, Jfhs'* WIA
fan reeen
! neditt in l| prkom
learned dsib
except S and e$t end Holidays
Published end dia^ibuted under permit (Mo. 148) authorized by the Act of October 6, 1917, on
Indijska revolta Ogromen načrt za Cena pri hkl
Nemške še ne bo
v revolu-
velike vsote izdane za financieamje eevolte.
v zaroto so zapleteni nemški kon. zuli in drugi uradniki.
8&n Frenoizoo, Cel.—Pri obravnavi proti indijskim zarotnikom pred zveznim sodiščem je izpovedal Thomas J. Tunney, policijski nadzornik iz NeSv Yorka, da mu i je dr. Čandre K. Čekravarty iz -povedal, da je Sniniva« R, Wagel, proniinenten Hindu, zahteval od Krofa Benetorffa, bivšega nemškega poslanika v Združenih državah, 820,000,00 za financiranje revolucije v Indiji, t iPo Tunneyjevi izjevi je Oakra-varty dobil od Wolf Vonigela, zaupnega zastopnika grofa voh llernstorffa, $60,000, neki drugi Hindu, Herambe Lai Gupta, je doltil od Franz von Papena, biv-tega nn.i skega vojaškega atašeja v Združenih državah, $21.000.
Tunney je nadalje izpovedal, ia mu je Oakravarty Izpovedal, da «o Kam Čandra, priznan indijski revolucionar, Franz Bopp. biv-m nemški konzul v Ban Frenciscu, m lajtnant Wilhelm von Brin ckeu, bivši vojaški atašej v tukaj-»njem generalnem konzulatu, hoteli odposlati orožje Iri municijo iz te dežele. Tunneyju podrejeni detektivi so odkrili v newyorikih skladiščih razno orožje in municl-jo. Najdeni meterijal je bil izročen zveznim oblastim.
Javni tožitelj pravi, da ata Irlla orožje in strelivo namenjena ze revolucijo v Indiji.
"■nea deloma ohlapno in gor, v HHnoUuj lahki jogozed
vcirett
Plačal vahod oh 7;1» a. • '»eni rahod oh 4 M p.

PROSVETA
. II
ki jim ga ve žijo farmarje!
glasilo slovenske

IA SL<1 -K h
Kukopid M M vranjo.
N»/ornimi: Zedinjene drtave (fcven Chkap) ia C«»eda «a tate. 91 60 ta pel lets is 76c sa tri hmmm; Chicago la laoesmstve M.M aa Iste, $2 26 « pol lata, »1.11 «a tri m—ea.___

^Tnd^oreirn countriac, »4.60 por y«sr.
A4drsssi JTWdSVETA"
ZAKAJ CRTUO FARMARJE?

Odkar se je vršila konvencija "Farmafske nestran-skarske lige" v St Paulu, Minn., smo Čitali marsikatero zabavljico v listih posebnih interesov na to farmarsko or ganizacijo. Listi posebnih interesov so očitali farmarjem, da je njih organizacija protivojna in da ovira vladno delo. In zakaj?
— Ali morda radi tega, ker je med drugimi govorniki nastopil tudi La Follette na konvenciji?
Vzroki so drugi, ki posegajo globočje. Severozapadni farmarji so ožigosali na konvenciji profitarstvo velebiz-nisa, ki se skriva pod plaščem patriotizma. Priporočali so, da se najdejo sredstva in pota, da na polju pomnože pridelek in da se znižajo cene za konzumente; mesto da ve-lebiznis napravi velik dobiček s farmarskimi produkti, ko so na poti) od farmarjev do konzumentov.
Seveda take besede niso več velikemu biznisij, ker so pr^ti njegovim interesom. Vsako zbližanje med farmarji in konzumenti krči profit velebiznisu in dokazuje, „da so posredovalci, mešetarji in prekupci nepotrebni ljudje, brez katerih človeška družba prav lahko izhaja. r
Ali farmarska organizacija je storila še nekaj dru- _	^ ____
gega, kar je ie bolj ujezilo profitarje in yelebiznis. Po- ''^^elakwTia ^kavaiijp »o
odpusti. To je vzrok, zakaj sovra-
<Wk, kateri ee ja tekom mi-
liano v let razvil k ene aama celice in prešel eelo vneto raznih vakzkih form ter kočno preko o-pie do avoja dansšaje oblike in -in raavija ae le naprej - ima «a danea ajdove na svojem telesu, sledovq svojih živalskih paedni-iunr. p sledovi ee sieei:.M«Ma-jo pri vseh ljudeh aM^ P» pri enem več in pri dragem manj l čenjaki ao mnenje, da najbolj revolucionarna dcfca v razvoju človeka je brea dvoma tfcta do-ba ,ko ja človek poetavil na zadnji dve nogi in cačal ataino hoditi po dveh, med tem ko je prvi dve nogi vadil v prijemanju predmetov, nakar niata bili več nogi, temveč roki. Tedaj ae je človek — dasiravno Se alldo reven in brezmočen v evo ji formi ->i resnici ločil od opic in iel je avo jo pot dalje kot človek. Toda ta velika sprememba na pračloveku ni oatalo brez posledic. Pokončna hoja, ali hoja po^vfto nogah io doeela spremenila lego in obliko mnogih notranjih in nekaterih zunanjih organov telesa. Ta *>re-merofoa je pa učinkovala aprva zelo slabo iu učinke, ki izvirajo k te spremembe, občutijo mnogi ljudje ie danea, dooirovno je od tiate dobe preteklo najmanj tri ato tiaoč let. Lahko ai mhlimo, kako ae je moral pokončni članek boriti aam a seboj, predno eo ee njegovi organi prilagodili "novi modi" hoje in de ao v novi samo-gli pršvilno delovati kakor poprej. Trda je čla, ali človek ae je privadil, kakor ee privadi veemu. Ail preden se je človek privadil, to sc pravi, preden je njegovo telo starega tipa, ki je bilo navajeno gibati ac ne štirih nogah, pri lagodilo pokončni poziciji, moralo ze je v i^jm pre ustrojiti bilione in bilione celic; zato ae je v* tem prenavljanju eelic izvršila kakšna napake.
Angleški profesor Keith fa Royal College of finrgeona v Londonu pravi glede toga sledeče »
Z.
aObi aeveda po par ar na dan. Zlasti je dobro ao take, ki boleh* o na areu in naalabi prebavi. Iprva ao ae ljudje amejali tem priporočilom, ali danea pa ie spre-vidi jo makftie vni moderni adrarv niki, da je ho ja po štirih — kar se pravzaprav ama imenovati te ovadba — koristna ze sdrevje. V Berfinu imajo — bogatini aeveda — druitvo, ki ae vaak zbere v gotovi dvorani in hodi pe štirih >o tleh, pogrnjenih o preprogami Vki čloaU tega draštva ao bolni na želodcu srčnih napakah in na vnetem elepiču. Ia <0 pomaga, Kedor človek lazi po rcfcsfc in no-geh, teda oe drob, arce in pljuča postavijo v svojo prvotno ali ori ginalno lego, kakor ao ^>ila pred val gtotieoč leti, ko je človek še azil po štirih in plezal po drevju. Ia v tej legi arce manj drtnje, ker gi treba sesati krvi naivagor, valed česar ima počitek. Bavnotako ae dobro počutijo hrbtne mišiOfc*!
oblastila je svojega predsednika Townsleyja, da gre V Washington in priporoči predsedniku Wilsonu in nekaterim kongresnikom, da vlada posodi farmarjem $50,000,-000, ki so imeli skozi dve leti slab pšeničen pridelek. S tem posojilom bi si opomogli, da dobro obdelajo zemljo in pomnože poljski pridelek, da bo tako vsega dosti za ljudstvo, armado in zaveznike. '
Townsley je dejal, da so farmarji pri volji odpovedati se vsaki udobnosti in stradati po zimi, če dobe posojilo, da lahko prekrmijo živino skozi zimo in tako prično z novim upom delati spomladi. Za prekrmitev živine po zimi potrebujejo farmarji $50,000,000. S tem denarjem lahko kupijo krmo za govedo in konje, ki jih potrebujejo za delo na polju.
, Ce farmarji dobe posojilo od vlade, jim ne bo treba plačati oderuški obresti, ampak plačali bodo obresti, ki jih farmarji lahko zmorejo. V nevarnosti ne bo njih orodje in živina, da jo*saplenijo brezsrčni oderuhi* če ns vrnejo posojila v določenem času. $50,000,000 vrie že precej obresti in te obresti so za oderuhe izgubljene, če vlada farmarjem posodi denar. In če se letina dobro obnese, se jim ni treba bati, da v bodočem letu padejo oderuhom v roke.
Ta zahteva farmarjev je spravila na noge zagovornike privatnih interesov, da zdaj rohne proti njim, da so ne-
PHU^fW
Tako so nastopali privatni interesi le vedno proti onim slojem, ki producirajo, če so zahtevali pomoči od vlade. Ta napad od strani privatnih interesov na farmarje ni prav nič iznenadil ljudi, ki z bistrim okom opazujejo dogodke. Čuditi bi se bilo treba, ako^i privatni fctowi ni napadli farmarjtv.^^^^^^^^^^^^BH^^H
Ce so na pr. rudarji, železničarji ali drugi industrijalni delavci odposlali deputacijo v Washington in prosili pomoči, da dobe pošteno mezdo, s katero preži ve sebe in svojce, smo slišali in čitali še hujše zbadljivke. Vslebiznis je zastokal po vsej deželi, da mu kratijo njegovo pravico, ga uničujejo, medtem ko za delavce skrbe po očetovsko. Sel je še dalje in očital delavcem direktno in nedirektno, da {»odpirajo sovražnika, ker stavijo "pretirane" zahteve.
