišča in kleti, podjetje izvaža v inozemstvo in bo tudi v bodoče močan steber naše gospodarske skupnosti. in zamenjal moko. Po vseh vi-| na drugi strani pa pomagalo go-dikih ima ta zamisel veliko bo- spodarsko krepiti kraj. Mlekarni ...i—. je treba dati vso moralno in na- dočnost. Ob naših rekah imamo velike površine nerodovitnega sveta, ki bi se dal koristno obdelati za vrbogojstvo.' Ta gospodarska pa-noaa je zelo donosna, ker lahko terialno pomoč, ki jo bo kmalu l bogato vračala. Kakor smo izve-deli, bodo v Brežicah odprli stalno trgovino z mlekom in mlečnimi proizvodi ki bo z ozirom na Kmetijstvo Strahotne posledice izselitve prebivalstva in s tem opustošenja kmetijstva so se v glavnem popravile. S podporo ljudske oblasti se je podeželje obnovilo. V perspektivi bodo osušili na stotine hektarov plodne zemlje, ki bo s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi dajala dovolj hrane za naše delovne ljudi. V tem delu bo imela veliko vlogo kmetijska zadruga in. Vodne skupnosti. Bližnjo okolico Brežic bo treba preusmeriti na proizvodni o vrtnin in pridelkov za predelavo. Z dvigom mesta raste potrošnja kmetijskih pridelkov, kot dober trg pa se bo v bližnji bodočnosti pojavila predelovalna industrija sadja in vrtnin. Na trg bo v bodočnosti tudi ugodno vplivala velika mestna tržnica, ki jo bodo v nekaj letih zgradili v Brežicah. Industriia in obrati Razmere kažejo, da v Brežicah ne bo velike industrije, govori pa se o gradnji tovarne viskoze, ki naj bi stala nekje v našem področju. Nadalje že precej časa razmišljajo o gradnji tovarne za predelavo sadja, vrtnin in brezalkoholnih pijač. S ponovnim dvigom sadjarstva in preusmeritvijo. kmetijske proizvodnje bi bile surovine zagotovljene. Kmetijska zadruga ima v načrtu gradnjo mlina ki naj b; mlel žitarice enega izmed, grajskih stolpov, v ozadju vodni stolp |1|[||1||||1|||||||||||||||||||||||1|[||IIIIIIIII1I[|||||||1IIII1I''»',|I'IIIIIMIIII1I|[|IIIIIIIIIIIII|[IIIIIIIIIIIII11IIII1IIIIII It DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM V BREŽICAH IN OSTALIH KRAJIH SPODNJEGA POSAVJA ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU IN POSAVSKEMU TEDNU! Kr&a Grajsko dvorišče vrbove šibe in lubje izvažamo. Investicije ne bi bile visoke in bi se v nekaj letih bogato povrnile. V zvezi z vrbogojstvom bi se dalo v Brežicah urediti pletarstvo, za kar je dovolj prostora in ženske delovne sile. Tudi pleterski izdelki so važen izvozni artikel, iskan po vseh svetovnih tržiščih. Prihodnje leto bodo pričeli v Brežicah graditi veliko moderno hladilnico. Hladilnica bo imela hladilne naprave za jajca, meso in sadje. V ta namen so že odkupili primerno zemljišče in stavbo. Napeljava industrijskega tira in komunikacij je zelo ugodna. Ta obrat bo delal v glavnem za izvoz, pa tudi za domači trg. Ob hladilnici bodo gradili velika skladišča za razno eksportno in importno blago. Podjetje, ki bo upravljalo h'adilnico, bo kupovalo pridelke in perutnino v našem gospodarskem bazenu in okoliških krajih. Z usposobitvijo tega obrata bo imela bližnja in daljna okolica velike koristi. Nadalje nameravajo v bližnji bodočnosti graditi v Brežicah veliko klavnico za potrebe 50 do 60 tisoč prebivalcev. Klavnica bo stala ob Savi; prostor so že določili in izde'ujejo invest’cijski elaborat. Z ozirom na veliki porast prebivalstva in obširen delo krog bo klavnica potrebna. Mlekarna v Brežicah odkupuje vso razpoložljivo ko’ičino mleka. V načrtih imajo razširitev m1 e karne v večji sirarski obrat. P jetje bo z vedno večjim od: pom podpiralo razvoj živinoreje, velik porast od trga odvisnega prebivalstva lepa pridobitev. Promet Pri ugotovijanju perspektivnega razvoja kraja je važna točka promet. Pomembna pridobitev za Brežice bo povezava železnice Maribor-Dobova-Brežice in Novo mesto. Ta prometna žila bo zelo ob Krki in Savi Letos 1. julija je v našem, po trgovini že dobro znanem mestu oživelo novo trgovsko podjetje na veliko — »Krka« Brežice. Izločilo se je iz prejšnjega matičnega podjetja »Ljudske potrošnje« Brežice in se osamosvojilo. Dejavnost novega trgovskega podjetja je izključno trgovina na veliko s tekstilnim in kon fekcijskim blagom, galanterijo, železnino, gradb. mat., z živili in raznim kolonialnim blagom Grosistična dejavnost podjetja je že po treh mesecih zajela precejšen del okraja Krško, razširila pa se je tudi na novomeški okraj, okolico Zagreba in Samobor. Vsled ugodnega trgovskega središča, ki ga imajo Brežice, se podjetje dobro razvija. Vse kaže, da je zato njegova dejavnost zdaj in v bodoče potrebna. Ustanovitev podjetja so pozdravili tudi predstavniki oblasti v Krškem in v Brežicah. Delavski svet »Krke« namerava prihodnje leto svojo dejavnost še povečati in tej primemo preurediti tudi poslovne prostore, ki zaradi zastarelosti že zdaj več ne odgovarjajo. Treba bo misliti tudi na večje površine skladišč in poslovalnic. Preureditev prostorov bo tudi lepa pridobitev za zunanje lice Brežic. Predvsem pa bo pomembno novo skladišče, ki ga trgovina na veliko v Spodnjem Posavju nujno potrebuje. V. Priporoča se ir Invalidsko mizarsko podjet e v Brežicah skrajšala pot do morja in na drugi strani na severno mejo. Z železnico ima vse pogoje odkrivanje raznih rudnin in črpanje lesnih bogastev, ki jih je v obilici v naših krajih. V Brežicah imamo močno avto-prevozniško podjetje, ki oskrbuje potniški promet in lokalni kakor tudi tranzitni prevoz blaga. Podjetje ima vpeljane avtobusne proge iz Brežic v Novo mesto, Zagreb, Pišece, Bistrico ob Sotli, Krško in Cateške Tophce, v načrtih pa ima še nadaljnjo razširitev prog. Brežice imajo torej vse pogoje za zadovo’jiv razvoj. Tudi prire-^:tve vsakoletnega »Posavskega ina« v Brežicah, ki naj bi s som dobil komercialni, značaj sejmov, bodo važna pridobitev za razvoj in podporo gospodarskega napredka mesta in vsega Posavja. Maks Toplišek TRGOVSKO PODJETJE ,L udri g potresno' Lenart Biežice se priporoča in nudi kupcem najboljše blago po zmernih cenah! Za napredek kmetijstva Kmetijska zadruga Brežice okolica, ki je bila ustanovljena leta 1948, je štela v začetku 108 članov. Poleg dobro razvite trgovinske in obrti,e dejavnosti Ima zadruga danes zelo delovne pospeševalne odseke. Trenutno obstajajo živinorejski, semonsko-po-ljedelski, sadjarski in kulturno-prosvet-ni odsek. Najboljši je živinorejski odsek, ki ima 350 glav živine, od te 120 glav z rodovnikom, od 70 glav pa se vodi molzna kontrola, ki je v zadnjem času pokazala prav zanimive podatke. V okviru živinorejskega odseka vodi zadrug i tudi umetno osemenjevalno postajo, ki je edina v našem okraju. Uspehi te postaje so zadovoljivi, dasiravno je bilo v začetku še precej nezaupanja. Živina, zlasti plemenska, pa še ni na taki višini, kot bi morala biti, čeprav je sorazmerno dobra. Upoštevati moramo, da je bilo prebivalstvo izseljeno, da je ob povratku našlo prazne hleve in opustošene domove. Živino iz leta v leto izboljšujejo, kar nam pričajo živinske razstave. Poljedelsko-semenski odsek nima za seboi večjih izkušenj, pa tudi uspehi še niso vidni. Člani zadruge tudi na tem področju ne zaostajajo; za vsako strokovno napredno pridobitev so dovzetni. Letos so bili gnojni poskusi na pšenici, škropili so tudi krompirišča in gnojili travnike. Težje je delo v sadjarskem odseku. Nekdaj lepih jablan ni v naši okolici več videti. Kapar, prot: kateremu so bili sadjarji brez moči, jim je vzel voljo in pogum do obnove sadovnjakov. Navzlic temu bod0 skušali uničene sadovnjake obnoviti, da bodo služil’ svojemu namenu. Kulturnoprosvetni odsek prireja vsako leto razne tečaje in predavanja, Znan je brežiški »kmečki praznik« s tekmovanjem koscev, žanjic in z raznimi proslavami. Povojno zadružništvo se v Brežicah in okolici prav lepo razvija. Nemalo zaslug za napredek kmetijstva gre prav brežiški zadrugi, k= kaže svojo delavnost tudi na gospodarski razstavi Posavskega tedna. Kakor morje zlatih bilk valovi Sitno polje... Katera bo prva v tekmi žanjic. Priljubljene vsakoletne prireditve brežiške kmetijske zadruge kažejo, da se njeni odseki zavedajo važnosti pospeševanja kmetijstva POZDRAVLJAMO OBČINSKI PRAZNIK BREŽIC IN ŽELIMO, DA BI POSAVSKI TEDEN PRINESEL NOVIH POBUD ZA DVIG GOSPODARSTVA V NAŠEM POSAVJU! TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNJA RRŠKO n....... Nacistično preseljevanje prebivalstva v Posavju (Nadaljevanje s 4. strani) nadaljevali proti severu v Kapele in v samem mestu Brežicah. Prva faza preseljevanja je trajala od 24. oktobra do 17. novembra 1941, druga pa od 24. novembra do 16. decembra 1941. V prvem obdobju je bilo samo v dneh od 24. oktobra do 5. novembra izseljeno iz brežiškega trikota 12 tisoč ljudi, do konca prvega obdobja, to je do 17. novembra, pa v celoti 24.000. V drugi fazi so preseljevali v občinah trboveljskega okrožja in v polovici decembra preseljevanje zaključili. Število do 15. decembra 1941 preseljenega prebivalstva je znašalo 34.000. Izseljenstvu so se izognili samo tisti Slovenci, kj so bili nenadomestljivi v železniško-pro metni ali kakšnj drugi podobni službi, v glavnem nekateri prebivalci ob železniški progi. Kot zbirni center in vstopno postajo so uporabili starodavni grad Rajhenburg in njegova gospodarska poslopja, prej last trapistov, ki je dotlej že tako služil kot zbirališče za preseljevanje slovenske inteligence. Preseljevanju se je malokdo izognil z begom v NDH ali pa na Dolenjsko, povečini le nekmet je, ki niso verjeli in upali v nekako odškodnino v Nemčiji. Kaže pa, da teh pobegov čez mejo nacisti niso imeli namena preveč preprečevati, ker so na gotovih mejnih področjih z NDH nekaj časa pustili mejo celo odprto. Skoraj vsi prebivalci Posavja so nastopili pot v zbirališče v Rajhenburg. Od tu so po nekajdnevnem čakanju, potem ko je bila urejena tekoča evidenca in osebna kartoteka ter inventar doma zapuščene posest; in imetja, pošiljali vsak dan transporte v Nemčijo. Prve transporte so pošiljali v Slezijo, v pokrajino onstran Sudetov ali pa v okolico glavnega mesta Bresla,va. Nekatere so poslal; v Sleziji sosednjo pokrajino Saško. Po nekaj dneh so v sredini novembra začeli pošiljati transporte v zahodno Nemčijo v pokrajini V/iirtemberg in Baden. S tem seveda ni rečeno, da ni nekaj taborišč bilo raztresenih tudi izven omenjenih pokrajin. Kot taborišča so uporabljali različne prostore, lesene barake, celice bivših samostanskih poslopij, ki so tedaj služile kot bivališča eni ali celo več družinam, stavbe z dvoranskimi prostori, kjer je prebivalo veliko število družin. V teh življenjskih in stanovanjskih pogojih je manj odporna mladina kmalu začela bolehati, pri starih pa je smrt precej pogosto kosila. Že po nekaj dneh taboriščnega življenja je izseljeno prebivalstvo videlo, da je ogoljufano in da ni govora o kaki odškodnin; in vrnitvi njihove posesti. To je bil vzrok, da je tudi kmet, oropan svoje zemlje, nehal verjeti nacistični demagoški propagandi, od katere si je prej v slabih življenjskih in gospodarskih pogojih stare Jugoslavije obetal rešitev. Zdaj je izginilo vsako zaupanje ■ nacističnim obljubam o odškodnini. Pri večini izseljencev pa je domotožje in razočaranje kmalu preraslo v sovražno in kljubovalno odpornost. Družinsko nevezana mladina je večkrat izkoristila ugodno priložnost in se vrnila skrivaj domov, kjer se je marsikdo zaradi brezdomstva priključil naraščajočim partizanskim odredom. Bilo je tudi več primerov, da so svojci v tujini umrlemu starejšemu družinskemu članu izpolnili zadnjo voljo in prepeljali truplo pokojnika počivat v rodno grudo. Ko pa se je nekaj takšnih primerov ponovilo, so tu naseljeni Kočevarji proti temu protestirali v Berlinu, češ da se s tem izzivajo narodna čustva Nemcev. Dobrih 14 dni po začetem izseljevanju Slovencev, 12. novembra 1941, so v Posavje prispeli že prvi transporti Kočevarjev, ki -- jih naselili na praznih domo- cev, tako iz Bukovine 632 oseb, iz Besarabije 533, Dobrudže 413 in iz južne Tirolske 511. Število vseh naseljencev v Posavju je znašalo okoli 14.000. Zemljo, ki je niso zasedli naseljenci, je obdelovala družba DAG — Deutsche Ansiedlungs-Gesellschaft z najeto delovno silo. Vprašanje Kočevarjev, te največje nemške narodnostne manjšine v Sloveniji, ki je bivala pri nas okrog 600 let in je izginila ravno zaradi dogodkov druge svetovne vojne, bi zaslužilo posebne obdelave. Tako bi nas zanimalo njihovo obnašanje po času, ko se je v Nemčiji pojavil nacistični režim, njihovo zadržanje ob kapitulacij; Jugoslavije in po njej in končno njihovo stališče do preselitve v Rajh. Kaže, da njihovo stališče do preselitve v Rajh ni bilo povsem enotno. Vir iz krogov vodstva kočevarske narodnostne manjšine, ki je bila v zvezi s preselitvenim štabom v Mariboru, zatrjuje, da so optirali za preselitev 100%. Vir iz privatne roke nekega Kočevarja pa pravi, da je optiralo za preseli- movi bili dodeljeni samo kot prebivališča, ki jih tudi pozneje niso nikoli dobili v dejansko last. Nadalje naj bi v sporazumu z naselitvenim; štabom v Mariboru bili v svojih novih bivališčih naseljeni v sklopu istih vasi kakor na Kočevskem, kar se pa zaradi slabe organizacije ni zgodilo. Tako so se vrstili primeri, da so večkrat menjavali bivališča v okviru ene ali pa tudi več vasi. Pozneje so poskušali celo naša krajevna imena zamenjati s tamkajšnjimi kočevskimi, kar so pa nato opustili. Že ob prihodu sem so Kočevarji opazili, da je preselitev zelo slabo organizirana in že prvi dnevi bivanja v novem