A Poštnina platana v ootodnl h| jirorenskl dem teu. 197 U £|ubl|ani, itcncdclich, 30. aogusta 1931 leto II. Dogodki v kltajsko-japonski vojni so se nepričakovano zaobrnili Zveza med sovjetsko Rusijo in Kitajsko TOkio, 30. avgusta, o. Po poročilih is japonskega zunanjega ministrstva sta kitajska vlada v Nankingu, in sovjetska Rusija sklenili pogodbo o nenapadanju in o medsebojni pomoči. Japonska vlada vidi v tem dejanju zmago tistih kitajskih generalov, ki se z vso silo zavzemajo za zvezo z boljševiško Rusijo. Kitajska vlada ni hotela nit slišati o sovjetski nevarnosti, na katero so jo neprestano opozarjali Japonci, marveč je storila tisto, česar ne bi nihče pričakoval. Po Japonskem mnenju grozi kitajski neodvisnosti največja nevarnost od niškega boljševizma. Ves japonski tisk se danes bavi izključno z rusko-kitajsko pogodbo ter pušča v nemar vojno na Kitajskem ter napeto razmerje z Anglijo. Po mišljenju japonskih listov je glavni namen pogodbe v tem, da Kitajska dobi od Rusije pomoč za vojno proti Japonski. Z a to ceno hočejo Sovjeti preprečiti sleherno zbližanje med Kitajsko in Japonsko ter morebitno poravnavo spora na Daljnem vzhodu. Pariz, 30. avgusta. AA. Havas poroča iz Moskve, da agencija Tas napoveduje, da bo besedilo pakta o nenapadanju med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo objavljeno. Pakt je bil podpisan 21. avgusta v Nankingu med sovjetskim veleposlanikom JSogo-molovim in kitajskim zunanjim ministrom. Berlin, 30. avgusta, o. Na prve vesti, o sklenitvi Tcitajsko-sovjetske pogodbe odgovarjajo današnji nemški listi, da pomeni pogodba največjo nevarnost za Kitajsko. Ta pogodba je odgovor na nern-ško-japonsko protikomunistično zvezo. Ni dvoma, da pričakuje Kitajska od podpisa te pogodbe velikih koristi v svojem sporu z Japonsko. Nemški listi pa Kitajce s vare in opozarjajo na nevarnosti, ki tiče v slehernem sodelovanja s Sovjeti. Pogodba ne bo služila Kitajski za rešitev, marveč v pogubo. Svetovni kapital bo podpiral Kitajce Pariz, 30. avgusta. AA. (DNB.) »Echo de Pariš piše: Če se Japonska do bo zavedala, da s o anglosaksonski, finančniki investirali na Kitajskem več. slo milijard frankov, tedaj se bo lahko zgodilo, da bodo li finančniki začeli podpirati Kitajsko s pošiljanjem letal in vojnega materiala. Pomisliti moramo samo na to, kakšno razdejanje bi nastalo po gosto naseljenih japonskih krajih v slučaju letalskega napada. Ne moremo dovolj podčrtati važnost letalskih šol, ki so jih v zadnjih letih na Kitajskem ustanovile ameriške letalske tovarne. List opozarja še na manevre ameriškega letalstva, ki so se pred meseci vršili nad lihim oceanom. Vojne strahote v Šangaju Šanghaj, 30. avgusta, o. Dopisnik United Pressa« poroča o strahotnih dogodkih pri zadnjih letalskih napadih na Šanghaj. Ko so japonska letala priletela nad kitajski del mesta, so deset-tisoči beguncev, med njimi zlasti ženske, otroci in starci pol goli in poblazneli od strahu navalili na inozemske predele v Šanghaju, predvsem na francosko koncesijo. Francosko četrt straži vojaštvo in policija, ki je moralo kitajske begunce odganjati z bajoneti na puškah, ker je francoski predel natlačen, saj je sprejel že okrog 25.000 kitajskih beguncev. Tisoči siromakov so poskušali prelezli široke ograje iz bodeče žice. Vojaštvo je veliko beguncev težko ranilo. Cesta dveh republik, ki teče ob meji francoske četrti, je nabita z begunci, ki tabore kar na cesti. Kljub odločnemu nastopanju policije in vojaštva niso mogli vzpo' staviti prometa po cestah, ki drže v francoski predel. Ni pomagale niti orožje, ker so se ljudje dali rajši pobijati, kakor da bi se vrnili v obstreljevani del. Nazadnje so francoske oblasti odprle prehode v francosko četrt in reka beguncev se je začela valiti proti središču. Kitajske oblasti neprestano sodijo izdajalcem, ki jih takoj^ obglavijo V zadnjih štirinajstih dneh so zaradi špionaže in zaradi zastrupljanja vodnjakov obglavili nad 100 ljudi. Njihove glave so obešene po raznih delih mesta. Na šanghajski južni postaji se je včeraj okoli dveh popoldne zbralo okoli 000 beguncev, ki so čakali vlak, da se odpeljejo. Toda begunci niso prišli iz Šanghaja, ker so japonski bombniki spustili v zrak železniški most. Letala so vrgla sedem bomb, dve med njimi na peron med