Seveda je nekaj drugega,^ če velebiznis sam pride trkat na vladna vrata in prosi podporo: povišanje tovor-nine, na železnicah, osredotočenje industrije, da vložen ka pite! nemi večji profit, ljudstvo pa teijo butaro. Takrat „ se oglašajo razni "eksperti" v listih, ki so vse kaj drugega kot izvedenci ln dokazujejo, da je taka podpora potrebna v interesu dežele.
Ljudje ao to igr^ velebiznisa spoznali. Oči so se odprle tudi farmarjem na severozapadu. Organi tirali ao, da impeftnejše zastopajo svoje koristi. In to je tisti veliki
dckazila, da m«loe, ki Oblikujejo Ui vadiiujejo postavo teleež, eo pod regulacijo *U nadaorsbvom deiiketnega Jivčnaga mehanizme.
mttfevje štirinogstih Živali in v slučajalotončnih bitij, kako* je
človek, W*nje radialnih i* premenah, preden aamtiro odgovarjati potrebam telesa v predru-gačeni obliki. Dokazano je, da živčni sistem, ki regulira k*oŠe-nja krvi po telesu, je dokaj epre-menjen, odkar je človek zavae pokončno poatavo, med tem ko je v svojem bletvu enak žičnim sistemom razvitejših seeavcev."
Z drugimi beacdomi oe to pravi, de pračlovak v avoji opičj formi je imel glavne krvne žile «v vodoravni legi, no po navpično kakor sedanji človek. Na ta način je imelo aroe veliko manj dela, kakor še donee pri živalih in živ Ijenjc, ki regolire arce ter krvne žile, je bilo manj komplicirano Ko ae je torej človek vadil hodit pokonci po dveh nogah, zadobile so počasi krvne dile, pljuva, živčevje itd. drugo lego in drugafao funkcijo. V tem počasnem pre-navlanju notranjih organov je pa mnogi iadividij zaostal; mišične celioe nieo pgi veeh ljudeh enako izvršile dane naioge, ki jo je zahteval raavoj telesa.
In tako imamo še danaa ljudi, kl ao podvrženi srčnim napakam In drugim slišnim neprillkoa. Te neprilike pa niao niš drugega kakor podedovana zaostaloat v prenavljanju telesnih onganov, ki jik narava še ni vtrdlla in popolnoma prilagodila novim potrOham rasvitega človeka. Bavnotako je ♦ s slepičem (appendix). Ta spaka v človek«, kl aa nahaja na spodnjem drobu, je bila pračloveku v opičji formi korfatna In potroboe, toda danea pa ni aamo nepotrebna, temveč tndi nevarna. More)-k n t »mcu a je slepič že spravil v pre rani grob.
Jtlvčevje pokončnega človeka drfuja a velik an A o alio, da obdrži telo pokonci, kljdb temu, da ae človek tega ne zaveda. Zato je oe-cžtbodno potrebno, de človek ved-da živčevju počitek. Več
Nadaljne »ledove živalskih prednikov v človeku vidimo pri otrocih. Otroci v avoji nežni mla-doeti pravzaprav predatavljajo začetek Človeškega rodu. Embrio-logija (nauk o razvoju ploda v materinem telesu) nam pove, da celotni raavoj ^lovešstva se ponavlja v vsakem človeku. Clove-tfki enabrio ali zapiodek v materi nem telesu preide dd ene same semenske celice — naavane sperma-tozon — akoa oolo vrsto raznih živalskih form dokler končno v testom mesecu ne zadobi dblike človeka. V petem ali že v -četrtem mesecu je (človeški emtorio poraščen n dlako in ima pol palca dolg repek na koncu hibtenice. j
Majhen otrok, pa naj bo deae ur ali deset dni star, ima v evojih rdčfcah in prstkih več moči, kakor ima ikedaj pozneje kadar odraste. To je zopet drugi sled pra človeka. AU ato že videli otroka, par dni ali par tednov starega, kako se zna s pnstki oprijeti roke, s katero ga držite in eicer e tako močjo, da visi na nji, ako ga dvignete kviSkof Poakuaite, ofco šc niste videli. Ponudite otroku'prat kazalec, da ee aeitf 'prtme ittjn-tom ga zemorete dvigniti kviftko. DnŽal ^e bo pmtWa*ako močjo/d* bo viae! nekaj trenotkov ha £r-stu brea vsake opore. Obenem zk-more otrok držeč ae <za piat skr čiti noge v kolkih in ae aagugat JDčenjOttt ao frepričani, da tf inštinikt je otrdflcu prirojen skoz dolga tisočletja ia Časov prim' tlvnega človeštva, k tistih časov ko je človek v opičji obliki žive večidel na drevju in ko je bila aanj največja potreba, da ae je z am ogel čvrsto oprijeti veje. Ta velika potreba pralžloveka mu je dala moč in sposobnost pesti ter roke, da ae je aamogel naglo In čvrsto prijeti ter trdno drigtf| zraku kadar ma je pretila nevarnost.
•V tistih čaaih je mati dojile malencka kakor že dapes na en read. Toda bila je v večnem strahu in na večni atraŽl pred aov rejniki, pred zvermi itd in ve< -no jc morala bežati pred njimi Kadar jo je napadla kakšna plezajoča zver kot je n. pr. današn leopard, morala je primitivna ma ti rabiti (/be roki, a katerimi se je oprijemala vaj na ovojem begu za življenje. V. takem položaju je bil dojenček prepuščen aam sebi da ae je držal matere kolikor i je najbolj mogel. Oprijel se matere okoli vratu, ali se je pa| drobnimi prstki aagrsbll sa njene dolge laae in tako visel dokler je mati priplezala ne varno.
, Takratni otroci ao bili ravnotako brea moči kekor so otroci še danea; niso mogli hoditi niti lasi ti, edino dršaži ao ae matere. Kakor v vsak dobah iivljenskc^H raavoja, tako je hllo najbrž tu< takrat, da ao oe najbolj prilago-doni obranili pri življenju. To pravi, gko ja Mlo dete slabo, do se ni moglo držati a pratki avoje matere je odpadlo in poatalo plen a veri. Tkti aalertški, po eo bili dobro raaviti, odravl ln močni, ao ee pa ohranili in sapu-stili dokaa avojega initlnkta nam svojim potomcem, kako ao ae anali boriti za am j obstanek
no
adramikov na Praneoakam In v Nemčiji priporoča, da ae bolehnl ljudje spustijo ns itiri in hodijo v
atvari ae nam aicar zdijo mslen-kostl, all pokoaujajo nam fekta la agodovine Človeškega raavoja, katerega je Alevek e ovOjlm čudovito razvitim razumom spoznal šele pred a*ej toil
(Dalje prihodnjič.)
tetfcddj ea tukaj in poznam m.^i
A. O. Empey.
Pri nekem napadu na-nemžke ini je sera bil lahko ranjen ln po-v_ oporiščno bolnišnico v louen.
Postelja poleg moje je bila prazna. Blazine na nji ni bilo. Cez sredo postelje js bila napeta rjuha ia kavčnka. Daai ravno sem bil prvič v bolnišnici, ae.mi je vseeno zdelo, da mora biti ta poste Ija pripravljena za kak poseben lučaj. Imel sem prav Na postelji na levi strani poleg moje je ležal 6kot, ki je v bitki zgubil levo nogo. Odstrelila mu
0	je granata. Njega sem vprašal,
1	emu je postelja na moji deeni pripravljena na tako izreden na-lin. Odgovoril mi je, na poatelji navadno leši neki Kanadčan ki se aedaj nahaja v operacijski aobi za alikanje. Odtrgani ima obe roki pri zapezteh, poleg tega je tudi alep in poškodovan po drugih delih teleaa. Razmeserila ga je bomba pri napadu na nemške atrelne jarke.
'Pol ure po mojem bivanju v bolnišnici so prinesli štirje belo o-blečeni možje Kanadčana na posteljo. Sledila jim jc strežnica Rudečega križa Čudil aem se spretnosti noailcev in strežnicee, ki ao a teko izurjeno natančnostjo ravnali z bolnikom. "Pogrebni-žka četica je na to odšla, medtem ko 'je strežnica 'Rudečega križa ostala pri poatelji, ter sem in tja podila nadležne muhe z bolnikovega obraza, aU mu pa b**isala pene, ki eo se mu spuščale iz ust. Glavo je imel skoro vso v obvezah. Holčečnost v našemu' oddel ku je prekinil Kanadčan, Id je pričel tiho, z zmešanhni glaaovi peti neko pojem, * nenadoma je prenehal s pesmijo in pričel glasno, v kolikor ao mu dopuščale moči, klicati, "dajte atreliva, strelival Naprej, hural" Strežni-ca poleg njegove postelje je imela a njim polno opravka, kajti nobeden njegov ud nd odgovarjal avojemu inamenu.
•Pčlagoma so v njegove možga ne posijali žarki zavesti; čulo se je polglasno mrmranje, "prižgi-te luči; kaka tema, te*-e-c-tnA.
iie -Vidim ničeaar. /v Vsea^ te to pro. . . blazino doli z moj« glave. Kaj je z mojimi rekami, da m< morem gibati; je U kamen na njih.t -Čemu ao tako trdo obvezane T Kje pa aem, Smoky! Ta luknja, kako ja temna.
etrežnica ga je tolažila; njen glaa je bil nizek, lep. Gledal sem obraz tega mladega angelje. Go^ tovo zna ta mladenka lepo peti Navzočnost te ženake me jc napravila veselega. . . .
