SOVRAŽNI GOVOR V REPUBLIKI SLOVENIJI: PREGLED STANJA ANDREJ MOTL IN VERONIKA BAJT SOVRAŽNI GOVOR V REPUBLIKI SLOVENIJI: PREGLED STANJA ANDREJ MOTL IN VERONIKA BAJT SOVRAŽNI GOVOR V REPUBLIKI SLOVENIJI: PREGLED STANJA Andrej Motl in Veronika Bajt Ilustracija naslovnice in oblikovanje: Tomato Košir Lektura: Ana Marija Skelo Mirovni inštitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana PROGRAMSKI ODBOR: Poročilo projekta "Z (od)govorom nad sovražni govor" Mirovni inštitut: Veronika Bajt (vodja), Mojca Frelih, Neža Kogovšek Šalamon, Brankica Petković Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Spletno oko: Lija Mihelič, Andrej Motl Varuh človekovih pravic RS: Jernej Rovšek MMC RTV Slovenija: Kaja Jakopič, Dunja Danial Podprto s sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009−2014 EEA in Norway grants Način dostopa (URL): http://www.mirovni-institut.si/govor/ Publikacija je brezplačna. Tisk: Medium d.o.o. Naklada: 100 izvodov CIP: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 178.9:82-5(497.4)(0.034.2) MOTL, Andrej Sovražni govor v Republiki Sloveniji [Elektronski vir] : pregled stanja / Andrej Motl in Veronika Bajt. - El. knjiga. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2016 Način dostopa (URL): www.mirovni-institut/govor.si ISBN 978-961-6455-76-3 (pdf) 1. Bajt, Veronika 284263424 KAZALO UVOD 7 I PREGLED VELJAVNE ZAKONODAJE 9 1 EVROPSKA ZAKONODAJA 9 1.1 Regulacija sovražnega govora na spletu 9 2 SOVRAŽNI GOVOR V USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE 10 3 SOVRAŽNI GOVOR KOT KAZNIVO DEJANJE PO 297. ČLENU KAZENSKEGA ZAKONIKA 10 3.1 Pravno stališče Vrhovnega državnega tožilstva 10 4 SOVRAŽNI GOVOR KOT PREKRŠEK PO ZAKONU O MEDIJIH 10 5 SOVRAŽNI GOVOR KOT PREKRŠEK PO ZAKONU O VARSTVU JAVNEGA REDU IN MIRU 11 6 KODEKSI, USMERITVE IN PREDPISI 11 6.1 Kodeks novinarjev Slovenije 11 6.2 Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija 12 6.3 Kodeks Združenja novinarjev in publicistov 12 6.4 Kodeks regulacije sovražnega govora na spletnih portalih 13 6.5 Slovenski oglaševalski kodeks 13 6.6 Kodeks policijske etike 13 6.7 Kodeks izobraževalne internacionale o poklicni etiki 13 6.8 Etični kodeks članov društva katoliških pedagogov Slovenije 14 6.9 Predpisi Nogometne zveze Slovenije 14 II PREGLED PRAVNE OBRAVNAVE PRIMEROV 15 1 STATISTIKA 15 Sovražni govor v Republiki Sloveniji: Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 1.1 Ovadbe tožilstva in sodbe 15 1.2 Število poročil in obravnavanih kaznivih dejanj s strani Policije 16 1.3 Število prekrškov po Zakonu o javnem redu in miru (ZJRM-1) 17 1.4 Prijave na Spletno oko 18 1.5 Sovražni govor po Zakonu o medijih − pojasnilo Inšpektorata za medije 19 1.6 Sovražni govor po razsodbah Novinarskega častnega razsodišča 19 2 PRIMERI TOŽILSKE IN SODNE PRAKSE PO 297. ČLENU KZ-1 19 2.1 Tožilska praksa 19 2.2 Sodna praksa 20 3 ODMEVNI PRIMERI 21 3.1 Poziv izbrisanim na ples, kjer jim bo Jelinčič igral na puško mitraljez 21 3.2 Pogovor med Zmagom Jelinčičem in Manco Zver v pogovorni oddaji Vroče 21 3.3 Zapis Tomaža Majerja na spletni strani stranke SDS 22 3.4 Svetlana Makarovič proti RKC 23 3.5 Poziv Sebastjana Erlaha k streljanju beguncev 23 3.6 Spletna stran Zlovenija 24 III PREDSTAVITEV VLOGE INSTITUCIJ, INICIATIV IN PROJEKTOV 26 1 VLOGA DRŽAVNIH ORGANOV IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ 26 1.1 Državni zbor 26 1.2 Informacijski pooblaščenec 26 1.3 Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije 26 1.4 Varuh človekovih pravic 26 1.5 Zagovornik načela enakosti 27 1.6 Mirovni inštitut 27 1.7 Legebitra 28 1.8 Kulturno izobraževalno društvo PiNA 28 1.9 Pekarna Magdalenske mreže Maribor 28 2 INICIATIVE, PROJEKTI 29 2.1 Ne sovražnemu govoru 29 2.2 Z (od)govorom nad sovražni govor 30 2.3 Svet za odziv na sovražni govor 31 2.4 Spletno oko − Center za varnejši internet 32 2.5 Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (MAMD) 32 2.6 Moč besed 33 2.7 Ustavimo sovražni govor v spletnih komentarjih 33 2.8 Dekontraminacija 33 2.9 LIGHT ON 33 2.10 Sovražni govor in populistično poustvarjanje ‘drugega’ v Evropi skozi prizmo rasizma, starosti in spola – RAGE 34 2.11 E-delovanje proti nasilju 34 2.12 RED, Mreža za boj zoper rasizem, ksenofobijo in netoleranco 34 2.13 Šesti natečaj PLAKTIVAT 35 2.14 Ne soWWWraži 35 IV IZBOR PRISPEVKOV V ZNANSTVENIH, STROKOVNIH IN DRUGIH PUBLIKACIJAH 36 1 PRAVNI VIDIK 36 Sovražni govor v Republiki Sloveniji: Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 2 PSIHOLOŠKI VIDIK 54 3 JEZIKOSLOVNI VIDIK 59 4 MEDIJSKI VIDIK 60 5 SPLETNI VIDIK 62 6 DRUGI VIDIKI 68 7 DIPLOMSKE NALOGE IN MAGISTERIJI 71 V MEDNARODNA POROČILA O SOVRAŽNEM GOVORU V SLOVENIJI 82 SKLEP 87 UVOD Univerzalna definicija sovražnega govora ne porastom populističnega diskurza in iskanja grešnih kozlov obstaja, saj sovražni govor preči različna pod- (npr. v migrantski populaciji, Romih, LGBT populaciji ročja obravnave. Najbolj razvite in najpogostejše itn.). V drugi polovici leta 2015 je s prehodom povečanega so razprave o sovražnem govoru na področju prava, kjer števila beguncev čez območje Republike Slovenije in po- je med drugim še posebej zanimiva primerjava različnih sledično zaostritvijo tako političnega kot tudi medijskega sodnih praks v ZDA in Evropski uniji. Najpomembnejše in splošnega javnega diskurza sovražni govor postal otipl- in najpogostejše so vsekakor razprave o razmerju med jiv problem, ki ga enostavno ni več mogoče spregledati. sovražnim govorom in svobodo govora. Smernice o raz- Medtem ko je Svet Evrope natančno opredelil sovraž- mejitvi med varstvom človekovega dostojanstva in svo- ni govor kot vsako širjenje, spodbujanje ali opravičevanje bodo izražanja je mogoče najti v sodni praksi Evropskega sovraštva, ki temelji na »nestrpnosti, agresivnem nacio- sodišča za človekove pravice, in na mestu je poudarek, da nalizmu ali etnocentrizmu, diskriminaciji in sovražnosti v Evropi obstaja konsenz, da svoboda govora ni absolu- proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim tna, temveč je zamejena s človekovim dostojanstvom in ozadjem«, slovenska zakonodaja pojma sovražni govor z načelom javnega reda in miru. Poleg teh pomembnih ne vsebuje. Problem razširjenosti, sprejetosti in še vedno premislekov in uvidov v razumevanje pojma sovražnega redke sankcioniranosti sovražnega govora v Sloveniji tako govora je nujno razumeti, da gre za koncept, ki ga hkrati ostaja nerazrešen, hkrati pa se tematiko še vedno obravna- analizirajo tako družboslovje in humanistika (npr. soci- va na problematično podcenjevalen način, kot da gre zgolj ologija, komunikologija, novinarstvo, diskurzivna litera- za občasne ekscese, ki niso zaskrbljujoči. Dejansko pa se tura), kot tudi na primer medicina (psihiatrija) in tehnika soočamo s pogostimi pojavi (nekaznivega) nestrpnega (informatika). Ključno pri tem je zato zavedanje, da soci- govora, ki – kot potrjujejo tudi raziskave – na skupnost ološka definicija sovražnega govora ni enaka pravni ure- vplivajo razdiralno in konfliktno. Še več, vpliva sovraž- ditvi sovražnega govora; prav tako kazniv sovražni govor nega govora na dejanski prehod »od besed k dejanjem« ni enako kot t. i. družbeno nesprejemljiv sovražni govor, ključni akterji v družbi še vedno ne jemljejo dovolj resno. tako kot tudi razžalitev oziroma žaljiv govor ni sovražni Ker je v Sloveniji zelo malo sovražnega govora, ki bi, govor. Pogosto se zmotno razume kot sovražni govor tudi glede na regulacijski okvir in pravno prakso, dejansko spletno nasilje (t. i. cyberbullying). bil obravnavan kot kazniv, smo v okviru projekta »Z (od) V Republiki Sloveniji obstaja problem razširjenosti, govorom nad sovražni govor – Zagon neodvisnega pove-sprejetosti in pogoste nesankcioniranosti sovražnega go- zovalnega telesa (ZaGovor)« (EEA grants, 2014−2016) vora. Ta problem ni zamejen v nacionalne okvire, temveč prepoznali potrebo po alternativnih mehanizmih odzi- zadeva regijo in svet širše, saj tudi dogodki v nekaterih vanja in boljši koordinaciji že obstoječih oziroma delu- evropskih državah (predvsem npr. porast napadov na jočih ključnih akterjev na področju reagiranja na sovražni priseljence v povezavi s t. i. begunsko krizo) potrjujejo, govor. Prepoznali smo tudi potrebo po opolnomočenju in da gre za univerzalno pereč in skrajno zaskrbljujoč prob- večji osveščenosti (ranljivih) skupin, ki so bolj izpostavl- lem. Kljub številnim samoregulacijskim mehanizmom jene sovražnemu govoru, ter potrebo po osveščanju o tem, v posameznih sektorjih za preprečevanje sovražnega kako je mogoče ukrepati z uporabo prava, in o drugačnih govora, preden se kazenski pregon uporabi kot skrajno pristopih, kadar pravo nima moči za sankcioniranje. sredstvo, se pojavljanje sovražnega govora namreč ne Pričujoči pregled stanja na področju sovražnega go- zmanjšuje. Celo nasprotno, nestrpna, ksenofobna in vora v Sloveniji je prvi tovrstni poskus povzemanja tema- diskriminatorna javna retorika je vedno bolj del javne- tike na različnih področjih in skozi različne discipline. ga komuniciranja, kar je še posebej opazno v povezavi s Dokument v prvem delu povzema obstoječo relevantno Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 7 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt zakonodajo tako v Republiki Sloveniji kot v širšem pros- toru Evropske unije, analizirajoč tudi različne obstoječe kodekse delovanja. V drugem delu sledi obravnava dos- topnih statističnih podatkov in konkretnih primerov iz prakse, nato pa so izpostavljeni nekateri najodmevnejši primeri iz zadnjih let v Sloveniji. Tretji del ocene stan- ja je namenjen predstavitvi vloge ključnih akterjev na področju obravnave sovražnega govora; od uradnih teles do nevladnih organizacij. Izpostavljeni so tudi tekoči in nedavno zaključeni projekti ter iniciative, ki so s svojimi aktivnostmi naslavljali problematičnost sovražnega go- vora, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije. V četrtem delu poročilo prinaša izčrpen pregled objavljenih publikacij o sovražnem govoru, predvsem znanstvenih in strokovnih tekstov, ki jih razvrščamo tudi tematsko glede na prevla- dujoči poudarek. Vključen je tudi seznam diplomskih in magistrskih nalog, katerih vsebina obravnava tematiko sovražnega govora. Ocena stanja se v petem delu zaokroži s kratkim pregledom mednarodnih poročil o sovražnem govoru, ki so v svoje obravnave in podatke vključila Slo- venijo. Na ta način želimo približati in na enem mestu zaobjeti tematiko sovražnega govora ter upamo, da bo pri- čujoči dokument postal informativna referenca in spod- buda za nadaljnje delo tako za zainteresirano javnost na splošno, kot predvsem navdih mladim raziskovalkam in raziskovalcem, novinarkam in novinarjem ter posamez- nicam in posameznikom, pripadnicam in pripadnikom ranljivih družbenih skupin, ki se z nestrpnimi napadi in sovražnim govorom vse pogosteje srečujejo v vsakdan- jem življenju. 8 I PREGLED VELJAVNE ZAKONODAJE 1 EVROPSKA ZAKONODAJA in zaščite žrtev kaznivih dejanj (25. oktober V evropski zakonodaji je področje komunikacije, usmer- 2012) (Establishing minimum standards on the jene proti depriviligiranim skupinam, pokrito v vrsti rights, support and protection of victims of crime); pravnih aktov. Zelo pomembno vlogo na tem področju • Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju ima Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma (1950). V prvem odstavku desetega člena konvencije je in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi zapisano: »Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. (2008) (Council Framework Decision 2008/913/ Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in JHA on combating certain forms and expressions sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti of racism and xenophobia by means of criminal law); in ne glede na meje.« Že v drugem odstavku konvencija • Priporočilo CM/Rec (2010) 5 o ukrepih za predvideva tudi omejitve svobode izražanja. S ciljem va- boj proti diskriminaciji na podlagi spolne rovanja demokratične družbe se tako govor lahko omeji usmerjenosti ali spolne identitete (2010) zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, (Recommendation CM/Rec (2010)5 on measures zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali to combat discrimination on grounds of sexual kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, orientation or gender identity). za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za Med mednarodnimi instrumenti mehkega prava ve- varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva. lja posebej izpostaviti Priporočilo Sveta Evrope (97) 20 o sovražnem govoru. Ta sovražni govor označuje kot V 14. členu konvencija prepoveduje omejevanje člo- vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja vekovih pravic glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo kakšne druge okoliščine. z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, Za izvrševanje načel konvencije v okviru Sveta Evro- diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, pe skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem. Odločitve sodišča imajo pomemben vpliv na pravno ure- ditev sovražnega govora v posameznih članicah Sveta Ta definicija pogosto predstavlja izhodišče za de- Evrope. lovanje nevladnih organizacij oziroma iniciativ civilne Pomembni dokumenti na področju sovražnega govora družbe v evropskem prostoru, v Sloveniji jo je denimo so med drugim tudi: prevzel Svet za odziv na sovražni govor. • Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 1.1 Regulacija sovražnega govora na spletu (2000) (člen 21) (Charter of Fundamental Sovražni govor se že od nastanka interneta in razvoja Rights of the EU); svetovnega spleta vse bolj seli in širi na ta nov prostor, • EU Direktiva (2012/29/EU) − EU Directive čemur sledijo tudi poskusi njegove zajezitve. (2012/29/EU) O določitvi minimalnih Leta 2001 je Svet Evrope pripravil Konvencijo o ki- standardov na področju pravic, podpore, bernetski kriminaliteti (Convention on cybercrime), Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 9 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt v veljavo je stopila leta 2004. Dve leti za tem je v veljavo in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, stopil še Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kri- se kaznuje z zaporom do dveh let. minaliteti glede inkriminacije rasističnih in ksenofobnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih (Additional V drugem odstavku je zapisano še: Protocol to the Council of Europe Convention on cyber Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega crime, concerning the criminalisation of acts of a racist odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase and xenophobic nature committed through computer nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični systems). Dodatni protokol je kot kazniva dejanja oprede- dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, lil tudi razširjanje rasističnih in ksenofobnih materialov, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, groženj in žalitev v računalniških sistemih. hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, Pomemben instrument na tem področju je tudi Pri- agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, poročilo št. 6 o boju proti razširjanju rasističnega, kseno- kot so opredeljena v pravnem redu Republike fobnega, antisemitskega gradiva prek spleta (pripravila Slovenije. ga je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrp- nosti − ECRI). 3.1 Pravno stališče Vrhovnega državnega tožilstva Merila za omejitev govora po 297. členu so postavljena 2 SOVRAŽNI GOVOR V USTAVI zelo visoko. V posebnem pravnem stališču je 27. 2. 2013 REPUBLIKE SLOVENIJE to posebej potrdilo tudi Vrhovno državno tožilstvo. V tem Po 63. členu Ustave Republike Slovenije je protiustavno stališču so poudarili, da ni nujno, da vsaka zaznana obli-vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi ka sovražnega govora, razširjanja predsodkov ali diskri- neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasne- minacije, čeprav protiustavna v smislu prvega odstavka ga, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Prav 63. člena Ustave RS, izpolnjuje tudi pogoje za kazenski tako je kot protiustavno določeno vsakršno spodbujanje pregon. Med drugim so izrazili tudi stališče, da sovraž- k nasilju in vojni. ni govor v nobenem primeru ne more biti kazniv, če v posledici ravnanja storilca ni prišlo do ogrozitve ali mo- 3 SOVRAŽNI GOVOR KOT tenj javnega reda in miru. Za kaznivost izražanja morata KAZNIVO DEJANJE PO 297. ČLENU obstajati objektivna možnost in tudi verjetnost, da bo KAZENSKEGA ZAKONIKA kršen javni red in mir. Kaznivi sovražni govor mora imeti Termin »sovražni govor« kot tak v Ustavo RS in drugo značilnosti govora, ki grozi s poškodbo objekta varstva slovensko zakonodajo ni vključen. Kot kaznivi sovraž- (javnega reda in miru ali družbenih skupin). Pri tožil- ni govor se v strokovni in splošni javnosti razume javno stvu še poudarjajo, da mora biti kazenski pregon zadnje spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. čle- možno sredstvo za odpravo negativnih pojavov v družbi nu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki spada med kazniva (načelo ultima ratio). dejanja zoper javni red in mir. 4 SOVRAŽNI GOVOR Prvi odstavek 297. člena pravi: KOT PREKRŠEK PO ZAKONU Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, O MEDIJIH nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, Po 8. členu Zakona o medijih (ZMed) je prepovedano z rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju družbenem položaju, političnem ali drugem in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti drugo sovraštvo in nestrpnost. Hkrati niso predvidene ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje nobene sankcije za kršitev tega člena. storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red 10 Sankcioniranje medijev za spodbujanje rasne, spolne komuniciranja lahko opredelili kot javni kraj, ki je »pod ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične določenimi pogoji dostopen vsakomur«. Namestnik va- nestrpnosti je predvideno le v 47. členu zakona, a izključ- ruhinje Jernej Rovšek je v prispevku za revijo Pravna no za primere, pri katerih do kršitev pride v oglasih. praksa podal mnenje, da bi bilo koristno v praksi to mož- Maja 2015 je Ministrstvo za kulturo pripravilo osnu- nost preizkusiti, še bolje pa dopolniti zakon tako, da bi tek novele zakona. Namen sprememb je bil zmanjšati nedvoumno lahko sankcioniral tudi sovražni govor prek razširjenost sovražnega govora, zlasti v spletnih medijih. spleta in drugih novih oblik sporočanja vsebin. S tem bi Osnutek novele je predvideval širitev odgovornosti odgo- po njegovem mnenju lahko zamejili naraščajoče sovra- vorne_ga urednice_ka medijev na vsebino komentarjev štvo na spletu, česar 297. člen zaradi izrazito zahtevnih in drugega avdiovizualnega materiala bralk_cev, poslu- kriterijev ne omogoča. Opozoril je, da »je alternativa le, šalk_cev in gledalk_cev. Urednik_ica bi moral_a v skladu da glede javnega širjenja sovraštva in nestrpnosti ne na- s tem osnutkom oblikovati pravila za izbiro in vključitev redimo ničesar, da dovolimo nekaznovano preizkušanje komentarjev ter jih javno objaviti, komentarje, ki ne bi meja strpnosti«. Predlog je bil kritično obravnavan tako bili v skladu s pravili, pa bi moral_a v najkrajšem mož- s tehničnega kot tudi konceptualnega vidika (za več, gl. nem času umakniti. Če se to ne bi zgodilo, bi bil_a odgo- podpoglavje IV 1). vorni_a urednik_ica sankcioniran_a. Po javni razpravi je ministrstvo v novem osnutku določilo o odgovornosti 6 KODEKSI, USMERITVE odgovornih urednikov_ic ter predvidene sankcije na tem IN PREDPISI področju umaknilo. V času pisanja pričujoče ocene stanja Številne organizacije, ki delujejo na zelo raznolikih pod- je aktualna novela zakona predvidevala zgolj sankcije za ročjih, se nevarnostim sovražnega in diskriminatornega izdajatelje medijev, ki dovoljujejo komentiranje javnosti, govora zoperstavljajo (tudi) tako, da tak diskurz prepo- a ne oblikujejo pravil za komentiranje oziroma jih ne ob- vedujejo z etičnimi kodeksi in usmeritvami. javijo javno na primernem mestu v mediju. 6.1 Kodeks novinarjev Slovenije 5 SOVRAŽNI GOVOR KOT Kodeks novinarjev Slovenije sta skupaj sprejela Druš- PREKRŠEK PO ZAKONU tvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev O VARSTVU JAVNEGA REDU Slovenije (SNS). Vsebuje etične standarde, usmeritve IN MIRU in zaveze za delo novinark_jev in drugih ustvarjalk_cev Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) kot vsebin. Skladnost posameznih ravnanj s tem kodeksom prekrške med drugim opredeljuje nasilno in drzno vede- ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ nje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, priza- DNS in SNS. detosti ali strahu (6. člen), nedostojno vedenje na javnem Člena kodeksa, ki segata (tudi) na področje sovraž- kraju (7. člen) in pisanje po objektih (13. člen). 20. člen nega govora, sta: določa, da se storilec kaznuje z višjo globo, če so dejanja iz • 20: Novinar se mora izogibati narodnostnim, 6., 7., 12., 13. in 15. člena zakona storjena z namenom vzbu- rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim janja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politič- in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so ne nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, Iz vidika pregona sovražnega govora je ključna ome- fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi jitev zakona to, da kot prekršek ne opredeljuje izrazov osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin. sovraštva in nestrpnosti, ki so posredovani prek spleta • 21: Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in in drugih sodobnih sredstev posredovanja vsebin. Urad nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so Varuha človekovih pravic RS je februarja 2013 v sporo- nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa čilu za javnost zapisal, da bi z interpretacijo definicije to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati javnega kraja iz 2. točke 2. člena ZRJM-1 tudi te oblike oziroma jih obsoditi. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 11 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Z namenom regulacije komentarjev k novinarskim na nekaterih področjih še vedno zapostavljene. prispevkom, ki pogosto vsebujejo sovražni govor, sta DNS Zato je neprimerno prikazovanje in poudarjanje in SNS kodeks novelirala in vanj dodala člen o elektron- stereotipnih ženskih vlog oziroma stereotipna skih publikacijah: delitev na moške in ženske vloge. Ker imajo tako • 16: Odgovorni urednik odgovarja za vsebino rekoč vsi izrazi za poklice, nazive in podobno tudi komentarjev in drugega avdio-vizualnega ženske oblike, je treba te tudi uporabljati. materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. • 12.3: Odnos do spolnih manjšin - Istospolni odnosi Odgovorni urednik oblikuje pravila za izbiro in so še vedno povezani z močnimi predsodki in so vključitev komentarjev. Komentar, ki ni v skladu velikokrat predmet nepremišljenega in žaljivega z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem času poenostavljanja. Z napačnim pristopom lahko te umaknjen. predsodke še utrdimo, z ustreznim pristopom pa jih Vir: Novinarsko častno razsodišče, Društvo novinarjev pomagamo spreminjati. Zato se je pri obravnavanju Slovenije te problematike treba izogibati poenostavljanju, stereotipom in osebnim sodbam. Istospolne 6.2 Poklicna merila in načela novinarske etike odnose skušajmo korektno in nepristransko v programih RTV Slovenija prikazovati tudi v primerjavi z različnospolnimi Javni zavod RTV Slovenija je junija 2000 sprejel Po- odnosi. Pozorni moramo biti pri izrazih. Ne smemo klicna merila in načela novinarske etike. Ta se področja zamenjevati pojmov homoseksualnost, pedofilija, sovražnega govora dotikajo zlasti v naslednjih členih in transvestija in transseksualnost. podčlenih: • 19.1: Etična merila oglaševanja - Reklamna • 9.11: Arhivski posnetki kaznivih dejanj - Pri sporočila ne smejo žaliti dobrega okusa in verskih izbiri ilustrativnega arhivskega gradiva se je treba in drugih čustev poslušalcev in gledalcev. izogibati nepremišljeni in pogosti uporabi rasnih, • 19.2: Oglaševanje in promocija - Služba za trženje nacionalnih, verskih, spolnih in drugih stereotipov. programov RTV Slovenija mora zavrniti izvedbo • 12: Odnos do nekaterih posebnih skupin naročila v teh primerih, če izrablja ali žali verska poslušalcev in gledalcev - RTV Slovenija je dolžna čustva in politična prepričanja posameznikov ali zadovoljiti interese vseh družbenih slojev in družbenih skupin; če oglasno sporočilo razpihuje skupin. Ko se izogibamo stereotipom in kažemo versko, rasno, generacijsko ali nacionalno vso paleto družbenih vlog, se moramo zavedati nestrpnost. nevarnosti prikazovanja družbe, kakršne ni. Ko Vir: RTV Slovenija obstajajo predsodki in pomanjkljivosti, je treba o njih poročati in jih predstaviti v programih. 