begunce. Merila so z absolutno natančnostjo, ker so se lahko spustila zelo nizko, saj jih ni nihče obstre- 1 je val. Pred postajo jp več bomb padlo v sredo večje množice ljudi, tako da je^ bilo po njih ubitih okrog 70 Kitajcev ter manjše število inozemcev. Nastala je strašna panika, v kateri se je kitajsko prebivalstvo razbežalo na vse strani. Poročevalec agencije Havas, ki se je tedaj mudil na južni postaji, je po odhodu japonskih letal še opazoval, kako. so veliko število trupel prenašali na perone in v okolico postaje. Med njimi ni bilo nobenega trupla kakega kitajskega vojaka. Japonski pomorski ataše je snoči novinarjem izjavil, da so japonske čete na kopnem od včeraj pričele aktivno sodelovati z vodnimi letali, ki bombardirajo južno stran mesta, kjer so uničili vse važnejše strate-, ške točke. To bombardiranje, je dejal japonski ataše, je bilo potrebno, ker se je v Nantau koncentriralo mnogo kitajskih čet. Letalski napad je bil naperjen proti vojaškim objektom, Pred nastopom velesil Pariz, 30. avgusta. A A. »Temps« je danes objavil uvodnik, ki se je bavil z incidentom angleškega poslanika na Kitajskem. List pravi: Edino jamstvo, da se taki incidenti v bodoče več ne pripetijo, bi bila izvedba angleške inciative za demilitarizacijo Šanghaja, ki naj bi prešel pod upravo in kontrolo mednarodnih vojaških edinic. Japonci se pod gotovimi pogoji nedvomno ne bi upirali takim ukrepom. Kar se tiče ameriških Zedinjenih držav, beleži »Temps«, da nekateri ameriški krogi menijo, da v Washingtouu vobče ne bodo mogli dolgo več ostati nepristranski opazovalci, ko vendar gre za njihove koristi in se lahko na Kitajskem pripeti nekaj sličnega, kakor se jim je že v Mandžuriji. Če Japonci dejansko izvedejo napovedano blokado kitajskih vod, se bodo incidenti nedvomno pojavljali vse bolj pogostoma. Glede na take primere je treba že zdaj računati na intervencijo mednarodnih pomorskih sil. Kakor poroča Infransigeant«, bo francoski zunanji minister Delbos na bližnjem zasedanju Društva narodov v sporazumu z Anglijo predlagal skupno intervencijo pri kitajski in japonski vladi. Kakor vse kaže. se bo temu predlogu priključila še tudi Amerika. Stalila jamči zmago generalu Francu Rim, “0, avgusta, o. Po zavzetju Santanderja sta si vrhovni poveljnik nacionalistične vojske ter Mussolini poslala brzojavki, v katerih poudarjata tesno vojaško povezanost med obema državama. Prav ta povezanost in vojaško bratstvo jamči generalu Francu končno zmago. Brzojavka generala Franca se glasi: »V trenutku. ko so hrabre legionarske rete v bratskem koraku z nacionalnimi oddelki vkorakale v San-tander in so oboji v imenu zahodne civilizacije dosegli eno najsijajnejših zmag nad azijatskim barbarstvom v tej vojni, čutim nadvse prijetno potrebo, da izrazim vaši ekscelenci svoj ponos, da sem te čete imel pod svojim poveljstvom, in svoje ob? čudovanje za drznost ter spretnost, s katero so izvedle to tako hitro prodiranje.« Predsednik italijanske vlade Mussolini je na to brzojavko odgovoril: >Posebno sem srečen, da so italijanski legionarski oddelki v trdi bitki mogočno pripomogli do sijajne zmage pri Santanderu, in da je ta pomoč dobila danes priznanje po vaši brzojavki. To iskreno bratstvo v orožju predstavlja zdaj jamstvo za končno zmago, ki ho rešila Sredozemlja sleherne nevarnosti za našo skupno civilizacijo.« Italijanski legionarji so pri Santanderu. po uradnih poročilih, imeli razmeroma malo izgub. Padlo je 16 častnikov ter 325 legionarjev, ranjcuih pa je 60 častnikov ter 1600 italijanskih vojakov. Špansko nacionalistično časopisje ne piše nič o teni. kdo je italijanske legionarje vodil v boju pred Santandrom. marveč pravi samo: »Umetnik te zmage je eden najslavnejših generalov iz abesinske vojne, vojaški strokovnjak prve vrste in pisec vojnozgodovinskih knjig.« Franco ima v oblasti &k°/o Spanife Salamama, 30. avgusta. AA. Uradno objavljajo da je sedaj pod Francovo oblastjo 64 odstotkov vsega španskega ozemlja, pod oblastjo Valencije pa 35 odstotkov. Poleg tega imajo nacionalisti v rokah še vse španske kolonije. Santa nder. 30,. avgusta. AA. V mestu so popravili električno omrežje, ki so ga marksisti uničili. Počasi se vrača normalno življenje in včeraj je bilo v cerkvah že več svetili opravil. Tudi dovoz živeža je že popolnoma urejen. Oblasti so ujele anarhista Tojresa, ki je bil voditelj čeke v San-tandru, in ki se je dosedaj skrival v mestu. Večino pobojev in ropov so v mestu izvedli pod njegovim vodstvom. Sam je osebno ubil 16 ljudi. Bavonne. 