bivališču so jih razočarali. Zaradi slabe organizacije preselitve, zgo- gehorige). Prvi so se od drugih ločili po tem, da so po nekaj mesecih zapustili taborišče in bili bodisi kot obrtniki dodeljeni v industrijske obrate al; pa kot kmetje za poljska dela na junkerskih veleposestvih. Tu so živeli zasebno življenje, vrhovno oblast nad njimi pa je imel SS-komandant bližnjega vojaškega okrožja kot komisar za utrditev nemštva. Zanimivo pri tem je to, da so bili v nekaterih ozirih juridično enak; domačemu nemškemu prebivalstvu (otroc; n. pr. so bili šoloobvezni). Oproščeni pa so bili moški vojaške službe in službe v vseh drugih oboroženih formacijah (Volkssturm). Bilo je tudi nekaj redkih primerov, da so iz vrst teh »držav- BENCIN, PETROLEJ, OLJA IN MAZIVA... Oglejte si razstavo novejših slovenskih slikarjev v Brežicah! tev 90% Kočevarjev. Vsekakor kaže to, da je vendarle velika večina bila za preselitev v Nemčijo. Gotovo pa je tudi pri tem imela velik delež nemška propaganda, ki se je oslanjala v glavnem na mlajše vodstvo kočevarske manjšine. Starejši pa so, kot kaže, vendarle imel pomisleke na preselitev. Motilo jih je tudi to, da jim ni bilo prav znano, kam dilo se je namreč večkrat, da eno uro pred prihodom transporta Kočevarjev še odgovorni ljudje niso vedeli, na kateri od treh sprejemnih postaj naj jih sprejmejo in kje naj jim nakažejo novo bivališče, je vodstvo Kočevarjev ob koncu decembra 1941 osebno interveniralo pri preselitve-nem štabu v Mariboru. Ker tu niso uspeli — šef štaba je bil ravno na dopustu — so se iz Maribora napotili v Berlin do samega Himmlerja kot komisarja za utrditev nemštva. Ta pa jih ni sprejel, ker, kakor so jim povedali, se je nahajal ravno v Hitlerjevem glavnem stanu. Ljudje iz komisariata so jim sicer obljubili, da se bo položaj izboljšal, kar se pa dejansko ni zgodilo. Zato so se potem še s pismeno pritožbo obračali na Himmlerja. V zadnjih letih vojne pa so jih v obrobnih ;n odročnih naselitvenih predelih že začeli vznemirjati napadi partizanskih skupin Kozjanskega odreda in pa iz Gorjance proti katerim so se brez uspeha branili njihovi »vermani«. Ob takšnih nenadnih napadih so jim zaplenili imetje in živino, bivališča pa opustošili. Po vsem tem lahko ugotovimo, da se je Nemcem načrt preselitve Slovencev iz Posavja in utrditve jugovzhodne meje »veliko-nemškega raj ha* ponesrečil. Obiščite prireditve Posavskega tedna! vih Slovencev. Število naseljenih Kočevarjev, ki so zasedli v glavnem savsko-obsotelski trikot, je znašalo okrog 12.000. Razen Kočevarjev, ki so bili vsekakor v večini, so tu naselili še razne skupine v Rajh vrnjenih Nem- in pod kakšnimi pogoji se bo preselitev vršila. Tako so nekateri poudarjali, da je treba upoštevati geografske in gospodarske pogoje v Kočevju in na bodočem naselitvenem prostoru. V Kočevju je v precejšnji meri tvoril rjjtiiovo glavno posest gozd, ki je prinašal posestnikom — nemškim kmetom — sorazmerno lep dohodek. Za naselitev v brežiškem trikotu pa so od preselit-venega štaba v Mariboru zahtevali, naj organizira posebne gospodarske tečaje, v katerih bi se priučili nemški kmetje — Kočevarji — kmetovanju v novih gospodarskih pogojih ravninskega polja in vinogradov. Nadalje predlagajo, naj jim preselitveni štab izda'posebna navodila, kako se naj obnašajo v raznih situacijah v novi domovini. Zanimiva pa je njihova zahteva, naj se jim dovoli za potrebo samoobrambe svobodno nositi orožje. Za obrambo na; bi se rekrutirali posebej za to izbrani in izvežbani mladi moški, k; bi imeli nalogo, »preprečevati, da se ne bi tisti Slovenci, k; so se z begom izognili preselitvi, organizirali v tolpe in jih v nov; domovini napadli, jim požigali ali izvajali organizirane tatvine.« Vsekakor je zanimiv strah pred »slovenskimi tolpami« tako zgodaj in ni izključeno, da niso Kočevarji še v stari domovini nekaj zvedeli o uporniškem gibanju in Celo število, ki so ga nameravali izseliti po ožjem izselitve-nem načrtu, je ostalo neizpolnjeno skoraj za celih. 10.000, ker je tretja izselitvena etapa, ki bi morala nastopit; v začetku leta 1942, izostala. Gotovo so k temu pripomogli tedanji svetovnopo-litični položaj, porazi pozami 1941—1942 na ruski fronti in odpor prvih partizanskih skupin, ki preselitve sicer niso mogle povsem preprečiti, a so jo le za-vrle. V gospodarskem oziru pa je na tem ozemlju nastal pravi kaos. Kočevarji, ki so bili v stari domovin; večinoma posestniki večjih gozdnih površin in jim je največ dohodkov dajal gozd, niso z vinogradi v posavskih goricah, v Gorjancih, «a Bizeljskem in okolic-: vedeli kai početi. Bili so primeri, da so na mnogih mestih trto izsekal; ali Pa opustili. To je največja škoda, k; je po katastrof; od trtne uši v prejšnjem stoletju prizadela vinogradništvo v Posavju, in še danes, po desetletju obnovitvenega dela, se ta škoda občutno pozna. Tudi v političnem pogledu je ta načrt propadel. Kočevarji in ostal; Nemci, sami vedno bolj nezadovoljni, so tvoril; kaj trhel zid nemštva na meji. Od njih samih pač ni bilo mogoče pričakovati posebne ponemčevalne Ijanov. na’ preklic« poskušali dobiti rekrute za armado ali celo za formacije SS. Vendar se je takšna rekrutacija izvršila in formulirala tako, kot da se ie tak javil prostovoljno. Kjer so bil; 'takšn; mladeniči nevešči jezika, se jim je včasih s pomočjo takšne zvite formulacije ali pa tudi včasih z odkrito grožnjo posrečilo tu in tam koga rekrutirati na »prostovoljni bazi«. Juridične osnove pa za vpoklic v vojsko niso bili izdali »Zaščitni državljani« so prebili v raznih taboriščih v glavnem vsa štir; leta pod strogim nadzorstvom. Le čez dan so tisti, ki so bili zaposleni,- lahko zapuščali taborišča. Kakšna bi bila nadaljnja usoda prve in druge skupine, o tem lahko samo ugibamo. Najbrž jasnih načrtov nacist; sami o tem še niso imeli. Mogoče, da so z državljani na preklic, pomešanimi s pravimi Nemci, hoteli kolonizirati in ponemčiti po »zmagoviti vojni« osvojeni vzhod? Takšen poskus naselitve na vzhodu so z nekaterimi izseljenci res napravil; v Galieij. v kraju Zamošč, ki pa je zaradi odpora izseljencev in napredovanja Bdeče armade klavrno propadel. Mogoče so nameravali zaščitne državljane uporabiti po. »zmagovit; vojni« kot delovno silo na posestvih esesovskih borcev, katera naj bi ti dobili na vzhodu? Vendar —; vsa ta ugibanja so danes za nas odveč. Končno nad vsem tem zločinskim početjem zmagala pravica. Prebivalstva Posavja se ni posrečilo izkoreniniti z njegove rodne grude. Sk. Petrol, skladišče tekočih maziv in goriv v Brežicah, je pričelo poslovat: 1. junija 1946. Takratna podružnica državnega trgovskega podjetja »Jugope-trol« v Ljubljani si je prizadevala, da v vseh važnejših gospodarskih centrih osnuje svoja skladišča. Tako je po svojih zastopnikih maja 1946 iskala primeren prostor tudi v Brežicah v neposredni bližin; železniške vami blaga od UNRRA pa je ta prostor postal premajhen. Zaradi neposredne bližine železniškega tira in na pritožbo sosedov je bilo nadaljnje poslovanje skladišča na tem prostoru prepovedano. Prisiljeni so bili poiskati prostor drugje. Dne 9. decembra 1947 s0 se preselil; na sedanje mesto. Skladiščno stavbo so gradili do leta 1950. Zgrajen je bil po- Skladišče Petrola v Brežicah postaje. S pomočjo takratnega KLO Brežice okolica so našli zemljišče pri postaji, na katerem je stala srednje velika lesena Supa in na pol podrta zidana klet, ki je dalj časa služila za skladišče in pisarno obenem. Poslovanje samo je bilo od začetka zelo težavno in primitivno, ker skladišče ni imel0 potrebne embalaže nit; ostalega inventarja. Cisternske pošiljke je morala pretakati na postaji v sode in jih nato s konjsko in kravjo vprego prevažati na skladiščni prostor. Z večjimi doba- seben cevovod s postaje do podzemskih-cistern, tako da je prevažanje polnih i-n praznih sodov odpadlo. Zaradi vedno večjega prometa bo moralo skladišče v najkrajšem času še povečati cisternsk; prostor z uko-pom novih cistern, kar bo, kakor kaže, gotovo že v letu 1955, Prihodnje leto bo dograj.ena tu-di nova betonska ograja. Skladišče »Petrol« Brežice oskrbuje s tekočimi gorivi in maziv; ves krški okraj tja do hrvatske meje. Trgovsko podjetje se priporoča cenj. odjemalcem Pozdravljamo 28. oktober, občinski praznik Brežic! V sredo zvečer: VEČER OPERNIH ARIJ člani zagrebške Opere pojejo Naša naloga: sfirb za fmietijs&O strojno gospodarstvo prvih aktiviziramh skupinah na ponemčevati ostale Slovence v Gorenjskem, predvsem v kamni- Spodnji Štajerski. Nasprotno sa-skem okraju. Le tako si moremo mi so se čutili vedno bolj izolirane in so se vedno močneje za- tolmačiti ta njihov strah in zahtevo po orožju za potrebe samoobrambe. Prepričani so bili, da bodo v Posavju dobili posestva takoj v last, toda v resnici so jim do- Hitra, kvalitetna in cenena oskrba delovnih ljudi z obutvijo — to je naše geslo! TRGOVSKO PODJETJE JLfUBSKfi POTROŠNJA' OBUTEV V BREŽICAH čestita občanom k občinskemu prazniku! vedah, da se tu ne bodo nikoli ukoreninil; in da tu nimajo kaj iskati, kakor pravi neko njihovo poročilo. Nemalo pa je k temu njihovemu spoznanju pripomogla vedno bolj naraščajoča moč slovenskih partizanskih odredov, kj jim ni ostala neznana, saj so jo večkrat čutili na lastni koži. Pojavi se vprašanje, ka; so nameravali nacisti s slovenskim-" izseljenci v Nemčiji v bližnji ali daljši bodočnosti? Da niso vsem namenil: iste usode, kaže dei-stvo, da so jih med seboj ločili. Leta 1942 in 1943 so vse izseljence podvrgli rasnemu pregledi' ;n jih na .podlagi tega ločili v nemške državliane nn orekhc 'Staatsangehorigkert auf Wider.. ~iif) in državljane, k'" uživajo samo nemško zaščito (Schulzan- Eno izmed velikih in sodobnih podjetij kovinske stroke, ki se je zadnja leta razvilo v Brežicah, je »AGROSERVIS«. Njegovo poslopje je zraslo leta 1952 in 1953. Kredit za gradnjo in opremo je podjetje dobilo pri Agrotehniki Ljubljana, ki je finansirala vse tovrstne obrate v Sloveniji. Večino strojne opreme so za podjetje nakupili v inozemstvu, tako da razpolaga najmodernejšimi strojnimi napravami za strugarska, ključavničarska, elektrotehniška in ostala dela kovinske stroke. Glavni cilj brežiškega Agro-servisa je: oskrbovanje kmetijske strojne mehanizacije v okrajih Krško, Novo mesto in Črnomelj. Za opravljanje jamstvenih in pogodbenih uslužnostnih del si je podjetje nabavilo servisno prevozno delavnico, ki razpolaga z vsem orodjem in napravam; za manjša in večja popravila kjerkoli na terenu, odnosno na kraju morebitne nesreče ali okvare. Kako pomembna je bil-a organizacija te službe, nam kaže dejstvo, da se je poslužu- Montaža, kolesa na vlačilec jejo vse zadruge in lastniki traktorjev ter drugih kmetijskih strojev. Podjetje Agroservis pa bo opremilo svoje delavnice še z nekaterimi specialnimi stroji, tako da bo lahko izvrševalo tudi vsa generalna popravila. Obrat Agroserv isa v Brežicah Delavnica te vrste bo edina v Posavju. S solidnim delom in zmernimi cenami* — oboje bo treba seveda zares še izboljšati! bo iahko znatno pomagala Pri dviganju kmetijske mehanizacije. V načrtu ima tudi postavitev večje stanovanjske zgradbe za 10 stanovanj in upravne pro-store. Podjetje bo lahko zaposlilo več visokokvalificiranih delavcev, mestu pa bo pripomoglo k reševanju stanovanjske krize. Okrog delavnic urejuje kolektiv lepotični park in sadovnjak, v katerem bodo preizkušali naprave za uničevanje raznega mrčesa, oboje pa bo tudi v okras temu delu mesta. Deiovni kolektiv podjetja Agroservis obljublja oh občinskem prazniku, da bo stremel za Ivigom strojne mehanizacije v metijstvu. ki naj se čimprej .azvije iz zaostalega v napredno socialistično kmetijstvo. » Remont Ureditev in razvoj obrtništva ter ostalih uslužnostnih podjetij je za sleherno mestno gospodarstvo nadvse važen in resen problem Ustanavljanje socialističnih podjetij in manjših uslužnostnih obrtnih obratov je ena izmed nalog, ki čaka ljudski odbor brežiške občine. Ni zgolj slučaj, da imajo vsa na novo ustanovljena socialistična gradbena podjetja toliko dela, da mu sploh ne morejo biti kos. Razmah njegove dejavnosti je pov okrajnega in občinskega ljudskega odbora! »Remont« je začel delati s 15 delavci, danes pa ima ■ že 50-članskj kolektiv Potreboval bi trenutno vsaj še' enkrat toliko pridnih rok! »Remont« Brežice trenutno gradi ozir. je prevzel v dograditev naslednje objekte: Vajenski dom, Prosvetni dom, Zdravstveni dom, Veterinarsko ambulanto in Vodovodni stolp. Opravlja nadalje adaptacije stavbe trgovskega podjetja Pre- letošnji sorazmerno togi plačil-1 skrba na Senovem, dogradil pa ni sistem močno oviral Osnov-1 bo tudi šeststanovanjsko stavna družbeno gospodarska naloga bo rudnika Senovo. V kratkem učinku v prihodnjem gospodarskem letu. Zagotoviti bo treba investicijski načrt mestne občine ter dvigniti možnost, da tudi zasebniki gradijo čim več stanovanj Podjetje se bo moralo boriti ža vprašanje kvalificiranih delavcev, ki se marsikje zadržujejo pri privatnikih alj Pa šušmarijo na svojo roko. Ce bo kolektiv »Remonta« te stvari ugodno rešil, bo lahko tudi znižal cene storitvam, ki so zdaj marsikomu težko dostopne. S ponovno uvedbo dela po normah ozir akordu se bo dvignila tudi storilnost. važno ood et e iMDaiaBna Banana za skupnost in oanaanaanaanBant' posameznka cljska in obratna sredstva, ki jih podjetje doslej ni dobilo. Vsestransko razvito podjetje »Remont« je za bodočnost mesta nadvse važnega pomena. Prav bo, da mu zato ustanovitelj in