6.3 Kodeks Združenja novinarjev in publicistov Vendar pa jih ne smemo gojiti in podžigati. Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) v devetem čle-Nekatere skrbi so skupne vsem skupinam, ki se nu svojega Pravilnika Častnega razsodišča ZNP navaja: počutijo neenako predstavljene v programih. Pri poročanju naj se po nepotrebnem ne poudarja Programi RTV Slovenija naj ne razglašajo Romov rase, religije, nacionalnosti, barve kože, izvorne za kriminalce, žensk za gospodinje, pogrešanih države, spola, spolne usmerjenosti, bolezni, starosti ljudi za žrtve, homoseksualcev za neplodne, starih ali invalidnosti posameznikov ali skupin. Ko pa to ljudi za nesposobne ali ljudi katerega koli poklica, prispeva k celovitejši informaciji ali komentarju, nagnjenja ali načina življenja za ljudi, ki si zaslužijo ki je v javnem interesu, lahko mediji poročajo in posmeh. Ljudje naj nastopajo v vseh možnih izražajo mnenja tudi o tem. vlogah, ki odsevajo realnost. Vir: Združenje novinarjev in publicistov • 12.1: Odnos do žensk - Kljub zaščitnim zakonom in spreminjajočemu se odnosu do žensk so te 12 6.4 Kodeks regulacije sovražnega govora njihove rasne ali narodnostne pripadnosti, na spletnih portalih verskega prepričanja, politične pripadnosti, Na pobudo nekaterih spletnih medijev so na prijavni toč- spolne opredeljenosti, zdravstvenega stanja ali ki Spletno oko pripravili Kodeks za regulacijo sovražnega invalidnosti in drugih kriterijev razlikovanja. govora na spletnih portalih, h kateremu je dne 14. 12. 2010 Zgolj uporaba naštetih kriterijev razlikovanja v pristopilo šest večjih nacionalnih spletnih portalov: Delo. oglaševanju ni žaljiva sama po sebi. si, Dnevnik.si, MMC, Siol.net, Vecer.com in Zurnal24. • 2.3: Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni Leta 2011 sta se podpisnikom pridružila še portal 24ur. enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati com in Slovenskenovice.si, leta 2015 pa portal Medi- moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč aspeed.net. Kodeks za regulacijo sovražnega govora na način. spletnih portalih je bil pripravljen z namenom vzposta- • 2.5: Oglaševalci se morajo zavedati občutljivosti vitve enotnih smernic za reguliranje sovražnega govora javnosti in tega, da je oglaševanje lahko neokusno, na slovenskih spletnih portalih. Prvotno je predvideval četudi neposredno ne krši določil 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4 regulacijo zgolj tistega govora, ki predstavlja kršitev 297. tega kodeksa. člena KZ-1, kasneje pa je bila v delovni skupini sprejeta Vir: Slovenska oglaševalska zbornica enotna odločitev, da podpisniki Kodeksa moderirajo tudi druge oblike nestrpnega in žaljivega govora. 6.6 Kodeks policijske etike Kodeks predvideva obvezno registracijo in mode- Kodeks policijske etike vsebuje splošni določbi in temel-riranje komentarjev, ki se pojavljajo pod novicami, poleg jna načela, določa odnose med policisti ter odnos poli- tega poziva k participaciji predstavnic_kov portalov v cistov do ljudi, državnih organov, nevladnih organizacij delovni skupini Spletnega očesa, kot tudi k poenoten- in drugih ustanov. ju obrazca za oddajo komentarjev, ki predlaga spletnim Tretji člen kodeksa (»Spoštovanje enakosti pred za- portalom namestitev opozorila o kaznivosti razširjanja konom«) pravi: sovražnega govora in gumb za prijavo sovražnega govora Policisti v postopkih skrbimo, da so vsem tako na Spletno oko kakor tudi administratorjem portala. zagotovljene enake človekove pravice in temeljne Prijave, ki jih prijavitelji posredujejo portalu in Spletne- svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, mu očesu, so, v kolikor kršijo pravila portala, s portala vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, odstranjene v najkrajšem možnem času, poleg tega pa so izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo vse prijavljene vsebine, za katere pregledovalci Spletnega osebno okoliščino. očesa ocenijo domnevno nezakonitost, posredovane v Vir: Policija nadaljnjo obravnavo Policiji. Vir: Spletno oko 6.7 Kodeks izobraževalne internacionale o poklicni etiki 6.5 Slovenski oglaševalski kodeks Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slo- Slovenski oglaševalski kodeks (SOK) kot avtonomni venije je na 6. skupščini decembra 2002 sprejel Kodeks pravni vir Slovenske oglaševalske zbornice predstavlja izobraževalne internacionale o poklicni etiki, ki dekla-samoregulativno orodje oglaševanja. Zavezuje vse, ki so- rativno opredeljuje osebno in kolektivno poklicno odgo- delujejo v procesu oglaševanja, še zlasti pa oglaševalce, vornost učiteljev in drugih zaposlenih v izobraževanju. agencije in medije. O skladnosti oglasov s SOK presoja 7. člen kodeksa pravi: Oglaševalsko razsodišče. Zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo imajo učitelji Področja sovražnega govora se dotika zlasti drugi člen v izobraževalnem procesu, in v skladu z zahtevami po kodeksa (DOSTOJNOST), v naslednjih podčlenih: najvišji možni ravni etičnega poklicnega vedenja do • 2.2: Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar učencev, kolegov in staršev se članice Izobraževalne bi posameznike ali skupine lahko žalilo zaradi internacionale obvezujejo, da bodo […] uporabile svoj Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 13 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt vpliv, da bi zagotovile enake pravice do izobraževanja narodnostnega, etničnega, spolnega, jezikovnega, verske- za vse otroke sveta brez diskriminacije, še posebej ga, političnega ali drugega sovraštva, nasilja, nestrpnosti za otroke – delavce, marginalne skupine in tiste, ki ali žalitve dostojanstva posameznika ali skupine na nogo- imajo otežen dostop do izobraževanja. metnih tekmah. Sodnik na nogometni tekmi mora v tovr- Vir: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti stnih dejanjih velikega obsega in intenzivnosti prekiniti in kulture Slovenije igro in zahtevati, da se preko ozvočenja objavi sporočilo, ki zahteva od gledalcev, da nemudoma prenehajo s takimi 6.8 Etični kodeks članov društva katoliških dejanji. Če ta ukrep ne zadošča, lahko tekmo začasno ali pedagogov Slovenije dokončno prekine. Etični kodeks Društva katoliških pedagogov se področja Vir: Nogometna zveza Slovenije diskriminacije in potencialno tudi sovražnega govora dotika v 26. členu, ki pravi: Učitelj zagotavlja vsem učencem enake možnosti v vzgoji in izobraževanju. Ne dela razlik med učenci in jih spoštuje ne glede na raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje ali kakršen koli drug položaj ali značilnosti učenca, njegovih staršev ali skrbnikov. Vir: Društvo katoliških pedagogov 6.9 Predpisi Nogometne zveze Slovenije Disciplinski pravilnik NZS določa kazni za spodbujanje sovraštva, nasilja, nestrpnosti ali žalitve dostojanstva na nogometnih tekmah v 26a. členu, ki pravi: (1) Igralec ali uradna oseba, ki na kakršenkoli način spodbuja ali razpihuje rasno, narodnostno,etnično, spolno, jezikovno, versko, politično ali drugo sovraštvo, nasilje, nestrpnost ali žali dostojanstvo posameznika ali skupine se kaznuje s kaznijo prepovedi nastopanja oziroma sodelovanja na najmanj petih tekmah. (2) Nogometni klub, katerega navijači ravnajo v primerih iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 2.000 evrov. V tretjem odstavku 26a. člena je določeno, da so v po- sebno hudih okoliščinah ali v primeru ponavljajočih se dejanj v istem tekmovalnem letu denarne kazni lahko tudi višje. Navodilo sodnikom glede dejanj izražanja nestrp- nosti, sovraštva in žalitve dostojanstva posameznika ali skupine na nogometnih tekmah določajo ravnanje sodnikov v primerih spodbujanja ali razpihovanja rasnega, 14 II PREGLED PRAVNE OBRAVNAVE PRIMEROV 1 STATISTIKA 1.1 Ovadbe tožilstva in sodbe Tabela 1: Podatki o kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 oziroma o kaznivem dejanju zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti po 300. členu KZ od 1. 1. 2005 do 15. 8. 2015. Podatki so prikazani po številu obdolžencev. Prejete Zavržene Obtožni akti Sodba/ Sklep Obsodba ovadbe ovadbe 2005 11 4 2 1 2006 9 11 4 1 2007 13 4 2 4 2008 19 20 1 4 2009 8 5 3 2010 21 6 5 8 4 2011 60 28 5 9 4 2012 81 36 26 3 3 2013 34 36 15 11 9 2014 12 12 1 10 4 2015 * 13 4 2 3 2 Skupna vsota 281 166 66 54 26 * Do 15. 8. 2015 / Vir: Vrhovno državno tožilstvo RS Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 15 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 1.2 Število poročil in obravnavanih kaznivih dejanj s strani Policije Tabela 2: Število vloženih ovadb s strani Policije od 1.1.2005 do prvega polletja 2015. Poročilo* Ovadba Skupna vsota 2005 5 8 13 2006 5 5 10 2007 8 8 16 2008 6 13 19 2009 7 9 16 2010 18 34 52 2011 8 44 52 2012 29 31 60 2013 41 21 62 2014 34 11 45 2015** 9 7 16 Skupna vsota 170 191 361 * Policija poda poročilo, kadar v sodelovanju s tožilstvom ugotovi, da prijava domnevno nezakonitega sovražnega govora ne vsebuje elementov kaznivega dejanja. ** Do 30. 6. 2015 / Vir: Policija 16 1.3 Število prekrškov po Zakonu o javnem redu in miru (ZJRM-1) Tabela 3: Število prekrškov po 20. členu ZJRM-1 Število prekrškov 2006 13 2007 29 2008 45 2009 48 2010 43 2011 61 2012 53 2013 55 2014 44 2015 *21 Skupna vsota 412 * Do 30. 6. 2015 / Vir: Policija Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 17 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 1.4 Prijave na Spletno oko Tabela 4: Prejete prijave domnevno nezakonitega sovražnega govora in število prijav, posredovanih Policiji Število prejetih prijav Število prijav, posredovanih Policiji 2007 195 16 2008 205 27 2009 311 49 2010 801 78 2011 3359 106 2012 4707 92 2013 2835 45 2014 1290 29 2015 1153 51 Skupna vsota 14856 493 Vir: Spletno oko 18 1.5 Sovražni govor po Zakonu o medijih − pojasnilo 2 PRIMERI TOŽILSKE IN SODNE Inšpektorata za medije PRAKSE PO 297. ČLENU KZ-1 Na Inšpektoratu za medije v zvezi z določbo 8. člena Za- 2.1 Tožilska praksa kona o medijih (ZMed) pojasnjujejo, da je ta zgolj neka- Dosedanja tožilska praksa v Republiki Sloveniji je po- kšno vodilo oz. napotilo izdajateljem medijev pri razšir- kazala, da do obravnave na tožilstvu pride predvsem v janju programskih vsebin medija, zoper njih pa ne morejo tistih primerih, ko je v zapisanem mogoče prepoznati voditi postopka o prekršku. Za ravnanje oz. dejanje, ki bi možnost, da bo besedno nasilje prešlo v protipravno sta- bilo v nasprotju z 8. členom ZMed, niso predvideni sank- nje. Iz tožilske prakse lahko sklepamo, da ima tožilstvo cijski ukrepi, tovrstno ravnanje kot tako ni opredeljeno vzpostavljene visoke standarde pri določanju, kaj bi lahko kot prekršek, saj se ne smejo določati sankcije za dejanja, bilo kaznivo, zaplete pa se lahko tudi pri postopku ugo- ki imajo enak dejanski stan kot kazniva dejanja (dejanja tavljanja istovetnosti storilca. Vir naslednjih primerov po 8. členu ZMed so namreč že opredeljena kot kazniva tožilske prakse so sklepi Okrožnih tožilstev za domnevna dejanja po Kazenskem zakoniku). Zaradi navedenega in- kazniva dejanja po 297. členu KZ-1. špektor_ica za medije na podlagi prejetih prijav ni upravi- čen_a za izrek sankcij oz. za uvedbo postopka o prekršku, a) Primer Godnič ker gre pri kršitvah omenjenega člena za kaznivo dejanje. Igralec in komedijant Ivo Godnič je v intervjuju dne 30. V takšnih primerih lahko inšpektorat zgolj poda kazensko 5. 2011 za RTV Slovenija med drugim dejal: ovadbo na pristojno tožilstvo. Iz tega razloga inšpektori- Ampak jaz hodim med ljudi, ki to spoštujejo, ki ca za medije v letih od 2011 do 2014 v zvezi s prepovedjo cenijo, ki so otroci partizanov oziroma antifašistov spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti zoper iz- in pozitivne energije [...] Zadnjič, ko sem bil tukaj pri dajatelje medijev ni vodila nobenega postopka o prekršku. vas [...], je bilo več kot 90,92 odstotkov prijateljev, kar Inšpektorica za medije v zvezi s prepovedjo oglaše- se Tita tiče. In zaveznikov. Teh osem bomo pa ..., saj vanja, ki po svoji vsebini predstavlja sovražni govor, to je so sv. Barbaro izpraznili ne, je spet prostor, a veste ... spodbuja rasno, spolno ali narodnostno diskriminacijo in versko ali politično nestrpnost (2. alineja tretjega odstav- V sklepu Okrožnega državnega tožilstva so kazensko ka 47. člena ZMed), ne beleži nobenih kršitev. ovadbo zavrgli s pojasnilom, da gre »pri kršitvah za ogro- ževalni delikt, pri katerem mora storilca voditi direktni 1.6 Sovražni govor po razsodbah Novinarskega naklep, njegovo ravnanje pa mora biti posebej motivirano častnega razsodišča z opisanim ravnanjem« in še, da v tem primeru ni mogo- V letu 2014 je sprejelo dve razsodbi v zvezi z objavo po- če trditi, da je bil namen avtorja razpihovanje sovraštva drobnosti o fizičnem videzu: in nestrpnosti, temveč samo izražanje lastnega mnenja. http://www.razsodisce.org/razsodba_1107b.html http://www.razsodisce.org/razsodba_0410b.html b) Primer Strojanovi V letu 2015 je Novinarsko častno razsodišče v enem V drugem primeru (2008) je uporabnik spleta napisal, primeru ugotovilo, da gre za kršitev 20. člena kodeksa da bi bilo treba »za takšne, kot so Strojanovi« zgraditi v zvezi z verskim stereotipom, ni pa ugotovilo nobene Goli otok, in da »bi jih bilo treba deportirati v Indijo ali kršitve 21. člena kodeksa. Afganistan« ter jih »izbrisati z obličja zemlje«, ali pa jih Društvo novinarjev Slovenije je izreklo javno pod- vreči v povojna grobišča. Na policijski upravi Domžale poro regulaciji komentarjev v predlogu novele ZMED so ugotovili, da gre za izražanje svobodnih mnenj posa- (http://novinar.com/wordpress/wp-content/uplo- meznika, čemur je pritrdilo tudi tožilstvo. ads/2015/06/Pripombe-DNS_ZMED2015.pdf). c) Primer Romi V tretjem primeru (marec 2011) je posameznik z oseb- nega računalnika v obdobju štirih dni objavil besedila, Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 19 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt uperjena proti Romom, ki jih citiramo spodaj: karanteno pa je problem resen pa plin not spustit .... – »V plinsko celico jih je treba vržt.« kiiiiiillllllll thee gaaayyyy !!!!!!!!! – »Cigan ostane Cigan kakor koli ga obrneš. Potrebno jih je dati na delo, če pa noče pa metek v čelo.« 2.2 Sodna praksa – »Prekleti Cigani!!! Vse postrelit!!!« Sodne prakse s področja 297. člena KZ-1 je v Sloveniji re- – »... potoučt čist vse cigane, ker delajo samo zgago.. lativno malo, čeprav je v zadnjih letih opaziti porast. Spo- če bi se to mojemu otroku zgodilo, ga bi sigurno daj navajamo nekaj primerov, ki so dočakali sodni epilog. fentau, dobil pa bi pač 1 leto pogijne kazni, ker sem neprišteven hahahahaha.« a) Obsodba iz Ilirske Bistrice (K 50/99, 2001) Predsednik lokalne skupnosti je ob novici, da bodo pripa- Pri tem pa se ni dalo dokazati, kdo je zapisal sporen dniki romske etnične skupine v vasi kupili hišo, reagiral komentar proti romski skupnosti. S tožilstva so pojasnili, tako, da je organiziral sestanek skupnosti, na katerem so da so imeli pri hiši odprt dostop do brezžične povezave navzoči sprejeli odločitev, da Romi v vasi niso zaželeni. do interneta, poleg lastnika številke priključka oziroma Obdolženec je bil tisti, ki je sestavil in podpisal zapisnik, IP-naslova, na osnovi katerega so izsledili osumljenca, drugi obdolženec pa je po vasi zbiral podpise, s katerimi pa sta računalnik uporabljali še dve polnoletni osebi. Na so bili potrjeni sklepi sestanka. Ob tem so sklepe sestan- tej osnovi ni bilo dovolj dokazov, da bi zadevo zaključili z ka poslali županu, načelniku upravne enote, policijski uspešnim pregonom. postaji ter prodajalcu in kupcu hiše. Prvoobdolženi in drugoobdolženi sta bila obsojena na pogojno kazen (dveh d) Primer istospolno usmerjeni in treh mesecev), ki pa se ni izrekla, če v preizkusni dobi Opisani primer izhaja iz let 2007 in 2008. Pri njem je osu- nista storila novega kaznivega dejanja. mljenec na spletnem forumu v odgovor drugemu uporab- niku, ki je napisal: b) Primer »izjave o Romih« Do pedrov imam isto mišljenje kot do določenih (Okrajno sodišče Lendava; K 64/2005) čefurjev, edina razlika je v temu, da bi poslal vse pred V tem primeru je posameznik prek spleta (na forumu) zid, čefurje pa pred sodišče. Sovražim pedre, če ne širil nestrpnost in sovraštvo proti romski skupnosti. V bi bilo pedrov bi bilo na svetu veliko manj AIDS-a, temi, imenovani »Invazija Romov v Lendavi«, je zapi- lezbike so mi pa ql. sal: »HITLERJA BI RABILI!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! zapisal: CIGANE VSE POBIT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!«. Proti njemu umm.. jest bi pa oboje poslou pred zid. je ovadbo podal takratni župan občine Lendava z ob- razložitvijo, da je občina narodnostno mešano okol- Zanimivo je, da uporabnik, ki je poslal prvi prispevek, je, ki je še posebej občutljivo za vse vrste nestrp- po takratnem 300. členu ni nikoli imel statusa osumljen- nosti. Storilec je bil po takratnem 300. členu (sedaj ca storitve kaznivega dejanja. Tudi z osumljenim, ki je 297. členu) Kazenskega zakonika obsojen zaradi sto- napisal odgovor, se je zapletlo, saj takratni 300. člen KZ ritve kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, na- še ni kriminaliziral nestrpnosti spolne usmerjenosti (to silja in nestrpnosti na pet mesecev in pet dni pogoj- se je pričelo s KZ-1, ki je v veljavo prišel konec leta 2008). ne zaporne kazni, ki se ni izvršila, če obtoženec v V tem sklopu velja omeniti tudi sklep državnega tožil- obdobju enega leta ni storil novega kaznivega dejanja. stva v Celju (24. 9. 2011), v katerem so avtorju sovražnega komentarja na spletu odredili 50 ur družbeno koristnega c) Primer Cafe Open (II Kp 5357/2010) dela v sklopu izvensodne rešitve kazenskega primera. V tretji sodbi sovražni govor (297. člen) nastopa v pove- Avtor je zapisal: zavi z drugimi kaznivimi dejanji (nasilništvom in povzro- Lepo vas prosim .... to je bolano, pac se je narava čanjem družbene nevarnosti). Primer zadeva napad na poigrala z njimi ... sam take pa nekam izolirat pa bo v Cafe Open junija 2006, v katerem je bil ranjen gejevski 20 aktivist Mitja Blažič. Iz zapisnika Višjega sodišča je in poudaril, da če ima on ali kdorkoli drug dokaze, da je razvidno, da so trije obsojenci naklepno napadli lokal in določena oseba to storila, je njihova dolžnost, da sprožijo se lotili aktivista s pestmi, baklo in kamenjem ter ga pri kazenski postopek. Peče je dejal, da je letak sarkastičen tem poškodovali. Sodišče zapiše »Ob tem so člani skupine odziv posameznika ali skupine glede izbrisanih, ki da se vpili »pedri« in »prokleti pedri« ter se nedvoumno zave- iz slovenske države norčujejo in jo izkoriščajo. dali, da s tem javno spodbujajo neenakopravnost istospol- Zaradi izobešenega letaka so kriminalisti obiska- no usmerjenih.« Višje sodišče v Ljubljani je sicer omili- li Državni zbor in opravili razgovore, ker pa niso našli lo sodbo prvostopenjskega sodišča z leta in pol zaporne krivca, so kazensko ovadbo zaradi vzbujanja sovraštva kazni (za oba obsojenca) na sedem oziroma pet mesecev in nestrpnosti podali proti neznanemu storilcu. Ovadbo zapora. Sodbo je razveljavilo Vrhovno sodišče Republi- bi dopolnili, če bi naknadno odkrili identiteto storilca. ke Slovenije zaradi neupravičene hrambe DNK sledi, na (Povzeto po poročanju medijev Večer in 24ur.com) osnovi katerih je policija izsledila napadalce (sodba I Ips 5357/2010-162 z dne 27. 3. 2014). 3.2 Pogovor med Zmagom Jelinčičem Plemenitim in Manco Zver v pogovorni oddaji Vroče 14. februarja 2006 je poslanec Državnega zbora Zmago 3 ODMEVNI PRIMERI Jelinčič Plemeniti gostoval v oddaji Vroče na TV Paprika, 3.1 Poziv izbrisanim na ples, kjer jim bo Jelinčič igral voditeljica oddaje je bila Manca Zver. Poslanec in vodi- na puško mitraljez teljica sta si izmenjala mnenja o tem, kakšen odnos bi Dne 23. februarja 2005 je na zunanji strani vrat poslanske morali imeti do pedofilov. Vir magnetogramskih izsekov skupine Slovenske nacionalne stranke (SNS) visel letak iz oddaje, ki jih navajamo v nadaljevanju, so gradiva Va- z napisom: »Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo ruha človekovih pravic RS. Jelinčič na puško mitraljez«. Plakat je bil uperjen proti Manca Zver: »Me miss Hawaiian Tropic, jaz in skupini izbrisanih, ki so v tem času gladovno stavkali, Admira Muratovič, imava akcijo da se pedofile javno med stavko pa so prišli v parlament na pogovore s poslan- ožigosa.«(9:21) ci. Po mnenju takratnega Varuha človekovih pravic Ma- Manca Zver: »A je možno zaostriti kazen? Jaz bi tjaža Hanžka je izjava neposredno pozivala k pobijanju pedofile ne vem javno ožigosala, pa dala bi jim ljudi. Predsednika Državnega zbora Franceta Cukjatija dosmrtno kazen, pri nas to žal ni mogoče…«(11:38) je pozval, da naj, če držijo navedbe Saša Pečeta, ki je za Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Pedofile res bi jih časopis Dnevnik potrdil, da je letak na vrata izobesila morali kaznovat, jaz bi jih kastriral, ne samo njihova poslanska skupina, skliče izredno sejo, na kateri kemično, jaz bi jim enostavno odrezal tisto zadevo, naj Pečeta odstavijo s položaja podpredsednika Državne- orodje bi rekel in res bi jim ožgal in spiski bi morali ga zbora. Na tiskovni konferenci je vseh šest poslancev biti, na dosegu staršev.« SNS zanikalo, da bi kateri od njih izobesil letak na vrata. Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Najbolje bi bilo, da bi ga Peče je napis označil za neprimernega in dejal, da je bila starši dobili (pedofila) in da ga sesujejo kot kanto. njegova izjava za Dnevnik mogoče napačno razumljena Jaz bi že tako naredil, jaz bi mu polomil čisto vse ali podana. Svoj poziv Cukjatiju k odstavitvi Pečeta je kosti.« (18:07) Hanžek utemeljil z dolžnostjo Republike Slovenije, ki Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Take ljudi bi morali bi s tem dokazala svojo demokratičnost in civiliziranost. odstraniti, da ne bi bili več nevarni družbi, čeprav se Cukjati je v odzivu povedal, da je napis »žaljiv pamflet sliši mal kruto, da bi jih morali odstranit, ampak saj ne le za izbrisane, ampak tudi za Državni zbor«, k temu ne moreš biti tak silen humnist, da boš zdaj pustil, da pa je dodal, da ne vidi razlogov, da bi nekoga linčali, če vsak degenerik dela, kar mu bo pasal, če boš pa ti kaj za to ni dokazov. Dodal pa je, da je tako od stranke SNS naredil, pa po tebi planili…«(22:45) kot tudi od Pečeta dobil zagotovilo, da letaka niso izobe- Manca Zver: »Kakšno smrtno kazen bi pa vi dali? sili oni. Od Varuha je zahteval dodatno pisno pojasnilo Zmago Jelinčič - Plemeniti: »To je v bistvu vseeno,…, Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 21 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt to je tehnična zadeva… Sej ni treba, da jih 100 obtoževal zmagovalko državnozborskih volitev stranko, ubiješ, ampak za mušter enega, da je druge strah, da tj. Pozitivna Slovenija in njenega predsednika Zorana premislijo preden bodo kaj takega počel.