30. avgusta. AA. (Stefani). Oblastva so sklenila, da bodo vse begunce iz Santandra, ki so se izkrcali na francoskih tleh in so vojaški ob-vezanci, poslali v Španijo. Španski mladinski voditelji v Nemčiji Lizboua, 30. avg. o. Pred dvema dnevoma se je v lizbonskem pristanišču vkrcalo 100 bodočih voditeljev v španskih nacionalističnih mladinskih organizacijah, pod vodstvom svojih nadzornikov na nemški parnik »Cap Norle«, ki jih je odpeljal v Hamburg. Prepotovali bodo vso Nemčijo in si ogle-gali vse mladinske ustanove v Nemčiji ter se seznanili z ustrojeni hitlerjevske mladinske organizacije. Potovanje bo trajalo mesec dni in bodo Španci gostje nemške vlade. Jugoslavija premagala Češkoslovaško v plavanju z 62 : 58 V soboto in včeraj zvečer sta se srečali v Dubrovniku češkoslovaška in jugoslovanska državna plavalna'reprezentanca. Prvi večer so tekmi prisostvovali vsi uradni zastopniki in veliko število letoviščarjev, ki so trenutno v Dubrovniku. Po prvem dnevu vodijo naši plavači z 31:27. Tudi v waterpolu je zmagala Jugoslavija, ki jo zastopa kompletno moštvo Juga, z 3:4, Na dvoboju so bili doseženi prvi večer krasni rezultati, med katerimi moramo zlasti omeniti Vilfana na 100 m prosto s časom 1:00.8, daljo našega Cerarja, ki je na 200 m prsno plaval 2:52, kar pomeni krasen uspeh in seveda tudi nov državni rekord. Zmage, ki jih je dosegel letos Cerar, dokazujejo, da je daleč okoli eden najboljših prsnih plavaČev. Kavno tako je uspel tudi Ziherl, ki po prveni dnevu vodi z 38.17 točkami proti enemu najboljših skakačev v Evropi Leitkeru z 36.52 točkami. Izreden uspeh je dosegla naše reprezentanca v štafeti 3 krat 100 m mešano. Čas 3:24.6 je boljši kot evropski rekord. Doseženi so bili sledeči časi: 100 m hrbtno Ciganovif 1:11.8, Cerar 100 m prsno 1:13.6 in Vilfan iilO m prosto 59.8. Včeraj zvečer so bili doseženi tile rezultati: 400 m prosto: De Filipis (J) 5:0.1; Žižek (J) 5:0.6. Oba rezultata sla boljša kot obstoječi državni rekord. Feldes (ČSR) 5:18.4, Fručht (ČSR) 5:29.0. 400 m prosto dame: 1. Šramekova (ČSK) 5:52; Feldman (ČSR) 6:0.7: 3. Roje (J) 6:19.7, 4. Jazbec (J) 6:36.6. tOO m hrbtno gospodje: 1. Vilfan (J) 1:11.8; 2. Ciganovič (J) 1:11.8; 3. Baderle (ČSR) 1:12.6; 4. Medžicki (ČSR) 1:20.4. 200 in prosto dame: 1. Kartelesova (ČSR) 3:17.4; 2. Singerjeva (ČSR) 3:23.4; 3. Verner 3:50.5; 4. Orlič. (J) 3:36. V skokih je zmagal naš Ziherl s 147.41 točkami pred Čehoslovakom Leikertom 144.36; 3. Ne-svatba (ČSR) 122.74; 4. Kordelič 111.92. Štafeta 4 krat 200 m prosto gospodje: 1. ČSR 10:00.2; 2. Jugoslavija 10:24.10. Štafeta 3 krat 100'mešano dame: 1. ČSR 4:14.4, 2. Jugoslavija 4:20.4. Končno stanje točke je 62:58. — Zmagala je torej Jugoslavija nad češkoslovaško plavalno reprezentanco s 4 točkami razlike. Včerajšna zmaga naših plavačev in skakačev pomeni enega najlep-šili uspehov jugoslovanskega plavalnega športa. — Jugoslaviji so priborili zinago plavači, dočim so bili v damski konkurenci Čehoslovaki mnogo bolji. V nastavku prireditve se je vršila še medmestna tekma v waterpoo)u med Prago in Dubrovnikom. Rezultat je bil neodločen 2:2 (1:1). Seje Male zveze so se začele Belgrad, 30. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novlč je včeraj v spremstvu svojega kabinetnega Sefa dr. Dragana Protiča odpotoval v Sinajo na stalno zasedanje sveta Male zveze. Po službenem programu držav Male zveze sta prispela jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ter češkoslovaški zunanj. minister dr. Krofta v Sinajo danes ob 9. uri. Najprej sta se vpisala v dvorsko knjigo v kraljevem dvorcu, nato pa se sestala z romunskim eunanjim ministrom Antonescom k prvi seji sinajske konference. Druga seja se bo vršila danes popoldne, tretja v torej dopoldne. Po tretji seji bo- sta ministrski predsednik dr. Mil^n Stojadinovič in zunanji minister dr Krofta sprejeta od Nj. Vel. kralja Karola II. v posebni avdienci. Zunanji ministri Male zveze bodo nato povabljeni na kosilo na dvoru. V torek popoldne bo četrta in poslednja seja. Takoj po tej seji bodo zunanji ministri Male zveze sprejeli zastopnike tiska in iim dali svoje izjave. Zvečer bo zunanji minister Antonescu priredil v čast svojima tovarišema svečano večerjo, kateri bo sled>l slavnostni sprejem. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ter češkoslovaški zunanji minister dr. Krotta odpotujeta v sredo zjutraj nazaj v Belgrad, odnosna v Prago, Praga, 30. avgusta. AA. Pred odhodom v Romunijo je češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta imel zanimivo predavanje o Mali zvezi. Minister je med drugim dejal: Države Male zveze ne priznavajo in nikoli ne bodo priznavale nobene avtoritete. ki bi bila nad njimi, razen Zveze narodov. Države Male zveze zavračajo sleherno enostransko revizijo mirovnih pogodb. Razne pogodbe, kakor so one med Čeikoslovalko In Ruaiio, Poljsko in Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarijo ter Jugoslavijo in Italijo so bile sklenjene s popolno soglasnostjo ostalih držav Male zveze in pomenijo le ojačanje skupne zveze. Vesti 30. avgusta Velik zrakoplov na tri motorje bo začela graditi Anglija prihodnje leto aprila. Zrakoplov bo napolnjen s helijem. Brzovlak se je zalete) v tovorni vlak na neki postaji pri Regensburgu. Razbitih je bilo več vagonov, ranjenih pa nekaj železničarjev in nekaj potnikov. Letalske tekme na progi Rim-Buenos Aires ne bo, kakor poročajo iz italijanskih letalskih krogov. Protestni post zaradi preganjanja Judov na Poljskem so proglasili v soboto rabini tistih evropskih držav, kjer živi veliko Judov. Brat japonskega cesarja princ čičibu, ki je že mislil odpotovati iz Evrope, t>o v začetku prihodnjega meseca obiskal Nemčijo najbrž zato, da poizve, kaj je delal tam kitajski finančni minister. 250.000 ameriških železničarjev namerava začeti s stavko, če jim lastniki železniških družb ne bodo do 6. septembra zvišali prejemkov za 20%. Sovjetskega komisarja za vojno v Zunanji Mongoliji so neznani špijoni zastrupili na vožnji proti Moskvi, kamor so ga poklicali, da se bo z vrhovnim poveljnikom sovjetske vojske Voroši-lovim dogovoril glede nastopanja na Daljnem vzhodu. Zveza avstrijskih knjigarnarjev bo vložila tožbo proti napadalcem na knjigarne v Gradcu, ki so razbili pred kratkim vse izložbe, kjer je bila razstavljena Hitlerjeva knjiga »Mein Kampfv. Češkoslovaški poslanik v Lizboni je po navodilu svoje vlade včeraj odpotoval v Prago. 72 km nemške državne avtomobilske eeste bodo spet izročili prometu in sicer kos med Bay-reuthom in Niirnbergom. S tem bo najdaljša nova nemška avtomobilska cesta med Leipzigom in Niirnbergorn v celoti odprta. Dolga je 303 km. Sovo poljsko opozicijsko stranko baje snujejo levičarski legijonarji in marksistični razumniki. Čiščenje v avstrijskih vladnih vrstah je napovedal kancler dr. Scbuschnigg v soboto, ko je govoril na zboru avstrijske duhovščine na Dunaju. Predvsem je poudarjal, da je treba očistiti od hit-lerjancev avstrijsko telovadno zvezo. Veliko zalogo nemoralne književnosti je našla poljska policija pri tajnici glavnega odbora za organizacijo mednarodnega esperantskega kongresa v Varšavi. To vzpodbudno čtivo izdaja poseben krožek v Budimpešti, ki ga vodi lastnik mednarodne. založbe ^Literatura Mundo«. Novo politično zaroto, ki so jo snovali policijski častniki, so odkrile brazilske oblasti. V čast materi predsedniku Roosevelta, ki je ta dni obiskala svetovno razstavo v Parizu, je priredil slavnostno kosilo predsednik francoske vlade ChautemjJs. Mednarodni mirovni kongres se je končal v soboto v Parizu z banketom na Eifflovem stolpu. Banket je udeležencem priredil francoski minister za pokojnine. Japonska policija je prijela 60 članov tako-zvane »Naddomoljubne zveze«;, ki so 1936 organizirali vojaško vstajo v Tokiu. Peti kongres Nemcev, ki live v tujini, se je začel v Stuttgartu. Udeležili so se ga vplivni prvaki sedanje Nemčije, med njimi tudi zun, minister Neurath, ki je poudarjal potrebo po tesnejših stikih med domovino in med izseljenci. Predsednik estonske republike je odj>otoval na obisk k predsedniku Finske. Švedska vlada je povabila poljskega zunanjega ministra Becka na uradni obisk, do katerega bo prišlo najbrž že septembra. Dunajski žnpan Schmitz je včeraj odpotoval v Pariz, da obišče svetovno razstavo, poleg tega ]>a še nekaj uplivnejših francoskih politikov