vsa brežiška javnost posveti vso pozornost in pomoč. R. T7astanek in razvoj brežiške opekarne Opekarna Brežice ie bila zgrajena in pričela obratovati leta 1904. Najprej je bila surova proizvodnja ročna, šele leta 1926 so uvedli strojno izdelavo za zidno opeko. Vse do leta 1938 je obratu služila za pogon parna lokomobila, nakar so uvedli električni pogon. V letih okupacije je opekarno izkoriščal okupator, ni pa ničesar investiral v obrat. Po osvoboditvi je do leta 1948 opekarna obratovala kot samostojno podjetje Istega leta je bila združena z opekarno Celje, Žalec, Ljubečno in Bukovžlak v skupno podjetje »Celjske opekarne«. Leta 1953 je opekarna Brežice zopet postala samostojno podjetje. Izdeluje opeko vseh vrst na industrijski način. Na lastnem zemljišču ima opekarna še velike zaloge kvalitetne gline, iz katere izdeluje v prvi vrsti strešno opeko. Z ozirom na zastarelost podjetja bo treba opekarno čimprej obnoviti, povečati in modernizirati. Predračun za to znaša 45,000.000 din, za kar bo opekarna najela posojilo. Z modernizacijo se bo dohodek povečal za 100 %, znatno večja pa bo seveda tudi proizvodnja. C. A. Komunalne s&r6i Brežičanoo Neposredna okolica mesta hitro spreminja lice — živahna gradbena dejavnost se razvija na vsakem koraku občine je, da posveča razvijanju novih proizvodnih sil vso pozornost, ob tem pa prav tako skrb za obrtna podjetja. Da bi občina zagotovila uresničevanje svojega gradbenega investicijskega načrta in omogočila tudi Zasebnikom gradnjo stanovanjskih hišic, so odborniki LO MO Brežice letos na seji 29. maja sklenili, da se osnuje novo gradbeno podjetje »Remont« 16. junija je bilo podjetje že vpisano v register gospodarskih podjetij. V »Remont« je vstopil doslej s celot-niih inventarjem eden izmed treh brežiških zasebnih gradbenih podjetnikov »Remont« seveda ne more mimo resnega vprašanja, kdo bo stopil na prste številnim šušmarjem v gradbeni stroki. Treba bo ukre- bo začel graditi stanovanjsko in upravno poslopje rudnika Globoko. Poleg tega je podjetje dogradilo dve zasebni stanovanjski hiši in opravilo številne remontne usluge raznim zasebnikom. V podjetju so zaposleni predvsem delavci, ki so bili doslej alj pri zasebnikih ali pa sploh še nikjer v službi. Poslovanje delavskega sveta in upravnega odbora v »Remontu* kaže zato še osnovne napake, ki pa jih bo kolektiv lahko odpravil, saj se je krepko lotil svojih nalog. Treba bo seveda, da bo tudi občina samoupravne pravice podjetja upoštevala in mu jih zagotovila. Pogoji za obstoj in delo -Remonta« v Brežicah so zelo ugodni Potreben bo seveda nov način nagrajevanja dela do Potrebna bo ob vsem tem seveda tudi vsaj osnovna meha- Zagreb je bila napravljena po Naselbina Brežice je stara več kot tisoč let, kar pričajo razne izkopanine v mestu in okolici. Naselbina je dobila mestne pravice v letu 1353. Z nastankom mesta, ki je dobilo v ustanovnih privilegijih sodnika, kovnico denarja in sejme, je rasla tudi komunala. Ker je mesto večkrat pogorelo in trpelo po raznih napadih, nimamo natančnejših dokumentov o razvoju mesta. Veliko škodo so Brežice utrpele ob katastrofalni poplavi pred kakimi sto leti, ko je Sava odnesla vas Zasavje in izkopala novo strugo. Seveda je pri tem trpel plovni promet po Savi, ki jei sčasoma popolnoma izostal. Za mesto je bilo zelo važno savsko pristanišče (pod Del Cot-tovo hišo). Plovno tradicijo so obdržali še splavarji, ki so po Savi plovili les iz Savinjske doline tja do Črnega morja. Brežice imajo idealno geografsko lego, saj leži mesto ob stiku savske, krške in sot.elske doline Glavna cesta Ljubljana— nizacija, nakup orodja in razširitev ostalega inventarja v podjetju. Ustanovitelj podjetja — brežiški LO MO — bo moral trasi nekdanje rimske ceste. Tudi ostale poti, ki vežejo Vse večje kraje, imajo svoj gospo-darsko-zgodovinski pomen. Ce- zato zagotoviti znatna investi- sto na Zdole so zgradili kmetje pobite Gubčeve vojske in se zato še danes imenuje Puntarska cesta. Mesto bo veliko pridobilo z modernizacijo cest in dograditvijo avtne ceste. Tudi železnica je ogromnega pomena, vendar je škoda, da je oddaljena od mesta kar dva in pol kilometra Za zvezo z ostalimi kraji ima danes mesto pet do sedem avtobusnih prog Električno razsvetljavo je dobilo mesto med prvo svetovno vojno. V poslopju sedanje mlekarne je bila mestna elektrarna. Danes so v občini elektrificirani vsi kraji. Tudi vodovod so zgradili v letih 1914 do 1917 Ker Brežice nimajo javnih vodnjakov in dobre pitne vode, je vodovod velika pridobitev za vse prebivalce. Zajete je v Brežini, od koder teče voda po dva in pol kilometra dolgem cevovodu v rezervoar, ki je v 46 metrov visokem vodovodnem stolpu. Zal je bil vodovod zgrajen iz rabljenega materiala, zato - je dotrajal in ga bo treba čimprej obnoviti. Vodovod ima danes nad 7 km cevovoda Od osvoboditve do dane« je investiranih v vodovod že nad 13,5 milijona dinarjev. Mestna klavnica je bila zgra- jena pred 110 leti in se-od takrat ni prav nič spremenila Kapaciteta klavnice z ozirom na ogromni porast prebivalstva Brežic in sektorskega področja nikakor ne„ zadostuje Zato se že pripravljajo za gradnjo nove klavnice. Ob zgraditvi klavnice so klali živino za kakih tisoč prebivalcev, danes pa moramo računati na 50.000 potrošnikov z bližnjim zaledjem mesta Pogrebni zavod in uprava pokopališča sta bila ustanovljena po osvoboditvi. Sedaj imajo še konjski furgon za prevoz mrličev, treba pa bo nabaviti sodobnejše prevozno sredstvo. Brežice so v Posavju najmočnejši trgovski center Posebno živahni so tedenski svinjski sejmi in dnevni trg. Dobro so obiskani tudi ostali sejmi, ki imajo večstoletno tradicijo. V načrtu je gradnja nove moderne tržnice, ki bo stala v novem delu mesta. Dokler ni bil sprejet osnutek generalnega urbanističnega načrta. je vladal v gradnjah velik nered. Sedaj skuša ljudski odbor mestne občine, seveda, kar se da, popraviti, pri čemer mu pomagata urbanistični svet in tehnična pisarna. T. M. Uo&olca da tai/atne paUiHm Ko so se Po osvoboditvi leta 1945 vračali naši ljudje iz raznih taborišč, so našli svoje domove vse opustošene in zapuščene V okolici Brežic ni bilo takrat nobene obrtne delavnice, ki b- ljudem lahko priskočila na kakršen koli način na pomoč. Kmalu se ie združilo nekaj oko- Trgovsko podjetje isV9 V. »'=*" v 6 ,1,o\a čestita vsem občanom k občinskemu prazniku in se priporoča tudi v bodoče! liških mizarjev in ustanovili so i vsej Sloveniji, si je kmalu utrlo Mizarsko produktivno zadrugo pot po vsej domovini. Sodelova-Brežice Iz svoje srede so izbrsli 10 je na raznih razstavah in je predsednika mizarskega mojstra j za odlično izdelavo dobilo več Dominika Rožmana ki tajniita diplom in pohval. Pričeli so s mizarja Alojza Gloguška iz Do- serijsko izdelavo pohištva ža bove Ob ustanovitvi zadruga ni' JLA Tako so opremili med dru- O »PREVOZU« M vcafi Leta 1949 je bilo v Krškem ustanovljeno okrajno prevozno podjetje. Takrat je zaposlovalo 15 ljudi in imelo ha razpolago sedem avtomobilov. Po reorganizaciji SAP (Slovenija avto-promet Ljubljana) se je vozni park povečal za pet kamionov. Iz starih delov so sestavili še dva tovorna avtomobila, enega pa so nabavili sami. Pozneje so prevzeli še štiri avtobuse. V začetku letošnjega leta se je podjetje preimenovalo v avtno transportno podjetje »Pre- voz« in se preselilo v Brežice. Sedaj zaposluje 61 ljudi, od tega 10 vajencev. Kljub zastarelemu avtnemu parku ima podjetje lastne poslovalnice v Sevnici, Krškem, Reki, Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter razširjeno transportno omrežje po vsej Jugoslaviji. Podjetje ima tudi svojo delavnico, ki izvršuje vsa popravila lastnih vozil Na zadnji seji delavskega sveta so med drugim sprejeli tudi proračun za leto 1955, ki predvideva poleg modernizacije TRGOVSKO PODJETJE „Ljudska potrošnja" USNJE - TEKSTIL v Brežicah čestita vsem odjemalcem in ostalim potrošnikom k občinskemu prazniku! Nekdaj grajski kozolci... delavnice in ureditve garaže še nabavo enega avtobusa in petih kamionov V prihodnjih letih I nameravajo zgraditi tudi novo upravno poslopje Z njim bodo olepšali videz mesta, ublažili pa bodo tudi perečo stanovanjsko krizo v mestu. V sedanjih delavnicah je podjetje pred kratkim uredilo garderobe, kopalnice. spalnico za šoferje in tako poskrbelo za večjo udobnost delavcev, ki opravljajo odgovorno in naporno službo. Najbolj pereč problem podjetja je vzdrževanje sposobnosti prevoznih sredstev Zadnje leto je brežiški »Prevoz« navezal stike z mnogimi podjetji po vsej državi in se čedalje bolj uveljavlja kot solidno gospodarsko podjetje. V NEDELJO: VSI NA LAHKOATLETSKI MITING! DOPISUJTE V „POSAVSKI TEDNIK"! mela ne svojega orodja ne strojev, da ne govorimo o potrebnih prostorih. Najprej so popravljali porušene domove. — Orodje so prinesi-, mizarji s seboj, nekaj so si ga izposodili, stroje Pa so dobili od narodne imovine Zasilne prostore so si uredili v gasilskem domu Brežice okolica V začetku julija je pristopilo v zadrugo že 1? mizarjev Delo so opravljali seveda brezplačno. Zadruga pa je imela iz dneva v dan več naročil in tud. številr zaposlenih mizarjev je rasle Leta 1947 je dobila zadruga in vesticijski kredit za 1,300.000 d narjev Iz starega grajskega kc žolca si je postavila lično m' zarsko delavnico za 60 ljudi X jeseni istega leta je bila svečar otvoritev delavnice. Leta 194 je delavnico prevzel OLO Kt ško in jo preimenoval v Okra no mizarsko podjetje Brežic Podjetje je izdelovalo razno sob no in kuhinjsko pohištvo po naročilu, S kvaMtetnim. izdelki, ki jih je podiet’p pošiljalo po gim tri oficirske domove. Leta 1951 se Ja podjetje preimenovalo v Tovarno pohištva Brežice. Danes ima tovarna najmoder- nejše mizarske stroje, ki si jib je nabavila z lastnimi devizami. Zaposluje žc 114 ljudi. Letos nameravajo obrat še povečati in v prihodnjem letu upajo, da bodo lahko zaposlil; nad 150 ljudi. Iz skromne mizarske delavnice se je razvila večja tovarna pohištva, ki ne prodaja kvalitetnih izdelkov le po Jugoslaviji, temveč jih pošilja tudi v Sirijo, Anglijo, Luksemburg in Turčijo, saj izvaža 80 odstotkov svoje proizvodnje. S povečanjem obrata se bo povečala proizvodnja za približno 68 odstotkov, z nj0 pa seveda tudi izvoz. N. N NOCOJ: NASTOP ORKESTRA IN PEVSKEGA ZBORA SKUD BREŽICE! danes tovarna pohištva KMETIJSKI ZADRUGI BREŽICE VflS VBB na razstavo razvoja zadruge, na razstavo kmetijskih strojev, na razstavo zaščitnih sredstev in da obiščete njene trgovske poslovalnice, ki vam nudijo razno industrijsko blago po ugodnih in konkurenčnih cenah. Obiščite nas in prepričali se boste 1 POSAVSKI TEDEN V BREŽICAH OD 23 DO 28. OKTOBRA 1954 potresu leto 1917 ........milili........Illllllllll...........................milil............ ........Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllilllllllllll..................................................................I!...... V novejš; zgodovin, Brežic predstavlja žalostnj, a vendar za današnjo generacijo obenem zanimivo poglavje velika prir c d-na katastrofa ki jih je zadela s potresom leta 1917. Prebivalce Brežic in okolice je ta prirodna katastrofa zadela tembolj, ker je v tem času že tretje leto divjala prva svetovna vojna Vsi za vojaško službo sposobni moški od 18. dr 50. leta so bili razkropljeni po raznih obsežnih bojiščih avstro-ogrske monarhije in je zato to prirodno nesrečo prebivalstvo doma občutilo še tem huje. Brežiški potres, kakor ga upravičeno smemo imenovati, zaključuje troje večjih potresnih valovanj, ki so prizadela mesta ob Savi ob koncu 19 in v začetku 20. stoletja in se po zadnji katastrofi v Brežicah niso več ponavljala Bil je to po svojem obsegu in povzročeni škodi strahovit potres kakršen je 1880 porušil mesto Zagreb, in 15 let nato strahovit potres, ki je p.o povzročeni škodi še daleč presegel zagrebškega, leta 1895 v Ljubljani Seveda so se večji ali manjši sunki teh treh potresov čutili tudi v okolici imenovanih treh mest. vendar tu niso povzroči'! posebne škodn Zagreb in Ljubljana čeprav ie povzročena šk'ida seveda vee4a, sta bila toliko na boljšem, de sta bila prizadeta v nrrnera času medtem ko so bi’e Brežice prizadete ravno- v č-nt k n ie šl? vojna vihra in s tem tudi šect-■doletma monarhija Avstrija h ''oncu. Na velik' nrel mnici pori Gorjanci Vzrok temu zemeljskemu valovanju je de'ovanje notranjih zemeljskih sil. Kaj razumemo pod tern? Naša zemlja je bila nekoč žareča masa, podobno kakor je še danes sonce, in sg je v teku milijonov in milijonov let z vrtenjem okoli lastne osi izoblikovala v kroglo katere zunanja površina, skorja, se je polagoma ohlajala V notranjosti pa je ostala še naprej žareča masa. Ta je v razvoju zemlje, v teku doigih milijonov let, od časa do časa povzročila z izbruhi vdorme in vzpetine, to je kotline, ki so jih večkrat zalile vode — današnja morja, m gorovja. Mejo teh vzpetin-gcrovij in vdolbin-ravnin, k; so se izoblikovale v teku milijonov let pod vplivom delovanja plinov žareče mase tvorijo zemeljske prelomnice ali tektonsk-1 črte, kakor jih imenujejo znanstveniki. Ob takšnih tektonskih črtah, zemeljskih prelomnicah kj segajo globoko pod zemeljsko površino, je delovanje žareče zemeljske mase v notranjost' zem- nekako v črti, ki ostro loči Gorjance od ravnine. Ob tej tektonski črti notranje zemeljske sile še močno delujejo. To nam potrjujejo topli vrelci pri Bušeči vasi in v Čatežu, ki so nam kot zdravilne toplice zelo koristni. Na žalost pa smo