«(25:00) Jankovića, da naj bi mu zmago zagotovili priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Avtor Majer v zapi- Takratni varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v su laično »analizira strukturo njegovih volivcev z vidika odzivu na dogajanje opozoril, da je izražanje sovražnosti, novih državljanov« oziroma tiste volivce, ki niso volili kot je pozivanje k linču ali sekanju okončin, nespreje- za eno od desnih strank. Na svoj način prikazuje, da naj mljivo in nedopustno ter izrazil zaskrbljenost nad tem, bi za Jankovića glasovali »volivci v trenirkah«, in, da je da čedalje več ljudi sledi tovrstnim izrazom sovraštva. pri tem prišlo do nedovoljenega pritiska na volivce in do Politični vrh in prebivalce Slovenije je pozval, da se na zlorabe volilnih imenikov. tovrstne izpade najostreje odzovejo, saj se bomo v na- Po enem tednu od predčasnih parlamentarnih volitev sprotnem primeru svoje zdajšnje brezbrižnosti otepali v je zgoraj navedeni zapis na družbenem omrežju Twitter prihodnosti. Izjave Zmaga Jelinčiča je poslal v preučitev izzval tudi »volilno razpravo«, katere rezultat je bila po- tožilstvu, ki pa ni našlo elementov za pregon. buda za shod v trenirkah, ki se je 12. decembra zgodil na Varuh je prav tako podal pobudo za oceno izjav vodite-Prešernovem trgu. ljice na Novinarsko častno razsodišče (NČR). NČR je ugo- Na zapis se je odzvalo več političnih strank in držav-tovilo, da sta voditeljica oddaje z načinom vodenja pogovo- nih organov (informacijska pooblaščenka, varuhinja člo- ra in odgovorna urednica oddaje z izbiro voditeljice, ki je vekovih pravic, predsednik RS, pravosodni minister Aleš bila profesionalno povsem nedorasla temi ter sogovorni- Zalar), druge organizacije (Društvo novinarjev Slovenije, ku, ravnali v nasprotju z novinarsko etiko in profesional- Bošnjaška kulturna zveza Slovenije) in posameznice_ki nimi normami novinarskega poklica. Razsodišče je ugoto- (namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek, vilo, da je bil pogovor z Zmagom Jelinčičem Plemenitim: odvetnik Rok Čeferin, zagovornik načela enakosti Boštjan zlorabljen za spodbujanje ljudi k brutalnemu nasilju Vernik Šetinc), ki so zapis večinoma označili za nespreje- nad pedofili, celo k linču osumljenih, za širjenje mljivo izjavo, ki je vzbudila ogorčenje in obsodbo zaradi nestrpnosti in stereotipiziranja Romov kot tatov in spodbujanja sovraštva in ksenofobije. Varuhinja človeko- tistih, ki da jim je vse dovoljeno, pripadnikov narodov vih pravic je še ugotavljala, da gre za resen sum kaznivega nekdanjih jugoslovanskih republik kot lenuhov dejanja kršitve proste odločitve volivcev (151. člen KZ-1), in prevarantov, Belgijcev kot naroda, v katerem nedovoljeno uporabo volilnih imenikov ali drugih zbirk prevladujejo pedofili in »pedri«. osebnih podatkov, ob predpostavki, da navedbe v izjavi Tomaža Majerja držijo. Poudariti je potrebno, da identi- V zaključku izjave so podali še mnenje, da se medij teta avtorja zapisa Tomaža Majerja nikoli ni bila razkrita. v primeru, v katerem se ne distancira jasno od izjav, ki Nasprotno stališče k vsebini zapisa Tomaža Majerja spodbujajo k nasilju, ne more izogniti odgovornosti za je podal predsednik stranke SDS Janez Janša z argumen-njihovo nekritično širjenje. tom, da je potrebno pravico do izražanja različnih mnenj (Povzeto po poročanju časnika Mladina, NČR, braniti, zaradi česar SDS Majerjevega prispevka ni umak- prispevku v reviji Dialogi in po spletni strani Varuha nila s spletne strani, čeprav to ni njeno stališče. Vsebine človekovih pravic RS) zapisa ni razumel kot sovražni govor. V imenu Zbora za republiko se je odzval tudi Lovro Šturm, ki je nasprotoval 3.3 Zapis Tomaža Majerja na spletni strani mnenju, da je zapis avtorja Majerja primer sovražnega stranke SDS govora, oziroma da gre za pristransko uporabo dvojnih 9. decembra 2011 je pod imenom Tomaž Majer Sloven- meril in zlorabo pojma sovražnega govora. ska demokratska stranka (SDS) na svoji spletni strani Epilog: Informacijska pooblaščenka je na Okrožno objavila zapis: »Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen državno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo strah in slovenska radodarnost z državljanstvi«, ki je zoper eno fizično in eno pravno osebo zaradi kaznivega 22 dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrp- Na izjavo Makarovič se je odzvalo več državnih orga- nosti v primeru »afere Majer«. Javno je pozvala vse, naj nov: Varuhinja za človekove pravice dr. Zdenka Čebašek ji posredujejo kakršne koli informacije o omenjenih zlo-Travnik, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar rabah (v zapisu Majerja), a ker ni prejela ne kontaktnih in direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gu- podatkov avtorja ne kakršnih koli informacij (tudi ne od lič, ki v izjavi niso prepoznali sovražnega govora, so pa politične stranke SDS), ki bi potrjevale sum zlorabe oseb- na izjavo podali mnenje, da gre za nesprejemljivo javno nih podatkov, v inšpekcijskem nadzoru ni mogla izvesti izraženo stališče. nobenih ukrepov (april 2012). Na izjavo so se odzvali tudi slovenski poslanci v Kazenske ovadbe zaradi sovražnega govora, ovadbo evropskem parlamentu, ki pripadajo skupini Evropskih proti (neznanemu) odgovornemu uredniku spletne pu- ljudskih strank (ELS/EPP) ter Svet katoliških laikov Slo- blikacije in izdajateljici medija SDS zaradi domnevnega venije, ki so v izjavi Makarovič prepoznali sovražni govor javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti je (z žaljivimi izrazi do Katoliške cerkve) in razpihovanje vložil tudi Inšpektorat za medije. nestrpnosti ter protiustavnost izjave. Kriminalisti so s preiskavo na sedežu stranke SDS na Epilog: Policija in tožilstvo sta vse ovadbe zavrgla, tožilstvo poslali poročilo, v katerem menijo, da na podlagi ker v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje. Po preiskavi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo, a s tem nestrpnega govora so ljubljanski kriminalisti sklenili, da zadeva še ni bila končana. Primer je bil spet na policiji, na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovad- saj je pristojna tožilka od policije zahtevala dopolnitev. bo in o tem obvestili pristojno tožilstvo. Na ljubljanskem Ker je tudi tožilstvo po proučitvi vseh zbranih dokazov okrožnem sodišču so se z njimi strinjali. Zadeva je bila v ugotovilo, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za začetku meseca maja 2012 s sklepom zavržena. katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je pristoj- (Povzeto po poročanju Dela, Dnevnika, MMC RTVSLO, na tožilka ovadbi v drugi polovici novembra 2012 zavrgla, Reporterja) kot so potrdili na ljubljanskem tožilstvu. (Povzeto po poročanju Dela, Dnevnika, 24ur.com, revije 3.5 Poziv Sebastjana Erlaha k streljanju beguncev Odvetnik, in izjavah za javnost) Nekdanji sodelavec Radia Ognjišče in dobitnik novinar- ske nagrade Združenja novinarjev in publicistov Sebast- 3.4 Svetlana Makarovič proti RKC jan Erlah je 26. avgusta 2015 na družbenem omrežju v Na spletni strani siol.net je bil 6. januarja 2012 objavl-odzivu na zapis Lejle Irgl v povezavi z begunci, ki so ta- jen intervju novinarke s pisateljico in pesnico Svetlano krat prihajali v Slovenijo (»Vstopnica v Slovenijo naj bo Makarovič z naslovom »Nekatere stvari je treba sovra- krstni list. #BegunciNaMeji«), zapisal: »Jaz imam še bolj žiti«. Objavljeni prispevek je sprožil obsodbe, da njene radikalno: Dovoliti približanje meji zgolj na 500m. Kar je izjave vsebujejo sovražni govor. Med njimi so kot naj- več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje«. bolj sporno navajali: »So stvari, ki jih je treba sovražiti. S policije so v zvezi z Erlahovimi zapisi sporočili, da Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, so prejeli prijavo sovražnega govora in jo preučili. Na kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljan- podlagi tega so iz službe kriminalistične policije poklicali sko dolžnost.« Na policijske uprave je prišlo več ovadb, dežurno državno tožilko na okrožnem tožilstvu v Ljubl-saj je bilo med 21. pobudami (19. podpisanimi in dvema jani, ta pa je podala mnenje, da ne gre za sum storitve anonimnima), kolikor jih je v tem primeru prejel Varuh kaznivega dejanja. človekovih pravic (v eni izmed njih se za ovadbo podlaga Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica žaljenje čustev vernikov), kar osem poslanih policiji (Va-Nataša Pirc Musar je ob tem dejala, da smo v Sloveniji pri ruhu le v vednost). Dve pobudi od 21. sta bili poslani tudi pregonu sovražnega govora zelo previdni in se vprašala, kaj na Vrhovno državno tožilstvo, ena na okrožno državno bo sodu res izbilo dno ter izrazila zaskrbljenost nad lastno tožilstvo, dve pa sta bili naslovljeni še na vladni Urad za domnevo, da je tožilstvo ob obravnavi pregledalo zgolj to izja- enake možnosti. vo, ne pa številnih drugih sorodnih zapisov gospoda Erlaha. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 23 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Pri Alternativni Akademiji so pozvali k pregonu no- omrežja Facebook, ki so nasprotovale_i prihodu begun- silcev tovrstnih izjav. Opozorili so na interpretacijo, ki je cev, podpihovali sovraštvo zoper njih in se jih hoteli na zakrožila v enem izmed medijev, češ da je tožilstvo pri- najrazličnejše načine znebiti. Fotografije in podatke o javo zavrnilo, ker da Erlah nima konkretne možnosti za avtoricah_jih spornih vsebin so odstranili v primeru, da streljanje. Podali so mnenje, da tak podatek ni relevanten so se te_i v okviru vnaprej pripravljenega obrazca opra- za kvalifikacijo dejanja, ki govori o spodbujanju nasilja in vičile_i za svoje izjave. nestrpnosti ter da podatek, da neka oseba nima možnosti Odmev strani v javnosti so neznani storilci želeli za konkretno streljanje, verjetno ne bi bil relevanten niti povečati tako, da so natisnili plakate s fotografijami iz- za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Vrhovno državno postavljenih posameznic_kov in le-te nalepili na javnih tožilstvo so pozvali, da v napetih razmerah javnosti po- prostorih. jasni, katera dejanja štejejo ali ne štejejo za kazniva, ko Po nekaj dnevih delovanja so na spletni strani zapi- gre za javno spodbujanje ali razpihovanje narodnostnega, sali, da novih vsebin ne bodo več objavljali, prav tako so rasnega, verskega in drugega sovraštva. Izrazili so mnen- umaknili vse Facebook objave in fotografije. Ob tem so je, da bo s takšnim pojasnilom lahko na najbolj optimalen dodali, da so želeli s spletno stranjo sprožiti razpravo o način prispevalo k argumentirani razpravi in posredno problematiki sovražnega govora; ljudi opozoriti, da je osveščanju ter omejevanju nestrpnih in sovražnih stališč. splet javni prostor in imajo njihove besede pomen ter Pri Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) delu- težo tako za okolico kakor tudi za njih same ter nastaviti joča Komisija za podeljevanje novinarskih nagrad Boruta zrcalo in obsoditi sleherno nestrpnost in nasilje. Meška je na svoji seji 21. 10. 2015 sklenila, da Erlahu od- Po mnenju namestnika varuhinje človekovih pravic vzame nagrado, ki mu jo je podelila dve leti pred tem. Ob Jerneja Rovška, se je ZLOvenija izkazala za eno izmed tem so pri združenju zapisali, da mora prejemnik nagrade učinkovitejših možnosti za odziv na pojave sovražnega vselej spoštovati občečloveške vrednote. govora na spletu. Erlaha so po dogodku izključili tudi iz stranke SDS, Dokazuje, da si posamezniki upajo veliko več, ko katere član je bil. mislijo, da so anonimni in neprepoznavni. Ko pa (Povzeto po poročanju Dela in Primorskih novic) je njihova identiteta razkrita, jim je mnogim žal. Seveda so tudi taki, ki pri svojih izjavah vztrajajo 3.6 Spletna stran Zlovenija in napovedujejo protiukrepe, predvsem zaradi V oktobru 2015 se je na spletnem omrežju Tumblr poja- razkritja njihove identitete. Menim, da nimajo vila stran ZLOvenija. V opisu strani so avtorice_ji med prav. Posameznik, ki se je odločil za svoj javni profil, drugim navajale_i izsek iz Littellovega romana Sojenice: se namreč ne more več sklicevati na zasebnost in Brez Hössov, Eichmannov, Goglidzejev, Višinskih, a anonimnost v zvezi s posameznimi vsebinami. tudi kretničarjev, izdelovalcev betona in računovodij na ministrstvih bi bila Stalin ali Hitler samo Podobno je bilo stališče Alenke Jerše, namestnice navaden meh, poln sovraštva in nemočnih strahov. informacijske pooblaščenke (IP): Ugotavljanje, da izvajalci programa iztrebljanja Že Facebook v svoji uporabniški dokumentaciji v veliki meri niso bili sadisti ali abnormalni, je navaja, da lahko javne postanejo tudi takšne objave, dandanes odveč, skoraj puhlica. ki jih niso sami označili za javne, jih je pa naprej Navadni ljudje, iz katerih je – posebno v negotovih delil kdo od njihovih prijateljev. Sočasno opozarja, časih – sestavljena država, ti so prava nevarnost. da se lahko zgodi, da bodo takšne javne objave Prava nevarnost za človeštvo sva jaz in vi. izpostavljene tudi drugje, to je zunaj Facebooka. Avtorice_ji so posledično kot pravo nevarnost za nereflektirano sovraštvo in sleherno nasilje izpostavili ZLOvenija je zgolj javno objavila in omogočila (sicer t. i. navadne ljudi. Na strani so z imeni, priimki in foto- usmerjeno) javno diskusijo v zvezi s stališči, ki so jih tret- grafijami izpostavili številne uporabnice_ke družbenega je osebe same javno podale. »IP zato meni, da pri tem ni 24 šlo za poseg v pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov.« Na Generalni policijski upravi so po posvetu z dr- žavnim tožilstvom ugotovili, da so pri omenjenih obja- vah obstajali posamezni znaki kaznivega dejanja javne- ga spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, zato je policija nadaljevala zbiranje obvestil. (Povzeto po poročanju medijev 24ur.com, Svet24 in Delo) Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 25 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt III PREDSTAVITEV VLOGE INSTITUCIJ, INICIATIV IN PROJEKTOV 1 VLOGA DRŽAVNIH ORGANOV omejitev pristojnosti posameznega državnega organa IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ v pravni državi. 1.1 Državni zbor IP aktivno sodeluje v projektu SAFE.SI, v katerem V okviru državnega zbora deluje Komisija za peticije ter je član sveta projekta, vendar se tudi pri tem projektu za človekove pravice in enake možnosti. Komisija redno skladno s svojimi pristojnostmi osredotoča na tveganja za obravnava tudi teme, povezane s problematiko sovraž- varstvo osebnih podatkov in pravico do zasebnosti med nega govora. mladimi na spletu. Maja 2011 je komisija obsodila upodobitev otrok v te- IP je predstavil svoja stališča glede predloga novele dniku Mladina 4. marca 2011 ter sovražni in žaljivi govor Zakona o medijih, ki se dotika tudi sovražnega govora, v Sloveniji. Na junijski seji je komisija obravnavala izjave, saj se problematika komentiranja pod članki v spletnih izrečene dne 30. maja 2011 v oddaji Dobro jutro glede rova medijih neposredno dotika vprašanja identifikacije ko- v rudniku Huda jama, a je bila ta zaradi nesklepčnosti mentatorjev in s tem pravice do varstva osebnih podat- prekinjena brez sprejetih odločitev. kov, za katero je pristojen IP. Februarja 2013 je komisija na posebni seji obsodila sovražni govor, usmerjen proti madžarski skupnosti in 1.3 Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo pozvala vlado, državno tožilstvo in druge pristojne držav- in medije ne institucije, da v okviru svojih pristojnosti, v skladu z Inšpektorat RS za kulturo in medije je samostojen organ ustavo in zakonom storijo vse potrebno za preprečevanje v sestavi Ministrstva za kulturo RS z nalogami izvajanja ter kaznovanje nestrpnosti in sovražnega govora. Mesec inšpekcijskega nadzora in vodenja postopkov o prekršku dni kasneje je organizirala javno predstavitev mnenj na na več področjih. Pristojen je tudi za nadzor nad Zako- temo sovražnega govora, v kateri so sodelovali številni nom o medijih, vključno s členi, ki pokrivajo področje razpravljavci iz državnih institucij, nevladnih organizacij sovražnega govora. in civilne družbe. S problematiko sovražnega govora se komisija redno 1.4 Varuh človekovih pravic seznanja tudi ob letnih poročilih varuha človekovih pra- Varuh človekovih pravic Republike Slovenije obravnava vic in tudi podpre predlagana priporočila varuha. pobude tistih, ki ocenjujejo, da jim je bila z aktom dr- žavnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca 1.2 Informacijski pooblaščenec javnih pooblastil kršena katera izmed pravic. Pobude, ki Informacijski pooblaščenec (IP) je samostojen in neod-se nanašajo na sovražni govor, obravnava v okviru zaščite visen državni organ, ki je skladno z določbami Zakona o ustavnih pravic oziroma v okviru področja etike javne informacijskem pooblaščencu pristojen za nadzor nad besede. V letnem poročilu za leto 2014 je poročal, da se je izvrševanjem dveh človekovih pravic: pravice do varstva po izrednem porastu pobud na tem področju v letu 2012 osebnih podatkov in pravice do dostopa do informacij (večino so predstavljale pobude v zvezi s sovražnim go- javnega značaja. Področje boja proti sovražnem govoru vorom), ko je bilo teh kar 372, v letu 2013 njihovo število ni v pristojnosti IP in se z njim tudi ne sme neposred- zmanjšalo na 183, leta 2014 pa na 89. no ukvarjati, to mu preprečuje načelo zakonitosti in 26 Varuh ugotavlja, da veliko število prejetih prijav diskriminacij (nadvlada, razčlovečenje, strah, pasivnost sovražnega govora za to institucijo na eni strani pomeni žrtev). Zato se Zagovornik na sovražni govor tudi odzi- priznanje, saj je prepoznan kot eden od redkih državnih va, a predvsem takrat, ko se pokriva s katero izmed oblik organov, ki se s temi vprašanji sistemsko ukvarja in išče diskriminacije (nadlegovanje, navodilo za diskriminaci- rešitve za odziv. Zaradi številnih pobud in pričakovanj na jo, če se že kaže kot zločin iz sovraštva itn.), oziroma če odzive pa so na tem področju v uradu preobremenjeni. naleti na ravnanje, ki že ima znake kaznivega dejanja. Pojasnjujejo, da je veliko pričakovanj na odzive Varuha na posamezne napise ali izjave nerealnih in največkrat poli- 1.6 Mirovni inštitut tično ali ideološko motiviranih. V splošnem se pri obrav- Mirovni inštitut (MI) se s temami, povezanimi s prob-navi Varuh drži načela, da obsoja vse primere spodbujan- lematiko sovražnega govora in s širšim delovanjem na ja nestrpnosti in sovraštva, posamično pa se praviloma področju človekovih pravic, zoperstavljanja nestrpnosti odziva le na tiste primere, ko gre nesporno za elemente, in diskriminaciji ukvarja že več kot dve desetletji. Projek- ki jih prepoveduje ustava in jih kot kaznive opredeljuje ti MI s področja sovražnega govora razvijajo osveščanje kazenski zakonik. Kot drugo kategorijo pobud, ki terjajo za splošno kulturo stigmatizacije sovražnega govora in odziv Varuha, v uradu poudarjajo sovražni govor, ki ga spodbujajo vlogo akterk_jev v skupnosti, ki nasprotujejo izražajo politiki in druge vplivne osebe, ki imajo zaradi rasizmu, ksenofobiji in sorodnim oblikam nestrpnosti. svojega vpliva na javnost posebno odgovornost. MI spremlja in raziskuje družbeni pojav sovražnega go- V svojih letnih poročilih Varuh podaja tudi priporoči- vora ter predvsem aktivno posega v družbeno dogajanje la Vladi. Na področju sovražnega govora vse od leta 2011 preko angažiranega delovanja v javnosti oziroma z javni- priporoča, naj prouči možnost, da se javno spodbujanje mi pobudami in organiziranjem različnih javnih razprav. sovraštva, nasilja ali nestrpnosti sankcionira kot prekr- Prek vrste akcijskih raziskav in raziskovalnih projektov šek po Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), in si prizadeva čim širše diseminirati raziskovalne rezultate to tudi v primeru, če gre za izraze sovraštva in nestrpnos- in širše prispevati k prepoznavanju sovražnega govora. ti, ki so posredovani prek spleta in drugih novih sredstev Na inštitutu ugotavljajo, da je kljub že obstoječim posredovanja vsebin, kot so družbena omrežja. mehanizmom (samo)regulacije, nestrpna, ksenofobna Predstavniki urada Varuha se redno udeležujejo in diskriminatorna javna retorika vse bolj del javnega dogodkov na temo sovražnega govora. V okviru projek- komuniciranja o sovražnem govoru. Z namenom naslav- ta Soočimo se z diskriminacijo, ki ga je izvajal Ludwig ljanja tega problema na način širjenja javne razprave in Boltzman v sodelovanju z avstrijskim partnerjem Inšti- ustvarjanja pogojev za uveljavljanje družbene enakosti, tutom za človekove pravice, je Varuh organiziral tudi kon- je MI o sovražnem govoru pogosto objavljal že v reviji ferenco na temo diskriminatornega in sovražnega govora Medijska preža. Sovražni govor naslavljajo tudi različne pod naslovom »Besede so dejanja, govor jih poganja«. publikacije in raziskovalna poročila Mirovnega inštitu- ta, kot so Mi in oni: Nestrpnost na Slovenskem (2005), 1.5 Zagovornik načela enakosti Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti 01 (2001) Zagovornik načela enakosti ni neposredno pristo- in Bitja s pol strešice – Slovenski rasizem, šovinizem in jen za nadzor nad kršitvami sovražnega govora, saj ta v za- seksizem (1999). konodaji ni opredeljen kot ena od oblik diskriminacije per MI je na področju boja proti sovražnemu govoru so- se, se pa zavzema za to, da bi to postal. Pojav sovražnega deloval pri oziroma je koordiniral več (mednarodnih) govora je po oceni Zagovornika z diskriminacijo zelo tes- projektov. Eden izmed v javnosti trenutno najbolj izpo- no povezan, saj je eden od pomembnih faktorjev za njen stavljenih je projekt »Z (od)govorom nad sovražni govor«. nastanek oziroma za spodbujanje diskriminacije; je ena S tematiko sovražnega govora se neposredno ukvarja tudi od posledic oziroma najbolj grobih pojavnih obrazov hu- projekt »e-MORE Spremljanje in poročanje o sovraž- dih strukturnih oblik diskriminacije in hkrati tudi zelo nem govoru v Evropi « (2016−2018). Konec januarja 2016 pomemben faktor za ohranjanje oziroma vzdrževanje teh se je iztekel tri leta trajajoči projekt »Sovražni govor in Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 27 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt populistično poustvarjanje ‘drugega’ v Evropi skozi priz- bifobije in transfobije ter ustvarjanjem vključujočih di- mo rasizma, starosti in spola – RAGE«. MI je na področju skurzov. Legebitra je tudi član »Koalicije proti sovraž- naslavljanja rasizma in sovražnega govora deloval tudi v nemu govoru«. okviru projekta »LIGHT ON: Medskupnostno delovanje za boj proti sodobnemu simbolizmu in jeziku rasizma in 1.8 Kulturno izobraževalno društvo PiNA diskriminacije« (2013−2014) in projekta »E-delovanje Pri Kulturno izobraževalnem društvu PiNA so 1. 12. 2015 proti nasilju« (2013−2015), ki se je osredotočal na izo-v sodelovanju s prostovoljcem iz Slovenske filantropi- braževanju mladih in učiteljev ter učiteljic o medijih in je, trenerjem Jako Kovačem, kot odziv na naraščajoč populizmu/rasizmu v navezavi na splet. Eden izmed pro-sovražni govor, vezan na prihod migrantov in beguncev, jektov s področja poročanja in beleženja kaznivih dejanj, izvedli delavnico »Kako se konstruktivno odzivati na ki temeljijo na rasizmu in sovraštvu ter diskriminatornih sovražni govor in ksenofobijo?