Slepi vojak je polagoma utihnil; zaapal je. Bavno tako tudi strežnica. Tudi za eno minuto nI zapustila bolnikove poetelje
Vojak je spal kake tri ura Srčno aem želel, da bi neerečnik spal mnogo ur dalje. Popačena forma njegovega te-
m poznam znamenja Kanadčan je pričel po *
^ee jc nagnila'nad nj
rokah je imela pUslnu prij
KVO
m
m ma zašepetals: LJUb« PoHa bo kmalu odšla; sli' h. da nspUem notico svojcem v movinif Samo p.r !Wcl, da počutiš dobro in da boi v , " eeeih a njimit"
Dom! Svojci! že od moji teočjih let nimam nc prvega dmgega. Dom. . . 0, kako L
2?« dA bi ^ I
Ji bi čutili in trpeli« menoj
Na pisalni papir, ki gs j, dr strežnica v rokah so kspale ze. Obveza na moji rsmi je I mokra. Morda je kri priila 8k ampak kri je rdeča. . .
Oglasil se je zopet rsnjeni nadfcn: -Jaz želim, fcUn,. "Kaj Želiš!", gaje uprsiala > žnica. "Ali hočei kozarec , še!" "K vragu a pijačo, ti da mi daatc moj zavitek tobi .da bom kadil."
Pogledala je zdravnika! zmajala z glavo. PriiU je k ni. Čutil sem, kot da stoji menoj aam Bjjg. . . "Ali sval&eo za tegs ubogega de. Mi nismo dobili že deset dni baka. Ko bi ljudje doma ve^ kftko zelo bi ustregli ranjene bi gotovo pošiljali dovolj! blaga." Bekel sem ji, naj po da v moj mali kovčeg. Pregle je vae natančno in končno n eno avalčico, ki je bils že žmečkana. Mislim, ds je bil< edino kar, smo imeli v našem delku, kjer je bilo 69 ranjen.
Veselega obraza je ila z n, bolniku in mu nežno potiš svalčico med uatnice. Potegu dvakrat, trikrat in prižgana i Čiea mu je padla iz ust. .. Za je. Tudi jaz sem zaspal. Ko sc prebudil, je bilo že jutro, stelja na desni ja bils pra Strežnica je hodila med posti mi. Oči je imela rdeče od pri nega joka. Z uprsievslnsn gledom sem se obrnil k .Škoti moji levi. Zmajal je nekolil glavo in nakremžit ustnice, slil sem, da sc pripravlja na Pogledal me je, v oči in

sem solze v njih.'"Pojdi kel", je dejal in se obrni drugo atran.
lesa na postelji se je zganil|g| ust ae mu je izvil slaboten glas 44Kje ae nahajam! Kje aem! Pri-žgite vendar luči. Čemu emo temi!
Prijazno aolnce je sijalo skosi okna in Žarki ao segali do njegove postelje. . . Strežnica je jokala Jaz tudi . . Škot na levi strani je po tih« m preklinjal aam s seboj.
Strežnica, U angelj usmiljenja ze je nagnila k njemu: 4'Nič no vprašuj dragec. V^bolniinlci at Kmalo boi slečen, odpotoval boš k dolgemu' počitku, A jer boš ve-ael ha. zadovoljen. . ." Uatniee Kanadčana ao ae pričele gibati mislil aem, da fe pripravlja na jok. Itnel je lape ustnice, toda bile eo bele. . . Gotovo ja bil lep človek. . . nekoč — o ne aedaj.
44Koliko je ura!" je vprašal strežnico. "Tri", mu je odgovorilo. 44Poskušaj aaapatl; kmalu ti odleže." Z glaaom. aegajočim v srce. je vprašal, "zakaj je tako temno,!" Njegovi možgani so ati-stlll. . : iz ust se mu je izvil pretresljiv glas, poln groze. . .: "0, aedaj vam. . . moje luči zo nga snlle. . . O Bog, jaa sem slep, slep. . . Moje oči, kje so moje oči. % " Glas mu je opešal Trije sdravniki so prišli škod na avo-jem običaj umi poho<ki ia ae oata-vili pri bolnikovi.poateUL.pogovarjal! aa ee e tihimi gleoovl Dve ste odšla, odea je oeiel
Akot na levi ml je aašepetal: "Ubogi revei Kmalo bo šal na
OBTOŽBA PROTI SLADK </ HM BARONOM
6aH Lake OHy. Utah. -I marjl ki sede eladkomo pes so organiziram v Interniou Association of Sugar Beet vera, so sa po svojem od boni tožili na W. W. Armstronga, znega žšvilzkega upr»vlt<>l>! državo Utah, da>«o ekovak i korni indnatrijalei zarsto nt do farmarjev, s katero jih j Ujo v prihodnjem letu do izg Svoje manipulacije zavija, patriotični plašč, da prikri lakomnost. V ta namen so sk li pogodbo, ki pravi, ds farmarji v letu 1918 prodali s korno peso po ceni, ki jo do jo aladkomi industrijalci.
Farmarska zveze prsvi, bila pogodba napravljena v zvanem larmamkem biro/ Salt Lake Otyjs dne 4. nov bra. Navaočl eo bill ljudje, imeli pravico eklepati pogodj imenu farmarjev iz držav in Idaho.
Farmarska «veza Ujtvlj« dalje, da so farmarji prt volj prinesti žrtve zs deielo, noče/ pa žrtvovati za profitsrje, radi pomnožili profit. F»rm. ava aa priporoča W. w. stronru. da ohveati o «tv»n tS upravitelje Berber
Hooverja.

POMAKJKAWJI
PREMOi
---K. T.-Ko se je
lil mrzli val prek mesU, Jf raj do 1,000 <*eh p* ^ ke za premog.
Frererlck Bartn.r ^ g. meščana, je prosil Mj pobi rs 1 premog po tlrib.
mns nmmrm^SlJ
Sr v WTOR»«u
Wheatland, WfA -
In
pu...	»
«. janoarj. 1*"'.
(oMnj. »poj""" oWtoi	. . ■
SWrtUrf - J1
"mokro" —• '
1/COTI 7 Biyttftl Up*ov ^^ "—ft* >mH
ICO 11 L DUUlOURl * »41« v bližnjo portugalsko ko-•	1	kjer ae kmalu podaje.
Prcmirjt, ki ja sklenjeno med
^JL- -.'7 "scane	.ttuaijo in aovražnikom, zavzema
^eni. N® eno samo P°ricii° — VM JSO vahodBe*rontu od Bait ik« do trocetU — j« P*dl° 4tiri*to gra- Črnega morja. Pogajanja aa mir Bat.	J	iaped rok. Nem-
Ob spodnji P»«vi ae Avstro-Nem- ška vlada baje zahUva, da Husi-ci ge zmiraj zaatonj trudijo, da ja takoj odpre tvoje trgovakc ee. hi prekoračili reko. Italijani ima- »te v Nemčijo.
jo na Pis vi monitorje, ki g svoji-	-
uii topovi sproti podere jo vak Nernd zahtevajo svoboda« ditku-most, katerega poatavijo avstro- sijo o mirovni ponudbi, nemški inženirji za prehodUez re- Amsterdam, 17. dee. — Berlin-ko ali la»e pred Benetkami.' aki list "Vorwaerta" zahteva, da lilija je poklicala pod orožje vlada pove nemškemu ljudstvu, letnika od 1874 do 1899. Čete pod kaj je nameravala aporočiti An-orožjem se uradno cenijo na 4,- gliji meaeca septembra, ko je na-200.000 mož; poleg teh je fte 800,- znanila s posredovanjem špauake 000 mož, ki ao bili pri naborih od- vlade, da je pripravljena raaprav-vrženi vsled teleanih nesposobno- Ijati z zavezniki o miru. To tajno rti a zdaj ao jih ponovno pokli- ponudbo so spravili jut dan ruski cali k naborom. Novi nabori bo- bolževiki z objavljanjem telegra-do pomnožili armado za dva mil jo- ma, ki je bil poslan iz Londona na mož.	v Petrograd.
--Omenjeni list pravi: "Kdaj ae
Boji T Palestini. \ bo nemška vlada zavedla, da ni London, 17. dec. — General Al- nobena sramota, ttmveč čast po-lenby poroča, da so angleške Čete svetovati se s sovražnikom za mir 15. t. m. napredovale poldrugo na temelju avobode in aamoapošto-miljo na pet milj dolgi fronti ae- vanja v avrho, da bo enkrat konec verovzhodno od Luda, ne da bi so- tega blatnega človeškega klanjat" vražnik pokaaal kak odpor. Oku- "Frankfurter ZeHung" piše, pirtni so okraji Kibija, Kibaneh, da je morala Wti ponudba vteka-Kel, Bornat in hribi, ki te razte- kor nekaj vredna, ker je Anglija ,ajo nad Be-Tirehom. Angleški takoj odgovorila, da ja priprav avijatiki ao vrgli 56 bomb na mo- Mena razpravljati o«iji. torne čolne in vojaške barake Tur Ženeva, 17. dec. — Nemški pro-kov ob izlivu reke Jordan. 24 fesor Wrangel piše v listu "Freie
isv. Pridite, ds šujete moža, 1
ma dolgoletne izkušnje ss aeboj in ki vsm bo raztolmačil pomen "Slov. rep. zdrušenjs," kateri [ vam utegne mnogo korietki v ča i vašega bivanja v tej deželi Pridružite ee nam val, kot pri-
PiUaburgh, Pa. — Franklis
Booth, ravnatelj potrebščn, J. J. MeKelve> miloščiuaki ravnatelj. 11 luiudir wm n«m m, noi p n-1 Is John 6wau, ravnatelj javnih \ Stelji velikega ameriškega naro- del, ao predložili meatneOm sve-1 k ds nsm s tem pomorete v bor- tu poročilo o občinskem rudniku, bl za osvoboditev našegs naroda V poročilu pravijo, da a* občla-onatran oceana.	tki rudnik v Mayviewu izplača
Vstopnina na ahod prosta že v prvem letu iu obenem bl l-Sklicatelji.	n»ek> meato #60,000 dobička.