in finančnikov. Devet ur je trajala seja belgijskega ministrskega sveta v soboto. Bavila se je z vprašanjem, kako najti kritja za neke nepokrite menice v znesku več milijonov frankov. Menice je po neprevidnosti prevzela državna banka. Največje nasade gumija na svetu bo uredila filipinska vlada še letos. Nasadi bodo državna last in bodo prinašali vladni blagajni lepe dohodke. Združitev francosko komunistične in socialistično stranke, ki bi jo zelo radi dosegli komunisti, je preprečil s svojim delom in pisanjem glavni tajnik socialistov Paul Faure, ki ga komunistični tisk zaradi tega zelo napada. Velike utrdbe na polotoku Heia pri Gdinji gradi poljska vlada. Zaradi utrjevalnih del se bodo morale s polotoka izseliti vse nemške rodbine, ki žive tam. 400.000 dolarjev za boj proti Fordu so sklenile dati ameriške strokovne organizacije na predlog svojega voditelja Lewisa. St rokovni čar ji hočejo boj izvesti do kraja in Forda, ki je doslej zavračal vse zahteve organizacij, prisiliti na kolena. Cene električnim žarnicam bodo znižale vso nemške velike tovarne in sicer za 5 do 8%. Znižanje se nanaša na žarnice za vsakdanjo uporabo. Romunski princ Nikolaj, brat sedanjega kralja, se, kakor trdi uradno poročilo romunske vlade, ni vrnil v domovino in so torej brez podlage vse vesli o kakih političnih spremembah v Romuniji v zvezi z njim. Mussolini se^ bo odpeljal v Berlin 10. septembra, če bodo držale napovedi švicarskega dnevnika »Neue Sircher Zeitung«. Vatikan in priznanj nacionalistične Španije Vatikan, 31. avgusta. AA. (DNB.) Ker poro?« vatikansko glasilo »Oservatore Romano«, da so v Vatikanu sprejeli pooblastila nacionalno španskega odpravnika Pavla do Curruca-Aycinema, smatrajo v tukajšnjih političnih krogih, da je s tem Vatikan* priznal uradni značaj tega obiska. Razgovor med španskim odpravnikom in kardinalom Paccelijem je trajal 1 uro. Po avdijenci je Španski opravnik poslov izjavil, naj bi temu prvemu koraku k uradnemu priznanju nacionalne španske vlade kmalu sledili še drugi, da utrde stike med sv. stolico in Španijo. Salamanc«, 30. avg. AA. (Havas) Nacionalistična radijska postaja Espana objavlja, da je papežev delegat mgr. Astoniteti sprejel od sv. očeta vsoto 200 tisoč lir za pomoč otrokom y Santandru. Tabor bojevnikov na Brezjah Ljubljana, 30. avgusta. Včeraj so se na Brezjah na svojem petnajstem taboru zbrali slovenski bojevniki iz svetovne vojne, ki jih je med seboj povezalo frontno trpljenje in pretočena kri na bojnih poljanah. Na Brezje so sicer bojevniki prihajali sleherno leto, letos pa so prišli prav posebno navdušeni in številni. Uresničila se bo namreč v kratkem lepa zamisel, naj bi se na Brezjah v spomin na svetovno vojno in na neznanega slovenskega vojaka postavil dostojen spomenik kot skupen povdarek naše velike ljubezni in spoštovanja do svojih padlih sinov in očetov. Železniška uprava je moral v soboto popoldne poleg rednega vlaka pripraviti še poseben vlak, ki je vozil armado bojevnikov na Brezje. Na Brezjah je bil trg pred cerkvijo ves v zastavah, obkrožen z mlaji, prepleten z venci. Zvečer jo imel predsednik Zveze bojevnikov katehet Ratej v romarski cerkvi govor o pomenu nedeljske proslave, zlasti pa o potrebi trajne in goreče molitve za pokojne vojake. Potem so bile slovesne litanije z ljudskim petjem, ki se je mogočno dvigalo pred oltar brezjanske Marije. Po litanijah je bilo v samostanski dvorani zborovanje bojevnikov, katerega pa se zaradi premajhne dvorane žal niso mogli udeleževati vsi bojevniki Brezjanska cerkev je bila vso noč lepo razsvetljena, pred altarjem Marije pa se je vso noč gnetlo in molilo mnogo romarjev. Blagoslovitev temeljnega kamna V nedeljo dopoldne so bile Brezje kakor živo mravljišče. Ljudi je prišlo toliko, kakor jih že dolgo niso na Brezjah toliko videli. Z jutranjim vlakom je prišel tudi ljubljanski škof dr. Rožman ter belgrajski nadškof dr. Ujčič, dočim sta se zastopnik Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavla, podpolkovnik Pavlič ter ban dr. Natlačen pripeljala v avtomobilom. Ob pol enajstih dopoldne ee je pred cerkvijo začela spominska svečanost polaganja temeljnega kamenja za spomenik neznanega slovenskega vojaka. K altarju je pristopil nadškof dr. Ujčič, zbor bojevnikov pa je zapel »Ti o Ma-rija;’. Pred