«. Obravnavali so tehnike dogodkih, je bil tudi projekt RED, Mreža za boj zoper ra- in konstruktivne načine odzivanja na sovražni govor in sizem, ksenofobijo in netoleranco (2011−2013). udeležencem predstavili načela nenasilne komunikaci- Poleg tega Mirovni inštitut deluje tudi v Evropski je po Marshallu B. Rosenbergu ter empatičnega poslu- mreži pravnih strokovnjakov za področje nediskrimi- šanja kot orodji za spodbujanje odprtosti in spoštovanja nacije in enakosti spolov, v okviru katere Evropski ko-različnosti. misiji poroča o zakonodajnih ukrepih in sodni praksi V okviru projekta Enakopravnost narodnih skupnosti na področju nediskriminacije, vključno s sovražnim narodov nekdanje SFRJ v slovenski Istri oz. ENA.KOST govorom. (1. 3. 2014–29. 2. 2016, EGP in Norveški finančni meha- nizem 2009−2014) so v društvu izvajali aktivnosti, ki ob- 1.7 Legebitra ravnavajo diskriminacijo teh skupnosti. Tako so izvajali Društvo informacijski center Legebitra se z vprašanjem predstave gledališča zatiranih oz. forumskega gledališča. preprečevanja sovražnega govora sistematično ukvarja Igralci, amaterji in pripadniki narodnih skupnosti so na od decembra 2011, ko so organizirali javni forum z naslo- odru predstavili prizore iz vsakdanjega življenja, v kate- vom »Spletni komentarji: uresničevanje demokracije ali rih je prišlo do diskriminacije in sovražnega govora. Ob- poligon sovražnosti?«. Preprečevanje sovražnega govora činstvo je bilo nato pozvano h komentiranju, diskusiji in k naslavljajo v sklopu različnih programov, projektov in odigranju rešitev prikazane situacije. Izvedli so tudi legis- aktivnosti, saj želijo temo približati različnim ciljnim lativno gledališče. Na podlagi podanih in odigranih reši- skupinam (npr. mladim, odločevalkam_cem, oblikoval- tev so zbrali predloge reform zakonodaje na državni in lo- kam_cem politik). Pri tem se zaradi specifičnih znanj, ki kalni ravni, ki jih je prav tako podala oz. zapisala publika. jih razvijajo, osredotočajo predvsem na sovražni govor, ki temelji na homofobiji, bifobiji in transfobiji. Opažajo, 1.9 Pekarna Magdalenske mreže Maribor da bi pri preprečevanju sovražnega govora morali bolj Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multi- sistematično uporabljati medpresečni pristop. Njiho- kulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Ma- ve izkušnje kažejo tudi, da je sovražni govor v različnih ribor programsko deluje na področju mladine, kulture in množičnih medijih vedno bolj subtilen, zato se je nanj družbenega aktivizma. Namen njihovega programa je vedno teže odzivati. Pri preprečevanju sovražnega govo- spodbujanje kritične odzivnosti na problematike, ki jih ra je zato po njihovi oceni nujna uporaba vsaj definicije povzroča družbeno-politični sistem, tako skozi raznolike Sveta Evrope. metode mladinskega dela (gledališče zatiranih, kritična Pri svojem delovanju na področju preprečevanja pismenost ...), kot tudi skozi umetniško ustvarjanje ali sovražnega govora se povezujejo z drugimi sorodnimi družbeni aktivizem. Vse njihove vsebine stremijo k po- organizacijami, ki delujejo na lokalni, nacionalni in/ali vezovanju skupnosti, spodbujanju solidarnosti in ena- evropski ravni. Svoje delovanje na tem področju vidi- kopravnosti in so izrazito politične v svojih metodah jo predvsem v povezavi s preprečevanjem homofobije, dela ter vsebinah. 28 Od leta 2009 v zavodu organizirajo delavnice in se- 2.1 Ne sovražnemu govoru minarje kritične pismenosti. Kritična pismenost je po No Hate Speech Movement oz. Gibanje Ne sovražnemu njihovih besedah koncept, ki pismenosti, kot referenci govoru je kampanja, ki jo je med leti 2013 in 2014 obliko-za branje in ustvarjanje tekstov, dodaja kritičnost kot val in vodil mladinski sektor Sveta Evrope. Leta 2015 je eksplicitno etično in politično dimenzijo. Razvijanje le-te kampanja prerasla v gibanje. Cilj kampanje je boj proti ra- omogoča zmožnost kritičnega branja informacij in različ- sizmu in diskriminaciji, ki se izražata skozi sovražni go- nih manipulativnih besedil kot tudi zmožnost samostoj- vor na spletu, in krepitev kompetenc, ki jih mladi in mla- nega ustvarjanja besedil ter družbeno-angažiranih akcij, dinske organizacije potrebujejo za prepoznavanje takšnih s katerimi lahko aktivno in odgovorno sodelujejo v druž- kršitev človekovih pravic ter ukrepanje proti njim. bi v različnih kontekstih. Skozi delavnice in seminarje Kampanja je rezultat sodelovanja in soodločanja mla- nagovarjajo in spodbujajo k reševanju več prepletenih dih. Nastala je na predlog predstavnic_kov mladih Sve- družbenih problemov, povezanih z neenakimi razmerji tovalnega sveta za mlade, potrdil pa ga je Skupni svet za moči v družbi. Mednje sodijo sovražni govor, rasizem, mlade Sveta Evrope. Kampanja je bila oblikovana na več brezposelnost, homofobija, enakost spolov, družbena posvetovalnih in pripravljalnih dogodkih s strokovnjaki, participacija, revščina. mladinskimi delavci in z mladimi. Kampanja ni le kam- Od leta 2013 v zavodu organizirajo delavnice in semi- panja za mlade, temveč predvsem kampanja mladih in z narje gledališča zatiranih. Gledališče zatiranih je metoda, mladimi. Je kampanja proti sovražnemu govoru in vsem ki se uporablja v gledališko-aktivistične, pedagoške in njegovim oblikam, vključno s tistimi, ki najbolj zadevajo izobraževalne namene, kot orodje za doseganje socialne mlade, kot sta ustrahovanje in sovraštvo na spletu, kate- pravičnosti. Omogoča načine, preko katerih se razjasnjuje rega se največ predvsem poslužujejo ravno mladi. Hkrati vprašanja in raziskuje poti za boj proti neenakostim, dis- pa se kampanja osredotoča na izobraževanje za človeko- kriminaciji, rasizmu, sovražnemu govoru, krivicam in dru- ve pravice, participacijo mladih in medijsko pismenost. gim problemom zatiranosti, ki morda na prvi pogled niso Kampanja se je v Slovenji začela izvajati v letu 2013, povsem vidni ali očitni. Osnovni koncept gledališča zati- ko je njeno vodenje prevzel Urad Republike Slovenije za ranih je moč, preko katere metoda raziskuje, obravnava in mladino. Urad je oblikoval nacionalni odbor kampanje, v izpostavlja razmerja moči med zatiralcem in zatiranim. katerega so povabili za kampanjo relevantne mladinske Na delavnici »(Pop)kultura in sovražni govor« v or- organizacije in druge institucije. ganizaciji zavoda so se udeleženke_i skozi obravnava- Iniciativni člani nacionalnega odbora kampanje so no konkretnih primerov iz umetnosti (roman Peklen- Urad RS za mladino (URSM), Mladinski svet Slovenije ska pomaranča, film Čefurji raus, pesmi Magnifica ipd.) (MSS), Mreža MaMa – Mreža mladinskih centrov Slo- 6. 11. 2014 pogovarjale_i o tem, kako prepoznati meje svo- venije, Spletno oko FDV, Zavod Mobin (EYCA), Zavod bode govora, kako prepoznati sovražni govor in ga ločiti MISSS (ERYICA), Mladinski center Brežice, Evropska od »svobodnega govora« kot umetniškega prijema, o tem prestolnica mladih Maribor 2013. kako prepoznati mehanizem in subverzivnost »sovražne- Sestava koordinacije se je tekom izvajanja kampanje ga govora« v umetnosti ter o tem, kako pridobiti potrebna spreminjala oz. povečevala. Aktualni člani nacionalnega miselna orodja za uporabo umetniških prijemov, kot ene odbora gibanja NE sovražnemu govoru so: izmed najmočnejših zaprek sovražnega govora. • Urad RS za mladino (URSM), • Mladinski svet Slovenije (MSS), 2 INICIATIVE, PROJEKTI • Mreža MaMa – Mreža mladinskih centrov Ob naštetih je v Sloveniji tudi vrsta drugih nevladnih Slovenije, organizacij vpeta v projekte na področju problematike • Spletno Oko FDV, sovražnega govora. V nadaljevanju sledi opis v zadnjem • Zavod Mobin (EYCA), času najbolj izpostavljenih projektov in sodelujočih • Zavod MISSS (ERYICA), organizacij. • Mladinski center Brežice, Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 29 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt • Evropska prestolnica mladih Maribor 2013, sovražnemu govoru in diskriminaciji ter spodbujanja • Dijaška organizacija Slovenije, enakosti in vključevanja marginaliziranih skupin, in • Študentska organizacija Slovenije, tiste (nevladne) organizacije, ki so sestavljene iz mar- • Mladinski center Dravinjske doline, ginaliziranih oz. ranljivih družbenih skupin (npr. Romi, • Društvo Appareo, LGBT, migranti itn.), s poudarkom na potencialnih • Društvo Legebitra, žrtvah sovražnega govora. Na ta način skuša projekt pre- • CID Ptuj, segati posredniško vlogo »predstavništva« in namesto • Infopeka. tega poudarja udejanjanje aktivnega državljanstva marginaliziranih skupin. Na sestanke so vabljeni (in se jih udeležujejo) tudi ZaGovor naslavlja pomanjkanje povezovanja civil- predstavniki_ce Mirovnega inštituta, CNVOS-a in Urada nodružbenih organizacij na področju preprečevanja vlade RS za komuniciranje. sovražnega govora ter njihovega sodelovanja s predstav- V Sloveniji se je v letu 2014 zgodila sprememba pri niki_icami državnih organov tako, da občasne in posa- vodenju in koordinaciji nacionalnega odbora kampanje. mične aktivnosti organizacij ter posameznikov_ic skuša To vlogo je prevzel Mladinski svet Slovenije. Opravlja jo narediti bolj povezane in usklajene. Poleg sklica in orga- tudi v letu 2016. nizacije dveh srečanj nacionalne posvetovalne Skupščine Odzivi v nacionalnih državah, na evropski ravni in (v decembru 2014 in februarju 2016) je projekt vzpostavil širše so pokazali potrebo po podaljšanju kampanje. V tudi delovanje t. i. lokalnih koalicij po Sloveniji. Gre za mesecu maju 2015 se je po številnih razpravah in pre- organizacijo posvetov, namenjenih internemu dialogu dlogih kampanja (No Hate Speech Online) preobrazila v in iskanju novih načinov za odzivanje na sovražni govor, gibanje (No Hate Speech Movement). Ključni efekt tega vključno z možnostmi v smislu vpeljave termina sovražni je, da se bo kampanja oz. gibanje nadaljevalo tudi v letih govor v antidiskriminacijsko zakonodajo. 2016 in 2017, ter da je gibanje preraslo okvire mladin- Po posvetu s ključnimi akterji in v skladu z lokalnimi skega sektorja. potrebami v različnih regionalnih centrih po Sloveniji je zato Mirovni inštitut kot koordinator v okviru projekta 2.2 Z (od)govorom nad sovražni govor razvil tudi nacionalno mrežo (nevladnih in drugih) or- Projekt »Z (od)govorom nad sovražni govor – Zagon ne- ganizacij in posameznic_kov, delujočih v partnerstvu, odvisnega povezovalnega telesa« (skrajšano ZaGovor) oziroma t. i. Koalicijo proti sovražnemu govoru. Koaliciji izhaja iz potrebe po alternativnih mehanizmih odzivanja se je formalno pridružilo že 20 organizacij (tj. NVO, druš- na sovražni govor in dopolnjuje že obstoječo (samo)re- tev, zavodov, zvez ipd.). S tem želi projekt opolnomočiti gulacijo odzivanja na razširjenost in sprejetost sovraž- lokalne centre nevladnega sektorja ter izboljšati oziroma nega govora v Sloveniji. Splošni cilj projekta je seznaniti okrepiti zmožnost organiziranja tako lokalne kot tudi javnost v Sloveniji s problematiko sovražnega govora in širše nacionalne odzivnosti na sovražni govor. nujnostjo odzivanja ter ničelne tolerance do tega poja- Projekt ZaGovor prepoznava kot ciljne skupine poleg va. Hkrati projekt naslavlja potrebo po opolnomočenju ranljivih skupin in NVO tudi študente_ke, dijake_inje, in večji osveščenosti ranljivih skupin, ki so v Sloveniji univerzitetne predavatelje_ice oziroma profesorje_ice; najbolj izpostavljene sovražnemu govoru. medije (novinarji_ke, moderatorji_ke, uredniki_ce); po- Poleg Mirovnega inštituta (koordinator), UL FDV litike_čarke (politične stranke, državni zbor) in pred- (Spletno oko), Varuha človekovih pravic, in medijskega stavnike_ice institucij − tako državnih institucij kot teles partnerja Multimedijskega centra Javnega zavoda RTV na lokalni in nacionalni ravni; ter seveda širšo javnost. Slovenija (MMC RTVSLO), ki sestavljajo projektno V odziv na potrebo NVO sektorja po izobraževanju partnerstvo, se v projektne aktivnosti neposredno vkl- in aktivnostih na področju prepoznavanja, reagiranja na jučuje tudi nevladni sektor, predvsem civilnodružbene in boja proti sovražnemu govoru, projektne dejavnosti organizacije, ki delujejo na področju zoperstavljanja vključujejo tudi izvedbo treningov o sovražnem govoru 30 v regionalnih centrih po Sloveniji in pilotno izvedena problema sovražnega govora v Sloveniji; gostujoča predavanja na fakultetah in na šolah.. Pripravl- • povezovanje različnih predstavnikov_ic vladnega jeno je bilo tudi krajše informativno video predavanje in nevladnega sektorja, strokovnjakov in o pregledu problematike sovražnega govora in možno- strokovnjakinj ter druge zainteresirane javnosti stih ukrepanja, ki je prosto dostopno na spletu. Da bi se v skupnem sodelovanju v neodvisnem trajnem v javnosti osveščalo o negativnih posledicah sovražnega telesu, ki oblikuje usmeritve za minimalne govora, pa so v okviru projekta nastali tudi kratki video standarde v smeri ničelne tolerance do sovražnega klipi in video film. govora; Projekt »Z (od)govorom nad sovražni govor – Zagon • vzpostavljanje standardov javnega komuniciranja, neodvisnega povezovalnega telesa« je v središče postavil sistematično odzivanje, krepitev javne razprave in vzpostavitev javno odzivnega sistematično in dolgoročno osveščanje javnosti. delujočega neodvisnega telesa, katerega namen je prispe- vati k zmanjšanju razširjenosti pojava sovražnega govora Svet za odziv na sovražni govor upošteva določbe v Sloveniji. Tako se je po naboru javnih predlogov in po Ustave Republike Slovenije in zakonov s področja ena- posvetovanju na prvi nacionalni javni Skupščini februarja kega obravnavanja in prepovedi javnega izražanja sov- 2015 oblikoval Svet za odziv na sovražni govor. Z vzpo- raštva, nasilja, nestrpnosti. V skladu s Pravili delovanja stavljanjem standardov javnega komuniciranja, sistema- Svet uporablja definicijo Sveta Evrope, ki sovražni govor tičnim odzivanjem, krepitvijo javne razprave in osveščan-označuje kot jem javnosti je ideja Sveta v tem, da združuje in povezuje vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja širok in pester nabor posameznic in posameznikov; tako ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, tiste, ki delujejo v sferi civilne družbe, medijev in izobra- antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo ževanja, kakor tudi v sferi državnih organov in politike. na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo Vzpostavljena, redno komunicirajoča in aktivna mreža z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, ključnih akterk_jev je najpomembnejši trajnostni vidik. diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem. 2.3 Svet za odziv na sovražni govor Svet za odziv na sovražni govor (Svet) je telo, ki je bilo Svet se na posamezne pojave sovražnega govora od- vzpostavljeno februarja 2015 v okviru projekta »Z (od) ziva z javnimi izjavami. Odziva se na pobudo katerekoli govorom nad sovražni govor – Zagon neodvisnega pove- pravne ali fizične osebe ali na predlog članice ali člana zovalnega telesa«, ki ga izvaja Mirovni inštitut v partner- Sveta. Vloga Sveta je v tem, da opozarja na zanikanje pra- stvu s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani vic, enakosti ter na podrejanje in diskriminacijo manj- (Spletno oko), Varuhom človekovih pravic in medijskim šin in marginaliziranih skupin, katerih glas je v večinski partnerjem MMC RTVSLO. Svet je trajno neodvisno telo družbi v deprivilegiranem položaju. za javno odzivanje na sovražni govor, sestavljeno iz po- sameznikov in posameznic iz različnih vladnih in nevla- Svet sestavlja vsaj devet članic oziroma članov. Za dnih organizacij, strokovnjakov in strokovnjakinj na po- člane ali članice se imenujejo osebe, ki: dročju preprečevanja sovražnega govora in nestrpnosti, • izkazujejo predhodno javno delovanje na področju ter drugih predstavnikov in predstavnic angažirane jav- enakopravnosti, strpnosti in nasprotovanja nosti. Gre za telo, ki vključuje akterje_ke, ki lahko s svojim sovražnemu govoru; znanjem, izkušnjami in vplivom prispevajo k omejevanju • imajo ustrezno osebno integriteto; sovražnega govora v Sloveniji oziroma k naslavljanju te • poznajo tematiko; problematike v javnosti. • niso v članstvu organov političnih strank. Poslanstvo Sveta za odziv na sovražni govor je: V prvem mandatu (februar 2015–februar 2016) so član- • z javnim delovanjem prispevati k reševanju stvo v Svetu sestavljale_i (po abecednem vrstnem redu): Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 31 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Mitja Blažič, Zlatan Čordić – Zlatko, Ciril Horjak – dr. Ho- V pomoč urednikom spletnih mest in moderatorjem rowitz, Metka Mencin Čeplak (podpredsednica Sveta), uporabniških vsebin je Spletno oko organiziralo tudi več Lija Mihelič, Brankica Petković, Nataša Pirc Musar (pred- izobraževanj, namenjenih primarno predstavitvi različ- sednica Sveta), Jernej Rovšek (podpredsednik Sveta), nih načinov moderiranja vsebin ter predstavitvi zakono- Lea Širok. daje na področju sovražnega govora. V februarju in marcu 2016 je potekal javni nabor pre- Ob izobraževanjih so na prijavni točki tekom svojega dlogov članstva za sestavo drugega mandata Sveta. delovanja organizirali tudi več javnih dogodkov, na ka- terih so skupaj s predstavniki iz vrst policije, tožilstva, 2.4 Spletno oko − Center za varnejši internet nevladnih organizacij in civilne sfere ter predstavniki Prijavna točka Spletno oko deluje v okviru Centra za medijev iskali najprimernejše rešitve za problematiko varnejši internet, ki je projekt, ki ga izvajajo Univerza v sovražnega govora na spletu. Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladin- 2.5 Mladi ambasadorji medkulturnega sko informativno svetovalno središče Slovenije), finan- dialoga (MAMD) cirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji (prek Na naslovu Žička 4a v Slovenskih Konjicah ima ob Mla- Instrumenta za povezovanje Evrope) in Ministrstvo za iz- dinskem centru Dravinjske doline sedež več mladinskih obraževanje, znanost in šport. Poslanstvo prijavne točke organizacij in lokalni mladinski svet. Od leta 2009 se ak-je v sodelovanju s policijo, ponudniki internetnih storitev, tivno angažirajo na področju spodbujanja medkulturnega spletnimi portali in drugimi zainteresiranimi vladnimi dialoga, odpravljanja predsodkov in sovražnega govora ter nevladnimi organizacijami prispevati k zmanjšanju pri mladih. Zasnovali so projekt Mladi ambasadorji med- obsega gradiv s spolnimi zlorabami otrok in sovražnega kulturnega dialoga (MAMD), ki so ga izvajali na lokalni, govora na internetu. nacionalni in mednarodni ravni. Tekom let so vzpostavili Slovenskim uporabnikom interneta Spletno oko sodelovanje s številnimi nevladnimi večinskimi in manj- že od leta 2007 omogoča anonimno prijavo dveh vrst šinskimi organizacijami ter nepovezanimi aktivistkami nezakonitih vsebin – domnevno nezakonitega sovražnega in aktivisti za človekove pravice. govora po 297. členu KZ-1 in posnetkov spolnih zlorab otrok. Prijave lahko prijavitelji oddajo na spletni stra- Projekt MAMD je doslej omogočal izvajanje: ni www.spletno-oko.si, obravnavane so v roku treh dni. • triurnih izobraževalnih delavnic Urice Od pričetka delovanja do konca februarja leta 2016 je medkulturnega dialoga na teme romska in Spletno oko obravnavalo preko 14.500 prijav domnevno muslimanska kultura, LGBT skupnost in migranti nezakonitega sovražnega govora, 500 jih je v nadaljnjo ter migrantke na osnovnih in srednjih šolah obravnavo posredovalo policiji. (metodologija je na voljo tukaj); V letih 2010 in 2011 je Spletno oko z osmimi splet- • raziskav o stopnji sprejemanja različnosti pri nimi novičarskimi portali v Sloveniji podpisalo Kodeks mladih (trenutno najaktualnejša je na voljo tukaj); za regulacijo sovražnega govora (glej podpoglavje I 6.4). • medkulturnih in športnih dogodkov, ki so Leta 2013 so sodelavci Spletnega očesa skupaj s prav- neposredno vključevali etnične in kulturne no pisarno JK Group pripravili priročnik Modri Mode- manjšine; rator Moderira, namenjen moderatorjem uporabniških • usposabljanj mladinskih in pedagoških delavcev vsebin, urednikom spletnih mest in vsem ostalim, ki jih ter delavk za izvajanje Uric medkulturnega dialoga; zanima problematika sovražnega govora na spletu. Pri- • izdajo tiskanih in e-publikacij o aktivnostih ročnik vsebuje tako teoretično predstavitev problematike projekta (trenutno najaktualnejša je na voljo tukaj); sovražnega govora in moderiranja vsebin, kot tudi pri- • srečanj in zaključnih predstavitev mladih mere dobrih praks moderiranja ter odgovore na pogosta ambasadorjev in ambasadork medkulturnega vprašanja. dialoga; 32 • neposrednih povezovanj slovenske mladine sovražnega govora v spletnih komentarjih Slovenskih no- in mladine iz drugih držav ter kultur v sklopu vic. Tekom projekta izvajajo usposabljanja prostovoljk_ mentorstva v mandatu mladega ambasadorja cev, ki po končanem usposabljanju delujejo kot admini- oziroma ambasadorke medkulturnega dialoga. stratorke_ji v sekciji spletnih komentarjev. V projektu si namreč prizadevajo za boj proti sovražnemu govoru V prihodnje nameravajo poiskati nov vir za sofinan- preko ustvarjanja kontranaracij, s katerimi se argumen- ciranje aktivnosti, utrditi sodelovanje z manjšinskimi tirano odzivajo na dezinformacije v sovražnem govoru, s organizacijami, razviti nove modele Uric medkulturne- tem pa skušajo doseči spremembe v tistih delih popula- ga dialoga na podlagi analize potreb, ki so se pokazale v cije, ki sovražnega govora sicer ne producirajo, so pa ob sklopu raziskav o sprejemanju različnosti pri mladih, njem relativno indiferentni. Metodo kontranaracije tako prenesti dobre prakse izven slovenskih meja in ustvariti dojemajo kot učinkovit instrument, ki si prizadeva doseči izobraževalne modele v obliki treningov za šolski kader. indiferentno večino, kar je sicer z ustaljenimi mehanizmi boja proti sovražnemu govoru v spletnih komentarjih, 2.6 Moč besed tj. izbrisa sporočila s sovražnim govorom, nemogoče. Pri Pobuda Moč besed, ki sta jo zagnala Itak in Zveza prija- tem poudarjajo, da se zavedajo, da je izjemnega pomena teljev mladine Slovenije (ZPMS), je v preteklosti mla-za učinkovite kontranaracije govor, ki ne izključuje in de opozarjala na spletno nadlegovanje in jih opremila s v nobeni meri ne reproducira stereotipov in družbenih številnimi orodji za brezskrbno digitalno življenje. Na razmerij moči, na podlagi česar v projektu načrtujejo tudi družbenih omrežjih jih je pri tem podprlo več kot 8.000 izvedbo vsebinskih usposabljanj, ki bodo udeleženke_ce posameznic_kov, več kot 20 nevladnih organizacij iz vse opremile z znanjem o neizključujočem govoru na relaciji Slovenije ter več kot 30 medijskih osebnosti; mnogi med s tistimi družbenimi skupinami, ki so prevladujoča tarča njimi so objavili svoj »un-selfie« s pozitivnim sporočilom. sovražnega govora. V okviru projekta so urbani umetniki Teoson, Veli in Amos ter 1107 Klan unikatno porisali tri stene na ulicah 2.8 Dekontraminacija v Ljubljani, Mariboru in Kopru, besedilo za mural pa so Projekt Dekontraminacija, ki ga izvaja Društvo Appareo, prispevali podporniki na družbenih omrežjih. se ukvarja s spremljanjem in lociranjem grafitov s sovraž- V okviru projekta je bila v sodelovanju z raziskovalci nim ali emancipatornim govorom z namenom osveščan- Katedre za medijske in komunikacijske študije Fakultete ja o problematični prisotnosti sovražnega govora v gra- za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedena tudi ra- fitih, ki so v javnem diskurzu sicer pogosto prepoznani ziskava Moč besed, katere namen je bil raziskati pojave kot izraz »zgolj vandalizma« in so kot taki tudi depoliti-spletnega nadlegovanja med mladimi (za opis raziskave zirani. Za namen osveščanja je bil vzpostavljen spletni glej podpoglavje IV 5). Raziskava je po besedah izvajalcev zemljevid, na katerem je označenih več kot 200 grafitov projekta lahko v pomoč predvsem nevladnim organiza-s sovražno ali emancipatorno vsebino, z vmesnimi pre- cijam pri njihovem nadaljnjem delu na tem področju, saj delavami in transformacijami iz prvotno sovražnega v gre za prvi tovrstni znanstveni posnetek stanja o pojav- emancipatorni govor, s čimer želijo pokazati, da sovražni nih oblikah ter obsegu spletnega nasilja med mladimi v govor ni nekaj, proti čemur se ne moremo boriti, temveč Sloveniji. Pobuda Moč besed nadaljuje s prizadevanji za ravno obratno – sovražni govor se lahko učinkovito pre- bolj kakovostno medvrstniško komunikacijo, zato mla- sega z individualnim angažmajem in kotranaracijami. dim ponuja informacije, namige in aktualne vsebine za izboljšanje nastopa na družbenih omrežjih. 