morali občutit1 tudi negativno plat tega dokaza v obliki strahovitega potresa. Dan groze Bilo ie to v zimi v začetku leta 1917, ki je bila precej ostra in je sneg globoko zapadel V Godlerjeva hiša po prvih sunkih Ije. ali z drugo besedo notranjih zemeljskih sil, še posebno živo To nam dokazujejo topli vrelci, ki prihajajo včasih na dan ob takšnih prelomnicah in so- nam vsekakor koristni kot zdravilne toplice, v velikansko škodo pa. kadar povzročajo potrese. še bolj pa, kadar žareča masa v notranjosti zemlje privre na dan ob izbruhu in bruhanju vulkanov Takšna velika tektonska črta prelomnica. poteka tudi v neposredni bližini Brežic, in sicer od Ledeče vasj pri Šentjerneju mimo Sp. Pirošice in Malenc do Čateža Poslopje stare pošte po potresu dopoldanskih urah 29. januarja je potresno nesrečo sprožil ob 9.30^ prvi in po svoji moči naj-hujš= sunek, ki je trajal okrog pet sekund Ze ta je povzročil glavno in največjo škodo na stavbah v Brežicah in je drugi sunek, ki je sledil čez komaj slabo uro, samo dopolnil delo prvega Prebivalstvo Brežic je kot na zapoved takoj po prvem sunku v paničnem begu zapustilo stanovanja in pobegnilo na ulice in na prosto. Ta panični strah je povečalo še veliko število vojnih ranjencev, ki so bili nameščeni v gradu in p0 brežiških . šolah Še isti dan so se sunki ponavl.ali vse popoldne in ves večer Večji potresni sunek se je ponovil okoli druge ure popoldne .n ob devetih zvečer. Manjši šunk; pa so sledili tudi v naslednjih tednih februarja in marca ter skoz; vse poletne mesece in vse leto 1917. Tu in tam Pa se je rahl0 valovanje čuti'o se vse desetletje do leta 1928. V mesecu februarju in marcu so nastopili med rahlejšim valovanjem močnejši sunki v prvih dneh meseca februarja in 5 m?r,ca 1917 ki so seveda še povečal; nastalo škodo potresnega dne. ŠKODA V MESTU... Največ škode so povzročil-' sunki prvega potresnega dne trpelo je največ seveda brež: ško mesto in tu zopet je najela nevarnost obstajala v zgradbah javnih ustanov, kot v soh, bolnišnici in v grajskem poslopju V cerkvah ob teh ura’ prišlo d* bl1<5i liUdi' Zato tudi -n' prišlo do kakšne nesreče Ob- „ , 0 Pa so bile poškodovane na čn?- St,aYbe v Božicah in na Čatežu, kjer je potres poru- cerkveni stolp z zvonovi vred Med javnimi zgradbami je kot najbolj severno ležeče poslopje L “e*tu. na5v,e.5 trpela bc’niš-niea. Bo mki, ki so mogli so po prvem sunku nohemili na trsv-n k izven bolnišnice, ker so mislili da le potres prizadejal samo bolnišnico. Na prostem namreč niti opazil-- niso, kakšno je ta prvega bilo stanje v mestu. Najbolj je bilo v bolnišnici poškodovano prvo nadstropje, in sicer še prav posebej vzhodni in zahodni o°e’-ni deli. Nič manj niso bile poškodovane tudi operacijska soba, izolirnica in dezinfekcija. Prvo nadstropje ie moralo bit-- popolnoma evakuirano in so bolnike, k; so zaradi hujše bolezni bili prikovani na posteljo, namestili v pritličju, vse ostale Pa P° možnosti odpustili. O človeških žrtvah v bolnišnici nam takratni ča'sopisi ne poročajo. V posebni nevarnosti so bili ob potresu šolski otroci. Toda začudo ne srečamo med njimi nobene smrtne žrtve in niti ranjencev ne. Le preudarnosti in prisebnosti učiteljstva so se imeli meščani zahvaliti, da so se otroci brez vsake večje panike in nezgode rešili jz šolskega poslopja. čeprav ie bil izhod iz nekaterih razredov skoz; vrata onemogočen, ker so jih zasule ruševine ... IN V GRADU Sili potresnih sunkov so podlegli tudi stoletja stari, debeli in močni grajski zidovi, v katerih so nastale večje razpoke. Posebno je bil prizadet severni grajski stolp, kjer so bile razpoke prav močne. Posebno škodo Pa so povzročile razooke v grajskem zidu na mestih, kjer so stene in svodi poslikani z dragocenimi in znanimi freskami iz prve polovice 18. stoletja, to je na stopnišču v drugo nadstropje v grajski kapeli in v viteški dvorani. Zidarji in delavci. so namreč kot nestrokovnjaki pozneje pri popravilu, ko so zamazoval; po notresu nastale razpoke, na nekaterih mestih tako n. pr. na stopnišču, z ma't0 uničili večje partije fresk. Za to nestrokovno mazaštvo se doslej v več kot 30 letih ni nihče zavzel in šele v teh dne" od stranmi e jo s podob malto. Kar z užitkom je opazovati, kako izpod malte vstaia-o sveže barve Podob kakor da bi bile naslikane včeraj. Podobno škodo je prizadejal potres z nastalimi razpokam; v zidu tudi znamenitim stenskim fre^ko-slikari4 am v Rokovi cerkvi Močno noškc-doyani sta bili farna cerkev in frančiškanski samostan. Po tem vidimo, da je ob notresu nastala občutna škoda tudi n-umefnostnozgodovinskih snoma-m'kih, Jd jo odstranjujemo de-’nma šele danes. Kakor po bombardiranju Najbolj tragično je bilo prizadeto seveda prebivalstvo. Mesto je v enem samem dnevu dobilo tako lice, kakor da bi bilo skozi štiri leta prizorišče na jhujših bojev. Hiše v mestu skoraj v celoti niso bile več sposobne, da bi nudile svojim prebivalcem Potres 29. januarja 1917 je pustil Brežičanom sredi ostre zime takšnele hiše sred= najhujše zime prepotrebno streho. Kjer pa bi bilo to še za silo mogoče, so se prebivalci zaradi vedno ponavljajočih st potresnih sunkov bali prebivati v svojih hišah. Mnog0 mestni.. prebivalcev je zato našlo zasilno bivališče v lesenih barakah, kj so bile postavljene na ozemlju današnjega stadiona Mnogo jih je pa našlo zatočišče in zasi.no bivališče pn znane .n in sorodnikih v bližjih okoliških vaseh. Časopisi tedanje dobe navajajo, da so se glavni potresni sunki vrstili v smeri jug-sever. Zato so bili na hišah, zidanih s pročeljem v te; smeri, skoraj povsod porušeni požarni varnostni zidovi na južni strani, cele strehe ali posamezn; deli in močne poškodbe v notranjosti. Najbolj je bila poškodovana Kroflova hiša, kakor nam jo kaže slika spodaj. Mesto je postalo prava razvalina in prebivalstva se je lotevala vedno hujša panika. Potres v Brežicah je postal splošno avstrijski problem. V Brežice so prihajali priznani avstrijski strokovnjaki, profesorji geoVgiie na univerz: v Gradcu, da bi na kraju samem študirali potresna valovanja in na podlagi tega napovedal- skorajšnje umirjenje ter tako spravili prebivalstvo zopet k pogumu. Celotno škodo, ki je zaradi potresa nastala v mestu, so takrat računali na približno več kot 1.000.000 kron. Kako je bilo poskrbljeno s pomočjo no notresu prizadetim prebivalcem Brežic in javnim ustanovam? Brez pomoči! Po današnjem pojmovanju bi za prvo pomoč in tudi za obnovo morala skrbeti v prvi vrsti država sama. Vendar tega od Avstrije že drugače, še manj pa sedaj, ko je bila že v razsulu, n: ti trt ms no 7?- sledimo v časopisu nobena sub-vencije od države ozroma ma državnih ustanov. Edina državna pomoč je bila ta, da je poslala posebne vojaške delavske oddelke, ki so ljudem za silo popravil; stanovanja v letu 1917 in 1918. Pač pa se je zavzela za pomoč oškodovancem nemška organizacija »Siidmark«, kj je t0 pomoč izkoristila kot propagandno sredstvo. G'avn; namen te organizacije je že vedno bil, nuditi finančno podlago za širjen4 e nemštva v slovenskem delu Štajerske. Na vsa usta je tudi tokrat razglašala, da je pripravljena pomagati »nemškemu« mestecu Brežice. V resnici pa je materialna podpora, ki j0 je prispevala »Siidmark«. znašala le nekaj tisoč kron. Pomoč kot propagandno gesto je izkoristila tudi še ponemčovalna organizacija »Schulverein«-, ki je že desetletja prej imela nalogo, da podpira na Spodnjem Štajerskem razvoj nemških šol. Tudi tokrat je dala kot pomoč oškodovancem v »nemških« Brežicah nekaj tisoč kron. kar dejansko v primerjav* z milijonsko škodo ni predstavljalo ničesar. Nabiralne akcije, športne in kulturne prireditve za pomoč oškodovancem v Brežicah =o pripravili v Ce’ju, Mariboru, Gradcu in neka* malega celo na Dunaju, da bi pomagali »nemškim« Brežicam. Vendar, kolikor se da ugotoviti, vsa zbrana pomoč ni dosegla niti sto tisoč kron To pa bj komaj zadostovalo za zasilno po-riravile šo^Ttega nosloo*«. in bolnišnice. Slovensko ‘ prebiva’sivo od te nemškutarske propagande ni dobilo ničesar. Dejanske materiale pomoči od monarhiie v razvoRnah ni bilo več pričakovati. Pomagalo s; ip prebivalstvo «mo z lastno nridnostin. in iznajdljivostjo .toda marsikdo šele po letu 1918 v nov0 nastali državi. Jugoslo- tr^rtrvtr -TV Za smeh in dobro voljo bo v torek zvečer poskrbel VESELI TOTI TEATER iz Maribora „L J U DVS K A POT ROS MIA" TRGOVINA si. I pozdravlja občinski praznik Brežic in želi delovnim kolektivom in vsem prebivalcem v Posavju novih uspehov pri graditvi socialistične domovine! Psia m u&jtiUl itistiske \Hmtske mdmge Vinarsko zadrugo v Brežicah s centralnimi kletmi v Brežini so posavski vinogradniki ustanovili v letu 1939, v času, ko so jim to nujno narekovali takratni težki življenjski pogoji in silne težave pri vnovčeva-nju njihovega s strahom in žulji pridelanega vinskega pridelka. Vsa vinska trgovina je bila v predvojni Jugoslaviji v rokah vinskih veletrgovcev in ti so bili tisti, ki so se z delom naših vinogradnikov temeljito okoriščali. Kot druge vinarske zadruge, je bila tudi Vinarska zadruga v Brežicah tista, ki se je tem njihovim težnjam uspešno postavila po robu in to nalogo do svojih članov, pa tudi nečlanov, vedno častno izpolnila Nemška okupacija je veliko naših ljudi razgnala skoraj po vsej Evropi in tudi veliko vinogradnikov je moralo zapustiti svoje domove. Posledice teh razmer so hudo občutili tudi naši že tako stari in izčrpani vinogradi, ki so med vojno opešali še bolj Leto 1945 je pokazalo, da se je nujno treba lotiti obnove vinogradov, obnove. ki bo našim vinogradnikom pripravila lažje, boljše in lepše življenje v novi Jugoslaviji. Delovanje Vinarske zadruge v Brežicah se je zdaj prilagodilo temu velikemu smotru V Pišecah je v letih 1946—1950 na zemljišču splošno ljudskega premoženja Vinarska zadruga uredila veliko trsnico. moderno silnico in lastni mati čn jak. Tako je vsaj v glavnem zadostila ogromnim potrebam vinogradnikov. predvsem zadružnikov po prvovrstnem trsnem materialu za obnovo vinogradov V letih 1951 in 1952 je kapaciteta trsnice dosegla že 100 000 cepljenk, prav tako pa se je primerno povečal tudi matičnjak. Z motornimi rigol-nimi plugi je Vinarska zadruga zrigolala še skoraj 5 ha veliko zemljišče na Riglnu v Pišecah za vzoren nov vinogradniški nasad, ki je bil nato po navodilih strokovnjakov terenske postaje za obnovo vinogradništva pri OLO Krško in z velikim razumevanjem in podporo okrajnih zadružnih forumov tudi zasajen z mladimi trtami. Isti strokovnjaki so nadzorovali tudi zasaditev skoraj 3 ha ob- segajočo plantažo breskev, ki je prav tako nastala v sklopu trsnice v Pišecah. Vse te svoje obrate, ki so vsekakor pomenili ogromno pionirsko delo v obnovi povojnega vinogradništva, je Vinarska zadruga v Brežicah po priporočilu Poverjeništva za kmetijstvo OLO Krško prepustila Vinogradniški obdelovalni zadrugi »Maksa Pleteršnika« v Pišecah, po njeni likvidaciji pa Kmetijski zadrugi v Pišecah, ki vse to še danes upravlja. Poleg tega je Vinarska zadruga v tej dobi vestno, točno in vedno tudi pravočasno izpolnjevala vse svoje planske naloge v odkupu vinskega pridelka in vedno v celoti izpolnjevala svoje obveznosti. Dokaj vagonov vina pa je zadruga pripravila tudi za izvoz in ga usmerila preko mej naše domovine. Vinarska zadruga šteje danes nekaj nad 1000 članov s polnimi in vplačanimi deleži. V njej so včlanjeni skoraj vsi napredni vinogradniki spodnjega Posavja. tja do Bizeljskega, Kostanjevice in hrvaške meje. Zaradi lažjega odkupa in prevzema vinskega pridelka je zadruga v zadnjih letih ustanovila tudi vrsto založnih kleti, med njimi najvažnejše v Sromljah. Pišecah, Zdolah, Leskovcu in Senušah ter tako prva nakazala, kako je potrebno praktično reševati probleme odkupa šolanja in prodaje vinskega pridelka Zadruga prevzema oziroma odkupi v normalnih letih približno 100 vagonov mošta oziroma vina Dobršen del teh količin proda tudi na drobno v svojih gostinskih obratih oziroma točilnicah in založnih kleteh ki so v Brežicah, Trbovljah, Zagrebu, Celju in Šoštanju. Ti obrati so povsod regulatorji cen in kvalitet Z ostalimi količinami pa preskrbuje državno, zadružno kakor tudi privatno gostinsko mrežo pe vsej Sloveniji. Zadruga pod upravo in vodstvom vinogradnikov teži predvsem tudi za tem, da posreduje potrošnikom le pristno domače naravno vino. Tako široki krog stalnih odjemalcev in potrošnikov podpira zadružno delo, čeprav se v cenah vina dostikrat v maloprodaji pojavljajo občutne razlike. Zvesti v izvrševanju nalog, ki jih narekujeta • naš čas in naše vinogradništvo, je bila zadruga tesno povezana z ostalimi vinarskimi zadrugami v okraju (Bizeljsko, Kostanjevica), prav posebno pa z državnim odkupnim podjetjem »VINO« Brežice. Tako je Vinarska zadruga v Brežicah v polni meri upravičila svoj obstoj, izvrševala svoje poslanstvo in tako zadostila željam in potrebam članov-vino-gradnikov. Na drugi strani pa opravlja svoj posel prav tako v splošno zadovoljstvo odiemal-cev. —emte— Okolica Brežic odnosno celo Spodnje Posavje je iz vodnogospodarskega vidika zelo značilno. Na tem terenu se združujejo dolina reke Krke, Sotle in Bregane z glavno žilo, to je s savsko dolino, ki se pod Krškim tudi razširi. S tem je podan poudarek za križanje vseh mogočih prometnih zvez na tem področju, tudi če že ne bd omenili drugih, prav tako važnih vprašanj, ki jih tu narekujeta narava in življenje. Vodne količine celotnega vo-dozbimega področja Save v Sloveniji se pretakajo