Zastopniki za 8. B. t. x	Vaako leto po prvem letu bi pa
A. Vldrich za SDPZ. ln S. P uoell rudnik #236,000 profita. Na Dr. Sv. B.	podlagi tega poročila je meatni
Štefan Zobrie, sa"S>lov. ltobi% I finančni odsek dsl Izdelati reao ževalnl Dom."	Mučijo, ki avtorizlru l*dajo za-
Igna" Groznlk, za dr. Delavec. dolinic za $100,000, ki naj slu-Mihael llovanšek, ra dr. Sv. lijo *s otvarjenje rudnika. Alojsija.	Sedaj plačuje rnearto tono pre-
Frank Drcir.elj, sa dr Boritelj. mogs »s svoje naprave po $3.25, ^	I v lastnem rudniku bl stala tona
Joliet, 111 - Ker ae js Slovence premoga t vseiui stiski U rudiii-dolži 1 o, da so nameravali rasWti ka do naprav «.85. Pri 151,890 patriotlčen ahod Srbov in Hrva- tonah na leto si mesto prihrani tov, kl to ga obdržavall v Stsrno-| #»7,836. vi dvorani zadnji teden, so Slo-
venci kot v odgovor na te obdol iltve sklicali shod dne 16. decembre v prostorih šole sv. Jožefa, kl ts gs je udeležilo 1000 oseb. Ns tem thodu to ssgotsvljall lojalnost
bomb je zadelo.
Homatije v Rusiji.
Zeitung," ds imsjo WiL>jn, Lloyd George in Clemenceau prsv, ker pravijo, da ttalnega miru v Evropi ne bo prej, dokler ni uničen I pruski militarizem.
Wrangel je znan nemški padska palače, kjer ao imeli preli-1 ki je zdaj spremenil svoje minarne aeje. Kadetie akušajo or- mnenje in pravi, da se mora vojna ganizirati svojo laatno policijo v | nadaljevati do poraza Nemčije.
zaščito zborovanja.
Razne te inozemstva.
Tirpits priznava, da jo Anglija šo na dobrem.
Amsterdam, 17. dec. Admiral
Vojna pessm" nemških voja: kov.
Rim, 17. dec. — Pri nemškem častnikp, ki so ga ujeli Italijani, so našli sledečo pesem, ki jo tukaj prevedena v nevezani besedi: "Sin Nemčije pod orožjem
a>uaw>uu>u)	»w, .	—----I	OIU ilCIUVgV H«u vivjv...
Tirpitz je nedavno dejsl v svojem zdaj je ura naša opojnosti Slava govoru na ahodu nove "domovin- našim topniČsrjeml O, topničar, ske" stranke v Hamburgu — ka- top, tvoj mogočni brat te kliče kor poročajo iz Berlina f- sledeče: Ali ni bil top zato narejen, da via-"Anglija je do danea v vojni Lj* vet svet! — Hej, vi, strslci ns-vež dobila, kakor ps izgubils. Mir m vi its tils, ki premsgs zemljs. »r ua podlagfcttaVua^uoante bellum 0j v\f naši konjiki, alias smrtns je valed tega izključen zs Nemčijo. getev v&a čaka 1 Msso s strahopet-Nikakor ps ne smemo obupati nega sovražnika bo gnojilo polja, • Čaa končne smage pride, kadar bo m jih dobe vaši ainovl — Sin L naiemu največjemu sovražniku — Nemčije, tvoja ura prihajal — Angliji — pričelo zmanjkovati la- Zmagovalec absorbira življsnjs dij. Ta čas pride in zato moramo I premaganega; kdor ubija, js go-potrpeti."	Lpodsr življenja. Ne oslrsj cs ns
Tirpits je tudi rekel, ds Nem- jok žene in otroks. Premsgsnoo je (■ija mora obdržati pod svojo kon- bil že večkrst zmsgovslec potne-trolo morsko ožino med Frsncijo je. Kakšen oče ti, če ubiješ svo-m Anglijo, valed čeaar je potreb- jega sovražnika, a puttlš pa nje-bo% da anekUra Flsndrijo Ant- govegs tins, ki bo tovražnik tvo-wcrp, Calais in Boulogne.	jemu tinutl — Sin Nemčije v o-
__rožju* Poderi, udsri z gromom
Nemci blufajo," pravi Baker, razbij na kosce l . . . Drvi naprej, Waahington, 17. doc. - Vojni rssdorl, uniflt . ..Mi gaj n po
sss^adsftsr.««
ečinoma btuTpolSsj od zadnje- bla»Uh -žgarwv k ^ mogočlle Ra tedna jo v gUvnem neepre- v bu i b^b»rs .k^gs »V* menjen. VeUko ae sliši zadnje dni divjalpruaki o koncentriranju "ogromnih mas tarlzem, kl M ponata, ua sovražnega vojaštva na zapadni|turo fronti," ali nikjer ni še zname nje, da bi tovražnik vzel zavezni kom i i iic.i jati vo na Francotkcm in v Belgiji Nemci bi seveda radi izvojevali
mir po svojem načrtu/Sovražnik	____ —
M nas tudi rad uveril, da doseže Laugh, Franklina, Johnstowna, načrt, ampak, kar sovražnik mlali L|0ydellna, Dunla ln ostalih kra-.-i-.- %1___t -J	-1—11»! valiimn. da ae V
OB0IV8XI EUDMIK SB II-PLAOA
1200 HEMiMl FODAWaOV JB KOEALO ZAPUITITI OLAVKO MESTO.
SIlTHSkl II If idil
lakerp. IV. jaatja 100?
ILAVm BTANi	SO. LAWNDALB AV«., CHICAGO, ILUHt
ur aa viri OBMSI PreOseOaiki Jok« VsgrM, tea ISO, X« Salte, UL L Pešseeisešaiki J. BmtkevU, B. KD, «• hea SS, OUaiš, EL Pvdi.rra.oUulkl Jeli* Sabelj, H« «*4a« Ave., Se. Chlsag«, DL Tajal* i Jaka VerOerkav, IT0I Bo. Uaašale Ave., OhUaga, IIL Blageiaikt Astea J. Tarbevea, P, O. Baa 1« Cie.ro, IIL ri Jaha Mslak, 4001 W. Hat Bi., OWaaga, OL
Ješs AmbveMŠ, Ml baa, Oaaaaabarg, Pa. Pasi Bargee, 141 — lat BU, La Bells, OL P. S. Taasksv, S?4 Aksaj Ava., BoskAprlaga, W|e.
Aatee Brest, Sil — MIh Ave., Nsw Dalatk, Ješs BaSlšsk, bes U«. Bmttktoa, Pa. Mall Plelesftek, Me bos, BHdgavlUe, Pa. Jakek MlklavMt, L Baa », WUteek.^Pa. M. Petrevtsk, 14110 Bale Ava^ OeUlaweeO, a
_	Washington, D. 0. - Okoli
joUstskih Slovencev do Amerike. 11200 nemških podanikov sc je Poalali to tudi resolucijo predjed- nwrslo preseUtl v.led predsOdnl nlku Wlltonu, v ksterl tsgoUvlja-	proklamacijt o »ovrtinlh
i o tvojo udanott napram Zdruše- iuozemcih It DistrUta Kolumbi-nim drža vsm ter izrslsjo tvoje je.
SHtelX MP0V4ai VOl' vOJAB LAŠKO ODSLONUO prot ATWt*' V; ' ' NSTASMO OPSEAOUO.
Vlrd.ii, IIL — Frank T«k»vlc,	... . _
'ftvstrljMki" prtmogar in Utlv-	Wu^».p0-Vrho-nI org.nlx.tor » I W. W. i« bil
povožen od pr.mlk.liKn. lokomo-	1'hko •
live n. nroffi C B Q v J.koon	odkloni nevtrno operacijo, «e
tm. dn. ™deoembr. ob 6 » M- ^AV, ki im. Uvr.ltl op.«--........ eljo, ne pods Isjave, da ni nevar.
Naša preiskava je dognala sle- nostl ta življenje, deče: V njegovih šeplh te je nsšlo	■—
precejšno ŠUvllo dokumentov. M AP HQ ill 11 I IJ
Med temi je bilo .pričevalo, da jelrnUll lini IHULLin
bil člsn premogsrtke okrsjns or-	mamaiTBT
ganlzacije v Chrittopherju, 111. To SDEA\OT - WEOIALW aprlčevslo js dstirsno v jnnUul	EA S^IVEEOE
P. J. Bera, V. D., SSM Bt. Otefar Ara, Qsvalaad, Okla. VBB DBUABNB IADBVB IX BTVABI, M M ttšaje gL apmvaega la S B. P. J. ssj te podUJaje^ha aatUvi
JOHN VBBDBBBAB, BMV-40 Ba. Uvalslt Ava, OWeaga, DL PBlTOtBB OLBDB OBBBBALBBOA POBIOVAJMA SS
UA. ss MPfesvetsH M
UBBDBliTVO MPBOBVBTB", IMT—M Be. Lavsšsle Ave, OMtsfe,
VBB XJPBAVNIUB BTVABI, aarešalaa, eglaai, te peŠUjaJe aa UPBAVNIftTVO "PBOBV1TB", IMT-je Ba. UveBsIt Ave, «
V kevespeaOeasl e tsjalUvem B. *. P. J«. SllfBtlilf iS^^ '' P res vete" ae »ablte Imaa aradatkov, smvvsl eapHMs aaalev, ai je dea. aka želite, is he vsaka slvar kitro rešeaa.