2.9 LIGHT ON Projekt LIGHT ON – Medskupnostno delovanje za boj 2.7 Ustavimo sovražni govor v spletnih komentarjih proti sodobnemu simbolizmu in jeziku rasizma in diskri- Projekt, ki ga izvajajo Društvo Appareo, DIC Legebitra, minacije (trajanje projekta: 1. 1. 2013−31. 12. 2014), kate- Spletno oko in Slovenske novice, naslavlja prisotnost rega partner v Sloveniji je bil Mirovni inštitut, je razvijal Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 33 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt osveščanje za splošno kulturo stigmatizacije rasizma in poudarkom na mladih je bila pripravljena analiza popu- spodbujal proaktivno vlogo akterjev v skupnosti, ki na- listične skupine in gibanja v navezavi na rasizem, kse- sprotuje rasizmu, ksenofobiji in sorodnim oblikam ne- nofobijo, versko nestrpnost, homofobijo. V raziskavo je strpnosti v Evropi. LIGHT ON je opozarjal na negativne bilo vključeno preučevanje načinov, na katere različne učinke rasizma in pokazal, da čeprav še vedno obstajajo oblike nestrpnosti skozi konstrukcijo »drugega« posta- odkrite (eksplicitne) oblike rasnega sovraštva, širša de- nejo del populistične agende. V državah, vključenih v pro- finicija rasizma razkriva različne odtenke tega pojava: jekt (Francija, Italija, Avstrija, Finska, Danska, Slovenija, »novejše« oblike rasizma, ki so globoko zakoreninjene Bolgarija in Velika Britanija), so bile raziskane prakse in v družbi, in jih je posledično težje prepoznati ter se jim diskurzi skupin, gibanj in političnih strank, ki jih lahko zoperstaviti. V okviru projekta sta nastali baza novih ra- označimo za populistične. Posebna pozornost projekta je sističnih izrazov in vizualna baza podatkov. Zadnja je bila namenjena preučevanju delovanja skupin in strank namenjena kot uporabna zbirka najpogostejših rasistič- v online okolju, zlasti pa vlogi spleta kot prostora, kjer se nih, ksenofobnih in ekstremističnih simbolov ter podob, generira izključevanje. ki pojasnjuje njihove izvorne in aktualne pomene. Cilj Med projektnimi rezultati so številna poročila, pu- projekta je bil tudi s pomočjo modela visoko specializi- blikacije in priročniki. ranega usposabljanja in orodij okrepiti usposobljenost strokovnjakov in strokovnjakinj ter organov, ki delujejo 2.11 E-delovanje proti nasilju proti zločinom iz sovraštva in diskriminaciji; ter spod- Projekt E-delovanje proti nasilju (trajanje projekta: buditi državljane in državljanke, da – v kolikor postanejo 1. 1. 2013−31. 12. 2015), katerega partner v Sloveniji je žrtve ali so priča diskriminaciji – primer prijavijo. bil Mirovni inštitut, se je osredotočal na izobraževanje Raziskovalno poročilo projekta je ugotavljalo pojav mladih in učiteljev ter učiteljic o medijih in populizmu/ sovražnega govora v Evropi (Finska, Italija, Madžarska, rasizmu v navezavi na splet. Slovenija, Velika Britanija), pri čemer se v Sloveniji ra- Projekt je preučeval nove oblike populizma in rasiz- sizem in nacionalizem v sovražnem govoru pogosto brez ma ter njuno širjenje prek digitalnih medijev v Evropi. sankcij pojavljata v medijih in politiki. Raziskovalci_ke Natančneje je analiziral vidnejše populistične in rasistič- tako ugotavljajo ne le to, da rasistični diskurz širijo ek- ne organizacije ter gibanja v sedmih evropskih državah stremistična desničarska gibanja in organizacije, ki pou- (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Italija, Slovenija, darjajo svoje domoljubje, temveč pogosto tudi politiki, saj Velika Britanija), pri čemer je raziskoval konstruiranje v Sloveniji sovražni govor izhaja tudi iz državnega zbora. stereotipov in sovražnega govora, povezanega z etnič- V okviru projekta je bilo pripravljenih več publikacij nostjo, spolom, religijo ter spolno usmerjenostjo. za usposabljanje v delovanju proti rasizmu in sovražne- Med projektnimi rezultati so številna poročila, pu- mu govoru: Prepoznaj rasizem na spletu – praktični vo- blikacije in priročniki. dič, Priročnik za usposabljanje in Priročnik za delovanje proti rasizmu. Zadnji se osredotoča na specifično obliko 2.12 RED, Mreža za boj zoper rasizem, ksenofobijo sovražnega govora – sovražni govor na spletu, in na nje- in netoleranco govo širitev preko najpogostejših družbenih omrežij. Projekt s področja poročanja in beleženja kaznivih dejanj, ki temeljijo na rasizmu in sovraštvu in diskriminatornih 2.10 Sovražni govor in populistično poustvarjanje dogodkov, katerega partner v Sloveniji je bil Mirovni in- ‘drugega’ v Evropi skozi prizmo rasizma, starosti štitut, je bil projekt RED, Mreža za boj zoper rasizem, in spola – RAGE kseofobijo in netoleranco (trajanje projekta: 1. 2. 2011−31. Projekt Sovražni govor in populistično poustvarjanje 1. 2013). Projekt je potekal kot neodvisna raziskovalna ‘drugega’ v Evropi skozi prizmo rasizma, starosti in mreža 17 organizacij civilne družbe ter raziskovalnih in- spola – RAGE, katerega partner v Sloveniji je bil Mirov- štitutov, ki delujejo v državah članicah Evropske unije. ni inštitut, se je ukvarjal s preučevanjem populizma; s Kot rezultat projekta je nastal spletni portal RED, ki je 34 javnosti dostopen od 19. marca 2012 in je uporabniku_ici lokalnemu okolju. Projekt je vključeval tudi izobraževa- prijazno spletno orodje, ki omogoča primerjalni vpogled nje o spletnem bontonu, tj. primernem vedenju na spletu, v evropski prostor z vidika rasizma, ksenofobije in dis- ki je zaradi razširjenih predstav o anonimnosti in varnos- kriminacije, usmerjene proti migrantom in manjšinam. ti na spletu po oceni izvajalcev postalo še posebej pro- Glavna sestavna dela spletnega portala sta RED Sistem blematično. Mlade so izvajalke_ci prav tako spodbujali k zgodnjega opozarjanja (RED Early Warning System – širjenju pridobljenega znanja na druge uporabnike spleta, EWS), ki ponuja aktualne podatke o rasističnih in sov- ter s tem k multiplikaciji doseženih učinkov projekta. ražnih kaznivih dejanjih, diskriminatornih dogodkih Z organizacijo popoldanskih delavnic so v okviru pro- in pozitivnih odzivih držav ter civilne družbe, ter RED jekta mladim med 15. in 29. letom starosti hkrati skušali Atlas rasizma, diskriminacije in enakosti (RED Atlas of omogočiti kakovostno, raznoliko, ustvarjalno in varno Racism, Discrimination & Equality), ki letno poroča o preživljanje prostega časa, jih informirati, jim dati mož- zakonodaji ter politikah držav članic na področju dis- nost sodelovanja v neformalnem učenju in širiti njihove kriminacije in rasizma ter s tem povezanih statističnih kompetence, spodbujati njihovo odgovornost do sovrstni- podatkih. V okviru projekta RED je marca 2015 potekala kov z manj priložnostmi, njihovo kreativnost, mobilnost Predstavitev spletnega portala RED o rasizmu in kseno- ter njihovo sposobnost medkulturnega povezovanja. fobiji v EU (22. 3. 2015). 2.13 Šesti natečaj PLAKTIVAT Ponudnik zunanjega oglaševanja TAM-TAM redno obja- vlja projekte oblikovanja plakatov z družbeno odgovorno vsebino. V pričetku leta 2016 so razpisali tudi natečaj za oblikovanje plakata na temo »Sovražni govor«. Ob tem so v družbi zapisali, da se zavzemajo za ničelno toleran- co do sovražnega govora, in da želijo z oglaševalsko ak- cijo spodbuditi Slovenke in Slovence k bolj kritičnemu in odgovornemu odnosu do tega problema. Med drugim so prijaviteljem zastavili nalogo, da soočijo ljudi s spoz- nanjem, da sovraštva do drugače živečega ali misleče- ga ne opravičuje nobena vera v lasten prav, posledice za družbo pa so katastrofalne. Zmagovalni mestni plakat bo natisnjen in javno objavljen na 500 plakatnih mestih po Sloveniji in bo prijavljen v tekmovalne dele festiva- lov Slovenski oglaševalski festival SOF in Bienale vidnih sporočil Slovenije. Zmagovalec bo prejel tudi posebno nagrado in zmagovalno plaketo. 2.14 Ne soWWWraži Projekt je izvajal Zavod Akson 2020 − Inštitut za razvoj družbe. Naslavljal je problematiko naraščajočega sple- tnega sovražnega govora in spletnega nasilja. Cilj pro- jekta je bil usposobiti mlade Ljubljančane_ke za prepo- znavanje sovražnega govora in spletnega nasilja ter za prepoznavanje posledic, ki jih širjenje sovražnega govora in spletnega nasilja prinaša njim, njihovim vrstnikom in Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 35 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt IV IZBOR PRISPEVKOV V ZNANSTVENIH, STROKOVNIH IN DRUGIH PUBLIKACIJAH1 1 Naslovi označeni z * sodijo med strokovne članke. Avtorja se zahvaljujeta Niki Gričar za izdatno pomoč pri izboru prispevkov in pripravi povzetkov v sekcijah IV. in V. 1 PRAVNI VIDIK Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Problematika Blaž Kovačič 2000. Pravnik, človekove Avtor predstavi svobodo izražanja sovražnega 55(9/10): pravice, in izraz sovražni govor. Postavi govora v 676−695 svoboda govora, vprašanje, ali svoboda izražanja odločbah svoboda tiska, obsega tudi mnenja in ideje, ki po nadzornih kazniva dejanja, svoji naravi nasprotujejo ideološkim organov Konvencija izhodiščem pravnih instrumentov, ki Evropske o varstvu to svobodo zagotavljajo. konvencije človekovih pravic V nadaljevanju pokaže, kako na o človekovih in temeljnih to odgovarjata Evropska komisija pravicah * svoboščin, za človekove pravice in Evropsko Evropsko sodišče sodišče za človekove pravice v za človekove svojih odločbah. Avtor ugotavlja, da pravice, sodna sovražni govor ne uživa zaščite, ki jo praksa, sodne daje 10. člen Konvencije, in doda, da odločbe sovražni govor skupaj z ideološkimi izhodišči, na katerih temelji, teži k enoumju in tako zanika tisti pluralizem mnenj, na katerega se njegovi nosilci tako radi sklicujejo, zato v okviru konvencije ne more in ne sme biti nikakršne zaščite. 36 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Pravni vidiki Blaž Kovačič 2001. Poročilo sovražni govor, Kovačič na podlagi prikaza sodne sovražnega Skupine za EKČP, zaščita prakse nadzornih organov Evropske govora * spremljanje svobode govora konvencije o varstvu človekovih nestrpnosti pravic in temeljnih svoboščin 01. Ljubljana: (EKČP) razbira, da sovražni Mirovni inštitut. govor ne uživa zaščite, ki jo daje 10. člen te konvencije. Sovražni govor v svojem bistvu nasprotuje obstoju demokratične družbe in zagovarja ideje, ki glede na svojo nazadnjaškost spadajo v ropotarnico zgodovine. V skladu s tem prepričanjem sta Evropska komisija za človekove pravice in Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma zavračala pritožbe, ki so zahtevale zaščito sovražnega govora po 10. členu Konvencije. Kot edino (na prvi pogled) izjemo navaja primer Lehideux, vendar tudi pri tem po njegovih besedah natančnejše branje kaže, da sta pritožnika v tem primeru v pozitivni luči predstavljala samo osebo Philippa Pétaina, ne pa tudi zločinske politike vichyjske vlade – v zadnjem primeru bi bila odločitev drugačna. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 37 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Regulacija Aleš Završnik 2006. Dialogi, sovražni govor, Članek preučuje probleme posebne sovražnega 42(5−6): 51−73 kriminaliteta, zakonodaje zoper zločine iz govora: kazensko pravo sovraštva. Postavlja si vprašanje, kriminološki in kateri predsodki, ki spremljajo kazenskopravni ta dejanja, so pravno relevantni. vidik * Našteva težave z dokazovanjem sovražne motivacije storilcev. Storilci zaradi višjih kazni za kriminaliteto iz sovraštva po njegovih besedah pogosto prikrivajo svojo resnično motivacijo, pogosto pa niti ne vedo, zakaj so storili določeno dejanje. Navaja tudi psihoanalitične razlage, po katerih so samemu storilcu pravi razlogi lahko odtegnjeni, potlačeni. Moč žrtve v družbi se po njegovem mnenju povečuje, čeprav identifikacija in status žrtve nista nekaj samo po sebi umevnega. Status žrtve si je po njegovih besedah potrebno pridobiti, kar ni nikoli pravično do vseh žrtev. Završnik meni, da mešanica neokonzervativne in neoliberalne »realistične« politike ustvarja zaostreno vzdušje in generira nasilje, potem pa zanj uvaja še strožjo kaznovalno politiko. Po njegovi oceni so odzivi na nestrpnost in sovražni govor nujni, a ne nujno kazenskopravni in represivni; kot alternativo izpostavlja odzive civilne družbe, opozorila Varuha človekovih pravic, odzive predstavnikov manjšin, častna razsodišča in pritiske organov mednarodnih organizacij. 38 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Svoboda Andraž Teršek Referat na svoboda Avtor navaja različne probleme izražanja – mednarodni izražanja, zagotavljanja pravice do svobode neprepričljivo konferenci sovražni izražanja, ki jih med drugim varovana in »Besede so govor, ustava, prepozna tudi v praksi slovenskih zlorabljana * dejanja, govor diskriminatorni rednih sodišč. Kritičen je tudi do jih poganja – govor, kazniva njihovega načina obravnavanja diskriminatorni in dejanja zoper primerov publicističnega pisanja sovražni govor«, čast in dobro ime novinarjev in kolumnistov. Meni, da Ljubljana, 27. se svoboda izražanja resno ogroža september prav s strani sodnih institucij, ki 2006. Ljubljana: bi morale to svobodo varovati v Urad varuha največji meri. Nadaljuje z razlago človekovih izraza sovražni govor tudi kot pravic RS. »ustavnopravno kategorijo« in ugotavlja, da kaznovanje sovražnega in diskriminatornega govora upravičuje prepričljiva teza, da sovražni govor že v izhodišču ne prispeva h konstruktivni javni razpravi o splošno pomembnih družbenih vprašanjih, da le še utrjuje podrejenost nekaterih skupin ljudi, da jim s tem povzroča resno škodo in jih sili v trajno, pasivno molčečnost. Predstavi kriterije za kaznivost sovražnega govora in ugotavlja, da pri sankcioniranju sovražnega ter diskriminatornega govora država zasleduje javni interes po zagotavljanju javnega reda in miru ter po varstvu ogroženih skupin ljudi. Ta interes je treba razlikovati od osebnega interesa določene osebe, da se obvaruje pred žaljenjem, obrekovanjem ali drugim čustvenim pretresanjem. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 39 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni in Andraž Teršek 2008. Pravna svoboda govora, Teršek ugotavlja, da evropski pravni napadalni praksa, 4: II-VI. etika, sovraštvo, strokovnjaki probleme sovražnega govor nazaj k kazniva dejanja in rasističnega izražanja obravnavajo doktrinarnim bolj zadržano in konzervativno kot lekcijam ameriški. Vzrok za drugačni odnos vrhovnega vidi v tragični izkušnji genocida sodišča ZDA * in totalitarizma v 20. stoletju. Po njegovem mnenju bi morali biti pri kaznovanju govora previdni in zadržani tudi še v primeru, da ta preide v napadalni govor, v spodbujanje ali ščuvanje k nasilju. Poudarja, da je treba varovati tudi izjave, izraze, mnenja ali ideje, ki najbolj pretresajo, vznemirjajo ali celo žalijo javnost ali njen del. Sovražni govor Aleš Završnik 2008. Pravna svoboda govora, Završnik ugotavlja, da predlog po predlogu praksa, 4: etika, sovraštvo, 297. člena KZ-1 ne upošteva KZ-1 * VI−VIII. kazniva dejanja sodobnih primerjalnopravnih in doktrinarnih rešitev ter tudi ne političnih kompromisov. Slabosti se po njegovih besedah nanašajo na izvršitvena dejanja, nabor varovanih skupin in nabor hudodelstev. Pojasnjuje, da predlog ohranja varstvo zgolj tistih skupin, ki so bile zgodovinsko sicer najpogostejše žrtve, a še zdaleč niso edine žrtve. Prav tako obžaluje, da predlog v enem delu ni naravnan v smeri omejevanja možnosti kazenskopravne represije. 40 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Ali je sovražni Jernej Rovšek 2011. Medijska elektronski Članek, objavljen v času predloga govor sploh preža, 39: 23−24. mediji, internet, zakona o spremembah in mogoče svoboda govora, dopolnitvah kazenskega zakonika omejiti? * sovražni govor, (KZ-1B), ki uvaja inkriminacijo nestrpnost, kaznivega dejanja javnega človekove spodbujanja sovraštva, nasilja ali pravice, internet nestrpnosti iz 297. člena, omejena le na tista dejanja, ki lahko privedejo do ogrožanja ali motenj javnega reda in miru. Avtor v članku poda pobudo, da bi sivo polje med sprejemljivim in kaznivim izpolnili s kvalifikacijo javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kot prekrškov zoper javni red in mir. V razpravo predlaga možnost, da se spodbujanje sovraštva in nestrpnosti prek spleta in medijev opredeli kot prekršek. Povzame tudi druge mehanizme reguliranja sovražnega govora (členi KZ od 158 do 162, Zmed, 11. člen ZEPT, Spletno oko in Kodeks za regulacijo sovražnega govora) in poudarja, da ima le kombinacija več dejavnikov lahko učinek pri omejevanju sovražnega govora. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 41 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Ali je rešitve Jernej Rovšek 2012. Zbornik sovražni govor, Rovšek ugotavlja, da se na eni za omejevanje Dnevi sankcioniranje, strani soočamo z ugotovitvami sovražnega prekrškovnega ZDA, Evropa, velikega dela javnosti, da je govora mogoče prava 2012. sovražni govor sovražni govor družbeno škodljiv, iskati v Ljubljana: GV kot prekršek na drugi strani pa ob sedanjem prekrških * založba. razumevanju in uporabi predpisov ni skoraj nikakršne možnosti, da bi bili akterji spodbujanja sovraštva in nestrpnosti pri nas sankcionirani. Pri tem opozarja, da so evropske države tudi zaradi svojih tragičnih izkušenj občutljivejše za izražanje nestrpnosti in sovraštva kot ZDA. Hkrati meni, da zaradi izrečenih ali zapisanih besed nihče ne bi smel biti zaprt. To je po njegovi oceni skrajno neprimerna sankcija za izražanje sovraštva, saj iz akterjev naredi še večje junake. Kot eno izmed možnosti omenja sankcioniranje spodbujanja nestrpnosti kot prekrška. Kot enega osrednjih problemov pri tem po drugi strani izpostavlja ustanovitev primernega neodvisnega prekrškovnega organa. 42 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Splet ne more Jernej Rovšek 2012. Medijska elektronski Avtor poda oceno stanja pri biti izjema * preža, 42: 35−38. mediji, različnem razumevanju sovražnega svetovni splet, govora in ugotavlja predvsem komuniciranje, naslednje: 1) da varuh ni tisti, ki človekove moral vlagati ovadbe in preganjati pravice, posameznice_ke, saj je njegovo sovražni govor, poslanstvo nadzor oblasti in ne nestrpnost, posameznic_kov; 2) da je sovražni preprečevanje, govor nedvomno ena od oblik kazenske diskriminacije; 3) naniza ugotovitve sankcije različne strokovne javnosti. V nadaljevanju pojasnjuje pravne opredelitve sovražnega govora, kot izhajajo iz ustave, kazenskega zakonika in kazenskih določb drugih predpisov. Po pregledu trenutne tudi druge zakonodaje, ki prepoveduje spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ne vidi (ustavnopravnih) razlogov, zakaj javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti ne bi moglo biti v nekaterih primerih opredeljeno kot prekršek, in še natančneje predstavi razlike med kaznivimi dejanji in prekrški. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 43 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Prepoved Jernej Letnar 2013. Dignitas, svoboda Pravica do svobode izražanja je sovražnega Černič 57−58: 128 izražanja, eden izmed temeljev svobodne, govora v prepoved pluralne, strpne in širokosrčne sodni praksi sovražnega demokratične družbe, a ni Evropskega govora, absolutna, saj jo je treba varovati sodišča za Evropsko sodišče v razmerju do drugih vrednot. človekove za človekove Članek obravnava in analizira 50 pravice * pravice, zadev iz sodne prakse Evropskega demokratična in sodišča za človekove pravice, ki pluralna družba se nanašajo na sovražni govor. Iz analize izhaja, da svoboda izražanja ne varuje sovražnega govora, ki temelji na poveličevanju genocida, hudodelstev zoper človečnost in holokavsta ali na diskriminatornih in ksenofobnih izjavah zoper rasne, verske ali etnične skupine. Članek v sklepu zaključuje, da posameznice_ ki nosijo ključno odgovornost pri ustvarjanju strpnega, svobodomiselnega in pluralnega javnega prostora v vsakokratni evropski družbi. 44 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Najbolje, da je Jernej Rovšek 2013. Medijska komuniciranje, Avtor se v prvem delu omeji na odziv takojšen preža, 44/45: človekove refleksije z javne predstavitev mnenj in tam, kjer je 22−23. pravice, o sovražnem govoru, ki je bila bila sovražnost sovražni govor, opravljena v državnem zboru 15. izrečena * nestrpnost, marca 2013, v organizaciji Komisije preprečevanje, za peticije ter za človekove pravice kazenske in enake možnosti. V drugem sankcije delu predstavi sovražni govor na podlagi vsebine in strukture pobud (pritožb), ki jih obravnava Varuh človekovih pravic RS. Iz zadnjega povzame polemike pri definiranju izraza sovražni govor in pojasni, da se Varuh odziva le na tiste primere, ko gre nesporno za elemente, ki jih prepoveduje ustava in jih kot kaznive opredeljuje kazenski zakonik. Rovšek se sprašuje, kako omejiti izraze sovraštva in nestrpnosti. Nagiba se k mnenju, da kaznovanje in kazenski pregon nista ustrezen odgovor, saj na ta način pojavov ni mogoče odpraviti in je tovrstno zdravilo lahko celo nevarnejše od bolezni. V večini primerov je po njegovem bolje dopustiti sovražne izjave, da izzvenijo, kot pa reagirati s kazensko represijo. Opozarja, da se z odzivi sovraštvo pogosto le še stopnjuje in širi, prav to pa je tudi namen piscev sovražnih sporočil. Meni, da mora biti odziv takojšen in tam, kjer je bila sovražnost izrečena – v medijih, v javnosti ali v politiki. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 45 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni govor Nina Zidanik 2013. Pravna kazensko Avtorica ugotavlja, da v govoru, ki je in kaznivo praksa, 10: materialno pravo, usmerjen proti politični oblasti, niso dejanje javnega 16-18. sovražni govor, podani znaki kaznivega dejanja po spodbujanja kazniva dejanja, 297. členu kazenskega zakonika. sovraštva, nasilja spodbujanje To namreč inkriminira javno izražanje in nestrpnosti * sovraštva, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki spodbujanje je usmerjeno proti deprivilegiranim nasilja, nasilje, skupinam oziroma njihovim nestrpnost, pripadnikom_icam, predstavniki_ice sovraštvo zakonodajne in izvršilne oblasti pa ne spadajo v nobeno od teh skupin, ki jih definira 14. člen Ustave. Avtorica pojasnjuje, da lahko posameznice_ki, ki se počutijo razžaljene ali ogrožene, niso pa pripadniki_ice določene varovane skupine, podajo kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja grožnje ali zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime po kazenskem zakoniku. Online hate- Rok Čeferin, 2014. Annales, online sovražni Cilj prispevka je ugotoviti, kdo je po speech and Špelca Mežnar 24(4): 477−488. govor, pravna slovenskem civilnem in kazenskem anonymous sredstva, civilno pravu odgovoren za škodo, internet pravo, kazensko ustvarjeno preko protipravnega comments: How pravo, ponudniki komentiranja, ki se manifestira to fight the internetnih kot sovražni govor. Avtorja legal battle in storitev, analizirata pravna sredstva v okviru Slovenia? anonimni slovenskega civilnega in kazenskega prava, pri čemer posebno pozornost spletni namenita njihovi učinkovitosti v komentarji praksi. Čeprav so pravna sredstva proti sovražnemu govoru v skladu z mednarodnimi standardi na podlagi Sveta Evrope in Sodišča Evropske unije, je sodna praksa v Sloveniji pomanjkljiva in je pričakovati, da se bo le-ta še zmanjšala zaradi nedavnih sprememb v kazenski opredelitvi kazenskega dejanja. 