preko našega ozemlja. Prav gotovo je, da ne povzročajo resnih problemov samo po hidrotehnični strani, temveč tudi po ostalih. Od pričetka regulacijskih del na Savi se nahaja v Brežicah vodnogospodarski urad, ki je v svojem poslovanju včasih doživel tudi ukinitev, potreba po takem upravljanju pa je le ostala. Leta 1950 je bila ponovno vzpostavljena vodnogospodarska uprava z večjimi pristojnostmi, kpt so jih imeli vsi dosedanji tovrstni uradi v Brežicah. Trenutno posluje v Brežicah vodnogospodarska sekcija za spodnjo Savo, ki rešuje vodnogospodarska vprašanja na področju okraja Krško, Novo mesto in Črnomelj. SAVA BO PLOVNA DO LJUBLJANE Oglejmo si nekoliko vodnogospodarsko problematiko našega področja. Reka Sava: želja in tudi možnost obstaja, da bi Savo naredili plovno do Ljubljane. Zato in tudi zaradi energetske izrabe naj bi zgradili na Savi razne hidroelektrarne, za katere so dane vse možnosti. To pa je seveda velikanski problem, ki ga študirajo strokovnjaka v povojni dobi v posameznih podrobnostih. Ena izmed teh je tudi naprava obsavskih nasipov od Krškega navzdol do hrvaške meje. To delo je nujno potrebno ne samo zaradi pravilne izrabe Save, temveč tudi iz melioracijskega vidika. Visoka voda Save poplavlja predvsem na levem bregu zelo rodovitne predele odnosno za jezu je visoko vodo pritokov, tako da povzročajo ob svojem toku večje poplave in nevšečnosti pri pravilnem izkoriščanju ■ poljedelskih površin. Tu je treba predvsem omeniti potoke Gabemico s Sromljico, Negot in Sotlo. Ob Sotli je potrebno meliorirati samo na slovenski strani približno 1300 hektarov zemljišča, kar je seveda v zvezi z regulacijo same Sotle. Verjetno bodo z regulacijo pričeli prihodnje leto skupno z gradnjo železnice Dobova—Kumrovec. MELIORACIJA KRŠKEGA POLJA BO DOLGOTRAJNO DELO Med Savo in Krko leži Krško polje, ki spada med večje melioracijske naloge Slovenije. Uspešna rešitev te naloge bi bistveno spremenila gospodarski obraz krškega okraja, hkrati pa bi prav občutno prispevala k zmanjšanju deficita kmečke proizvodnje v Sloveniji. Krško polje, ki na zapadu še obseže ravninsko območje Lokavca, meri kakih 5200 ha s približno 4000 ha aktivne kmetijske in gozdne površine. Od te površine je na vzhodni strani polja kakiih 2000 ha peščenega zemljišča s propustno podlago in z nizko podtalnico, na zapadu pa prav tako približno 2000 ha težkega, slabo propustnega in deloma zamočvirjenega zemljišča, ki je večinoma pogozdeno ali pa izkoriščeno za pašnike in slabe travnike. V letu 1953 so se pričela sistematična študijska in gradbena dela za rešitev te melioracijske naloge, ki pa So se omejila v prvem delu na Pogled na Savo pod mostom v Brežicah 5. junija 1954 področje ob potoku Senuši. ri-J rij rij rij-rij—riJjrižriJ*riJ~riJTriJ*';riJ'riJ‘riJ’riJ'riJ.-riJ'riJriJ*riJ * „Pridite na pomoč!” V 8 LETIH SO BREŽIŠKI REŠEVALCI PREPELJALI NAD 20.000 BOLNIKOV Melioracija Krškega polja bo dolgotrajna in nesmiselno bi bilo pričakovati izboljšanja že po prvih hidrotehničnih ukrepih. Nujno potrebno je, da se ta problem obdela tudi po agrotehnični strani in se naj v tem oziru predvidijo tudi agrotehnični ukrepi. KRKA IN NJENO POREČJE Krka rada poplavlja v spodnjem in srednjem toku svoja omrežja, tako da je tudi mesto Kostanjevica večkrat pod vodo. Tudi tu so v teku raziskave, kako rešiti problem in ukrotiti vodo. V porečju Krke opravljamo večja hidrotehnična melioracijska dela na Šentjernej skih travnikih, lani pa so taka dela bila v okolici Podbočja. Noč in dan so reše rolet pripravljeni Reševalna postaja v Brežicah je bila ustanovljena leta 1945. Ob ustanovitvi je zajemala vse območje brežiške bolnice. Vozni park je bil slab, podedovan od nekdanje nemške postaje, število prevozov pa je iz dneva v dan raslo. Takoj po vojni so bile razne poškodbe od bomb in razstreliva na dnevnem redu. Temu so sledile razne epidemije in število prevozov se je iz leta v leto višalo. V letu 1949 je prišlo na eno vozilo že 62.000 prevoženih kilometrov. Sčasoma je bila ustanovljena videmska in nato še sevniška reševalna postaja; tako se je število prevozov znižalo na približno 40 000 km letno. Od leta 1945 pa do konca 1953 smo prevozili 345.000 kilometrov in nekaj manj kot 20.000 bolnikov Leta 1950 smo po dolgotrajnem prizadevanju prišli do novega avtomobila, v katerem se bolnik resnično hitro, varno in udobno prepelje do najbližje zdravstvene ustanove. Finančno posluje postaja že od vsega začetka samostojno ir ni prejela še nikakih dotacij Tudi avtomobil smo nabavili iz lastnih sredstev s posredovanjem brežiške kmetijske zadruge. Dežurno službo imamo noč in dan, tako da s prevozom lahko ob vsakem času nudimo hitre pomoč. Ker imamo kot najstarejša reševalna postaja v Spodnjem Posavju že bogate izkušnje bomo našemu delovnemu človeku še nadalje pomagali v najtežjih trenutkih, ko je pomoči najbolj potreben — s pre vozom v bolnico. U LJUBITE« JI NOGOMETA JUTRI PftPO' UME NA STADION! ENA POPLAVA NAM NAREDI VEČ ŠKODE, KAKOR BI STALA VSA REGULACIJSKA IN MELIORACIJSKA DELA V OKRAJU V grobem smo navedli glavne probleme, s katerimi se trenutno bavj vodnogospodarska uprava v Brežicah. Zadnje poplave od 4. na 5. junij pa so nam letos povzročile večje poškodbe na ozemlju, ki sicer v zadnjem obdobju ni poznalo večjih škod zaradi poplav in kjer tega v toliki meri tudi nismo pričakovali. To nam kaže, da se moramo v bodoče temeljiteje baviti z vsemi vodnogospodarskimi problemi in najti sredstva, da odpravimo nevarnost poplav, ki povzročajo občutne škode pri raznih vejah našega gospodarstva. Trenutno opravljamo večja hidrotehnična dela na potokih, ki so poškodovali svojo okolico j pri zadnji veliki poplavi. Ta dela so; delna regulacija Sevnlščice s pooravilom okrajne ceste; delna regulacija Blanščice s popravilom ceste; regulacija Starograjskega pto toka pri Krškem. Predvidevamo pa, da bomo še letos začeli tudi s sledečimi deli: z regulacijo Starovaškega potoka pri Krškem; z regulacijo Dolenjevaškega potoka pri Dolenji vasi pri Brežicah in z delno korekturo Gabemice pri Brežicah. ★ V kratkem sem nakazal trenutno problematiko hidrotehničnih vprašanj v Posavju, katerih rešitev zahteva daljši študij, gradbena operativa in pa naše gospodarstvo, M je bilo ob zadnji poplavi zelo prizadeto. Kalkulacija je pokazala, da bi sredstva, ki bi jih porabili za kritje vseh regulacijskih in melioracijskih del na območju OLG Krško, krila v dobršni meri vso škodo, ki je bila našemu gospodarstvu napravljena ob zadnji poplavi. Ing. Drago Mišič Nov transformator gradijo ob orehovi aleji v Brežicah Z razširitvijo električnega omrežja na novozgrajene objekte stanovanjskega naselja in javne razsvetljave je bila zelo povečana poraba toka. Potrošniki so se zadnje čase razburjali, da je tok preslab in spraševali, kdo 4e kriv sta’nih prekinitev. Strokovnjaki so ugotovili, da je transformator pri bolnišnici preobremenjen, zaradi česar bodo zgradili nov transformator. Z usposobitvijo tega objekta bodo potrošniki imeli boljši tok in, kakor kaže, tudi neprekinjeno dobavo. Priporočamo se cenjenim gostom Kolodvorska restavracija Brežice s svojimi obrati Za sodobno vinogradni tvo JE POTREBNO DOBRO KLETARSTVO POGLED V DEJAVNOST PODJETJA »VINO« BREŽICE Ustanovitev podjetja »VINO« v Brežicah pomeni važno pridobitev za posavsko vinogradništvo. Da so podjetje ustanovili šele v začetku leta 1947 — v vseh drugih vinorodnih področjih Slovenije so bila taka podjetja ustanovljena že prej — je treba iskati vzrok v tem, da se^ je na naše vinorodno področje gledalo kot na manjvredno. To je bila dediščina iz predvojne Jugoslavije. Zal se nikomur več po pokojnem Ivanu likega pomena za posavsko vinogradništvo. Takoj po ustanovitvi je začelo podjetje skupno z vinarskimi zadružniki odločno borbo za uveljavljanje kvalitet vina tukajšnjih vinorodnih področij, predvsem na inozemskem trgu. Dosegli smo zavidljiv uspeh, saj so že v letu 1947 bili prvič v zgodovini posavskega vinogradništva poslani prvi vagoni vina v Švico, na Cehoslovaško itd. Na republiški vinski razstavi leta 1948 so dobili posavski vinogradniki največ diplom in priznanj MLADINA, V NEDELJO DOPOLDNE K ROKOMETNI TEKMI! Balonu, ki je ovekovečil Bizeljsko in ostala vinska področja Posavja, ni posrečilo uveljaviti in dati tem predelom tisto priznanje, ki jim po visoki vrednosti kvalitetnega vina pripada na našem in inozemskem tržišču. Opravičilo za to naj bi bile okolnosti in razmere v bivši Jugoslaviji. To tembolj potrjuje dejstvo, da so napredni vinogradniki z ustanovitvijo treh vinarskih zadrug napravili, kar se je pač dalo, vendar v celoti niso uspeli. Prav zato je bila ustanovitev podjetja »Vino« v Brežicah ve- O Gozdnem gospodarstvu Brežice Po osvoboditvi so se znašli naši gozdarji pred težko nalogo: organizirati je bilo treba upravo vseh zaplenjenih in po agrarni reformi razlaščenih gozdov, katerih površina je v okraju Krško znašala okoli 8000 ha. Razen te površine so na dolino Od osvoboditve do danes sc je bilo potrebno oskrbeti z Je- njeni zaradi tega, ker so se pri- som, k; ga je zelo primarijko- vatni posestniki gozdov zaradi navzlic vsem reorganizacijam valo zaradi še neurejenih raz- nizkih cen pri obveznih oddajah gozdarji zgradili 21 km novih mer na lesnem tržišču, tovarno na vse m0goče načine upirali cest, tri žičnice za spravilo lesr celuloze in bližnje rudnike, V sečnjam. Privatni gozdovi, ka- tem najbolj kritičnem času je teri so merili štirikrat toliko kot bilo treba poseči Po najdra gocenejših sestojih, to je v bii- ne so le malo prispevali k plan- Save eksploatacijsko gravitirale žini ceste. Gozdna uprava je ta- skim oddajam. V letih od 1949 '-e velike površine gozdov sploš- krat opravljala tudi težko delo dQ 1951 je izkoriščalo gozdove ie ljudske imovine_ iz okrajev oskrbe lesa za obnovo po vojni na področju okraja in deloma iz gozdov in usposobili več deset kilometrov cest za kamion-gozdovi splošne ljudske imovi- ski promet. - - - Po novi ureditvi gozdarska službe so po določilih no- ri Krke s pritoki Gozdna uprava Brežice kot republiška ustanova. V letu 1947 je bila izvršena reorganizacija gozdarskih o stanov na področju vse Slovenije. Pri tem je bila Gozdna nrava Brežice vključena v Do-~njsko gozdno gospodarstvo s "dežem v Novem mestu. V de-nkrog Gozdnega gospodarstva 'e poleg upravljanja nad goz- roma bilo prirastka zarad; tega 'ovi splošne ljudske imovine nadala tudi lema industrija na ri bila izvršena nova reorgani---ciia; formirane so bile maniri gozdne unrave, ki so b;’e di-ktno podrejene reonh’iškemn njnistrstvu. S tem Je bila zopet uprave nad gozdovi, so se za "~novana v Brežicah Gozdna d'-nVeiia v katere orieteriost je -"'delo tudi nodmfvp Sevnice "'riej-ne in Mokronoga, gozdarstvu predvsem v obno-starih zanuš*pp:h gozdno- -.f. n rT-m-o !--•>> n DT>rr) V ''R T r>CHO- industrijskih obratov. Nadalje vega republiškega Zakona c gozdovih prevzel; z letošnjirr ______ letom upravo nad vsemi držav- cijskih naprav Zaradi preselit- (Ravna gora), Trbovlje (Jatno), nimi gozdovi okrajni ljudski od ve prebivalstva in vojaških ope- Celje (Planina in Kozje) Lesno bori. Gozdno gospodarstvo Bre racij je bilo porušenih in slabo industrijsko podjetje Brežice, žice je postalo le uslužnostm vzdrževanih mnogo stavb; naj- Uprava nad gozdovi je bila pri podjetje, katerega pristojnost j" gojitev, nega in izkoriščanj r gozdov kakor tudi nakup in prodaja lesnih sortimentov iz ne državnih gozdov. Njegov delavski svet in upravni odbor sri izgubila pravico do odločam-nad gozdovi, ki sta jo imela pred to reorganizacijo. S tem s seveda okrnjene pravice, kj ji’ imajo drugi kolektivi v podjet jih in tovarnah. Vendar pa y v osnutku m diskusiji no v' Zvezni zakon o gozdovih ki '• svoiih določi'ih predvideva r'r upravljanje in gospodarjenje gozdov državnega sektorja gre delovnim kolektivom Gozdni' gospodarstev, se pravi njihovir-delavskim svetom in uoravnri odborom. Ta osnutek Zakona pri nekaterih naletel na meča-odnor. vendar na ga kolektiv Gozdnih gospodarstev v celo* nozdravVaio z željo, da čimnr-stoni v veljavo in uredi enk-- n ja in gospodarjenja gozdov Gozdno gospodarsh" Brežice Trebnje Trbovlje, Celje in No- porušenih zgradb in komunika- na področju okrajev Novo mesto ■'o mesto v skupni izmeri okoli '000 ha. Zaradi upravljanja vseh teh lozdov se je takoj leta 1945 for- , . ,--------- „---- . . nirala za področje Spodnje Save bližji gozdovi so morali pasti za G. G, Brežice in ločena od izko- dela na obnovi. Pritisk na goz- riščanja in žag. ki je bila po dove je bil še večji kot je mor- enem letu združen^ z G. G. v da bilo to potrebno iz čisto eko- Novem mestu. Kolektiv LIP nomskih razlogov, ker si je mar- Brežice je leta 1950 izvolil svoj sikdo na tihem mislil: »Nikdar prvi delavski svet in upravni več ne bo tako počen; lesa.