"	|	Iheea ae v«il|t vsske prve stele Is trttjl
Oh ssl sil
prošlega leta. Imel je tudi prastop-lltt, izdan V marcu mštoca,A,j k loktluU. M. W. of A< v Bo)-
levllle, III. Ta tpričevala ao poda-jala njegovo ime ln nsrodeott tsf opit njegove otebe. V enem .JI bils osnsčens njegova ttaroet 31 ln v drugem 33 let. Jfjcjoys vise kost Js bHs navedena v *Mu\\ čevljev in 8 palcev in v drugety $ čevljev in U pslcev..	,
Nadalje js imel pri sebi Ustins, i to doktzovals, da je hil orga-wtator lokala štov. 1317,1. W. W. lu lokala štsy. 4001W. W. v Kast Grant Forksu, Minn. Nikakor,.pa nam ni bilo mogoče dognati, kdaj js zapuatil državo Mlnnssoto, tods soditi po dstumih ns more biti dolgo od tegs. S teboj js imsl vsč članskih knjižic in članskih snamk organizacije I. W. W.t v kolikor
411—Mi Avenue
(VA SPROTI POSTE) PITTSBURGH, PA.
—n
VI
JOftB AMBBOUOi Bes Mi, OaaeasbM«, Pa. gAMVB PBBPIBLJTVB VBBBOIB, kl tla $k nMU prva la
ANTO^BAfTTli t Mth Ave., W. New Duluth, Mina. VSI DOPISI, vstave, šlaakl,
ŠTIRINAJST DOT POOITOTO SA KOmEES.
Washington, D. 0. - Voditelji demokratične strsnke »»sme-ravajo, ds ae takljoN taaedsnje kongresa od 19. aH 20. decembra do 3. januarja 1918.
UJAVA.
Izjavljam, da kar ud je Anton raueer pripovsdovsl o Antonu J*vt«, smatram vse za nerssnl«, £ao }n Uko tudi potrjujem i mo-jim »odpisom. '	'
Karol Koglič, Yukon 9a,
KADITE TILLMAN OIOAEE. Ualjsks Isdelsas
Ibvkns Oigare .......
"£b OomtbOigore......IS«
TILLKAN OIOAE OO.
MPRORA, mm,
SLO VEN E0
pridno in pošteno slovsi sko. lms svSjo farmo (ki In dvojs otrok, na k« paziti ln skrbsti tadi sa spodinjstvo. Za vsa D j as ni I a ln podrobnoatl obroi platneno ns uprsvulŠtvO" Ul tU i 2667 Bo. Lawndals Ave., eago, UK [t........ ,.' ;
■iMinav
. NAPEEDEX.
I < ptAW.lt ' ntte m " rivifpis r"* ••
ljudstva. Ako so strin.
iYll i^l^ilAflame oglašajo v Prosveti Imsm vas u vtskdsnjs
po
ANTON EOEJEpt, t J
ImIsIs Pa.	r
SLOVENSKE VESTI.
VABILO VASKOD .
Ne prezrite! Rojsks is Cone-
aui|/u», uiu bw.«»——--wimuemi.| — ——
in govori, niao še £skts. Nsmcl so jev v Uj okolici vsblmo, da h dve leti v defsnzlvi ns zspsdu ob||n«ra štsvllu udsleže »hoda, k in vae kričsnje o velikem nsvsluj ^ .kllcujejo lokslnl ^topnMi» jim ne more deti moči, ds bl v U«g|ovenakegs republičsnssogo ranici prodrli zsvetnlške črte. Ldruženjs," pooblsščeni po svo-Centralne države imajo incljs jih krsjevnlh društvih, ki as oo Uro na vzhodnsm in iulijsnskem rršil dne 22. decembrs ob o. «rs-t»«j»Wu, zavezniki pa na zspsdu, Uar v dvorsnl dnrttvs bv. siv V 1'nlettliii, Mezopotsmljl ln Af- j* v CohssMUgh, Ps
riki.	--r—-	. ^ ^
(»kupaclja Jeruzalema zadnji te-i m B^SKdaZ <lon je vslika pridobitev angleške venak govjnOk te pws« J,
"rmsda. Jeruzalem sicer ni glsvnl upogljiv bojevnik ta^rsvlce oo '»ilittrističnl cilj genersls Allen- Isvstva ln • va, tods psdse tega sgodovlneke- j	f mmm
s« '»eeta in verskega središča po-( U ^^ff* »»•eni velik udaree ss vso Turčl-i Eojskllg
jo. V Orijentu zmagujejo zavez- „ ^ ^^^ Zdriunik držsv 'ki na vai črti. Nemčija vidi, ka- Ograkl od ^PfffaZSt ko k i ne jo njeni načrti v Moli Asi-j« in rato bi rada sklenila mir, dok-'er je vojni semljevld še nekoliko "K«nlen. I darei Nemčije v Italiji in na rapadu pa niso prinssli zažs-^♦•nega uspeha, »ovratnik je do-Hrtel lokaloe pridobitve tupata«, »'i to še ne spremeni položaja
N*mška vzhodna Afrika js po ' >^ena nemških čet in nekaj
ELEXTEICVA PEBOLEDEA E Z lAEKI.
. Btarl ia akaieal tčravatk, s M Utse je dossdsj znano, js bil v tem Lrtk##t Zdravi aapeAae ia kitre vae he-mestu popolnoma tujec, kajti do- |usBt, pr«, plsSa, ellešea, eblaU, tfgaaje,! tedaj te ul nihče sgladl, da bl gS aerveaaeet, krvae boleaal, kaker teši pozimi Sli sploh še kdsj videl, . druge boUsal moških. OMrsvl vsake Kntomotlva aa ia ure rezala ns beleaea kat.ro prsvaam« v sveje oskrbe.
dvojs in js bil takoj mttev is- ■JJJltt d-bv <vtU sšrsvUa. Maks ročen je bil pogrebtdku J, H- O I yMV0(	Te*es f-
Doasllu v Jscksonvlile, IIL ,t/1 L^	ja«#«». pn steal m
Denarja so nsŠU pri njein — I^mW v«Uko Msvilo BUvaaaev. Urašae en peni."	Ure «4 t
To js poročilo koronerjovo po- deljak rote, kl M js vršila 8. t. ia« v Jacksonville Ksr se pod imano« "Austriana" razume aamo Jugoslovane, sodim jaz, da mora bltf omenjeni slovsnsks sli moida hr vat ske narodnoetl Is toga ratla* ga ti štejem v dolžnost, pojasniti javnosti njegovo usodo.
Ker je bil baje tudi aktiven de-lavakl orgsnlsstor, jo dobro, da tvet tvs njsgovo žalostno usodo. Potrebno js to že ssto, ds ns M mogli nssprotalki delavstva It ts-
ajatrsj šo l sveder, ah ae-od IS. še M popsldss,
BANK
STATE
avxo

Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK | Ata
kih slnčsjsv kovati kapUaU proti | rasnim delai
.^ prišU Slovenci ln tudi drugs tmrodnosti lz tvtt ro-ogrske monar-
hlje v precej kritični POJOSM-Vtled tegs tmo
aklieatlU^nsksterm^i-
oojssni stališše Hlevsncev, Si m « mersll zavzemati v ssdsajostl
......± i^TtU
vskim orgsnltacljsm ln postsvljstl delavstvo v slsbo luč. Pojssnlla sploh ns škoduje-1
*	Sfanon KtrU
___ __ Iv pondeljek
lt""doeemhra js 136 fsntov zspu-l atllo Eveleth na pot o v alolbo Strica Soma. Is mAJJiJ^^ as MU posvsnl Is odšli omenjani
dsn, M ml posnsnJ sledeči: ,
Thomas Prvlovšsk, Fra»ik Ko-vič, Joe llrvet, Mike Medle, 4oe( Blatnik, John Kobs ln John Mu |
^Aarors t Frsnk Kaaas, John Vs. rent, Jos Trhlen, Los Stehlaj, Jos Levstik, Joe Ddmljsk, John Mu
star In Joe Up
Ob odhodu v srmale poadreV' lism člsnetve H. N. P. J- I« dru-lino Zaonr v Jekaetoirau. Ps - Prelovlsk.
Potrebujemo
Premogarje,
delavce v rovu la zunaj rove.
Novi premogorovi.
Nora stanovanja.
Nova naselbina.
Cerkve, iole, gledalitta, kegliKa in tobe zbiljardnimi mizami.
"Drift" premogorovi, električna razivet-Ijavs v viskem stanovanju.
Kdor ie zanima, ds bi iel «em za delom naj pile na naslov:
United Sutes Coal and Coke Company
Lynch, Kentucky . Blizu Benham v Harlaw County. Ky.
tL^ ■.. . ■ ■
i«blr
vi'. lira. juniji
PBOSVBTA

..........u 11).........I.............J
TRIJE RODOV L
pm9Okš h mtkfimmjBi 4mL- f««*^ C—<1. .......................I............