46 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Zakaj tožilci Zvonko Fišer 2015. Zbornik sovražni govor, Avtor pravi, da statistični podatki sovražnega 1. dnevi prava tožilstvo, trditve iz naslova ne potrjujejo, saj govora ne zasebnosti kazenski pregon so v obdobju 2009−2014 tožilstva za preganjajo * in svobode kaznivo dejanje javnega spodbujanja izražanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti Ljubljana: IUS (297. člen KZ-1) prejela ovadbe Software, GV zoper skupno 222 oseb, obtožila so založba. 55 oseb, sodišča pa so obsodila 30 oseb. Razmerja, ki gredo od ovadb do končnih odločitev, ocenjuje kot normalna in noben podatek po njegovi oceni ne kaže ne to, da bi moralo biti pregona več. Poudarja, da je potrebno razločevati sovražni govor kot kaznivo dejanje od sovražnega govora v vsakdanjem pomenu. Vprašanje kazenske represije pri ukrepanju zoper sovražni govor je po njegovi oceni potrebno umestiti v širši kontekst. Kazensko pravo nam namreč pove samo to, kaj je kaznivo kot kaznivo dejanje, in le posredno, kaj je prav in kaj ni prav. Marsikaj, kar ni prav in v družbi ni zaželeno, tako ni hkrati tudi kaznivo. Pravi namen kazenske represije v družbi je po njegovih besedah kaznovati ekscese ter tako omogočati sožitje na ravni, ki je za prebivalce še znosna. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 47 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni govor Neža Kogovšek 2015. Zbornik EKČP, sovražni Avtorica uvodoma navaja razloge kot uradno Šalamon 1. dnevi prava govor, za kriminalizacijo sovražnega pregonljivo zasebnosti kriminalizacija, govora in razhajanja v absolutnem kaznivo dejanje * in svobode sodna praksa, razumevanju svobode govora na izražanja kazenski zakonik, eni in kriminalizacije sovražnega Ljubljana: IUS javni red in mir govora na drugi strani. Na podlagi Software, GV 2. odstavka 10. člena EKČP, po založba. katerem izvrševanje svobode govora vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti, ugotavlja, da so omejitve izjema od pravil svobode izražanja in prepoved sovražnega govora spada med te izjeme, oziroma da je izvrševanje svobode govora lahko inkriminirano, kadar gre za ekstremne pojavne oblike sovražnega govora. Ugotavlja, da je ESČP moralo postopoma oblikovati izhodišča za obravnavo posameznih primerov, ker ni univerzalno sprejete definicije sovražnega govora. Tudi v Sloveniji imamo zgolj opredelitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika, ki je bil leta 2011 posodobljen, še vedno pa ne omenja termina sovražni govor. Avtorica zaključi, da je prenovljena definicija mnogo preciznejša, skoraj kazuistična, situacija z vidika pravne varnosti in predvidljivosti pa ustreznejša. Hkrati pa ni mogoče prezreti, da je prenovljena definicija veliko ožja od prejšnje. Avtorica poudari, da je tovrstna sprememba 297. člena ustrezna le ob uvedbi številnih mehkejših mehanizmov za odzivanje na sovražni govor. 48 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Kje je meja med Nataša Pirc 2015. Zbornik praksa Avtorica ob pregledu in navajanju zasebnostjo Musar 1. dnevi prava Evropskega primerov sodne prakse ESČP in in pravico zasebnosti sodišča, svoboda sodišč po Evropi (predvsem iz Velike do svobode in svobode izražanja, načelo Britanije) razišče vprašanje vpliva izražanja * izražanja sorazmernosti kodificiranih pravic iz 8. in 10. člena Ljubljana: IUS Evropske konvencije o človekovih Software, GV pravicah na pravna razmerja med založba. pravnimi osebami zasebnega prava in posamezniki. Predstavi primere, ko se posameznica_ik sooči z močjo medijev in je nujno iskanje pravnega ravnovesja pravic obeh strani, to je pravica do zasebnosti posameznice_ ika in pravica do svobode izražanja. Ugotavlja, da nas do prave odločitve vodi načelo sorazmernosti oziroma test sorazmernosti, ki pri medijskih objavah preraste v test interesa javnosti. Pri tem meni, da pravica do svobode izražanja ni orodje, ki nam dovoljuje napisati vse, temveč je pravica, ki jo je potrebno uporabljati preudarno in odgovorno. Zaključi, da je vdor medija v posameznikovo zasebnost, ob sklicevanju na interes javnosti uravnotežen le v primerih, ko je dejanje (objavljena zgodba) oziroma poseg v zasebnost določen oziroma dovoljen z zakonom ali nujno potreben v demokratični družbi. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 49 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Diskusija, ki se je razvila po kolumni Andraža Terška z naslovom »Veliko bi jih govorilo, malokdo bi bral«: Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Veliko bi jih Andraž Teršek 2011. Pravna človekove Avtor problematizira oddajo na govorilo, praksa, pravice, televizijski komercialni postaji, malokdo bi bral * 49/50: 41. svoboda govora, v kateri sta politik in voditeljica sovražni govor, soglašala, da Romi, ki sta jih nestrpnost, imenovala »cigani«, niso zaželeni v kazniva dejanja, slovenski družbi, in da bi bilo treba prekrški obsojenim pedofilom za kazen odsekati prste. Teršek zagovarja stališče, da ta komunikacija ni spadala ne v sovražni govor kot pravni koncept, ne v t. i. napadalni govor. Problematizira tudi po njegovi oceni nekritično, površno in nasploh strokovno napačno rabo termina sovražni govor v javnosti. Posebej izpostavi pravna stališča, ki sta jih glede pravne zaščite svobode izražanja javno izrekala Varuhinja človekovih pravic in Informacijska pooblaščenka. V prispevku kot pravno nevzdržen označi predlog, da bi se govor, ki naj bi vseboval elemente sovražnosti in žaljivosti, preganjal in kaznoval kot prekršek. Poudarja, da izražanje, ki je v mejah pravno dovoljenega, ne sme biti kaznovano – niti kot prekršek. Če po drugi strani res pomeni sovražni govor, ga je treba preganjati kot kaznivo dejanje, in ne le kot prekršek. 50 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Kje je meja med Matevž Krivic 2012. Pravna človekove Krivic v odzivu na Terškovo kolumno svobodo govora Praksa, 1: 6−8. pravice, svoboda meni, da Teršek zavzema preveč in sovražnim govora, sovražni enostransko stališče, ki izrazito govorom? * govor podcenjuje družbeno nevarnost sovražnega govora. Opozarja, da EKČP med legitimnimi cilji, ki upravičujejo omejevalne posege države v svobodo izražanja, ne navaja samo »preprečevanja neredov ali zločinov« (na čemer temeljijo poenostavljene ideje o neposredno grozečem nasilju kot edinem možnem razlogu za kaznivost sovražnega govora), ampak med skupaj šestimi takimi cilji tudi zavarovanje ugleda ali pravic drugih. Avtor meni, da ima posamezna država lahko ločen pristop do omejevanja svobode izražanja. Zanj je sovražni govor vse, kar prepoveduje 63. člen ustave. Zahteva po prepovedi vsakršnega razpihovanja nestrpnosti ima po njegovi oceni vso podlago in podporo v določbah EKČP ter vsaj delno, če ne pretežno, pa tudi v dosedanji sodni praksi ESČP. Ustavo interpretira tako, da bi hujše oblike sovražnega govora morale biti kaznive, blažje pa »zgolj« prepovedane in sankcionirane z drugačnimi sankcijami. Ker zadnje možnosti v Sloveniji praktično skoraj ni, obstaja dilema, ali vložiti kazensko ovadbo ali ne. Pri tem je kritičen do tožilstva, ki ne sproža postopkov, in s tem ne omogoča sodiščem, da bi vzpostavila kriterije za pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 51 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Še o sovražnem Jernej Rovšek 2012. Pravna človekove Rovšek opozarja, da Terškovo govoru – Praksa, 2: 13−16. pravice, stališče, da pravo varuje tudi izjave, dekriminali- svoboda govora, ki najbolj žalijo, vznemirjajo ali zirajmo ga! * sovražni govor, šokirajo javnost, potrebuje pojasnilo, nestrpnost, saj je ESČP to trditev najpogosteje kazniva dejanja, uporabljalo, ko je zaščitilo prekrški novinarje_ke v kontekstu varovanja svobode izražanja medijev. Kritičen je tudi do Terškovega stališča, da »izražanje, ki je v mejah pravno dovoljenega, ne sme biti kaznovano – niti kot prekršek.« Problem je namreč v praktični določitvi pravno dovoljenega. Opozarja tudi, da se lahko isto mnenje pojavi kot kaznivo dejanje, kot prekršek in kot disciplinski postopek. Rovšek problematizira pomanjkanje sodne prakse na podlagi 297. člena KZ-1 in dodatne nejasnosti, ki jih prinašajo spremembe tega člena. V zaključku prispevka predlaga, da bi sivo polje med sprejemljivim in kaznivim dejanjem izpolnili s kvalifikacijo javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kot prekrškov zoper javni red in mir. V tem kontekstu predlaga, da bi se spodbujanje nestrpnosti kot prekršek po zakonu o javnem redu in miru (ZRJM-1) lahko preganjalo tudi na spletu. Hkrati predlaga, da bi se spodbujanje sovraštva in nestrpnosti po 297. členu dekriminaliziralo in nadomestilo s sovražnimi nagibi kot kvalificiranimi oblikami kaznivih dejanj z elementi nasilja. 52 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Državljani v Rok Čeferin 2012. Pravna človekove Čeferin v prispevku nasprotuje trenirkah in praksa, 3: 14−15. pravice, svoboda trditvi Andraža Terška, da nekateri sovražni govor * govora, kršenje, ne opazijo »kako daleč od koncepta sovražni govor, sovražnega govora je bil primer nestrpnost ‚volivci v trenirkah‘«. Meni, da vsebuje vse elemente sovražnega govora, kot jih je v obsežni sodni praksi s tega področja opredelilo ESČP. Pri tem zaradi skupnih točk z navedenim primerom izpostavlja sodbo ESČP v primeru Le Pen proti Franciji, v katerem je soglašalo z njegovo obsodbo pred francoskimi sodišči. V nadaljevanju izpostavlja, da je Majer v svojem pismu zapisal besede, ki po intenzivnosti stigmatiziranja in kršenja pravice do osebnega dostojanstva manjšine bistveno presegajo Le Penove besede. Hkrati poudarja, da je bil Le Pen kaznovan, kljub temu da jih je podal v okviru politične razprave, kot izvoljen predstavnik ljudstva, v primeru »Majer« pa temu ni bilo tako, in bi lahko bilo zato omejevanje pravice do svobode izražanja intenzivnejše. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 53 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 2 PSIHOLOŠKI VIDIK Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Beseda in Renata Salecl 1994. Revija za nasilje, verbalno Sodobne demokratične družbe se še nasilje kriminalistiko in nasilje, vedno ukvarjajo s tradicionalnimi oblikami kriminologijo, 45: sovražni govor, nasilja, zlasti nemočne pa so do novih 346−355. nacionalizem, oblik medrasnega, nacionalnega in seksizem, spolnega nasilja, ki se običajno kaže na zbujanje verbalni ravni. Sodobna družba vztraja sovraštva, na univerzalnosti vrednot, kot so npr. žrtve, človekove človekove pravice in demokratična država, pravice hkrati pa avtorica dokazuje, da so tudi nacionalizem, rasizem in seksizem po svoji naravi univerzalni. Izhajajoč iz tega je univerzalen tudi sovražni govor, saj posameznik, ki izjavlja neko grobo žalitev, le ponavlja mnenje svojega okolja, torej izhaja iz nekega zgodovinsko pogojenega diskurzivnega konteksta. Razlika med postsocializmom in zahodnimi družbami je v tem, da Zahod z zakonom omejuje sovražni govor, na postsocialističnem Vzhodu pa si tega ni mogoče zamisliti, ker bi taka regulacija veljala za ostanek komunistične miselnosti. Tako zagovorniki kot tudi nasprotniki pravne regulacije govora po besedah avtorice menijo, da rešitve so, le odločiti se je treba, ali jih sprejmemo ali ne. Jezik je po njenih besedah mogoče in ga hkrati ni mogoče popolnoma nadzorovati, vendar to ne pomeni, da se moramo odpovedati boju za strpnejše besede. 54 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražne Renata Salecl 1995. Problemi, psihoanaliza, Avtorica najprej pojasni, kako nasilni besede 1/2: 71−79. subjekt, govor, govor razume dekonstruktivistična teorija. žaljivke Glavnina prispevka je namenjena iskanju odgovorov na vprašanje, kaj želi doseči subjekt z izjavljanjem netolerantnih besed, ki nekoga ranijo, ki ponižujejo določene družbene skupine. Odgovor na to vprašanje skuša najti s pomočjo lacanovske psihoanalize. Sovražni Bogdan 2010. Socialno psihoza, Avtor trdi, da je v psihoanalitični govor v Lešnik delo, 49(5−6): sadizem, perspektivi najopaznejša značilnost psihoanalitični 299−304. moralizem, sovražnega govora ta, da omogoči perspektivi seksizem, govorcu_ki nekakšno zadovoljitev, ki jo rasizem, je najustrezneje opisati kot sadistično. To homofobija. značilnost analizira v luči Freudove gonske teorije in pokaže, da se tri značilne oblike sovražnega govora, seksistični, rasistični in homofobni govor, izvrstno dopolnjujejo in sestavljajo v vzorec, po katerem je zadovoljitev vezana na vrednostni razcep objekta in seksualizacijo družbenega statusa. V jedru tega vzorca je seksistična predpostavka pasivnega, manjvrednega »ženskega« uživanja, ki vzburja subjekt in ga ta zato zavrača na način analogen psihozi, namesto tega pa razvije dominantno, agresivno držo, ki velja za »moško«, in ki odvrača kastracijski strah. Zaradi teh značilnosti sovražni govor ni in ne more biti racionalen in vsak kompromis z njim onemogoči racionalno politiko vključevanja ter nediskriminacije. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 55 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni Karmen 2012. Socialna sovražni govor, Prispevek obravnava vprašanje pojmovanja govor v luči Chakir pedagogika, toleranca, nasilje, tolerance in njene povezave s sovražnim tolerance 16(2): 133−152. dekonstruk- govorom. Izpostavlja predvsem liberalni tivizem, koncept tolerance in težave, ki nastopijo, odgovornost, ko postane ta opravičilo za izvajanje dialog, sovražnega govora. Pojem tolerance spoštljivost namreč velikokrat služi za prikrivanje sovražnosti in diskriminacije do drugih kot drugačnih. Izpostavljen je pomen kulture dialoga kot enega od dejavnikov, ki prispevajo k razvoju spoštljivega odnosa do obličja drugega. Članek tudi poudari vlogo, ki jo ima učitelj pri spodbujanju otrok k izražanju svojih stališč ter poslušanju stališč in resnic drugih ter pri zmanjševanju oziroma preprečevanju pojava sovražnega govora pri otrocih. Ker je otrok socialno kompetentno bitje, je temu prilagojena tudi metodika vzgoje, za katero je značilno odnosno razumevanje vzgoje in razvijajočega se sebstva ter pripoznanje drugega kot drugačnega, a vseeno vrednega. Pri tem igra pomembno vlogo na spoštljivosti osnovan dialog, ki zmanjša sovražnost do drugih ljudi in njihovih resnic. To poudari pomen induktivne vzgojne argumentacije, ki vzbudi v otroku občutljivost in odgovornost za posledice svojih ravnanj in besed. 56 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Značilnostih Karmen 2012. Teorija in sovražni govor, Avtorici analizirata osebnostne značilnosti piscev Erjavec, praksa, 49(1): novinarstvo, piscev sovražnega govora v komentarjih sovražnega Melita Poler 190−203. novičarske pod spletnimi novinarskimi prispevki. govora v Kovačič spletne strani, S poglobljenimi intervjuji poskušata komentarjih komentarji, etika, prepoznati njihove vrednote in prepričanja pod spletnimi motivi, osebnost ter vrsto osebnosti. V prvo skupino novinarskimi spadajo »vojaki«, ki so organizirani, prispevki v drugo pa »verniki«, »igralci« in »nadzorniki«, ki delujejo na lastno pobudo. Glavni motiv vojakov in vernikov je izpolnjevanje poslanstva, zanje je značilna avtoritarna osebnost. Igralce motivirata vznemirjenje in zabava, nadzornike pa pritegovanje pozornosti k družbenim neenakostim; za ti dve podskupini je značilna libertarna osebnost. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 57 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Readers of Karmen 2014. Annales, internet, Ker so obstoječe študije proučevale vse online news Erjavec 24(3): 451−462. občinstvo, prvine diskurza komentarjev s sovražnim comments: sovražni govor, govorom, objavljenih pod spletnimi why do bralci spletnih novinarskimi prispevki, razen motivov they read komentarjev, za branje, skuša ta študija zapolniti hate speech motivi, pristop raziskovalno vrzel. Anketiranih je bilo 378 comments? prednostnega bralcev komentarjev s sovražnim govorom, tematiziranja. da bi ugotovili, zakaj bralci/ke berejo komentarje s sovražnim govorom. Študija temelji na pristopu uporabe in zadovoljitve. Rezultati kažejo, da anketiranci/ke berejo spletne komentarje s sovražnim govorom zaradi usmeritve, zabave/druženja, udobnosti in iskanja informacij. Iskanje nasveta je bil glavni motiv za branje spletnih komentarjev s sovražnim govorom. Rezultati so tudi pokazali, da so starost, izobrazba in spol negativno povezani z vsemi motivi branja komentarjev s sovražnim govorom. Bolj verjetno je, da moški berejo komentarje s sovražnim govorom kot ženske. Mlajši/e anketiranci/ ke bolj verjetno berejo komentarje s sovražnim govorom kot starejši/e zaradi vseh analiziranih razlogov. Nižje izobraženi posamezniki/ce bolj verjetno berejo spletne komentarje s sovražnim govorom kot bolj izobraženi. Prihodek anketirancev/k ni statistično značilno povezan z motivi branja komentarjev s sovražnim govorom. Tisti, ki opravijo več spletnih dejavnosti, preberejo tudi več komentarjev s sovražnim govorom. Študija je tudi preučevala, kako je strankarska pripadnost povezana z motivi branja komentarjev s sovražnim govorom in ugotavlja, da komentarji s sovražnim govorom bolj privlačijo bralce/ ke z močno strankarsko pripadnostjo. 58 3 JEZIKOSLOVNI VIDIK Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni Gaja Červ, 2012. Teorija in sovražni govor, Prispevek preverja, ali je analizo govor kot tip Monika Kalin praksa, 49(1): vrednotenje, sovražnega govora mogoče zajeti v vrednotenja: Golob 149−170. jezikoslovno- jezikoslovno-besedilni teoretski model Jezikoslovni besediloslovni subjektivizacije in vrednotenja. Oblikovani vidiki model, model jezikovnih sredstev sovražnega razžalitve, govora je uporabljen za analizo slovenskih stilistika časopisnih besedil komentatorske vrste, v katerih se pisci odzivajo na diskurz nasprotnikov novega družinskega zakonika. Ugotovljeno je, da je postavljeni model le prva stopnja pri presojanju vrednotenjskih jezikovnih sredstev, ki šele v določenem diskurzivnem prostoru, nanašajoča se na ranljive družbene skupine ali posameznike, in s polarizacijo odnosa mi–oni povzročajo diskriminatorno obravnavo te skupine ali posameznika. Kriteriji za Raphael 2012. Teorija in sovražni govor, Besedilo avtorja Tomaža Majerja je splošno prepoznavanje Campos praksa, 49(1): razžalitve, in strokovno javnost spodbudilo k razpravi sovražnega Ferreira, 204−215. diskriminatorni o sovražnem govoru. Zaradi potrebe po govora v Petra Košič, diskurz, kategorizaciji za prepoznavanje elementov jeziku: Študija Noemi manjšine, sovražnega govora primera Mavrič, Nina svoboda govora, v besedilu in govoru članek Mihalič regulacija, s pomočjo obstoječe literature sovražni zakonodaja govor najprej opredeli in ga loči od razžalitev ter postavi nove kriterije za prepoznavanje sovražnega govora v jeziku. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 59 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 4 MEDIJSKI VIDIK Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek V obljubljeni Roman Kuhar 2001. Medijska senzacionalizem, V članku je analiziranih enajst člankov deželi preža, 10: 4−5. etiketiranje, begunci, Slovenskih novic o prebežnikih. Avtor ksenofobije ksenofobija, ugotavlja, da jih stigmatizacijski diskurz novinarska etika omenjenih člankov označuje za nasilneže, nehigienične, upirajoče se kulturni asimilaciji, pripisano pa jim je tudi prenašanje nalezljivih bolezni. Članke razdeli v tri sklope − poimenovanja ilegalnih imigrantov, njim pripisane lastnosti ter prikaz lokalnega prebivalstva, ki protestira. Tako zgoščena in kategorizirana verzija enomesečnega pisanja o problematiki prebežnikov po njegovi oceni jasno in nazorno prikazuje prej očitano ksenofobično pisanje ter povzdigovanje govoric v dejstva. Poudarja, da pisanje ni iztrgano iz konteksta, je le vsebinsko kategorizirano in zato bolj bode v oči. Novinarsko Karmen 2012. Teorija novinarstvo, Ker v obstoječi mednarodni dostopni opredeljevanje Erjavec in praksa, sovražni govor, literaturi ne obstaja študija, ki bi razkrila, in razumevanje 49(1): 95−111. napadalni govor, kako novinarji opredeljujejo in razumejo sovražnega svoboda govora, sovražni govor ter ga razlikujejo od govora kritična diskurzivna napadalnega govora, skuša ta raziskava vsaj analiza, analiza delno zapolniti raziskovalno vrzel. Intervjuji vsebine z novinarji_kami osrednjih slovenskih medijev so s kvantitativno (analiza besedil) in kvalitativno analizo (kritična diskurzivna analiza) pokazali, da več kot tretjina intervjuvancev ne zna opredeliti sovražnega govora, preostali dve tretjini pa razlikujeta med konceptoma sovražnega in napadalnega govora. Raziskava je tudi pokazala, da imajo intervjuvanci_ke skrajno negativno stališče do sovražnega govora ter ga prevladujoče povezujejo s sovražnostjo in nasilnostjo. 60 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Regulacija in Marko 2012. Teorija sovražni govor, Članek predstavlja problem ustreznega percepcija Milosavljević in praksa, regulacija, poznavanja regulacijskega in sovražnega 49(1): samoregulacija, samoregulacijskega okvira sovražnega govora: analiza 112−130. splet, percepcije, govora v slovenskih medijih, in sicer na dokumentov arbitrarnost primeru urednikov_ic spletnih medijev kot in odnosa odbirateljev_ic. Uporabljeni sta dve metodi, urednikov in sicer analiza ključnih dokumentov in spletnih poglobljeni polstrukturirani intervjuji z portalov izbranimi uredniki slovenskih množičnih medijev. Ugotovitve analize kažejo, da določeni uredniki_ice ne ločujejo med sovražnim govorom in razžalitvami ali kletvicami, kar kaže na slabo poznavanje pravnega okvira, pa tudi samega pojma sovražni govor. Analiza tudi kaže, da to lahko vodi v specifične odločitve urednikov_ic, in da so s tem odločitve o sovražnem govoru pogosto prepuščene individualni percepciji urednika_ice. Poročanje o Melita Poler 2012. Teorija sovražni govor, Avtorja analizirata poročanje novinarjev_k sovražnem Kovačič, Igor in praksa, novinarsko o sovražnem govoru in njihove etične govoru Vobič 49(1): poročanje, probleme. (Med)besedilna analiza poslancev v 131−148. novinarska poročanja o sovražnem govoru med prvo luči novinarske etika, poslanci, obravnavo Predloga Družinskega zakonika (ne) objektivnost, je pokazala, da novinarji_ke o sovražnem objektivnosti komentar govoru poslancev_k niso poročali ali pa so v poročila vključili le nekatere manj skrajne izjave. Izogibali so se vrednotenju, sovražni govor so obsodili predvsem z besedami drugih virov. Intervjuji z avtorji_icami analiziranih poročil so pokazali, da se bojijo učinkov razširjanja sovražnega govora s svojimi prispevki, imajo težave pri njegovem prepoznavanju in odločanju, kateri izrazi so sploh sprejemljivi za objavo, poleg tega v poročilih ne želijo komentirati. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 61 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 5 SPLETNI VIDIK Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Boj proti Kaja Jakopič 2005. Medijska internet, Internet je že zdavnaj prevzel vlogo, ki jo je v sovraštvu na preža, sovražni nekdanji Jugoslaviji imel stadion, ko je vsakdo medmrežju ali 23/24: 26. govor, lahko vpil, kar je hotel, ker je bil anonimen. Zato je boj z mlini na medmrežje, jasno, da je kljub zakonski prepovedi sovražnega veter * množični govora internet idealen prostor za širjenje mediji sovraštva. Avtorica se v prispevku sprašuje, ali je boj proti sovražnemu govoru na internetu sploh smiseln in kdo bi moral odgovarjati za vsebine, ki se na medmrežju pojavljajo. Samoregulacija Sonja Merljak 2011. Medijska množični Avtorica piše o uvedbi celostne registracije spletnih Zdovc preža, 39: 25. mediji, uporabnikov na spletnem portalu Delo.si in o medijev: novinarstvo, rezultatu, da se je po ocenah moderatorjev raven kodeks, elektronski razprave bistveno izboljšala. Celostna registracija moderiranje mediji, pomeni, da mora uporabnik_ica, ki želi, da se in celostna svetovni komentar takoj pojavi na spletni strani, obvezno registracija splet, sovražni izpolniti še polja za ime in priimek, datum rojstva uporabnikov * govor, in spol. Ob komentarju se sicer izpiše samo amoregulacija, vzdevek, tako da je anonimnost komentatorja_ice spletni mediji, pred širšo javnostjo še naprej zagotovljena. internet, komentiranje, uporabniki Sovražni Vasja Vehovar, 2011. sovražni Avtorja pojasnjujeta, da pri opisovanju sovražnega govor: Lija Mihelič PiarNaKvadrat, govor, žalitve, govora naletimo na vrsto nejasnosti. Težave pri kazniva, 6(15): 26−28. grožnje, opredeljevanju sovražnega govora opisujeta na nesprejemljiva kletvice, primeru prijav na prijavno točko Spletno oko. ali neprimerna nespodobni Rezultati podrobne analize so pokazali, da je komunikacija? * govor, bilo le 3,7 odstotka prijav na prijavno točko med Spletno oko januarjem 2011 in avgustom 2011 potem dejansko ocenjenih kot kazniv sovražni govor. Zelo pogosto prijavitelji kazniv sovražni govor zamenjujejo z žalitvami, grožnjami, kletvicami in drugimi oblikami neprimernega govora. 62 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Prijavitelji Lija Mihelič, 2012. Medijska sovražni Avtorja predstavita samoregulacijske mehanizme dojemajo Miha Glavač preža, 42: govor, sovražnega govora na spletu in v spletnih govor kot 34−35. zakonodaja, komentarjih ter njihove rezultate. Opisujeta kazniv v spletni mediji, poenotenje prakse obravnavanja sovražnega zelo širokem kodeks govora v spletnih medijih z uvedbo Kodeksa obsegu * regulacije, regulacije sovražnega govora v letu 2010 in prijave, 297. njegovo dopolnitvijo februarja 2012. Dopolnitev Člen, učinek je obvezno moderiranje razširila na neprimerne kaznovanja vsebine, ki ne spadajo v domnevno kazniv sovražni govor, kodeksu pa je bila dodana tudi klavzula o sankcioniranju podpisnikov kodeksa v primeru kršitev. Ugotavljata, da imajo portali na svojih straneh na voljo kar nekaj vzvodov za zmanjševanje števila spornih komentarjev v praktično zelo kratkem času – brez dolgotrajnega lobiranja za spremembo zakonodaje, zakonodajnih postopkov in »prevzgojo« tožilcev ter sodnikov. Tudi analiza 2.169 prijav, prejetih na Spletno oko med januarjem in avgustom 2011, je pokazala, da le štirje odstotki (81 prijav) predstavljajo domnevno javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1 oziroma »sovražni govor«). Spletni Sonja Merljak 2012. Medijska moderiranje, Avtorica povzema prakso uvedbe spletnega komentarji: Zdovc preža, 42: 38. uredniki moderiranja spletnih komentarjev objavljenih kako pregnati spletnih pod novicami in podpis Kodeksa o sovražnem sovražni portalov, govoru sedmih slovenskih portalov. Rezultati govor? * ukrepov po najstrožjem moderiranju spletnih komentarjev pokažejo naslednje: (1) uvedba moderiranja je izboljšala in dvignila raven razprave, pri čemer obisk spletnega portala Dela ni upadel; (2) regulirajo tako sovražni govor kot neprimeren govor in žalitve, pri čemer je težava pri moderiranju žalitev, ker ni enotnih meril ali priporočil, kaj je sprejemljivo in kaj ni; (3) novinarji, ki so jih komentatorji žalili, so bili demotivirani in pogosto tudi zelo jezni; (4) uvedba določenih obveznih podatkov komentatorjev tudi izboljšuje raven komentarjev. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 63 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Zaznava Vasja Vehovar, 2012. Teorija svoboda V članku najprej ločujejo kaznivi sovražni sovražnega Andrej Motl, in praksa, govora, govor od drugih oblik spornega komuniciranja, govora na Lija Mihelič, 49(1): svetovni splet, predvsem od neprimernega izražanja (npr. slovenskem Boštjan 171−189. spletni mediji, kletvic) in nesprejemljivega govora, ki je lahko spletu Berčič, Andraž komentarji, predmet civilnih tožb (npr. razžalitve). V Petrovčič moderiranje, empiričnem delu je analizirano razumevanje internet, sovražnega govora med slovenskimi družboslovna uporabniki_icami interneta. Izkaže se, da sporno informatika komuniciranje uporabnike_ice sicer zelo moti, vendar pa sovražni govor razumejo izjemno ohlapno. Na eni strani ga večinoma sploh ne prepoznajo, na drugi strani pa vanj vključujejo tudi druge oblike spornega komuniciranja, ki jih ni mogoče kazensko preganjati kot sovražni govor. V sklepni razpravi članek umešča rezultate v kontekst prizadevanj za boljše razumevanje in tudi reguliranje sovražnega govora. Z dvotirno Lija Mihelič 2013. Medijska elektronski Avtorica ugotavlja, da na podlagi sprejetega obravnavo preža, 44/45: mediji, 297. člena KZ-1 in po kriterijih za pregon nad sovražni 23−24. svetovni splet, sovražnega govora, velike večine primerov govor na komuniciranje, spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, s kakršnim spletu * nestrpnost, se vsakodnevno srečujemo na spletnih portalih, sovražni tožilstvo ne bo obravnavalo kot potencialno govor, kazniv sovražni govor. V primerih obravnave preprečevanje, nepregledne množice komentarjev, ki ne kazenske izpolnjujejo kriterijev kaznivega, so pa za družbo sankcije in posameznike lahko kljub temu prav zaradi svoje množičnosti zelo škodljivi in moteči, predlaga več samoregulatornih mehanizmov, med njimi Spletno oko, in aktivno delovanje spletnih medijev in ostale civilne družbe pri omejevanju milejših oblik sovražnega, žaljivega in neprimernega govora. Poziva k nujnosti hitrega reagiranja na sovražni govor, predvsem bi to morala biti naloga spletnih urednikov_ic in moderatorjev_k spletnih portalov. Na koncu doda, da je potrebno izobraževati in osveščati, in sicer predvsem o tem, kaj je neprimerno za javno objavo, in ne o tem, kaj je kaznivo. 64 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Profesionalni Kaja Jakopič 2013. elektronski Avtorica navaja, da so uporabniki samo pod razpihovalci Medijska mediji, članke na spletišču rtvslo.si oddali že več kot sovražnega preža, svetovni splet, štiri milijone komentarjev, umaknili so 230.000 govora na 44/45: 25. spletni portali, komentarjev, tj. približno pet odstotkov, od tega spletu * komuniciranje, pol odstotka zaradi sovražnega govora. Zaradi komentarji, sovražnega govora je odstranjenih pol odstotka nestrpnost, komentarjev, zaradi nesprejemljivega »obnašanja« sovražni na mesečni ravni blokirajo (onemogočijo nadaljnjo govor, uporabo) približno 40 uporabniških imen. preprečevanje Najučinkovitejši način boja proti sovražnemu govoru na medmrežju je zagotovo spodbujanje kakovosti debate na spletu. Na spletne komentarje ne vpliva samo vsebina novice, pod katero so objavljeni, na samo dojemanje vsebine novice še kako vplivajo tudi komentarji pod njo. Še posebej, če so »okuženi« s sovražnim govorom. Slovenia: Brankica Interno sovražni Avtorica študije ugotavlja, da je sovražni govor study paper Petković poročilo govor, spletni na slovenskih spletnih medijih vse bolj prepoznan on online hate 2013 mediji, aktivna kot resen problem, pomembno vlogo pri speech participacija, njegovi regulaciji pa ima prijavna točka Spletno ozaveščanje oko. Opozarja na velike razlike v razumevanju javnosti sovražnega govora, v razumevanju tega, katere oblike govora se lahko kazensko preganjajo in katere se mora nagovarjati skozi druge mehanizme. V zaključku med priporočenimi ukrepi za izboljšanje situacije avtorica med drugim navaja spodbujanje aktivne participacije državljanov v internetnih skupnostih, ozaveščanje javnosti o emancipatornih potencialih izražanja mnenj in značilnostih sovražnega govora ter javno financiranje spletnih medijev z namenom ohranjanja odprtih diskusij in razvoja orodij ter resursov za moderiranje vsebin. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 65 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Raziskovalno Dejan Jontes, 2015. Pristop, sovražni Raziskava pokriva področje sovražnega govora poročilo Breda Luthar, za Telekom govor, spletno in druge problematične oblike komuniciranja Moč besed - Tanja Oblak Slovenije nadlegovanje, oziroma vedenja na spletu med mladimi, starimi Družbeni in Črnič nevarnosti od 15 do 25 let. V fokusnih skupinah so mladi medijski vidiki spleta, mladi kot eno najpogostejših oblik sovražnega govora spletnega na spletu med njihovimi vrstniki izpostavili govor, usmerjen nasilja proti dijakom, ki so istospolno usmerjeni. Raziskovalci_ke so ugotovili, da je besedno nasilje utemeljeno na tradicionalnem konceptu moškosti oziroma ženskosti in fantov kot grobih »ocenjevalcev ženske robe« na šolah. Ugotovili so, da zadnje posebej velja za akademsko manj zahtevne šole, kjer je več otrok iz delavskega in nižjega srednjega razreda. V sklepu raziskave svetujejo usmeritev, po kateri se naj internetnih prostorov in družbenih omrežij ne povezuje samih po sebi z nečim nevarnim, temveč naj se ta raje kot v »kulturo varovanja in zaščite« usmeri v izobraževanje mladih o reflektirani, samokritični in obenem kreativni rabi novih tehnologij. 66 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Odškodninska Špelca Mežnar 2015. Zbornik splet, internet, Avtorica izhaja iz opazovanja, da se v Sloveniji odgovornost 1. dnevi prava odškodninska pogosto dogaja, da se komentiranje na portalih, za žaljive zasebnosti odgovornost, blogih, forumih in družbenih omrežjih zlorablja komentarje in svobode anonimno za izražanje frustracij, sovraštva, predsodkov, v spletnih izražanja komentiranje, žalitev in pavšalnih obdolžitev ali širjenje laži. klepetalnicah Ljubljana: IUS portali, V članku zagovarja tezo, da anonimno (forumih) * Software, GV spletne strani komentiranje na internetu potrebuje jasno in založba. strožjo pravno regulacijo ter išče odgovor na vprašanje, koga lahko v civilni pravdi tožimo, če nam je bila s komentarjem v spletni klepetalnici povzročena škoda. Avtorica povzame pravne probleme (anonimnega) komentiranja na internetu, predstavi primer sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Delfi in v tem primeru pravne ureditve odškodninske odgovornosti za kršitve osebnostnih pravic v primeru medijev in glede implementacije direktive Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju. Zaključi s stališčem, da če moderator_ka (urednik_ica) dopušča anonimno komentiranje brez vsakega nadzora in gre za javnosti dostopen forum, morata biti [odškodninsko] odgovorna tako moderator_ka (urednik_ica) kot upravljavec_ka foruma, in pri tem zavrača možnost ekskulpacije zgolj na podlagi dejstva, da s komentarji niso bili seznanjeni. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 67 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 6 DRUGI VIDIKI Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni Miha Ceglar 2001. sovražni Avtor obravnava diskurz nestrpnosti, ki se govor kot Poročilo govor, rap, pojavlja v slovenski rap glasbi, in pri tem jemlje sestavni del skupine za Klemen pod drobnogled ljubljanskega raperja Klemna rap glasbe * spremljanje Klemen, Klemna in mariborski duet Dandrough ter nestrpnosti nestrpnost nekatere reakcije javnosti. Avtor ugotavlja, št. 1. da je bila nestrpnost prirojena rap glasbi že Ljubljana: takrat, ko je ta bila večinoma izraz afroameriške Mirovni mladine iz deprivilegiranih urbanih sosesk. inštitut. Rap je v nasprotju s sladkobnimi in komercialnimi mainstream izdelki poudarjal avtentični, neočiščeni izraz ulice, ki ne trpi nikakršnih olepšav ali cenzure. Takšno tradicijo rapa so deloma povzeli tudi Klemen Klemen in Dandrough. Sovražni Vesna 2005. nestrpnost, Avtorica članka jasno predstavi dilemo(e) o govor kot Leskošek Mi in oni: nasilje, preganjanju sovražnega govora kot omejevanju dejanje nestrpnost človekove svobode govora, pri čemer zavzame pozicijo, da nasilja * na pravice, je razumevanje in umeščanje sovražnega govora Slovenskem. sovražni kot sovražnega dejanja osnova v razumevanju Ljubljana: govor nestrpnosti oziroma sovražnosti in da je ta Mirovni ravno tako kriminalno dejanje kot rasistični inštitut. ali nacionalistični fizični napad. V članku se obširneje ukvarja z evropsko in ameriško tradicijo razprav o sovražnem govoru, ki ga vidi kot eno najmočnejših sredstev diskriminacije. Podrobneje navede argumente za in proti preganjanju sovražnega govora ter poda ugotovitve ter izpostavi, da gre v razpravah o sovražnem govoru za razredno vprašanje (v več pomenih), natančneje tudi za vprašanje družbene in politične moči. 68 Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Dva primera Boris Vezjak 2006. strpnost, Boris Vezjak v prispevku problematizira obrambe Dialogi, revija sovražni argumentacijo sociologa dr. Mateja Makaroviča sovražnega za kulturo govor, in pravnega strokovnjaka mag. Andraža Terška govora * in družbo, spodbujanje k na straneh časnika Delo v zvezi s konkretnimi 42(5−6) . nestrpnosti primeri sovražnega govora. Ocenjuje, da je obema avtorjema skupno, da minimizirata pomen sovražnega govora v imenu svobode govora. Meni, da s svojima prispevkoma avtorja eklatantno dokazujeta, da smo še zelo daleč od konceptualnih in zakonodajnih rešitev na področju sovražnega govora. Razmišljanja Matjaž 2007. nestrpnost, Članek, objavljen po koncu mandata Varuha o sovražnem Hanžek Dialogi, 42 sovraštvo, človekovih pravic, ki je zadnji dve leti mandata govoru * (5/6): 30−36. sovražni doživljal hude osebne napade. Primere govor sovražnega govora avtor članka tudi navede, sicer pa vsebinsko članek predstavi takratno stanje v Sloveniji na podlagi mednarodnih poročil o sovražnem govoru, utemeljuje dilemo odzivanja na sovražni govor v obliki molka ali reagiranja nanj, in dilemo po svobodi izražanja kot izgovorom za širjenje nestrpnosti ter izhaja iz primera holokavsta kot končnim rezultatom izražanja zaničevanja in sovraštva do drugih skupin. Nadaljuje na primeru Slovenije in sovražnih izrazov do različnih manjšin, predvsem pa poudari velik problem sovražnega govora politikov in neodzivnost tožilstva ter ponovno problem molka. Ugotavlja, da je motivacija posameznikov_ic in skupin za rasistične izraze sovražnega govora predvsem manipulacija in mobilizacija ljudi, ki je le prvi korak k iskanju podpore za nezakonito delovanje (izražanje sovražnega govora preide k dejanjem). Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 69 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Avtor Objava Tema Kratek povzetek Sovražni Srečo Dragoš 2007. etika, morala, V prvem delu prispevka avtor opozori na govor * Socialno postmoderna, temeljne premike v etičnih stališčih, ki označujejo delo, 46(3): strpnost, posamezno družbeno obdobje. 135−144. dialog V drugem delu je v zvezi s sovražnim govorom predstavljena tipologija socialnih ravnanj (po Paretu), ki je podlaga kontekstualne analize. V zadnjem delu besedila je predstavljena analiza konkretnih primerov sovražnega govora nekaterih slovenskih politikov, ki ilustrira glavne poudarke tega prispevka: Definicija oz. regulacija sovražnega govora je kontekstualna. Vzpostavlja se s konsenzom o razmejitvi še dopustnih tipov izražanja od onih, ki so prepovedani. Brezbrižnost do potrebnih razmejitev vodi v adiaforizacijo problema. Če se odločimo za tolerantnejši pristop, ko v skrbi za svobodo izražanja določamo definicije sovražnega govora z manj restriktivnim posegom, potem ga je treba kontekstualno zamejiti le na logična ravnanja in na namerno početje, a z drugačnimi učinki od predvidenih. Naslednja varianta, ki gre v smeri restriktivnejše regulacije pa raztegne kvalifikacijo sovražnega govora tudi na vse izraze sovražnosti v nenamernem početju z dejanskimi učinki. To sta edini izbiri, ki sta na voljo. Z morebitnim kriminaliziranjem sovraštva tudi na ostale kategorije ravnanja bi ogrozili temelj demokratične družbe. 70 7 DIPLOMSKE NALOGE IN MAGISTERIJI Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Nataša Sovražni DIPL UL FF, internet, Naloga ni e-dostopna. Zupančič, govor na Oddelek za spletni forumi, 2005 spletnih prevajalstvo kibernetski straneh prostor, sociolingvistika, sovražni govor Tanja Sahir Otroci in DIPL UL FDV internet, vpliv, Potrdi hipotezo, da bolj kot so otroci Gombač, internet: otroci, nasilje, nadzirani s strani staršev pri uporabi 2006 problem pornografija, interneta, manj so izpostavljeni izpostav- starši, nadzor kriminalnim dejanjem sovraštva na ljenosti tem mediju. Zadnjo hipotezo, tj. kriminalnim bolj kot otroci poznajo sodobno dejanjem tehnologijo, bolj so izpostavljeni sovraštva ter kriminalnim dejanjem sovraštva, njihov vpliv potrjuje s pridržkom. Povezava sicer ni na otroke bila statistično značilna, vendar pa na vzorcu prisotna. Zarja MEDIJSKI DIPL UL FDV Romi, predsodki Osredotočila se je predvsem na Kambič, PREDSODKI in stereotipi, poročanje slovenskih tiskanih medijev 2007 O ROMIH. sovražni govor, o tej tematiki, in ugotavlja, da to storijo Primer novinarji le, kadar so Romi vpleteni v konflikte z poročanja o večinskim prebivalstvom. dogodkih v Ambrusu Alma Cenzura in DIPL UM, Filozofska filozofija, Naloga ni e-dostopna. Maruška sovražni fakulteta svoboda Sedlar, govor v izražanja, 2007 medijih cenzura, sovražni govor, načelo škode, blasfemija, mediji Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 71 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Danijela Sovražni DIPL UL FDV sovražni govor, Naloga raziskuje, ali komunikacija Đoković, govor na splet, blog, na blogih presega, transformira ali 2008 blogih seksizem zgolj reproducira družbene konflikte in neenakosti. V praktičnem delu analizira primere žaljive komunikacije na blogih, tako da obravnava seksizem kot sovražni govor. Seksizem je še vedno izrazito naturaliziran diskurz s samoumevnimi kategorijami in bi moral biti pogosteje deležen poglobljene kritične obravnave. Ugotavlja, da se sovražnosti do žensk večinoma izražajo na pasivno-agresiven način, tako s strani moških kot s strani žensk. Na ta način pride do »samoizpoljnjujoče se napovedi«, ko ženske same kot žrtve predsodkov s svojim obnašanjem predsodke legitimirajo in sprejmejo inferiorno pozicijo. Ženska je tudi v športnem diskurzu označena kot Drugi in zato je Drugi, v neprestanem boju med »večnim Ženskim in večnim Moškim«. Karmen Sovražni DIPL UL FDV sovražni Glavni namen diplomskega dela je Šrimpf, govor v govor, mediji, opozoriti na problem sovražnega slovenskih predsodki in govora v medijih ter s pomočjo kritične 2008 medijih stereotipi, diskurzivne analize oddaj Piramida in analiza diskurza Vroče prikazati, kako sovražni govor vpliva na vsakdanja razmerja med ljudmi in na konstrukcijo družbene realnosti. 72 Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Doris Inkriminacija DIPL UM, Fakulteta Sovražni Ni jasnih zaključkov. Gajšt, sovražnega za varnostne govor, svoboda 2009 govora v vede izražanja, kazenskem kazensko pravo, pravu diskriminacija, slovenska ureditev, tuja pravna praksa Katarina Medijske DIPL UL FDV Romi, stereotipi, Z analizo medijskih tekstov slovenskih Kebrič, reprezentacije rasizem, lokalnih časnikov ugotavlja, da se o etničnih sovražni govor, Romih sicer še vedno veliko piše v 2009 manjšin: Romi medijski vpliv povezavi s konflikti in kriminalom, v slovenskem vendar pa se poročanje o njih počasi lokalnem spreminja. Članki pogosto obravnavajo tisku tudi vsakdanje življenje Romov, njihovo kulturno in športno dejavnost ter postavljajo v ospredje tudi posameznike in njihove zgodbe, s katerimi se lahko bralci poistovetijo in hkrati podvomijo v negativne podobe o romski skupnosti. Opaža tudi drugačne poglede in razmišljanja, saj se v člankih pogosto poudarja medsebojno spoštovanje med Romi in neromi ter zavračanje njihove diskriminacije. Kljub temu so Romi še vedno večinoma izključeni iz poročanja o sebi, saj se le redko pojavljajo kot viri informacij. Eva Jera Sovražni DIPL UL FDV sovražni govor, Kvalitativna analiza primera Hanžek, govor do Romi, mediji, argumentacije sovražnega govora v Romov v diskurz enem od slovenskih medijev (oddaja 2009 Sloveniji Piramida) z namenom opozoriti na problem takega diskurza in pomen odzivnosti pristojnih organov, medijev ter kritične javnosti na takšne ekscese. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 73 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Andrej Sovražni DIPL UL FDV sovražni V diplomski nalogi je obravnavana Motl, 2009 govor v govor, splet, problematika omejevanja sovražnega slovenskih spletni mediji, govora v tradicionalnih okoljih, medijih na komentarji na internetu in svetovnem spletu spletu ter v okviru svetovnega spleta v spletnih medijih v obliki komentarjev uporabnikov spletnih medijev. Predstavljene so različne uredniške politike slovenskih spletnih medijev na področju omejevanja in sankcioniranja sovražnega govora. V prvem poglavju diplomske naloge avtor predstavlja proces, skozi katerega se sčasoma izoblikujejo diskriminatorne prakse, in kako se v okviru teh praks pojavlja tudi sovražni govor. Nato z različnih vidikov preučuje koncept sovražnega govora. Drugo poglavje avtor namenja vprašanjem, ki se pojavljajo ob poizkusih omejevanja sovražnega govora v različnih okoljih in trenutno pravno ureditev na tem področju po svetu. Tretje poglavje je posvečeno novemu okolju, kjer se širi sovražni govor, internetu, njegovemu vplivu na sovražni govor in različnim težavam, s katerimi se spopadajo akterji, ki skušajo sovražni govor na internetu zajeziti. V četrtem poglavju so opisane značilnosti spletnih medijev in težave slovenskih in tujih spletnih medijev pri obravnavanju komentarjev uporabnikov, ob tem pa je predstavljena tudi njihova pravna odgovornost. Zadnje, peto poglavje, je v celoti namenjeno predstavitvi in analizi stališč uredništev slovenskih spletnih medijev glede omejevanja sovražnega govora in drugih oblik nezaželenega govora v prispevkih uporabnikov. 