« odbor. Ravno gozdovi splošne ljudske z novo organizacijo leta 1952 imovine so v našem okraju v je bilo zopet osnovano Gozdno tistem času morali dati več, kot gospodarstvo Brežice, ki je preje bila njihova zmogljivost ozi- vzelo posle eksploatacije gozdov ker so bili lank0 pristopni in v bližini gostih naselij. Gozdovi v ~m področni (žage) V letu 1943 oddaVeneiših krajih so čakal- na investicije zr ceste in nove prometne naprave. Po letu 1948, ko je bila eksploatacija gozdov ločena čela leta obveznih planov sečnje zaradi nabave deviz za nujna dela na izgradnji nove industrije. Tudi sedaj so dal; goz- V tei orv= fazi nari graditve dovi v našem okraju več. kot je od Lesno industrijskega podjetja Brežice, a posle upravljanja nad gozdovi splošne ljudske imovine od Gozdnega gospodarstva v Novem mestu za področje okraja Krško in deloma so-cedniih okrajev. Novo osnovana Gozdno gospodarstvo je opravljalo vsa gozdno gojitvena, varstvena in tehnična de1 a kakor tudi eksploatacijo gozdov, ki iih je vodil upravni odbor in delavski svet z vsemi pravicami samounrav- ri leta 1943 sp ie sestaialo delo bi'o prirastka ter so odločno pri- li*rJa po delovnih kolektivih pomog'i za uspešno dokončanje Tedaj so se žagarski obrati perietnega plana. Sovrdca in Leskovec naamr>svo- Gozdov1 sn’rVrip ituriške imo- jjji ter izvoli,, svoj delavski vine so bili toliko bolj obreme- svet in upravni odbor PRIZNANJE POSAVSKIM VINOGRADNIKOM Prvi uspehi so žal imeli tudi svoje slabe posledice; zbudili so ljubosumnost pri nekaterih vinarskih strokovnjakih, predvsem pri zastopnikih severnih vinorodnih področij. Rezultat tega je bib da so nekatere sorte — laški rizling in podobne — uvrstili v drugo skupino samo za tukajšnji vinorodni predel in s tem seveda tudi dosegli nižjo ceno v letih uradnega določanja cen. Temu je napravila konec konferenca v Beogradu L 1948, ko je bil na odločno intervencijo predstavnika podjetja »Vino« Brežice sprejet sklep, da se posavsko vinorodno področje izenači z ostalimi kvalitetnimi vinskimi področji Da bi domačemu vinorodnemu področju dali zasluženo priznanje, je podjetju skupaj z vinarskimi zadrugami uspelo organizirati v novembru 1948 republiško vinsko razstavo skupaj z republiškim vinarskim kongresom. Vinska razstava je dodelila posavskim vinogradnikom največ diplom in ostalih priznanj za kvaliteto njihovih vin. To je bil največji uspeh, ki ga lahko upravičeno vpišemp v zgodovino domačega vinogradništva. S tem je bila dana zdrava osnova za njegovo bodočnost in dobre gospodarske Pogoje lepih posavskih vinorodnih goric. Nesreča pri naši proizvodnji vina pa je bila vedno v tem, da so pridni vinogradniki znali nridelat; dobra vina, nadaljnje negovanje vin pa je bilo prepuščeno več ali manj naključju. To se je seveda kruto maščevalo. Velja pač pravilo: brez bobrih vinskih pogojev in dobrega vinogradništva ni kletarstva, brez dobrega kletarstva na zopet ni uspelega vinogradništva. Strah pred slabim kletarjenjem ie za naše vinogradnike odveč. Iz začetnega skladišča treh vagonov je podjetje Vino« uspelo usposobiti svoje kleti za približno 200 vaeonov zalog vina. Kleti so sodobno urejene za negovanje naiboli kvalitetnih vin in imajo tudi vriski laboratorij. Povedali smo le del tega. kar bi bilo treba povedati Nai ob vakliuSku poudarimo predvsem dobre možnosti, ki iih ima pred "oboj podietie skupno s possv-"kim; vinogradniki, saj ie vino-«r,->Hnfstvo v osnrecHu obnove kmetijstva v Posavju. Posavsh i muzej v Jare žicah Posavski muzej v Brežicah spada med najmlajše muzejske ustanove v Sloveniji, vendar ima v tej kratki dobi svojega razvoja kaj zanimivo preteklost. Ustanovljen leta 1940 s privatnimi zbirkami nekaterih vnetih zbirateljev arheoloških in narodopisnih predmetov, je imel svoj prvi, skromni razstavni prostor v opuščeni, majhni cerkvici Sv. Duha v Krškem Toda že naslednje leto je njegov razvoj pretrgala vojna vihra in sledeča štiri vojna leta pomenijo občuten zastoj v njegovem razvoju. Po končani vojni so bile zbirke razstavljene v nekaj sobah prvega nadstropja spomeniško zaščitene Valvasorjeve smrtne hiše v Krškem. Ker pa se je muzejski inventar po vojni neprestano množil ter je obseg zbirk presegel okvir majhnega mestnega muzeja in so tudi razstavni prostori v Valvazorjevi hiši postali vse pretesni, se je leta 1949 muzej preselil v Brežice in tu v obsežnih dvoranah mogočnega brežiškega gradu, ki je med najpomembnejšimi spomeniki naše baročne graščinske arhitekture, dobil svoje nove in bolj pripravne razstavne prostore, Tu je v teh nekaj letih res zaživel in dosegel lep razvoj in napredek, tako v svoji lastni raziskovalni in zbirateljski dejavnosti kakor tudi v vedno rastočem številu obiskovalcev. Med obiskovalci srečamo prebivalstvo Spodnjega Posavja iz Dolenjske in Štajerske, vendar so tudi, predvsem v poletnih, za izlete ugodnih mesecih, zelo številni gostje iz sosednje Hrvaške, predvsem iz Zagreba. V vedno večjem številu se razstavljenih zbirk kot dopolnila in ponazorila zgodovinskega in literarnega pouka poslužujejo tako šole v okraju kakor tudi razne zagrebške srednje šole. Vse to kaže, da kot pokrajinski muzej uspešno izpolnjuje znan-stveno-raziskovalne in vzgojne naloge, ki se postavljajo lokalnim muzejem. DEVET DVORAN BOGASTVA IN ZANIMIVOSTI.,. Muzejske zbirke so nameščene v pročelnem traktu gradu v devetih dvoranah drugega nadstropja, v katerih je razstavljeno arheološko, kulturno-zgo-dovinsko in narodopisno gradivo, ter v posebni dvorani v severnem stolpu lepo urejena zbirka iz dobe NOB. Ob preselitvi v Brežice je zelo prevla- iz hallstattske dobe plemena Ilirov na Libni pri Krškem. Zaradi dokaj obsežnega triletnega raziskovalnega dela na področju arheologije so se seveda spremenili tudi razstavni prostori. Precej je narasel arheološki oddelek, medtem ko narodopisna zbirka v tem času ni doživela večjega razvoja. Vsakdo bo moral danes prir trditi, da je edina razstavna dvorana, v kateri je razstavljeno arheološko gradivo vseh predzgodovinskih in zgodovinskih dob, že daleč daleč premajhna. Četudi ne upoštevamo vseh zahtev današnje moderne muzejske ureditve, sta za kolikor toliko estetsko ureditev arheološkega oddelka potrebni vsaj dve obsežni dvorani. Ker je ta preureditev v prostorih, ki jih ima muzej danes na razpolago, nemogoča, bo vsekakor potrebno za njegov uspešni nadaljnji razvoj v bodočnosti skrbeti za nove razstavne in upravne prostore, NOVOST: SOLSKI MUZEJ V naj bližji bodočnosti namerava muzej urediti in odpreti nov razstavni prostor — šolski oddelek, ki do sedaj menda še ni zastopan v nobenem slovenskem lokalnem muzeju. V ta namen so okrajni prosvetni organi dodelili muzeju posebnega sodelavca iz vret pedagogov, ki marljivo in z uspehom zbira vse gradivo iz zgodovine šolstva, ki bo prišlo v poštev kot razstavni material bodočega šolskega oddelka. Seveda se tudi tu pojavi pereče vprašanje, kje najti nujno potreben razstavni prostor za bodoči šolski oddelek? VEČ PROSTORA! Kakor nalašč pripravni za rešitev zgoraj nakazanih problemov bi bili še preostali prostori II nadstropja, ki danes služijo že drugim namenom. S tem bi muzej tudi končno dobil svoje zaključene razstavne, arhivske in upravne prostore v II. nadstropju. Obenem bi s tem bile v razstavne prostore lepo vključene znamenite stenske fresko-slikarije na stopnišču v II. nadstropje, v grajski kapeli in v viteški dvorani- To vprašanje bo do takrat, ko bodo končana restavratorska dela na omenjenih fresko-slikarijah, s katerimi so letos pričeli, nujno urediti. V nasprotnem primeru bo poslikano stopnišče v drugo nadstropje zopet izpostavljeno kot igrišče na milost in nemi- doval v razstavnih prostorih narodopisni material. Danes pa se je podoba razstavnih prostorov že znatno spremenila. Pred tremi leti je začel Posavski muzej s svojim znanstveno- raziskovalnim delom, pri čemer so ga z vsem razumevanjem gmotno podprli okrajni organi ljudske oblasti. Od takrat je s sodelovanjem Inštituta za arheologijo pri ljubljanski univerzi vsako leto redno v poletnih mesecih opravljal arheološka raziskovalna dela na terenu. Odkopano je bilo v dveh letih raziskovalnega dela obsežno piano žgano grobišče v Dobovi, ki sodi med najstarejša slovenska žgana grobišča starejše železne dobe Kot razveseljiv uspeh raziskovalnega dela je treba vsekakor omeniti lani odkrito slovansko grobišče v Selah pri Dobovi. Znanstveniki ga datirajo v deveto stoletje, torej še v čas pred madžarskim prihodom v Panonsko nižino in njihovimi napadi na slovensko ozemlje. Doslej je to grobišče edina priča o zgodnji naselitvi Slovencev v obsotelskem trikotu, kajti doslej je prevladovalo v zgodovinski znanosti mnenje, da je bil ta trikot naseljen šele dokaj pozneje. Tako je s tem odkritjem prispeval Posavski muzej drobec k napredku slovenske zgodovinske znanosti Znatno pa bo muzej obogatil arheološke zbirke z zanimivimi, letos izkopanimi predmeti v gomilah lost v gradu in okolici stanujočim otrokom in bo tako milijonski denar, ki je potreben za restavracijo, zavržen in izgubljen. Spredaj sem v kratkem orisal zgodovinski razvoj muzejske ustanove, njeno dosedanjo dejavnost in nakazal nekaj problemov njenega razvoja v bodočnosti. Naj v nekaj besedah naštejem še nekoliko zanimivosti iz muzejskih razstavnih prostorov. SPREHOD V TISOČLETJA, KI SO ZA NAMI Ze spredaj sem naznačii, da je v prvi arheološki razstavni dvorani razstavljeno gradivo vseh predzgodovinskih in zgodovinskih dob od neolilika do slavike. Omenjam samo nekaj zgodovinsko najvažnejših najdišč tako na primer kulturne ostavine iz Ajdovske jame pri Nemški vasi nad Leskovcem. Ta jama, ki je služila kot bivališče predzgodovinskemu človeku mlajše kamene dobe od leta 2200 pred našim štetjem naprej, je najbolje raziskana postojanka mlajše kamene dobe v Sloveniji. V njej najdeni uporabni predmeti tedanjega človeka, izdelki iz lončevine in kosti, pa nam nakazujejo daljno sorodnost z izdelki največje naselbine mlajše kamene dobe v Jugoslaviji v Butmirju v Bosni Najbolj znani in najbolj bogati sta v arheoloških razstav- nih prostorih zastopani najdišči starejše železne dobe iz Dobove in Litine. Pomembnost prve je zlasti v tem, ker izkopani material izkazuje sorodnost z izdelki, izkopanimi na ilirskem grobišču v Rušah pri Mariboru. Tako nam najdbe iz teh dveh najdišč najbolj osvetljujejo najstarejšo periodo starejše železne dobe v štajerskem delu Slovenije. V vsem srednjeevropskem arheološkem svetu je znana ilirska naselbina na Libni, ena največjih postojank cvetočega hallstatta v Sloveniji, ki je bogato zastopana v razstavnih vitrinah muzeja. Rimska doba je zastopana z razstavljenimi predmeti iz mesta Neviodunu-ma (Drnovo na Krškem polju), z izdelki rimske provincialne kulture, izkopanimi ob rimski cesti Emona—Siscia (Ljubljana—Sisek) pri Neviodunumu, Velikih Malencah, Ribnici in Mokricah. Zanimivost rimskega kiparstva predstavlja dobro ohranjena kamnita glava iz Radeč in mavčni odlitek sarkofaga iz Vranja pri Sevnici. Dokument iz slovanske naselitve v Posavju pa predstavlja ženski skelet in pridevki h grobu, značilni uhani grozdnate oblike iz v letu 1953 odkritega slovanskega grobišča v Selah pri Dobovi. SREDNJI VEK... IZ DOBE MEŠČANOV V NARODOPISJE V naslednji bidermajersko opremljeni meščanski sobi (Krško, Brežice) je tipična sobna oprema (med drugim tudi miza pisatelja Mencingerja) v slogu prve polovice 19. stoletja (angleški porcelan, majolika, le, v celot; iz lesa izdelan voz iz leta 1781. Prav lepa je zbirka modelov za narodni kruhek z Železne Kaple na Koroškem in redka posebnost je zlasti če-belni panj v obliki lesene rezljane figure »uskoka« iz Kostanjevice (1830). V tretji narodopisni dvorani je razstavljeno tkalstvo in raz- zapuščina, fotografije in publikacija o prvih desetih žrtvah fašizma v Sloveniji iz Krškega, ki so bile ustreljene in pokopane v gozdu Dobravi. Dejavnost partizanskih tehnik prikazujejo številni tiski iz dobe NOB. Okupatorjevo divjanje nad civilnim prebivalstvom v Posavju nam prikaeu- Iz arheološke prve dvorane na desno stopimo v ogelno »okroglo« dvorano s stensko slikarijo iz konca 18. stoletja, kjer je nameščeno gradivo poznega srednjega veka. Tu so v vitrinah listine mestnih svoboščin in privilegijev (Krško 1477, Brežice 1523), sodne palice (Krško 1628, Brežice), najstarejša listina o potrditvi mestnih pravic Krškega (1600), urbarji, pogodbe, inventarni zapisnik župnije Krško Leskovec (1566), cehovski register za Starp vas (1766), dragocene inkunabule (imena za prve tiskane knjige do leta 1500) iz 15. stoletja, tisk z lesorezi iz leta 1505, pergament z glagoliškim pismom, razni drugi pergamentni rokopisi, Dalmatinova Biblija, Valvasorjeva »Die Ehre des Her-zogthums Krain« — »Slava vojvodine Kranjske«, dela Janeza Svetokriškega, Marka Pohlina, P. Rogerija, Stefana Zagrebškega, Kronike, atlanti itd. Numizmatična zbirka ima razstavljene srednjeveške novce od 11. do 18. stoletja, med katerimi so gotovo naj zanimivejši novci salzburških kovnic v Brežicah in v Kostanjevici. Pri marsikaterem obiskovalcu vzbudi zanimanje v tej dvorani razstavljeno srednjeveško orožje in vojaška oprema iz dobe velikih kmečkih puntov, ki so imeli eno svojih glavnih središč prav v posavski ravnini v okolici Brežic in Krškega. OBISK PRI GROFIH Naslednja dvorana fevdalne dobe prikazuje kulturno-zgodo-vinsko pomembno zbirko portretnih slik 17. in 18. stoletja. V njej je razstavljeno 18 zanimivih portretov fevdalne rodbine Moscon iz Pišec, nekaj pohištva in orožja. Posebno zanimanje pri vseh obiskovalcih vzbujajo zelo lepo rezljane sani iz dvorne delavnice cesarice Marije Terezije iz dobe okrog leta 1760, ki jih je cesarica poklonila nekemu predniku Auerspergov. Potem ko so sani služile lastnikom raznih fevdalnih gradov (Mokrice, Brdo), so zdaj zanimiv sestavni del zbirk Posavskega muzeja. V tej dvorani so shranjene pisane priče fevdalne preteklosti, urbarji in zemljiške knjige Iz fevdalnih arhivov (Auersperg Attems, Moscon, Mokrice, Pleterje, Kostanjevica). V vitrinah pa so razstavljeni slovenski tiski iz 