1 ~ AU mu more biti slsbše, nego mu j« bilo doslej? Zakaj ae je takrat brenil zspora! Ali je kaj vredno tako suženjsko življenje, vee rszbičano in izsessno, da ae človek sinili mirnemu sebi in da bi ae razjokal nem nad seboj! Tam, v zaporu, ni oekrbnikovib bičev, tam ne oimčaščsjo ubogih, tasuž jenih len. Človek ima stsn, obleko in breno, » tu uboštvo, trpljenje in gladi
lz uiliiui je prizdehsl ain Markov, sužnjev
^„ej, dečko, pojdi, pridi aem!" ga je pokli-
* Pristopil je deček. Rad je imel očete, kadar Ka je poklical. Takrat inu je bil zmeraj dober. Ali mu je kaj dal ali mu je kaj povedal - oboje je delo dobro otroku. Srce je občutilo ljubezen
očetovega area.	im a*
"Dečko, pojdi aem ia ne boj ne me I je dejal Marko in pogladil otroka po licu. "Težko je bilo nama življenje, težko je bilo nama in materi. Ha, ali že pozna* mater t"
"Redkokdaj jo vidim," odvrne fant. "Glej tako težko nam je bilo življenje, da nas jc razkropilo in razdvojilo, kakor bi volk planil med čredo ovac, tako je življenje planilo nad naa in naa razkropilo. Ali je to življenje! - B, pa kaj ti veš! Vajen »i takemu. Tvoja mladoet je šla mimo tebe, in nič nhrf imel od nja!" _ Deček je gledal očeta, rosne ao mu bile oči. "Kako ate ml dobri, oče!" je dejal z meh-
kini glaaom.
"Rad bi ti bil boljši, dečko!" je rekel Msrkb
in gladil otroka po licih, "ali iz uboštva ne moremo jemati bogaatva! Jaz grem in dolgo me ne l>o nazaj. Kadar pridem, bom drug človek. Morda ae ined tem časom zSsuče življenje tako, da pogleda tudi naa a prijaznim očeaom. Potrpi! V petih letih boš že velllč in močan. A nečeea te pro-aim! Ako kaj zveš o meni, ne kolni me! Ni mo-glo priti drugače. Rejšf moli zame, da pridem zopet. Tvoje arce je čiato, tvoja molitev je Bogtl
dopadljive!"
Marko je stisnil sinu roko in odšel. Tam, kjer| ac zavije pot, hc je obrnil nazaj. Otrok je eta! pred mlinom in atrmel za očetom. Te mu je pomahal z roko in potem je šel k orožnikom.
"Javljam vam," je rekel, "de aem Zavinšča-kovega oskrbnika ubil jez. Tirejte me pred eo-dišče, tam priznam vae od konca do kraje."
Hodnik ge je zaslišal iu dejal njegovo izpoved na zapisnik. Zavinšček je bil izpuščen ne avo-bodo, tudi Markove žene je bile nedolžne. Mer-ka ho odpravili v Novo meato, kjer je čakal po-rot no sodbe. Bil je ubog človek, aamo to je blld njegovo, kar je Imel ua aebi. Kako al naj aam najme odvetnika, da ga zagovarja, ko ga postavijo pred sodni stol T Določilo in izbrelo mu je torej odvetnike sodišče aamo. Kakor pred sodnikom, tako je priznal tudi svojemu zagovorniku vae dejanje, kakor se je v resnici zgodilo. Opiaal mu je vae rezmere, kl je živel v njih. - ■
Tistega dne, ko je prišel Marko na vrelo, ae jc nabralo v jwdni dvorani polno občlnstvs, kl js prišlo gledst ln poslušst. Zvedelo se je nsmrsč tudi v Novo mesto, kej se je zgodilo ns Zevin-žčakovi pristavi ln kako so v prvem hipu zasumi* 11 gospods samega, da je ubil svojega oskrbnika* Marko je atal pred tremi sodniki. Lice mu jr bilu nekoliko pobledelo. Prišel je mimo njegov zagovornik in mu dejel, naj se drži Čvrsto, da ne bo nič hudegs. Držsvni prsvdnlk je listal po spisih in si neksj zsplaaval ns listek pspirje.
Ko je bils obtoŽnics prebrsns, je vprešel stdnlk Msrka, ali prizna svoje dejanje.
"Da," je odgovoril Marko razločno, "prUna-vam ga v vsem obeegu."
"Glejte, goepodje porotniki," se je oglaail državul pravdnik, "a kako hladuoetjo, dejal bi, a kakim veseljem prisnsvs, ds je pod njegovo kruto roko izdihnilo Človeško življenje. Teko priane-nje je dokaz popolne moralne popsčenostl. To nsm služI obenem tudi v doksz, ds je storil obtoženec zločin vedonis lu nsmenoms. Nl se odpravil proti Kolpi samo zategadelj, da bi videl, kako je odnesla most, ampak šel je, da ubije oskrbnike."
"Ali je vedel, da je doma?" uiu je segel odvetnik v besedo.
"Kako bi ue vedel T Saj je lahko svedet od žene, ki je služils tam, kdaj prihaja oskrbnik domov," je odgovoril državni pravdnik.
"Ko bi žena vedela gotovo, kdaj prihaja, bi no čakala njegovega udarca," ae je zopet oglaail KaKovortiik, "torej je prihajsl ua dom neredno."
" Redno ali neredno," je |>ovzcl državni pravdnik, "to je enako! Gotovo je, ds je prišel obtožene«- tja in gs je ubil. — Nekje sem čital pesni-ka, ki prsvi: Kno človeško Življenje — ksko je to mnogo! — In eno človeško življenje je Izdihnilo pod njegovo roko. Ksj bi bilo, če bi pustili t ske ljudi neksaoovsnst Temu bi se uprlo že do-NtnjsiiMtvo človeštva Mamegs, zakaj Življenje po-Nsmeauikovo ni lait akiipnoMi! Pa naukih nsše \ere ni življenje niti Isat posameznikova, ampak je la*i Imljs, končno tisi i lant neiaproanega zakona. ki pozna smrtno obsodbo! Viaoki srnini dvor. sli vsm ni ansns zapoved: Ne ubijaj T — A obtoženec prir.nava nsiii r občudovan js vredno hladnostjo, dn je ubil človeka Tako je bil atorjen prei«io|H*k proti kasenakemu zakonu, ln to dejanje kliče p<> o*\cti. po maščevalni roki praviee) Naj-hrže pa je imel obtožene«' ie drug namen Splošno jr l>il<» cnano. da je imel oaktbnik nekaj Imetje. I m nehote ne nam rbuja vprašanje, ali »e ni hotel obtoženec polaatlti len* imetja To je vae mogoče, ran*j kdor ubija, tndi krade, — V imenu raažalje-»>«*a zakona pričakujem, da Ureče viaoki Modni d*or nad obto|ene«m r.aatuieno najatroljo ka
Držsvni prsvdnik je eedel in si mel roke.
Msrko je poelušsl težko obeodbo, a v teh bo aedsh ni poznal sebe. Gospod, ki gs je tsko kruto obsojal, je fcdtovo mislit kogs drugega, a aa njega.
Precej potem je vstsl obtožencev zagovornik.
"Gospodje porotniki!" je začel. "Culi ste goapods državnegs prsvdniks. Ali on mors govoriti tsko, to je njegova službs. Sree dostikrst ne-če vedeti ničesar o tem, kar govore usts. Tako je najbrže tudi v našem primeru. Res je, in obtoženec priznavs ssm, ds je ubil oekrbniks. To je svojevoljno priznsl tskoj, ko je zvedel, ksj je storil in kogs sumijo dejsnjs. Ta korsk je znak pošte-nege značaja, in mož je vreden našega sočutja. In da bi nsmersval obtoženec oskrbnika ubiti, nsm dokszuje dejstvo, da je šel takoj po izvršenem dejanju spst brez nsjmsnjše slutnje, da bi bil a svojim udsreom končsl življenje. Izprožene puška, ki so jo dobili ns tleh, nsm ps tudi prsvi, ds je bil obtoženec v silobranu in ds je le zahvaliti slučsj, ds se je izproŽil strel po tleh in n« v njegove prsi. In kdo izmed nss bi se ne brsnil, sko bi kdo nsmerjal ns nas morilno cev? Tak je po-ložsj s prsvnegs stališča. Vsekakor je tak, da govori za obtoženca ugodno in da izginjajo ob teh dejstvih vse strogosti kszenskega zakona, fte u-godnejše se mora glasiti obsodba zsnj, sko prerno-trirno položaj s človeškega stelišča. Gospod državni pravdnik je poudarjal prej ssm, ksko mnogo je eno človeško življenje vredno. Ali ni ob-toženčevo in njegove rodovine življenje tudi Življenje f Ali ni izvrievsl nad tem življenjem kruti oekrbnik dolgega ubojetvaf Prvič ga je iztiral ia domače hiše, drugič ga je uklenil v težko delo, tretjič ga je pretepal z bičem, četrtič je oneča-ščal njegovo ženo in ravnal z njo kakor s sužnjo, petič mu je pritrgaval zaslužek, oziroma mil ga sploh ni izplačeval. Kakšne narsve bi moral biti človek, de bi mu — dovoliti mi izrszt — tsko paaje življenje ne razburilo krvi in da bi se želel meščevati nad okrutnežem in izkoriščevalcem t!
jegnje bi se izpremenilo v volks! Zatorej mora obtošenčeve potrpežljivost zbujati naše občudovanje! ln dalje! Če se kaj zgodi slučajno, ue moremo in ne smejno trditi, da se je zgodilo namenoma. Slučaj ni uamen in obratno. Obtoženec je alučajno prišel tleti dan na pristavo. Vzrok je bile radovednost. ln kmetiški človek sme biti ravno tako radoveden, kakor sme biti radoveden gosposki človek. In kakor so hodili ti gledat učinek pri-rodne kateetrofe, tsko ge je smel videti tudi obtoženec. A tu mu je usoda postavila pred oči njega, ki je njemu in svojcem povzročil toliko brid-koeti. Videl je rano na ženini rami, spomnil se je mnogih udaroev, spomnil ukradenega zaslužka*— in tedaj ga je obšel srd do človeke, ki je reVnal S u jim ln ženo hujše nego a živino. Zbudil se je v,njem užaljeni ponos človeka. Potem se je zgodilo, kgr je bilo neizogibno in kar je bila naravne poaledica prejšnih razmer! — Viaoki sodni dVorjie sme posneti ssmo strogosti in mrtve črke kasenekega zskona, temveč mora gledati v obtožencu ubogega človeka, ki ao ga težke in neusmiljene okolščine privedle do tega koraka: Milost in uemiljenje zbu jeta v človeku blego čuvat vo, de nl pravica samookrute, ampak da je tudi človeška. Kezen, obloženi z milostjo in usmiljenjem, zbudi v keznencu priznanje krivice, ki je prvi korak k poboljšanju. Gola strogost zamori v člo* veku vsak blažji čut; vse, ker je še dobrega iu plemenftege. v njem, ugasne in otrpne. Tu sem prihajajo obsojenci, ljudje, 'krivi težkih dejsnj; odtod naj odhsjajo ljudje, očiščeni peg in madežev : človek nsj se vrne med človeštvo, zakaj: Eno človeško življenje — kako je to mnogo! — In tako, goepodje porotniki, se zanašam na vas; da bo vaš iarek pravičen, a obenem usmiljen!"