74 Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Jerca Sovražni DIPL UL FDV sovražni govor, Diplomska naloga s Pavlič, govor na pragma- pragmalingvističnega vidika 2009 spletnih lingvistični vidik komuniciranja preučuje značilnosti forumih: komuniciranja, sovražnega govora, ki ga opredeli kot Nacionalistični spletni forumi, izražanje ksenofobnih, diskriminatornih diskurz anonimnost, in rasističnih mnenj ter idej, naperjenih slovenske nacionalistični proti posameznikom oziroma ranljivim blokade diskurz družbenim skupinam. Označi ga kot pristopnih govor, ki izraža sovražnost in predsodke pogajanj na podlagi rasne, verske in nacionalne Hrvaške z pripadnosti, spolne usmerjenosti in Evropsko fizične ali mentalne hendikepiranosti. unijo V empiričnem delu skuša s pomočjo podrobnejše obravnave jezikovnih ravni potrditi hipotezo o odkritem in prikritem sovražnem govoru po Searlu in kršenju maksimalne kakovosti, kvantitete, relacije in načina po Griceu. Anja Šonc, Medijska DIPL UL FDV Množični mediji, Glavno hipotezo, da je komercialna 2009 kampanja Romi, družina televizija senzacionalistično poročala v primeru Strojan o družini Strojan in s tem prispevala družine k nestrpnemu odnosu večinskega Strojan: prebivalstva do romske skupnosti, v Analiza celoti potrjuje. Sodobni mediji niso le internetnih odsev družbenih dogajanj, ampak tudi virov ter spodbujajo sovraštvo. vloga javne in zasebne televizije Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 75 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Kaja Vidic, Anonimnost DIPL UL FDV anonimnost, Diploma poskuša odgovoriti na in družbene sovražni govor, vprašanje, ali anonimnost vpliva na 2009 norme kot družbene pojav sovražnega govora na spletnih dejavnika norme forumih ter kako se upoštevajo sovražnega družbene norme tudi v praksi. govora na S pomočjo spletne ankete ugotovi, spletnih da med spremenljivkami anonimnost, forumih sovražni govor ter družbene norme obstaja statistično značilna povezava med različnimi indeksi pojmov. Alja Mediji in DIPL UL FDV stereotipi, Sovražni govor je oblika izražanja Klanšek, margina- predsodkov in sovražnosti do 2010 lizirane stereotipizacija, posameznikov in temelji na prepričanju, skupine: sovražni govor, da so nekateri ljudje manjvredni, ker Odobravanje pomembnost zaradi posamezne osebne okoliščine medijskih medijev, pripadajo določeni skupini. Sovražni stereotipov o govor staršev povečuje mladostnikovo Romih Rom odobravanje medijsko prikazanih stereotipov o Romih. Mojca Sovražni DIPL UL FF sovražni govor, Naloga ni e-dostopna. Valenčak, govor na nestrpnost, 2010 slovenskih mediji, svetovni in nemških splet, spletni spletnih forumi, forumih: manipulacija, diplomska prevajanje, seminarska Slovenija, naloga Nemčija 76 Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Alen Regulacija DIPL UL FDV sovražni govor, V empiričnem delu predstavi odnos Senkovič, sovražnega splet, regulacija, anketiranih do sovražnega govora 2011 govora na anonimnost na slovenskem spletu. V tem okviru spletu preuči zaznavo in stopnjo razširjenosti sovražnih vsebin na spletu ter izpostavi stopnjo (ne)odobravanja sovražnih komentarjev s strani uporabnikov slovenskega svetovnega spleta. V nadaljevanju preuči sprejemljive in zaželene ukrepe za regulacijo neprimerne komunikacije na spletu in analizira najpogostejše reakcije uporabnikov ob ekstremno sovražnih komentarjih. Mihaila Sovražni DIPL UL FF, Naloga ni e-dostopna. Sokolova, govor na Oddelek za spletnih prevajalstvo 2011 forumih v povezavi z islamofobijo Maja Murn, Sovražni DIPL UL FDV stereotipi, Na podlagi opravljene kvalitativne 2013 govor kot predsodki, analize obravnavanega primera (analiza orožje sovražni govor, sovražnega govora Zmaga Jelinčiča) populizma: populizem, potrjuje hipotezo, da se sovražni govor analiza diskurz, v političnem diskurzu uporablja kot slovenskega politični diskurz, orožje populizma. političnega homofobija, diskurza Družinski zakonik Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 77 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Katja Sovražni DIPL UL FDV sovražni govor, Potrjuje tezo, da je sovražni govor Zupančič, govor na internetni na internetnih forumih posredovan v 2013 internetnih forumi, latentni obliki ter da komentarje na forumih homoseksu- temo homoseksualnosti homoseksualci (na primeru alnost, svoboda bistveno bolj od heteroseksualcev homoseks- govora, doživljajo kot sovražni govor. Latentna ualcev) stereotipi oblika sovražnega govora se kaže predvsem v skritih pomenih in kontekstu besedila. Čistega sovražnega govora na internetnih forumih je zelo malo, saj internetni forumi v procesu moderiranja odstranjujejo sovražne komentarje, prav tako ga prepoveduje tudi zakonodaja. Neža Sovražni DIPL UL FF, socialna Diploma je posvečena raziskovanju Sovinc, govor v Oddelek za antropologija, sovražnega govora med spletnimi 2014 spletnem etnologijo sovražni govor, komentarji na različnih medijskih okolju: o in kulturno svoboda portalih. Zaradi potrebe po čim spletni antropologijo govora, bolj primerni kategorizaciji za anonimnosti množični prepoznavanje elementov sovražnega in svobodi mediji, uredniki, govora, avtorica na podlagi branja govora moderiranje, literature opredeli sovražni govor v socialna družboslovnem kot tudi zakonskem omrežja, žargonu in ga pozicionira v odnosu do spletna svobode govora. Na podlagi intervjujev identiteta, z uredniki_icami in moderatorji_kami spletni različnih medijskih hiš pokaže na komentarji, vrzeli, ki se kažejo v interpretaciji splet, 24ur.com sovražnega govora med uredništvi, kar pa posledično vpliva tudi na sam proces moderiranja spletnih komentarjev. 78 Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Vanja Jus, Komentarji DIPL UM, spletni mediji, V diplomskem delu je predstavljeno 2014 v spletnih Fakulteta za sovražni govor, področje sovražnega govora kot eno medijih elektrotehniko, svoboda najnevarnejših oblik komuniciranja, ki kot okolje računalništvo govora, se vse intenzivneje pojavlja v spletnih sovražnega in informatiko komentiranje medijih, proti marginaliziranim in govora ranljivim skupinam pa se izraža skozi diskriminatorni diskurz. Opisuje problem prepoznavanja kaznivega sovražnega govora, ki se ga pogosto zamenjuje s političnim, sodbenim, žaljivim in nestrpnim govorom kot oblikami neprimernega govora v komentarjih spletnih medijev, ki močno posegajo v človekovo pravico do osebnega dostojanstva in ogrožajo kulturo dialoga. Izpostavlja tudi pomanjkanje sodne prakse, ustrezne zakonodaje in kazenskih določil pri omejevanju sovražnega govora v forumskih vsebinah in določevanju, pod kakšnimi kriteriji bi moral biti sankcioniran. Mojca Sovražni DIPL UM, Pravna sovražni govor, Naloga povzema, da je sovražni govor Ajtnik, govor fakulteta sovraštvo, eden ključnih trenutkov v vzbujanju 2015 diskriminacija, sovraštva do določenih skupin ljudi. neenako- Takšen govor je neizogibno povezan s pravnost, predsodki, diskriminacijo in stereotipi. nestrpnost, Je stalni spremljevalec človeške družbe, svoboda vedno večja prisotnost sovražnega izražanja govora v današnji družbi pa je posledica potrošniško in kapitalistično naravnane družbe. Na porast prisotnosti sovražnega govora vpliva tudi vedno večja uporaba medijev in svetovnega spleta. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 79 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Barbara Elektronski MA UL FDV sodobni Tako s pojavnostjo sodobnega rasizma Samaluk, disneyland rasizem, tudi stare »kričave« oblike razpihovanja 2008 sovražnosti: družbena nestrpnosti in sovraštva, kot je sovražni učinki in neenakost, govor, najdejo vedno nove poti za svoje regulacija samoregulacijski udejanjenje. Te nove poti jim tlakujejo sovražnega mehanizmi, predvsem dominantne elite s svojim govora na sovražni govor, javnodiskurzivnim upravičevanjem spletu internet, in dostopom do različnih javnih ekstremistične prostorov. S tem udejanjajo tudi glavni skupine, namen sovražnega govora, ki se kaže spletni forumi, v dehumanizaciji posameznikov_ic spletne igre in skupin ter posledično v nasilju. Iz tega razloga ga avtorica opredeljuje tudi kot obliko socialne prakse, ki ima lahko uničujoče posledice za tiste, zoper katere je usmerjen, kakor tudi za družbo nasploh. To se kaže tako na zgodovinskih dejstvih, kot pri vsakdanjem spremljanju domače in mednarodne politike ter spremljanju stanja na področju varstva človekovih pravic. S pomočjo sovražnega govora dominantne elite kaj hitro lahko ogrozijo demokracijo in ustvarijo poglobljen sistem diskriminacije, ki se kaže tako v zakonskih in drugih institucionalnih ukrepih kot tudi v preganjanju, nasilju in zločinih zoper človečnost. Sodobni rasizem tako v veliki meri zlorablja temeljne človekove pravice za ustvarjanje ideologij in sistemov neenakosti. Ravno zaradi vedno večje pomembnosti pravic s specifičnim informacijsko-komunikacijskim kontekstom postaja diskriminatorni diskurz vedno pomembnejši dejavnik za ustvarjanje in ohranjanje sodobnih oblik družbene neenakosti. 80 Avtor, Diplome in Tema Kratek povzetek letnica magisteriji Neda Sovražni MA UL FDV spletni mediji, Analizira komentarje s sovražnim Došenović, govor v komentatorji govorom na spletnih straneh 24ur. Vanja komentarjih na spletu, com in Dnevnik.si. Rezultati analize Brkić, 2013 bralcev sovražni govor, so pokazali, da je diskurz sovražnega novičarskih diferenciacijski govora v spletnih komentarjih spletnih diskurz diferenciacijski diskurz, ki družbo portalov deli na »nas« in »druge«. Diskurz v komentarjih je anonimen in prevladujoče usmerjen proti politično drugače mislečim, pripadnikom drugih narodov, vernikom in homoseksualcem. Pri analizi produkcijske prakse ugotovi, da trenutni ukrepi zoper sovražni govor niso dovolj uspešni in da učinkujejo za kratek čas. S sovražnim govorom se soočajo šele takrat, ko je že prisoten, nimajo pa načina, kako ga preprečiti. Moderatorji komentarjev si želijo jasnejših opredelitev sovražnega govora in izobraževanj na to temo. Z definicijo sovražnega govora imajo težave tudi komentatorji sami, saj večinoma ne dojemajo možnih posledic sovražnega govora. Večina komentatorjev razume sovražni govor kot običajno obliko dominantnega diskurza. Aja Hate speech MA UM, FF, Sovražni Sovražni govor je predstavljen v okviru Lovrec, and internet Oddelek za govor, humor, internetnih memov. Avtorica ugotavlja, 2014 humor anglistiko in internetni memi, da obstaja tanka linija med sovražnim amerikanistiko človekove govorom in humorjem (Slovenci meme pravice, dojemajo kot humorne, naravni govorci svoboda govora angleščine pa kot žaljive). Potrdi, da je stopnja angleškega jezika v veliki večini ne vpliva na odločitev, ali je internetni mem sovražen ali humoren. Iz rezultatov ugotavlja, da so memi, ki so sicer dojeti kot sovražni govor, lahko razumljeni tudi kot humor, saj je namen internetnih memov razvedriti in nasmejati ljudi. Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 81 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt V MEDNARODNA POROČILA O SOVRAŽNEM GOVORU V SLOVENIJI Naslov Datum objave Kratek povzetek “Hate speech” in 1998 Transnacionalna študija spremljanja medijev s fokusom na problemu pojava the Balkans sovražnega govora. Za Slovenijo ugotavljajo na ravni sovražnega govora (kot zanikanje obstoja Drugega znotraj nacionalnih meja države), da mediji govorijo o »poslovenjenju Slovenije«, kar implicira homogenizacijo odkar ni več razumljena kot etnično čista. Avtorica poročila je v slovenskih medijih, ki so po njenem mnenju izjemno občutljivi do tujih prebivalcev v Sloveniji, še posebej tistih, ki prihajajo iz nekdanje Jugoslavije, pogosto našla slabšalno in antisrbsko karakterizacijo. Poudarja še, da so slovenski mediji precej odkrito orientirani proti tujcem in proti manjšinam. Poročilo tudi našteva diskriminatorne in sovražne izjave iz časnikov Delo, Dnevnik, Slovenec, Večer, Slovenske novice. The Struggle Poljska, 2000 Starejši prispevek o stanju, ovirah in perspektivah na področju sovražnega against Racism govora v državah srednje in vzhodne Evrope ob prelomu v novo tisočletje. and Xenophobia Slovenija je omenjena predvsem v tabelah k prilogi članka. in Central and Eastern Europe: Trends, Obstacles and Prospects ECRI SECOND December 2002 Ključni besedi »hate speech« in »hate crime« v poročilu nista zapisani. REPORT ON SLOVENIA XENOPHOBIA: Starejša primerjalna študija Slovaške in Slovenije na področju A CATALYST diskriminacije, sovražnega govora in medijev. Avtor ugotavlja, da je OF HATE AND Neznano, zdi se, slovenski primer oživljanja civilne družbe in njene vloge pri naslavljanju DEFAMATION da najverjetneje problemov pojava sovražnega govora poučen zgled za Slovaško (za čas SPEECH IN 2003, zaradi pisanja študije). Avtor ugotavlja podobnosti in razlike med državama, SLOVAKIA AND letnic virov pri čemer se skozi študijo sprašuje, koliko se le-te odražajo v pojavu SLOVENIA ksenofobije in sovraštva v sovražnem govoru na splošno, in posebej kako je sovražni govor reguliran v obeh državah od časa njune samostojnosti. 82 Naslov Datum objave Kratek povzetek FOLLOW-UP Marec 2006 Izraz sovražni govor ni omenjen. REPORT ON SLOVENIA (2003-2005) ECRI Third Junij 2006 ECRI poročilo izpostavlja zaskrbljenost nad pojavom sovražnega govora report on do romske manjšine, tudi s strani politikov. ECRI priporoča, naj slovenski Slovenia organi okrepijo svoja prizadevanja za boj proti predsodkom in stereotipom do Romov med splošnim prebivalstvom, vključno z zagotavljanjem hitrega in nedvoumnega odziva v vseh primerih, ki se manifestirajo v obliki diskriminacije ali sovražnega govora. ECRI še ugotavlja, da je bila muslimanska manjšina v Sloveniji večkrat cilj sovražnega govora v politiki in včasih predmet posploševanj ali negativne podobe v medijih. Homophobia FRA, 2009 Mednarodno poročilo o obstoju homofobije in diskriminacije na osnovi and spolne usmerjenosti v 27 državah članicah EU. Obsežna študija je nastala iz Discrimination potrebe po razvoju primernih ukrepov na tem področju s ciljem zagotoviti on Grounds spoštovanje, zaščito in promocijo temeljnih pravic LGBT oseb v EU. Prvi of Sexual del študije vsebuje primerjavo zakonodajnih sistemov v državah članicah Orientation and EU. Posebej obravnava tudi sovražni govor na podlagi opravljene ocene Gender Identity stanja pri definiranju sovražnega govora v kazenski zakonodaji držav in the EU članic in izpostavlja problematična področja, ki niso posebej regulirana z Member States vidika zagotavljanja pravic LGBT osebam. Slovenija v povezavi s sovražnim – Part I Legal govorom ni neposredno omenjena. Analysis Homophobia FRA, marec 2009 Drugi del zgornjega poročila je sociološka primerjalna analiza stanja pri and uresničevanju človekovih pravic LGBT oseb v državah članicah EU. Discrimination Posebej analizira področja sovražnega govora in tudi v intersekciji on Grounds z drugimi družbenimi sferami. Poročilo podaja priporočila za javnopolitične of Sexual ukrepe na splošno za vse države članice EU. Orientation and Slovenija je omenjena le trikrat, vendar se omembe ne povezujejo Gender Identity z izrazom sovražni govor. in the EU Member States - Part II: The Social Situation Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 83 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Datum objave Kratek povzetek Making hate 2012 Ugotovitev poročila na primeru Slovenije: V Sloveniji je zgolj omejeno crime visible in zbiranje podatkov o zločinih iz sovraštva (hate crime). the European Union: acknowledging victims’ rights COMPARATIVE Marec 2012 Primerjalna študija 10 držav in mednarodnega prava na področju HATE sovražnega govora v pristojnosti sodstva in zakonodaje. Študija je SPEECH LAW: nastala za Pravni center Južne Afrike kot pomoč pri pripravi vlog dveh MEMORANDUM primerov sovražnega govora v Južni Afriki za obravnavo na vrhovnem sodišču. Prepoved sovražnega govora zakonodaja razlaga na način, ki vzpostavlja ravnovesje med svobodo izražanja, enakosti in človekovega dostojanstva. Študija skuša odgovoriti na vprašanja, kako posamezne državne zakonodaje poskušajo doseči to ravnotežje, kakšno vlogo igra zgodovinski in družbeno-politični kontekst pri doseganju tega ravnotežja in kako sodišča obravnavajo domnevo sovražnega govora v pesmih ali drugih oblikah kulturnega in umetniškega izražanja. V Memorandumu je Slovenija omenjena zgolj trikrat in zelo pavšalno. Predvidevamo, da je temu tako zato, ker je bilo v Sloveniji do tedaj zelo malo primerov sodne prakse pri prepovedi sovražnega govora. COMPARATIVE Marec 2012 Priloga zgornjemu Memorandumu, ki natančneje obravnava posamezne HATE države in njihovo zakonodajo na področju sovražnega govora v zgoraj SPEECH LAW: naštetih treh kontekstih. Priloga predvsem povzema stanje v posamezni ANNEXURE državi. Research prepared for the Legal Resources Centre, South Africa HATE CRIMES November 2013 Natančna študija »hate crime« po vključenih državah v OSCE (Organization IN THE OSCE for Security and Co-operation in Europe) regiji, med drugim pokriva tudi REGION: Slovenijo (podatki iz leta 2011). Vsebuje pregled javnih politik, pravnih INCIDENTS AND okvirov, poročila o podatkih o zločinih iz sovraštva. Študija podaja RESPONSES natančna priporočila k javnim politikam in javnopolitičnim ukrepom. ANNUAL Poročilo zabeleži, da je bilo v Sloveniji v letu 2010 prijavljenih 45 primerov REPORT FOR »hate crimes«, leta 2011 pa 34. Noben izmed primerov ni bil kazensko 2012 preganjan ali obsojen. 84 Naslov Datum objave Kratek povzetek Time to step Xindex, Mednarodno poročilo o stanju svobode govora in izražanja v 28 državah up: The EU and december 2013 članicah EU. Poročilo se osredotoča na raven delovanja Evropske unije freedom of in javnopolitičnih ukrepov, ki bi pripomogli k zaščiti svobode izražanja v expression državah članicah. Slovenija omenjena le izjemoma na področju medijev. Report on the European Na področju antidiskriminacijskih praks v Sloveniji podaja EK priporočila implementation Commission k zagotovitvi učinkovitega izvajanja protidiskriminacijske zakonodaje pri of the EU − Directorate- vključevanju romske manjšine v večinsko družbo. Priporoča sistematičen framework for General for pristop k zmanjšanju predsodkov večinske družbe do Romov, vključno z National Roma Justice, 2014 boljšim razvojem sodelovanja medijev pri naslavljanju tega problema. Integration Strategies Comparative 2014 Mednarodno poročilo o stanju na področju mladih in medijev iz enajstih Research “Youth jugovzhodnih evropskih držav (zelo podrobno tudi Slovenija za področje and Media” medijev, medijske pismenosti, kritično razumevanje medijev, uporaba medijev, mladinske organizacije in mediji, mladi v medijih, dostop mladih do medijev ...). Poročilo vključuje svobodo izražanja, medijsko vzgojo in sovražni govor s statističnimi podatki. Za Slovenijo ugotavljajo: med 11 analiziranimi državami je Slovenija ocenjena kot najbolj »svobodna« na področju svobode medijev, Slovenija ima medijsko vzgojo, vključeno v šolski kurikulum od leta 1994 dalje. Na področju medijske pismenosti kot sposobnosti, da mladi prepoznajo jezik, ki ustvarja razlike (to je, da v osnovi spodbuja sovraštvo), sta Slovenija in Hrvaška izjemi v smislu, da mediji pogosto uporabljajo retoriko sovražnega govora. Ostali statistični podatki se navezujejo na celotno analizirano regijo; na primer, 37,9 % mladih v regiji verjame, da mediji pogosto ali vedno uporabljajo retoriko sovražnega govora, večina mladih je seznanjenih s tem pojmom. Poročilo daje priporočila tudi za področje sovražnega govora, vendar na splošno za regijo (vključene države v analizo) in ne posebej za Slovenijo. Being Trans in FRA, 2014 Slovenija je omenjena trikrat, najbolj sporočilen primer: »14 % vprašanih the European intervjuvancev iz Slovenije je izkusilo sovražno motivirano nasilje v obdobju Union 12 mesecev.« Comparative analysis of EU LGBT survey data Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 85 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt Naslov Datum objave Kratek povzetek ECRI REPORT ECRI, 16. 9. 2014 Poročilo Sveta Evrope o oceni stanja na področju diskriminacije v Sloveniji. ON SLOVENIA Ugotavljajo, da se je sovražni govor močno povečal in je povečini uperjen (fourth proti ranljivim družbenim skupinam, Romom, LGBT, in muslimanom. monitoring Ugotavljajo pogost pojav rasistične in ksenofobne retorike med političnimi cycle) predstavniki, ki ostaja nenadzorovana. ECRI predlaga sprejetje Kodeksa ravnanja z namenom doslednega izvajanja, da se poslancem izrecno prepove uporabo rasističnih in ksenofobnih diskurzov. ECRI pozdravlja pobudo Spletno oko v kontekstu osveščanja javnosti o rasistično motiviranem sovražnem govoru na svetovnem spletu. Hkrati ugotavljajo, da tožilci redko sprožijo kazenski postopek v zvezi z javnim spodbujanjem sovraštva in nestrpnosti preko svetovnega spleta. Poročilo posebej izpostavlja problematiko v zvezi z Romi, izbrisanimi, muslimani, prosilci za azil in begunci, ter z delovanjem institucije Zagovornika, in slovensko zakonodajo na področju diskriminacije. Ugotavljajo še, da se v Sloveniji z namenom boja proti rasni diskriminaciji ne ureja sistematičnega zbiranja baze podatkov o zagotavljanju enakosti oziroma pojavu neenakosti v družbi. Comparative Romunija, 2014 Natančna primerjalna študija držav članic EU na področju sovražnega study on govora in zakonodajnih regulativ (analiza členov ustave, kazenske legislation zakonodaje in ostalih zakonov, ki omejujejo pojav sovražnega govora tudi sanctioning za državo Slovenijo). Za vsako posamezno državo je narejen povzetek; za hate speech and Slovenijo omenja 14. člen, 15. člen in 39. člen Ustave RS, 297. člen KZ RS discrimination in Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Poročilo omenja in the member povzetek »afere trenerkarji« kot primer ksenofobije. Za razliko od nekaterih states of the držav članic, homofobija in transfobija v 15 državah članicah (Avstrija, European Union Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Nemčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Slovenija, Slovaška in Španija) nista izrecno opredeljeni kot obteževalna okoliščina. Študija je bila pripravljena z namenom priporočil na področju izboljšanja zakonodajnega okvira v Romuniji za boj proti sovražnemu govoru. Report of the UN, General Priporočila vseh držav članic Združenih narodov Sloveniji na področju Working Group Assembly, človekovih pravic, tudi sovražnega govora. Deklaratorno priporočajo on the Universal december 2014 boj proti sovražnemu govoru na področju manjšin, Romov, verskih in Periodic Review* drugih manjšin. Natančneje, le Alžirija omenja natančnejši ukrep oziroma Slovenia priporoča sprejem regionalnih javnopolitičnih ukrepov na tem področju. 86 SKLEP Sovražni govor je uporabljen kot orodje za nadlego- zavrnimo prakso izključevanja, nestrpnosti in diskrimi-vanje in poniževanje, zato ogroža posamezniko- natornega delovanja. vo psihološko in čustveno sfero, osebno svobodo, V pričujočem dokumentu smo poskušali pripravi- dostojanstvo in osebnost. Hkrati prispeva tudi k širšim ti čim bolj izčrpen pregled stanja o situaciji sovražnega družbenim pojavom, kot so rasizem, seksizem ali homo- govora v Sloveniji, pri tem povzemajoč tematiko na raz- fobija, saj je namen sovražnega govora prav nadaljeva- ličnih področjih in skozi različne discipline. Upošteva- nje zatiranja in podrejanja skupin, ki so bile zgodovinsko joč, da gre za kompleksno in razvejano tematiko, ki preči bolj izpostavljene diskriminaciji. Kot tak sovražni govor različne discipline in načine delovanja, je bil ta pregled ohranja neenakosti v družbi. Ker je problem sovražne- stanja pripravljen kot prvi poskus izčrpnega poročila o ga govora zakoreninjen na ravni družbenih razmerij, ga stanju v Sloveniji. Natančno branje in časovna distanca je najbolj relevantno naslavljati ravno na način širjenja pa bosta gotovo razkrila področja, kjer je potrebna doda- javne razprave, krepitve zmožnosti za sistematično jav- tna pozornost, zato naj ta dokument služi kot spodbuda no odzivanje in z ustvarjanjem pogojev za uveljavljanje k nadaljevanju raziskovanja in izvajanja aktivnosti na družbene enakosti. področju naslavljanja problematike sovražnega govora. Najboljši odgovor na sovražni govor je torej več go- vora o tej tematiki in širše o sistemskih neenakostih in Marec 2016 družbeno ukoreninjenih predsodkih. Če se namreč na sovražni govor ne odzovemo, mu dopuščamo, da se neovi- rano uveljavlja v prostoru javne razprave, ter ga dejansko krepimo. V druge oblike regulacije in odzivanja na sovraž- ni govor je zato treba vključiti različne segmente družbe, ne le organe pregona. Ta cilj je lahko dosežen zgolj s po- vezovanjem različnih predstavnikov vladnega in nevla- dnega sektorja, posameznic in posameznikov, ki lahko s svojim lastnim delovanjem pomembno doprinesejo k preseganju sovražnega govora ter vsakršne nestrpnosti, diskriminacije in izključevanja. Prispevek k reševanju problema razširjenosti, spre- jetosti in pogoste nesankcioniranosti sovražnega govora je mogoč zgolj, če se v prizadevanje za spremembe vklju- čimo tudi vsi in vsak_a od nas posamezno. Soočeni s situ- acijo, ko pomislimo, da smo morda priča sovražnemu go- voru, se vprašajmo: ali gre za izražanje diskriminatornih mnenj in idej (ksenofobija, rasizem, homofobija, seksi- zem in podobno); ali gre za uperjenost proti manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim ipd.); ali izraženo temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni zaradi določene osebne okoliščine oziroma pripadnosti določeni družbeni skupini? Če so odgovori na vprašanja pritrdilni, reagirajmo in vsakokrat znova Sovražni govor v Republiki Sloveniji: 87 Pregled stanja Andrej Motl in Veronika Bajt 9 57454 1669 789