sv. mašo, ki jo je daroval potem nadškof dr. Ujčič, je pridigoval ljubljanski škof dr. Rožman, ki je v lepih, izbranih besedah povdaril lep pomen, ki so si ga bojevniki z zamislijo o postavitvi spomenika zastavili. Kraj za ta spomenik v resnici nikjer ni bolj primeren, kakor na Brezjah pri Materi Božji, na katero je tolikokrat v najtežavnejših trenutkih mislil slovenski vojak po vseh frontah sveta. Edino na Sv. Gori pri Gorici bi bil še primernejši prostor za ta spomenik, toda tam razumljivo spomenika ne moremo postavljati. Svojo pridigo je škof dr. Rožman končal z željo, naj bi vsi bojevniki, pa tudi oslalo slovensko ljudstvo sploh ob tej svečani uri, ko bo blagoslovljen spomenik žrtvam svetovne vojne, napravili v svojih srcih trden sklep in prisego, da bomo ohranili svoj rod. Bog in Marija z nami in z našim narodom v miru in vojni! Med sv. mašo je igrala medvodska godba pod vodstvom g. Dolinarja Fr., po sv. maši pa je škof dr. Rožman blagoslovil temeljni kamen za spome- nik. V grobni tišini je godba igrala žalno koračnico, zbor vojnih kuratov v črnih ornatih s svojim škofom na čelu pa je zapel >Libero«. Kurat g. Ratej je prebral listino, ki so jo potem zazidali v temeljni kamen, bojevniki pa eo obenem zapeli žalostinko ^Usliši nas Gospod«. Bojevniki med seboj Po končanih obredih je bilo na prostem zborovanje bojevnikov. Uvedel ga je katehet g. Ratej,, pozdravljajoč najprej zastopnika kralja in kneza-namestnika, podpolkovnika Pavliča, bana dr. Natlačena, škofa dr. Rožmana, nadškofa dr. Ujčiča ter druge goste. Bojevniki so med tem viharno vzklikali kralju, knezu Pavlu ter kraljevskemu domu, godba pa je vmes zaigrala državno himno. Poslane so bile tudi vdanostne in pozdravne brzojavke kralju Petru II., namestniku Pavlu, dr. Sto-jadinoviču, dr. Korošcu, vojnemu ministru generalu Mariču ter mariborskemu škofu dr. Tomažiču. Z daljšim govorom je potem bojevnike pozdravil ban dr. Natlačen, povdarjajoč plemenit namen spomenika slovenskemu vojaku, ki naj bi bil priča hvaležnosti slovenskega naroda napram žrtvam, ki jih je od nas vojna zahtevala, obenem pa naj bi spomenik bil simbol miru in sprave med narodi. Spomenik pa naj tudi vžiga v nas ogenj ljubezni do naše zemlje in države. Nato je govoril v imenu dobrovoljcev primarij dr. Meršol, v imenu invalidov pa predsednik g. Štefe. Skrb za invalide -najboljši spomenik Govor g. Štefeta je ganljivo legal v srca zbo^ rovaleev, ki so pač morali pritrjevati besedam, ki dovolj zgovorno pričajo, da niti po petnajstih letih ni čisto rešeno vprašanje naših vojnih invalidov. Postavljamo le križe in spomenike mrtvim vojakom, kamen za kamnom, križ za križem, po vsej Jugoslaviji jih je že nad sto tisoč, živim vojnim žrtvam pa ne damo niti toliko kruha, da bi mirno mogli preživljati svoje zadnje dni, da bi mogli brez skrbi premišljevati o naporih, trpljenju in borbah za domovino. Če pogledamo neštete križe na neštetih grobiščih padlih iu zaradi vojnih grozot umrlih, se mi zdi kakor strašne sanje, da vas, vojne žrtve, gledam žive pribite na te križe, mimo vas križanih pa se krohoče množica. Redki so, ki se pomude ob teh križih še redkejši morda oni, ki ob teh križih razmišljajo, da so še drugi križi in težave, ki bi jih bila že vsaj zdaj dolžna rešiti mati domovina. Mar naj živim vojnim žrtvam v Jugoslaviji postavljamo spomenike res šele po smrti? Govoril je potem še radovlijški župan g. Resman, in sicer o tovarištvu bojevnikov, ki se je porajalo med ognjem in kroglami na bojnih poljanah, pa ni usahnilo in ne more usahniti med bojevniki nikoli več. Končno je govoril še zdravnik dr. Pihlar Janko iz Maribora, proslavljajoč zasluge naših bojevnikov za našo državo, ki se je mogla osvoboditi le z njihovo pomočjo in žrtvami. Popoldne ob enih je bilo zborovanje končano z -Bože pravde«, ki so jo peli vsi bojevniki ob spremljevanju godbe. Strašna vremenska katastrofa v mariborski okolici Mogočen prosvetni tabor v Moravčah Moravče, 29. avgusta. I)>w 'nji prosvetni tabor, ki je bil prirejen za celo moravsko dekanijo, je v Moravčah zbral nad 3000 zavednih katoliških Slovencev iz vse moravske doline, iz Črnega grabna tja do Trojan, pa tudi onih iz savske doline od Kresnic do Litije. Peščica domačih naprednjakov je sicer mislila, da bo z eno samo golido