19. stoletja in nekaj rokopisov slovenskih pisateljev (Mencinger, dr, Razlag). ni.n.uuj uuiii fr n v jcouuicoUj w w. ,rw «. v katerem je našel svoje mesto tudi Posavski muzej akvareli, miniature itd.). Meščanski sobi sledijo v sledečih treh dvoranah razstavljene izredno pomembne narodopisne zbirke. V prvi narodopisni dvorani so predmeti združeni v smiselno in organsko sestavljene skupine (kmečki kot z mizo, klopmi in podobami na steklu), hišno opremo pona-zorujejo še posamezni stilno sorodni kosi, tako kredenca iz leta 1815, postelja, predalnik, skrinja itd.). Med posebnosti štejemo tudi sklednik preproste izdelave, dva porodniška stola, tako imenovani ženito-vanjski stol, tri različne oblike žličnikov, solnik, pinije, zbirko gorjač itd. Znamenitost muzeja pa je v naslednji narodopisni sobi, kjer je nameščena največja slovenska zbirka lončene posode, ki izvira največ iz Krškega in okolice. V zbirkah te sobe spoznamo nadalje zanimivo kuhinjsko orodje iz delovnega območja Posavskega muzeja (»trimpuž« — podstava za lonec na ognjišču, burklje, z lepo rezljano ornamentiko opremljene »kadunje« za vejanje žita in mešanje testa za kruh), razno drugo orodje domače obrti (ob- svetljava Tu so statve, trlice raznih oblik, česalnik za lan, krtače za volno, kolovrat, različni primeri svečnikov, leščerb, latern in zbirka ključavnic raznih oblik in izdelave. PRIČE SLAVNIH DNI... V obsežni dvorani severnega stolpa je razstavljena zbirka iz dobe NOB in okupacije, ki je s svojimi množičnimi izselitvami 1941 najbolj kruto prizadela prav ozemlje okoli Brežic in Krškega. Množičnemu preseljevanju je posvečen poseben izseljenski kotiček, kjer je razstavljen letak o splošni izselitvi prebivalstva v Posavju, povečane fotografije, ki prikazujejo izseljevanje iz slovenskih domov, bivanje v zbirnem taborišču v Rajhenburgu, transport v Nemčijo in življenje naših izseljencev v raznih taboriščih v Nemčiji. V razstavnih vitrinah so ohranjena tudi nekatera pomembna pisma in pesmi naših izseljencev. V tej dvorani vidimo nadalje razglase o streljanju bodisi aktivnih sodelavcev NOB ali pa njihovih podpornikov s področja Posavja, okupatorjeve dokumente itd. V liči in žage), ključavnice, cok-posebni vitrini je razstavljena jejo številne razstavljene fotografije. Na partizansko borbo Kozjanskega odreda nas spominja zapuščina partizanov-borcev, njihova oprema, orožje in pisani dokumenti. Križev pot slovenskega ljudstva v obdobju okupacije pa je prikazan z lesorezi umrlega slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata, ki v pretresljivih prizorih prikazujejo trpljenje slovenskih brezdomcev, mučenja slovenskih talcev, strahote iz koncentracijskih taborišč itd. Tako sem z bežnim opisom razstavljenih zbirk Posavskega muzeja pri kraju. Poseben poudarek mogočnosti dajejo razstavljenim zbirkam Posavskega muzeja razstavni prostori sami. Freske iz 18. stoletja v hodniku, kapeli in v viteški dvorani, ki je največja baročno poslikana dvorana v Sloveniji, so krasen primer pozno baročnega slikarstva, ki jih občudujejo tako naši kakor tudi obiskovalci naših bratskih republik. Želimo le, da bi Posavski muzej, ki ga v zadnjem času z razumevanjem podpira naša ljudska oblast, imel čim več vnetih in požrtvovalnih podpornikov in sodelavcev iz našega Posavja., S. Skale ,jtjudska j*de&ŠHfa' UPRAVA BREŽICE čestita prebivalcem mesta k prvemu občinskemu prazniku z željo, da bi vnaprej z združenimi močmi dosegali v graditvi srečne bodočnosti še več uspehov kakor doslej! To in ono iz Brežic Narodna banka v Brežicah je razdelila razpoložljive kvote kreditov za dograditev stanovanjskih hiš. Kredite so prejeli vsi upravičenci sektorja brežiške banke, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Glavni pogoj je bil, da je imel investitor vsaj Sani iz delavnice cesarice Marije Terezije polovico vloženih sredstev v gradnji ali pa material na gradbišču. Koristniki kreditov so že pričeli voziti manjkajoči material za gradnje, tako da bodo v glavnem vse stavbe še pred zimo pod streho Ker so letos krediti dospeli zelo pozno, bodo stanovanja usposobljena šele drugo pomlad. Sedanji in bodoči graditelji stanovanjskih hiš upajo, da bo vprašanje kreditiranja naslednja leta rešeno že pred pričetkom gradbene sezone, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na pospešeno pridobivanje novih stanovanj. UMRLA je Antonija S o -mer, vdova sodnega uradnika iz Brežic. Pokojnica, ki je podlegla težki bolezni, je zapustila dve deklici v starosti 8 in 12 let. Otroci so ostali brez staršev, ker je njihov oče postal pred leti žrtev roparskega napada na Pohorju. BREŽIŠKA TRŽNICA IN CENE. Brežiška tržnica stoji ob zgradbi Mestne občine na Bizeljski cesti. Prostor je ob glavni cesti, je nepokrit in ne odgovarja sodobnim higienskim in estetskim pogojem. Na uspešno intervencijo našega lista so v Brežicah nabavili nove tržne tehtnice, tako da sedaj vse blago tehtajo in ga ne prodajajo več na »kupčke« kakor nekdaj. Te dni so dobili nov tržni red, ki točno določa pravice in dolžnosti kupcev in prodajalcev. V tem se je stanje zelo izboljšalo, odprto ostane pa še vprašanje dotoka, prekupčevanja blaga in cen. Kdo je kriv pomanjkanja blaga in sorazmerno visokih cen? Potrošniki pravijo, da bi mo^ rala trgovska mreža organizirati trgovino s sadjem in zelenjavo. ki bi bila uspešen regulator dotoka in cen blaga na trgu. Glavni potrošniki, ki so vezani dnevno na trg, ne morejo razumeti, da je vprašanje lokala edina ovira za otvori*-take trgovine. Ali ni v Brežicah dovolj lokalov (trgovin je dovolj!), kjer bi se dala urediti ta trgovina? Zvedeli smo, da bo podjetje PREVOZ izpraznilo ozir. preselilo svoje pisarne v nove prostore. Zato menimo, da bi se dala tam urediti trgovina s sadjem in zelenjavo. Le dobro založena in vodena trgovina bo najzanesljiveje regulator cen na našem trgu. Naša failtumoprosvetna dejavnost Mesto Brežice je bilo že v preteklem stoletju središče kul-turnoprosvetnega udejstvovanja v Spodnjem Posavju. Ob koncu prejšnjega stoletja so se narodno zavedne napredne sile v Brežicah sprostile in osredotočile svojo* dejavnost v borbi proti nemškemu pritisku, katerega glavno silo naj bi tvorilo nemško uradništvo, obrtništvo, trgovci, skratka ves gospodarski živelj. Kot protiutež tuje gospodarske dejavnosti so si Slovenci osnovali svoj lastni denarni za- bro so jo dopolnjevali mladinci tukajšnje gimnazije, ki so uprizorili nekaj prav uspelih del. NA NOVEM ODRU BO DELO ŠE BOLJŠE Številna so bila tudi gostovanja raznih igralskih družin iz ostalih bližnjih krajev, kakor tudi iz Ljubljane, ki so s kvalitetnimi deli in vrhunskim podajanjem dopolnjevali vrzeli, ki bi sicer nastale. Dramska družina zadnja leta ni imela primerne dvorane ter stalnega odra za udejstvovanje. Začasno sta služili temu namenu dvorana v Domu JLA in mala dvorana v Prosvetnem domu. Letos na občinski praznik bo od- Prizor s hrvaško-slovenskega festivala v Brežicah vod — Posojilnico. Ob njej se je že v nekaj letih delovanja v preteklem stoletju razvil kul-turnoprosvetni center. S pridobitvijo novega poslopja »Narodni dom« je osnovana Čitalnica, edino slovensko in narodnoobrambno društvo, doživela še večji uspeh. Bila je zibelka narodnobrambni in kulturno-prosvetni telovadni organizaciji Sokola, ki so ga napredni Slovenci ustanovili leta 1904. V svojem programu je združevala vse takrat možne panoge kul-turnoprosvetnega dela: knjižnico, čitalnico z vsemi slovenskimi časopisi, godalni odsek in odrsko skupino. Prva svetoyna vojna je začasno prekinila vsako kultumo-prosvetno in nacionalno gibanje. Ponovno je zaživelo v novih razmerah predaprilske Jugoslavije pod okriljem Sokola, ki je nosil glavno breme telovadnega, pa tudi kultumoprosvetnega dela, da bi čimprej zabrisal ostanke nemške ekspanzivnosti v slovenskem mestecu sredi slovenskega življa. Ko je bilo delo v najlepšem razmahu, ga je že drugič prekinila nova svetovna vojna. Po vojni so se povratniki-izseljenci ponovno lotili prekinjenega dela v novih razmerah. Njihovi domovi še niso bili obnovljeni, niti niso bile urejene gospodarske razmere, prosvetno delo pa ni dopuščalo odlašanja. V enakem zagonu, kot je tekla gospodarska obnova in se je uvajal nov družbeni red, je zaživelo tudi novo kulturnoprosvetno delo. Kar je bilo prej delo posameznikov ali ožjih skupin, je postalo zdaj množično, ljudsko in obča lastnina. Prva je pričela delovati Ljudska knjižnica, čeravno je okupator uničil vse slovenske knjige. Iz skromnih začetkov leta 1945 — 40 bralcev in 200 knjig — se je do danes razvila do 2400 knjig s 600 rednimi bralci. Dramska skupina se je kmalu po osvoboditvi zopet zbrala ter nastopila z nekaterimi prav skrbno naštudiranimi deli. Do- prta nova velika dvorana, ki naj poglobi in razširi celotno kulturnoprosvetno dejavnost v Brežicah. Kljub pomanjkanju prostorov in primernega odra pa niso nikoli izostale proslave in tudi prireditve večjega obsega ob pomembnih praznikih, ki so jih pripravljale in izvajale sindikalne podružnice in šole. FESTIVALI, TEČAJI SKUD »STANKO ČERNELČ« Kot kultumoprosvetni center Spodnjega Posavja in prometno križišče je bilo naše mesto pač najprimernejši kraj, v katerem so bili zlasti prva povojna leta vsi pogoji za prireditve večjega obsega, kot so bili na primer hrvatsko-slovenski festivali pod vodstvom okrajne in republiške Ljudske prosvete. Festivali so bili prikaz napredka na gospodarskem in kulturnem področju ter prikaz povezanosti slovenskega in hrvatskega ljudstva v skupni borbi za socializem. Tudi naša mladina ni zaostajala. Od prvega leta po osvoboditvi je vsako leto proti koncu šolskega leta polagala obračun svojega dela v obliki okrajnih festivalov. Na njih sta bila prikazana obseg in temeljitost dela na področju petja, igralske dejavnosti, telesne vzgoje, šaha itd. Za poglobitev strokovnega znanja in občega izobraževanja so poskrbeli števjlni tečaji, ki so se vsa leta po osvoboditvi vrstili v našem mestu. Razen naštetih prireditev pa smo prisostvovali kot gostje tudi prireditvam, ki so jih pripravili člani raznih mladinskih delovnih brigad, ki so se običajno formirale in razhajale pri nas, dalje prireditvam raznih pionirskih kolonij, ki so pri nas skoraj vsako leto na letovanju iz drugih okrajev ter podobnim prireditvam. Celotno kulturnoprosvetno udejstvovanje je bilo sistematično urejeno in vodeno. Prvotno ga je vodila kulturnopro-svetna komisija pri KSS, pozneje pa je prevzelo iniciativo in pokroviteljstvo za vse kulturnoprosvetno delo SKUD Stanko Černelč. 51 LET TELESNE VZGOJE IN ŠPORTA Borba slovenskih Brežic proti vsiljujočemu se nemštvu je bila trda na vseh področjih. Zahtevala je zdravih, krepkih ljudi z voljo in zdravim, odločnim duhom v zdravem telesu. Zato je bilo že leta 1903 ustanovljeno v Brežicah telovadno društvo Sokol. Med njegovimi ustanovitelji je bil tudi zaslužni narodnjak in navdušen športnik, leta 1952 umrli tovariš Jože Holy. V veliki meri je prav zasluga takratnega Sokola, da so Brežice vedno ostale slovensko mesto in da je pozneje ustanovljeni nemški »Turnverein« le životaril. Sokol je bil po svojem tehničnem delu predvsem telovadno društvo, gojil pa je tudi vse takrat običajne lahkoatletske discipline. Pri javnih nastopih, ko je redno prišlo do sporov in celo spopadov z domačimi Nemci, so borbo Sokola vedno krepko podprli telovadci iz bratskega Zagreba. Telovadna tradicija, ki se je v Brežicah močno zasidrala že v letih pred prvo svetovno vojno, se je nadaljevala po letu 1918. Sokol je, čeprav vprežen v voz strankarskih koristi posameznih političnih strank, 1 uspešno nadaljeval začeto delo. Razen telovadnega društva je v Brežicah med obema vojnama deloval tudi »Športni klub«, ki pa je gojil predvsem nogomet. V zadnji vojni je vse to delo seveda zastalo, ker so Nemci preselili iz Brežic vse Slovence, med prvimi zlasti one, ki so aktivno delali v društvih. Takoj po osvoboditvi pa je uko- voj, zato sta se obe društvi leta 1952 združili v enotno telesno-vzgojno društvo Partizan. Brežiški Partizan se žal še ni izkopal iz začetnih težav. Vse pa kaže, da bo, sodeč po dosedanjih uspehih, dostojen naslednik telesnovzgojnih tradicij Brežic. Zahtevati moramo seveda celo več: prinesti mora v telesno vzgojno delo marsikaj novega, postati mora zares središče telesne vzgoje. Tudi brežiška telovadnica je zadnje čase dobila povsem novo lice. Preurejena in obnovljena je v celoti. Telovadno orodje je odlično, telovadne vrste pa imajo dobre vaditelje. Za zimski šport je urejeno lepo drsališče, ki bi sicer spadalo v neposredno bližino stadiona. — Čez 200 je aktivnih članov, telovadcev in športnikov, med temi znatno število najmlajših. Vsi imajo dobre po- dani Športnega društva Razlag Miroslav Kugler: Brežice — iz Vrbine (olje — 1954) DVE BREŽIŠKI Noč je bila kasna in gostje — oni stalni gostje — so se že razhajali. Ura je bila že skoraj pol ene ponoči in Narodni dom se je pripravljal k počitku. Ces1 ' je prihajal ob tem času na čašo sifona zdravnik s svojim sinom. Tako je bilo tudi ta večer. Iz obzirnosti je vprašal: »Ali že zapirate?« »Da,« je bil kratek odgovor. »No, potem pa prinesite dvakrat sifon in šah, sedaj imava vsaj mir!