Odvetnik je sedel in si z ruto obrisal čelo. K njemu ss je obrnil Msrko, hvaležno eo gs pogle. dale njegove oči. H srcem mu je govoril: "Da, samo to je gola resnica! Hvala, hvala, dobrotnik!"
, Med občinstvom je zašumelo, začuli so tfe klici odobrevenja. Državni prsvdnik se je sklonil ned papirje, ds bi nihče ne videl smehljaja, ki mu je zalgrsl okrog ustenr ~
Hodniki so odšli iz dvorane na posvet. Vrnili so se in stavili porotnikom več vprašanj, nsj važnejše je bilo vprašanje, je 11 Marko kriv uboja.
Tudi porotniki so odšli in se po kratkem posvetovanju vrnili v dvorsno. Njihov pooblsščenec je izjavil, ds so porotniki saniksli vsa druga vprašanja, pritrdili ao pa s osmimi glaaovi, da je Marko kriv ubojs.
Potem je sodnik rezglssil v imenu Njegove-gs Veličanstvs rszsodbo, ki je prisodila Msrku dve leti ječe, poostrene vsako leto na ta in ta den s trdim ležiščem. Olajševalna okolnost je bilo prisnanje storjene kriviee in nekaznovana preteklost obtoženčeva.
"Ali boate vložili priziv!" je vprašal aod-nik obsojence.
"Vsakemu grehu bodi avoje pokora," je odgovoril.
S tem je bils ohravnsva končana. Odvetnik ie stopil k Msrku in mu položil roko us rsmo. Msrko je segel po nji in jo hvaležno stlsksl. Nič ni mogel govoriti.
"Ts čas mine kmslu," je dejsl odvetnik, "potem boste zopet mož ln Živeli boste Ishko, kskor ds se ni nič zgodilo."
Pristopile sts dvs paznika ln odvedla Msrks v zapor.
».i vn
Zavinščak o v ponos je bil uklonjen, ln njegove misli so bile žslostne. Čutil ne je čistegs in ne-dollnegs. sil ljudje no gs gledsll tako. kakor ds je tudi on kriv Msrkove obsodbe. Noč, ki jo je prebil v ječi, gs je ponižsle pred ljudmi Ds ss opere pred svetom, je ohdržsl Msrkovo ženo ln njene otroke v svoji službi. Odnlej je ssm izpis-čer s I delavcem tedenaki aaaluŽek.
(Daljo sledi).
Utrinki.
VTUtt IZ ITALIJB. a
t
<Meaell>wJe»
Gosp. Salemi je imel v rokah vee arsnžms v Lore t tu. Sam ni lmsl prostora za nas vseh. Zato je nsjel pri drugih loretanskih krč-msrjih stanovsnje in naročil hrano. Z našim vodstvom je imel pogojeno vse skupsj. On je seveda moral plečeti za nas tudi manjšim krčmar jem; kolikor njegovih vi-zitnie so kakemu krčmsrju dali naši potniki, za toliko osebo je gosp. Sslerni plačal krčmarjem. Valed zmešnjave, ki jo je povzročil omenjeni člen naše družbe Že v Ankoni, so sedaj nsstajsli nasledki. Loretanski krčmarji so sprejemali samo osebe s Salernijc \o vizitnico. Tako se je pripetilo, da ao izmed naših potnikov sprejeli mater, hčer pa post svili na u lieo. Čisto logično, krčmar ne bo zastonj sprejemal naših potnikov, saj mu g. Sslerni plača le za toliko oseb, kolikor vizitnie mu de Konfuzija je bila gotov«. Nekateri naši potniki so bili tudi preizbirč ni: neki zakonski par naše družbe jc trdil, da za nobeno ceno ne gre v privatno hišo spat, dasi stanujejo v njej najboljši meščani. Drugim so bile podatreŠne sobe preza-mazane: znanci in aorodniki so hoteli prenočevati skupaj, ali vse.i v bližini, in tako si je naše ob ".;istvo še samo povečalo to težav no stanje. Mnoge naše dame ao 'plukaje begale po ulicah in bilo je že čez polnoč, ko še niso imele strehe. Po mojem prepričanju yo konfuzijo povečale dve okolnost i: neznanje jezika in brezmejna n< zaupnost naših popotnikov, naši družbi, sestoječi iz skoro tri sto glav, ni bilo ne enega, ki bi znal perfektno laški, izvZemši ne kega Slovenca, goriškega duhovnika, ki je pa bil star in popolnoma indolenten. K temu je priha jala okolnost, da v vaem LoretUi ni Žive c^uše, ki, bi znal le maloe nemški konverzirati. O češčinl seveda niti govora ni. — Pomislite si,tore j, kako težko je moralo b občevanje s pomočjo mimike gestikulscije.; Gospod Halami res ume fran£onki, aU neraškine. Ta neprijeten položaj pa je izdatno poyeča1a nezaupnost naših izlet nikov. Pripuščam, da je "vepre jem" jtu naše popotnike na kolo* dvoru vrlo depresivno vplival, ali talca nezaupnoet in peeimizem, ka kor ao ga izkazovali naši brezetre šni potniki nasproti Lorenčanom, pa nista bila na mestu. Vsakdo se je >al, da ga v privatni hiši ubijejo ali pa vsaj oropajo. Videl sem pieščane, ki so naše romarje gostoljubno in z odkritosrčnimi nameni vabili v svoja domovja; ko pa ao videli ta neopravičen pesi mizem, jih je to seveda raztogoti-lo, da ao zaprli svoja domovja, šli spdt, naše pesimiste pe pustili, da ao begali v pozni noči po temnih ulicah. Jaz sms t rs m rsvnsnje Lo-retencev za popolnoma korektno. Bože! tudi jez ne bi postopal dru gače. Da nsm prihaja tujec iz de vete dežele in mi mu, nepoznsncu, odpiramo svoj dom, on pa nam ja eno iaraže svojo nezaupnost: ob vsej hladnosti bi to popariio tudi naa. Ako bi pa bili nasprotni takim isrszom nezeupenjs hlsdni in indolentni, pričalo bi to na u-prsvičenost pesimizma, ker nese-služens nezaupnoet boli lu razvnema poštenjaka.
V torek, dne 24. sprila ob 8. uri zjutraj smo ae začeli zbireti na trgu pred cerkvijo. To je bilo tarnanja in vzdihovanja. Kden je pripovedovsl, ds je spel ns svis-lih, drugi, ksko si vsled ropots-njs ni vso noč upal saspsti, a v jutro je opezil, da gs je vznemirjale nedolžne miške, tretji, ksk-šen zsduh da je v njegovi sobi vsled bližnjih hlevov in teko je šlo to ternanje od ust do ust. Vendsr je bil peeimisem Čekov neopravičen, ker vstali smo vsi sdrsvih udov. Potem smo šli v eerkev, kjer smo pomolili v sv*li hišici in odločeno nam je bilo, da vee le den prešivimo v l/oreitu
ln to je bila odločno velike hibe našegs vodstvs. Loretto je prav miserno gnezdo, kjer rezven cerkve ni prsv nobene senlmivosti; tu amo imeli prebiti dve noči in ves den. medtem ko v Ankoni nismo ahl izstopili, da si to zbog pomorske lege in vojnih sraenslov ranimivo mesto prvega seda. Vedno v cerkvi hiti, tudi ni moŠno,
in tako so se naši potniki tiprav dolgočasili. Najbolj smo se tuneli prosjski. Prosjačenje je v ltali-stsrodavna obrt. Razni poskusi oblasti, da bi nastopil« proti temu, so osteli brezvspešni, deloms vsled prevelike derežljivoeti tujcev. K nogi so bili tako oslovoljeni, ds so že danes odpotovali v Ankono, kjer so se drugo jutro pridružili iiašemu posebnemu vlaku. Završe-veje z Loretto, bi rad posvetil le per besed gosp. Salerniju. Ds ni bilo lege res plemenitega moža r— ns Laškem pravs redkost bilo bi nam še huje. On se je v rea-niei brini! za nas in je obletel vse gostilne, ssmo de nam bo drugs noč v Lorettu prijetnejše nego je His prvs. In res je bilo zvečer vse redu. Vsskemu Slovencu ps, ki bi kdej prišel v Loretto, priporočam, da sa ustavi pri gosp. Saierniju, in mislim, da se bo počutil takor doma. Hej usluge, ki jih je izkezsl nsšl karavani — povsod i po Italiji so naa zvali karavano — so bile res velike. Lastnik gostilne "Al Pellegrino" v Lorettu zasluži, de ge človek obišče; on je redka prikeaen med itslijanskimi gostilničarji. Cestui izjemi, g. Sa lerniju, hvaležen spomin!
nr.