gnojnice, ki jo je v svoji viteški popolnosti vrgla v ponosne mlaje in napise sredi vasi, onemogočila ali vsaj zmanjšala pomen današnjega dne. To se ob zavednosti naših ljudi, ki ne marajo snovati niti izzivalnih, še manj maščevalnih misli, ni moglo zgoditi. Pač pa je na tej peščici izkoreninjencev, v Moravčah pač nikoli ni mogla in znala uveljavljati svoje volje in moči drugače, kakor s silo, z goljufijo in z nadvse podlimi in gnusnimi dejanji, ostal danes nov madež, ki bolj kakor vse lepe besede o potih in ciljih neke vitežke organizacije izpričujejo pravo miselnost in kulturo teh zaostalih ptičev. Ljudstvo, ki se je bilo danes zbralo v Moravčah, je s prezirom prešlo ta izzivanja. Vzeli smo na znanje, da je to zadnje frfotanje premagane ptičje vojske, ko ji je zmanjkalo vsega ostalega orožja duha in morale. Sprevod skozi Moravče V sprevodu je šlo skozi Moravče okrog 700 ljudi, ki so navdušeno vzklikali kralju, domovini ter svojim voditeljem. Zlasti mnogo se je v Moravčah zbralo mladine, ki je vsa vriskajoča, vesela, s pesmijo prišla v krojih in z zastavami, da skupno povdari svojo čvrsto voljo za ohranitev vseh svetinj, ki so se zanje bojevali že njeni očetje, pa se bodo še oni sami in za njimi njihovi otroci. Slovensko ljudstvo se ob takem ognju mladine nikdar ne bo pustilo premagati, naj pride nadenj še hujši vihar od tistega, ki ga je komaj pred leti prestal. Pred cerkvijo na trgu je potem ljubljanski stolni kanonik dr. Opeka daroval sv. mašo, po maši pa je bil na prostem ljudski tabor, kjer sta ljudstvu govorila g. Miloš Stare ter prosvetni inšpektor prof. Dolenec iz Ljubljane. Zborovalci so tudi poslali brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru, namestniku Pavlu, ministrom dr. Korošcu in dr. Kreku, banu dr. Natlačenu ter škofu dr. Rožmanu. Navdušeno vzklikanje kraljevemu domu, domovini in dr. Korošcu dolgo ni prestalo, zlasti pa so ta-porjani ponovno prekinjali in navdušeno pritrjevali prvemu govorniku Milošu Staretu, ki je z vso govorniško sposobnostjo obračunal z me' "' "ni do-ifiačih nasprotnikov. Govor Miloša Stareta Slovenska zemlja že dolgo ni tako cvetela, )>o cestah že dolgo ni bilo lako mogočnih pesmi, že dolgo se ni nedeljo za nedeljo zbiralo po naših trgih in mestih toliko ljudstva, kakor to letos doživljamo z našimi prosvetnimi tabori. Slovenski narod, preizkušen v svobodi, čez katerega je šlo zadnja leta toliko nasilja, je zopet vstal, se je zopet zbral, združil v svojo trdno slovensko fronto, v skupnost, ki je nobena sila ne bo mogla več premagati. S tem naj naši nasprotniki računajo za zmerom. Naj računajo, da se z letošnjimi tabori reže med Slovenci črta. Naša armada je tu, naše orožje je pesem, molitev, ljubezen do slovenske zemlje, — oni pa naj še dalje porabljajo v boju dinamit za evharistične križe, naj še dalje brusijo nože ter jih iz zasede zabadajo v hrbet slovenskim fantom, naj še dalje polivajo gnojnico i*> naših mlajih, napisih in zastavah! — prišel bo. dan, ko se bodo vsega naveličali in ko bo narod temeljito in do konca obračunal s temi svojimi sovražniki. Mi vemo, da je šel čez nas val Turkov in Nemcev, pa smo prestali in vzdržali kot narod, pa nas tudi golide gnojnice ne bodo pokopale k tlom. Radi verjamemo, da jim je naša prosveta trn v peti, zato se onemogli ^.našajo nad njo. Njihovo delo izpričuje, da smo nn na pravi poti, oni pa so ostali — pri gnojnici. Za nami je delo 40 let, pred nami so domovi, ki smo si jih zgradili brez državnih podpor, s svojimi žulji, to je zgradba vsega naroda. In ne pozabimo, da je bil slovenski človek tisti, ki je udarjal pečata na vrata naših domov, ki je ukazoval, da so morali naši kroji na orožniške postaje, ki je vas zapiral, kadar ste na vasi hoteli zapeti zgolj nedolžno, vekomaj lepo in sveto slovensko pesem. Letos pa s tabori slavimo zmago nad krivico in nasiljem, slavimo pa tudi delo naših prednikov, da se ohrani vse to tudi našim potomcem, da bodo z enako ljubeznijo in korajžo branili slovensko zemljo, pesem in besedo. Naša izpoved se glasi: »Jaz ljubim slovensko zemljo, če je to greh, bom delal ta greh še dalje in zmerom. Ljubim pa tudi Jugoslavijo, toda na temelju te slovenske ljubezni. Mi bomo to državo branili s svojimi telesi in srčno krvjo tedaj, ko bodo zaman iskali onih, ki jo danes branijo, ko je nihče ne ogroža.