« je dejal in mirno obsedel za mizo____ * V Brežicah je obstajalo njega dni »Društvo samcev« različnih starosti in različnih naziranj, a so se vendar dobro razumeli. Celo prapor so imeli: leseno palico, naj njej robec, na njem pa »Društvo samcev« in Amor z napetim fičafajem... Vendar preveč zagrizeni niso bili. Marsikaj jim je prišlo prav, zlasti vino, v splošnem pa alkohol, biljard, šport in mrak. Celo blagajnika so imeli, le ne uniform. Zlasti so ljubili izlete na Kum, Lisco, Sv. Ano nad Trbovljami itd. To pot pa — na Stojdrago. Zbrali so se sredi mesta; hlače različnih dolžin, nahrbtniki, Čuturiče, vse kar samci in planinci potrebujejo. Na čelu pohoda je šel prapor — in hajdi dobre volje preko mosta! Neštete postaje na Griču, v Krški vasi, na Malencah in drugje. Društvo je dobivalo obliko trakulje in na Stojdragi — »Proščenje« ali z drugimi besedami: likvidacijski j Neumorni športnik Jože Holy j pri teku za značko Z REN ! reninjena telesnovzgojna fradi-j cija v Brežicah spet zaživela, j Delati je začel »Športni klub Brežice«, ki je — kakor njegov predhodnik pred zadnjo vojno | — predvsem gojil nogomet. Kmalu se je pokazalo, da je za športno življenje Brežic samo to premalo. »Športni klub« so reorganizirali, da je prevzel še druge discipline in se preimenoval v »Športno društvo Razlag« — v spomin na enega izmed prvih borcev za ustanovitev telovadnega in športnega društva v Brežicah, ki je umrl že v prejšnjem stoletju. Društvo je gojilo poleg nogometa še košarko, odbojko, tenis, namizni tenis in hokej z umetnim drsanjem na ledu. Tako so zaživele vse oblike športnega udejstvovanja, le telovadba v ožjem pomenu besede je še iskala primerne oblike za svoje udejstvovanje. Kmalu nato so ustanovili še Telovadno društvo. Razcepljenost panog — številne sekcije »Razlaga« so se skoraj osamosvojile — pa je do neke mere poslej ovirala raz- občni zbor. Na Stojdragi je bilo namreč toliko »samic«, da so člani društva soglasno izglasovali »miniranje blagajne« in sežig »prapora«... Večna jim slava! Problemi višjega šolstva v Posavju Vedno bolj vsestransko in pestro gospodarsko in kulturno življenje terja mnogo višjo kulturno raven našega človeka. Tudi za še tako na videz enostavno delo je potrebna primerna stopnja splošne izobrazbe. Zato so po vojni povsod ustanavljali nove osnovne šole, nižje gimnazije ter osemletke in zaostrili problem osemletnega šolanja. Mreža strokovnih šol se je izredno zgostila, prav tako Pa tudi mreža gimnazij, ki naj usposobijo mladino za visokošolski študij, seveda predvsem tiste, ki čutijo za to veselje in sposobnost. Človeštvo je v zadnjem času izredno napredovalo, vsakdanje življenje mora danes nujno upoštevati ta napredek, toda za to je potrebno primemo splošno znanje. Podoba je, da širše plasti, zlasti na podeželju, vse premalo cenijo šole in se vse premalo zavedajo pomena vzgojnih zavodov. V tem je pri nas opaziti neko zaostalost, ki prehaja že v izročilo. Kmečki starši se boje, da bo otrok ostal v mestu ali pa se boje izgubiti delovno silo, ki jo izrabljajo že od naj-nežnejših let, pogosto mnogo mnogo prezgodaj. Sola? Tudi brez tega bo živel, kar piše v knjigah. Tako je živel ded, tako praded ... Samo da zna malo brati in računati ter za silo napisati, kaj bi rad, da bi nam pisal iz vojske... Te besede zvenijo precej neverjetno, pa jih žal pogosto ču-jemo. Tako ostanejo pogosto doma nadarjeni mladi ljudje, ne da bi njihovi starši pomislili, da bi bilo gospodarsko življenje v naši vasi vse drugačno, če bi strokovnjaki uvajali res intenzivno, moderno obdelovanje polja. V splošnem pa pošiljajo v šolo skoraj brez izjeme svoje otroke uradniki in intelektualci nasploh, ne glede na to, če so ti otroci nadarjeni ali ne Kljub temu da ljudska oblast za šole razmeroma precej žrtvuje in se vseskozi zaveda ogrom-nega pomena šole, saj se v šoli vzgajajo mladi ljudje, nosile; bodočega življenja, široke množice le prepogosto vidijo v šoli neko nujno zlo. Starši terjajo od otrok, ko se vračajo domov, da opravljajo težka dela, da pasejo, namesto da bi pisal; naloge in se pripravljali za prihodnji dan. Iz tega sledi tudi odnos marsikaterih roditeljev do ocen ob koncu šolskega leta. Šele takrat se morda zavejo ali pa še takrat ne in mislijo, da da je negativna ocena za otroka, ki na primer ne zna brati, le plod profesorjeve trdosrčnosti! Poleg vrste nižjih gimnazij in osemletk ima Posavje tudi svoje popolne gimnazije, ki že vrsto let pošiljajo mladino v višje šole. Prav sedaj pričakujemo prve diplomate iz naših krajev, ki utegnejo s svojim svežim znanjem in mladostnim elanom poživiti vse panoge življenja v naših predelih. To je gimnazija v Brežicah, edina popolna gimnazija na ozemlju od Kozjega do hrvaške meje, Črnomlja in Novega mesta ter Trbovelj in Celja. Sola ima danes nad 600 dijakov in 25 profesorjev in predmetnih učiteljev. Toda Za ta zavod se poleg okrajnega ljudskega odbora in profesorskega zbora z ravnateljem zmeni le malo ljudi. Mnogi iz zaledja niti ne vedo, da je to popolna gimnazija in prihajajo boječe spraševat, če bodo otroci tu lahko hodili do četrte gimnazije. Staršev in še marsikoga drugega pa ne zanima, v kakšnih pogojih dela v šoli njihov otrok, kakšni so razredi, kako je zaposlen zaradi nezadostnega števila prostorov profesorski zbor. Le jeseni, ko se za nižjo gimnazijo določa, kdo bo hodil dopoldne, kdo popoldne — so vsi v šoli. Vsi bi radi, da bi njihove otroke stlačili v kak dopoldanski razred. Kako bodo pa sedeli v že tako prenapolnjenih razredih, tega ne vprašajo. Novi način upravljanja šole po šolskem odboru utegne spremeniti te odnose Za materialno plat bodo morali skrbeti občinski in okrajni ljudsk; odbori, starši in tisti, ki jim bo skupnost poverila skrb za to. Pri tem pa je nadvse potrebno, da se ljudje zavedajo, kaj vse mora imet; danes moderni vzgojni zavod, če naj izpolni svoje na-• loge. Stavba, pa še to kakršnakoli, učne knjige, zvezki in redo-! valnice so mnogo premalo. Od BREŽIŠKI STADION NAJ BO SREDIŠČE SP. POSAVJA! Pred vojno še ozko telovadišče je zdaj znatno razširjeno in postaja pravi stadion. Po končni ureditvi bo v krškem okraju najprimernejši prostor za različna tekmovanja in nastope. SVOBODA Krmelj — PARTIZAN Novo mesto 16:60 (8:10) V nedeljo, 17. oktobra, je bila odigrana prvenstvena tekma malega rokometa, v kateri so v zadnjih minutah zmagali domačini. Igra je bila živahna in sta obe moštvi zapustili dober vtis. Pr gostih sta se odlikovali Škufca in Medle, pri domačinih pa Senčar in Lužar. Sodnik je bil dober, gledalcev je bilo priblinžo 120. S to tekmo si je moštvo Svobode Krmelj priborilo prvo zmago in si popravilo mesto na tabeli. Želimo, da bi nas rokometaši Krmelja tudi v preostalih tekmah dobro zastopali. D. B. Partizan (Brežice) : Ljubljana Polje 15:7 (5:7) V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v malem rokometu so v Brežicah igrali igralci iz Polja pri Ljubljani. Za domačine je bila to tretja tekma v treh dneh, kar je terjalo od njih veliko napora. Po uspelem začetku tekme so domačini ubrali napačno smer v taktiki. Začeli so s togo obrambo ob 9-metrskem prostoru. Ker pa je vratarju sijalo sonce v oči, ni mogel braniti lahkih strelov. Polčas se je končal z rezultatom 7 :5 za goste. Šele druga polovica igre je pokazala, kaj znajo domačini. Dali so 10 golov, sprejeli pa niso nobenega. Med domačini sta zopet odlično igrala Verbančič in Kramarič. Nasprotniki so igrali grobo, z namernimi fauli, da je imel sodnik Nemčev iz Ljubljane dosti dela. goje za temeljito telesno vzgojo in starši lahko brez skrbi pošiljajo otroke v telovadnico in na športno igrišče. Tu naj si mladina krepi telo in voljo ter se privaja na potrebno samozavest in disciplino, ki jo bo v življenju nujno potrebovala. PARTIZANOVI NAČRTI V BREŽICAH Zdaj goji brežiški Partizan naslednje športne panoge: nogomet, rokomet, odbojko, smučanje, plavanje, drsanje in orodno telovadbo. Še v tej zimi bodo upeljali tudi namizni tenis. Vsako leto priredi društvo telovadno akademijo v čast proslave rojstnega dne maršala Tita. Sodeluje pri vseh okrajnih tekmovanjih, okrajnih in repu- Šahisti, ljubitelji šaha: v nedeljo dopoldne na šahovsko simultanko! bliških zletih. To bo delalo tudi v bodoče. V mnogih disciplinah in posameznih vrstah tekmovanja si je društvo priborilo prva mesta v okraju, zlasti v smučanju, plavanju, pri športnih igrah, lahki atletiki in v orodni telovadbi. Društvo si je priborilo tri prehodne pokale, ki jih hkrati s pokali bivšega »Športnega društva Razlag« skrbno čuva in jih bo obdržalo tudi nadalje v svojih rokah. Trdna volja Partizanovih članov in potrebna sposobnost ter znanje govorijo v prid tem namenom ... V vrstah brežiškega Partizana, ki je dosegel znatne uspehe in zlasti pritegnil lepo število mladine v svoje vrste, pa žal pogrešamo odraslo mladino, zlasti obrtne vajence, ki jih v Brežicah ni malo. Malo je tudi članov iz neposredne bližine Brežic in bo treba, da društvo usmeri svojo delavnost tako, da bo pritegnilo v svoje vrste tudi te mladince in nove člane. Želimo mu, da bi tudi v tem čimprej uspelo! Obiščite fizkulturna tekmovanja v Posavskem tednu! mladega človeka v življenju ne bo nihče zahteval, da zbrblja kopico podatkov, ampak da pokaže, kako misli in čuti, kako spreten je v praksi. Za to pa so v šoli potrebna materialna sredstva in prostor. Dijaki se morajo že na zavodu naučit; samostojno delati, seveda sprva pod učiteljevim vodstvom. V ta namen so potrebni kabineti s predavalnicami, kjer je mogoče delati poizkuse, potrebna je knjižnica s študijskim prostorom, v katerem bi dijaki z zasledovanjem literature v posameznih strokah lahko uspešno povezovali prakso s. teorijo. Danes pa se žal osvajajo le dejstva ne da bi jih bilo mogoče v večji meri preveriti. Nevarnost je, da bi nehote tako vzgojili uradnike — birokrate: naša drž-ba pa se vendar bori prot; birokratizmu! Prav tako ali pa morda še bolj važno je, v kakšnem prostoru prebije otrok polovico dneva. Gimnazijska zgradba v Brežicah prvotno ni bila namenjena za šolo, zato so učilnice majhne, razredi se med dopoldanskim in popoldanskim poukom ne morejo primerno prezračiti, zvečer pa so tu še oficirski tečaji. Ker so razredi prenapolnjeni, je v njih težko vzdržati. Kadar dežuje in pridejo otroci mokri v šolo, izpareva od obleke in obutve; zrak je neznosen. Odobreno je bilo, da se bo gimnazija v treh etapah obnovila in dozidala, da bo sezidanih osem novih učilnic najmodernejšega tipa, da bo poskrbljeno za kabinete in strokovne predavtlni-ce. Del projekta je gotov, z gradnjo bomo pričel; že oktobra, spomladi se bo delo nadaljevalo. Sicer v enem, dveh letih otrok enostavno ne bi mogli razporediti. V zvezi z gimnazijo predlagajo vse mogoče rešitve, med drugim ustanovitev novih višjih gimnazij in podobno. Pri tem se pozablja, da se vzgojni zavod ne ustvari zgolj z dekretom, sam od sebe, ampak da je potrebna tradicija in izkustvo. Vse to v Brežicah je Razen tega so ugodne tudi prometne zveze vsaj v toliko, da lahko prihajajo otroci z vseh strani v to naravno središče. Spoj gimnazije s študijsko knjižnico, morebitna ustanovitev Posavskega kluba utegne v prihodnje prispevati k razmahu kulturnega življenja v Posavskem bazenu. Breda Pogorelec Z Članom kmetijskih zadrug, delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem v Brežicah in Spodnjem Posavju iskrene čestitke ob Posavskem tednu in občin-___________ skem prazniku Brežic! cuye^ ★ Tovarna celuloze in papirja Videm - Krško Kostanjevi in hrastovi taninski ekstrakti, dekantirani in dekolorirani, tekoči in atomizirani izdeluje vse vrste specialnih celuloz, iomspak in lesovino. Prihodnje leto bo naše podjetje postalo največja in najmočnejša gospodarska organizacija v okraju Krško. Proizvajali bomo tudi rotacijski papir, & čimer bomo krili celotne potrebe naše države in ga tudi izvažali.__________ ČESTITA vsem občanom in delovnim kolektivom ob prvem občinskem prazniku! S Titom nadaljujmo socialistično izgradnjo do končne zmage! JUGOMIN- SEVNICA Telefon štev. 9 AVTOTRANSPORTNO PODJETJE BREŽICE Pridružujemo se čestitkam ob prvem občinskem prazniku našega mestaI Vse sile za oskrbo delovnih ljudi! (^ooatna cokollade ut tUkeZfev BRESTANICA Čestitamo k prvemu občinskemu prazniku in Posavskemu tednu7 GOZDNO G0SP0DABS1U0 10EZ.CE S svojimi manipulacijami BREŽICE, KOSTANJEVICA, PISECE, SEVNICA in PLANINA čestita občanom Brežic k občinskemu prazniku in hkrati sporoča, da ima na zalogi vse vrste trdega in mehkega lesa, kakor tudi vse vrste kuriva. TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE Pozdravljamo delovno ljudstvo Posavja ob prvem Posavskem tednu in občinskem prazniku starodavnih slovenskih Brežic!. Modno i 0 ( v V .1 lili 00 l) Pozdravljamo prvi občinski praznik in Posavski teden z željo, da z novimi delovnimi zmagami doprinesemo kar največ k izgradnji socializmat nizava Naše čestitke ob občinskem praszniku! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO »KUKA« Brežice tn rvi siU. loroiia • DOKUMENTNEGA in KARTNEGA PAPIRJA RADEČE telefon 24 — železniška postaja Zidani most Delovnim kolektivom v B ež ceh !n Spodnem Posavju čestitajo ob prvem Posavskem tednu in obč.n-SKem prazniku Brežic Sentmsiti rutlauji Skladišče , PETROL BREŽICE #• 4 * } } ) proizvaja vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne papirje, risalni, surovi heliografski in fotografski papir, kopirni papir, razne papirje za filtriranje itd } Čestitamo delovnim kolektivom in prebivalcem Brežic in Spodnjega Posavja ob 28. oktobru! F - "K ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU OBČINE BREŽICE K PRVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU! A * C } * <>