Zaieljenl odkod is Loretta. — Prek« Ankoae, Falkoaara Foligao v Aeaiai.
—	Hotel "Giotto." — V cerkvi »v FrsnMIka. — Ob grobu av. Klare. — lllnervin tempelj. — Razgled na Pe rsgio. — Povratek na Foligno. Ve ferja v vlaku. — Vojaki ae vračajo is Nenpolja. — Trevl, gpoleto Terni itd
—	Notna vožnja. — Končno v Bimu
—	Bazdelitev po raanik hotelih.-
Vstajali smo ob 5. uri; ksjti ob 6. ui in pol je imel oditi vlak. Psr volov je na mogočnih lojternicah vleklo našo prtljago na kolodvor. Kakor nam je spomin na sveto hišico v .Loretu vzvišen, tako smo bili veseli, ds vendarle opustimo kraj trpljenja. Najbolj.pobit je bil g. galerni; zatrjeval je, ksko ds on poskrbi ze strog red in mi smo gs tolažili, da pridemo zopet v kratkem. V Ankoni, kjer je naš poeebni vlak stsl le per minut, so pristopili oni naši tovariši, ki so bili prejšnjega dne ušli ia Lotetta. Opoldne smo imeli biti v Assisi in se na yečer odpočili v večnem Rimu. To uas je bodrilo, da smo po-sabl jeli teše ve minolih dni, ..
Napojnine, tgkozvane "man cis", so v Italiji veliko bolj v navadi uego pri ifasin prebrisani Lshi imajo zanje obilico galsntnih izrazov: buone meno, de bere, bottiglia, caffe, sigaro, cela mac-caroni — vsi ti nazivi pomenjajo napitnino. Zato naj bo popotnik povaod preskrbljen z bakrenim in niklovim drobižem. Tujec mora i meti na Laškem vedno odprto, ker za veako malenkost se mora dati napitnino: za odpiranje cerkvenih vrat, ae ueluge, za odatrsnitev za-grinjala na altarnih alikah, za raz svetljavo ne alabo osvetljenih mc stih i. t. d. Tako so na primer med vožnjo iz Ankone v Rim trikrat iz-menjali službeno osobje vlaka. Up meje se, da smo morali vedno izno-vs plečeti napitnino. Tako so prišli pred dohodom v A*isi kar vsi uslužbenci vlsks k nešemu vodstvu zahtevali neizogibni bekšiš. Strojevodja, kurječ, izprevodnik, vse osobje, ki je potrebno ns eks-pedlclj! vlaka, ee je potegnilo ze svojo opravičeno "msnsis." j Proge Aneona—Foligno. je mimo pirenejeke proge peč ens nei-zsnlmivejših vse Italije. Krsjine, ki jih prevosi, niso obdarjene s plodovi, žitjeaun lesovjem, pač pa so skalovite in polne romentičnpga čare. Poaebno veeelje nam je vzbu jalo, da niamo ob železniških strežnicah videli nikekih moških, am-pek ženake, žene dotičnih čuvajev. Vprašal sem našega sprevodnika, od kod prihaja to, in on mi je rez-jesnil, de ponoči eo čuvaji v službi, podnevu pe njihove žene. Taka Ču-veriee ims — 6 ceutesimov plače! Nisem mogel verjeti In vprsšsl sem ponovno Izprevodnlks, sli ni hotel reči 445 lir meeečnof Ali iz prevodnik mi je potrdil, ds se ni zmotil. Torej se 45 centezimov dnevne plsče more deleti v 1 Uli ji državne služabnica! Lepe rezmere to sa deželo dvetisočletnege napredka! Izprevodnik, e katerim sem se bil spustil v dsljši razgovor, mi je bridko tožil o mizeriji železniških uslušbencev v Italiji. On da ims 1.80 lire na dsn in nekoliko premoge in s tea naj preživlja sebe in svojo mster. Tndi položaj vlakovodje ai mnogo boljši. Zdel se asi je dosti inteligenten človek, ali o primorskih Italijanih »i imel nih pojns, niti se ni zani-asi sanje. »
Opoldne nekako amo ustavSL
~	Tu a odr*p£
stranska proga na Perugio u trs/imenskem jezeru iu po „j pn, uaš vlak * Assšo.tf i
menda tretja poataja «d Folij,
Naassisk, postaji so nas čakal, lz
voščki, da nas popeljejo v a^,,, l^ega je predivua io jak„ roiuaiJ tična: po strmem brdu je razpok ženo gnezda vo meato; krona mu i, impozantna sgradba frančiškan-skega samostana. V serpentinah se vije cest s uavzgor. 1„ ku M, vi deli, koliko trpe ubogi mezgi so mnog, zapuHtili vozove i„ Ht ' peš po bližnjicah. ne nam j, oglašal glad, je bila naša pot v ),,,
tel "Giotto," kjer smo bili izborno
postreženi. lz jedilnice je krasen razgled po vsej teverenski ravnici Kaj mičen je razgled na sosedno Perugio, rojstni kraj papeža Leva XII., ki je razpoloženo zapadno ua brdovju. Assisi je sedaj iuckl. pet- do šesttisoč prebivalci i„ sv. početek ima zahvaliti sv. Frančišku, ki jc bil siu bogatega trg. ter ej bil rojen I. 1182. V mladoHti j-bil jako lahkomiseln. Vletu 1208 je ustanovil red frančiškanov in je umrl v siromaštvu in samozatajc-vanju dne 4. oktobra 1226. Tako nam priča legenda. Cerkev in samostan sta na ogromnih predstav-bah na robu hriba. Z zidanjem aej je pričelo kmalu po smrti svetnika Leta 1866 je bil velik del samoMa-na kssiran tako, da je sedaj le mul del poprejšnjega meništva. Cerkvi sts dve, zgrsjeni druga nad drugu Spodnja eerkev je vedno prmtopJ na. Notranjščina je nizka in temna. Motno osvetljene preko »lika-j nih oken je tako čarobno, da nuio-gi slikar išče tu svojih motivov. Posebno zanimiva je kripta, ki je bils zgrajena 1 .1818.. Dvojno xhn-dišče vodi dol in razsvetljuje ju obilica sveč. Zs grobom se nahaja« jo kolosslne sohe papežev Pija VII in IX. Cerkev polna najdraKoec-uejših fresk priznanih umetuikov, Vrhunec slikarske umetnoKti
hi
tvorijo alegorije redovnih obljub siromaštvo, čistost, poslušnokt Gornja cerkev, nedavno prenov ljena, ima v koru dragocene freske. Ravno so frančiškani v koru mogočno se rszlega njih spev p< širnih prostorih. Ogledali »mo hi tudi Minervin hram; na njem je 4ef>ro,ohranjeno izvirno starorim sko pročelje iz dob cesarja Avgu sta. Omenim naj še cerkev av. Klu re. Bogato je opremljena. Ali, ako bi se hoteli spuščati v opisavsnja bogatosti nje okraskov, zavedli nas to predaleč. Omenjam saino fcripto sv. Klsre. Mogočne dvodel ne mramornate stopnice vodijo iz pred glavnega oltarja doli v od počivališče sv. Klare. Brezdvomim eden najvzvišenejših utisov vse I-talije! Obilica sveč razsvetljuje sicer grobotemne prostore. V ko«] tičju črna tema. Samo okoli steklene rakve brli nekoliko sveč. Izza železnega omrežja vidimo ra-kev. Morda smo kaka dvs metra oddaljeni od rakve. V redovniš-kem odevu počiva sv. Klsrs. Telo je popolnoma ohranjeno, ni upsd-lo, ni uvelo, ni očrnelo! Lice je bledo, niti najmanje trohnobe inns njem, celo izrsz fizijognonuje je izborno phrsnjen. Glej! stoletja ki so milijone in bilijone človeških žiti j pretvorils v prah in pe|*l, «> prizanesle tej bitnosti. Ali je to bslzsmscijs, sli je to čudež! mors se vprsšsti tudi steist. Ssj vendar| imsmo bslzsmirsns trupla, sli vrn dsr so očrnels I To truplo pa je obrsnjeuo, kskor ds je bilo nje*« žitje dokončano šele včeraj. Pustno ateizem »puatimo versko »sv-
dušenje! Ali, sko je resnics. ds t«
truplo počivs tU od stoletij, potem je to pojsvs ,o ksteri *i je komsj ns jssnem današnja biologija iu fiziologija. Gledamo »Meni in mistični občutki ae oživljajo v nas. V tem sc iz desne zs omrezj« '« prikazuje postsvs popolnoma sa strte redovnice. V prvi h.p n.^ ta prikazen tako prevxels, da mislil, da imam sv. Klsro pr.< " boj. Ne to pa mi jr »če • red« . nics rszlsgsti v klasični latinšeuu življenje svetnice.
(Dalje prihodnjič)
hnstevveši ječi nejvač* delce seprte, ker stoji toliko strel-nikov okoli obzidja!"
Stražar: 'To je zs rsdi. [ se bojim«, da hi pt**> pustimo is ječe, ne pridejo v*
neasj:
Dvoaljivs pohvala -p ^ nik: "Vaše vojne pesn.i ^>ut stne, pet riot ične v ns jrišji^
Peanik: "Ah. r nam-
Urednik: "Da! Ce.Jih - " nik prečit., bo tskoj t**L" vojne bi bHo sah«a»