« Popoldne je bila v Moravčah javna telovadba, ki so jo počastili s svojim obiskom tudi minister dr. Krek ter ban dr. Natlačen kot pokrovitelj današnjega tabora. Minister dr. Krek je po končani telovadbi v navdušenem govoru povdarjal vrednost in pomen dela naših telovadcev ter prosvetnih delavcev sploh. Naš dan, ki smo ga preživeli v veselju in navdušenju, bo ostal še dolgo zapisan v naših srcih z največjim spoštovanjem. Pod motorno kolo sta prišla Celje, 30. avgusta. V nedeljo sta se okrog pol 4. popoldne vračala z motorjem iz Laškega proti Celju g. Lojk in g. Turnšek iz Rečice ob Savinji. Ko sta privozila do Košnice, sta jima prišla nasproti 34-Ietna Lamut Katarina, ki je bila šele pred nekaj dnevi izpuščena iz prisilne delavnice iz Begunj ter Konjar Ivan, 33-letni zidarski delavec, doma iz Smlednika, občina Naklo, srez Kranj, Ker sta bila oba precej vinjenem stanju, nista opazila, da jima je privozil nasproti motor in sta prišla oba pod kolo. Maribor, 30. avgusta. Včeraj je zadela mariborsko okolico strahovita katastrofa, kakršne že skoro ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Okoli 6. zvečer se je vlila silna ploha, ki je 7. v,so svojo uničujočo silo zadivjala posebno na vzh. pobočjih Pohorja. Tu se je odtrgal oblak. Ogromne množine vode so se začele valiti od pohorske strani v dolino. Silni hudourniki so se do skrajnosti razbesneli. V polskavski okolici je bilo neurje najstrahotnejše. Silno sta narasla tudi framski in hoški potok. Hudourniki so bili globoki do 1 m in so se na široko razlili po vsej dolini ter raztrgali velike komplekse rodovitne zemlje, Voda je izkopala tudi krompir na njivah ter ga odplavila. Ajda je skoraj popolnoma uničena, veliko škode pa je neurje napravilo tudi po travnikih. V Zgornji in Spodnji Poljskavi ter v Framu je voda vdirala v hiše ter na nekaterih mestih stala nad meter visoko Nekateri avtomobili, ki so v tem času silnega naliva vozili po teh krajih, so se morali ustaviti, ker niso več mogli nadaljevati po- Hude kazni za ponarejevalce Maribor, 29. avgusta. V sobotni številki smo poročali o razpravi, ki se je vršila proti sedmeročlanski ponarejevalski družbi s Ptujskega polja. Kazni, ki jih je sodišče izreklo, so bile prav stroge. Glavni krivec Alojz Paušl je dobil 2 leti robije, po prestani kazni pa kar 5 let pridržka, tako da se bo kar za 7 let preselil za zamrežena okna. liaušla je takšna kazen silovito razburila. Na noben način je ni hotel sprejeti, nazadnje pa je prosil predsednika sodišča, naj ga ne pošlje v mariborsko kaznilnico, pred katero ima najbrž velik rešpekt, temveč v Lepoglavo. Dejal je, da je sam pripravljen plačati stroške prevoza v Lepoglavo. Seveda mu je sodišče prošnjo odbilo. Ostala dva moška obtoženca sta imela srečo. Ivan Jeza iu Avgust Hojnik sta bila oproščena. Pač pa je bilo sodišče strogo z ženskimi obtoženci. Hojnik Marija, Ferk Marija. Jeza Marija in Škarja Ana so bile obsojene vsaka na 5 4 let. mesecev strogega zapora, pogojno za do Maribor in njegovo zaledje v radiu Maribor, 30. avgusta. V soboto in nedeljo zvečer so bili radijski abonenti v Mariboru precej radovedni zaradi domače mariborske oddaje, ki se je vršila v okvirju tujskopropagandnega tedna, katerega je organiziral presbiro kr. vlade. Prav pridno so vrteli gumbe radijskih aparatov na ljubljansko postajo, še bolj pa na kratkovalovno belgrajsko postajo, ki se v Mariboru dobro sliši, skoraj bolje kakor ljubljanska. Z uspehom so bili prav zadovoljni, ker je mariborski večer v vsakem oziru lepo uspel. Potem je sledil koncertni del sporeda, ki je bil zlasti v soboto zanimiv. Nastopil je znani naš septet bratov Živkov z 12 narodnimi napevi s Pohorja in mariborske okolice. Nekatere teh pesmi smo to pot prvič v Mariboru slišali. Koncertni tenorist Avgust Živko je zapel nekaj samospevov. Na klavirju je spremljal pevce prof. Vasilij Mirk. Nedeljski koncertni spored sta absol-virala moška zbora »Drave« in »Jadrana? pod vodstvom svojih dirigentov Horvata in prof. Vrabca. Tudi ta večer je zelo uspel ter je bil preuos brezhiben. Pri obeh koncertnih večerih je bilo navzoče tudi številno občinstvo. Karlinova dvorana je tudi to pot, kakor dosodaj že nekajkrat, potrdila svoj sloves najbolj akustičnega prostora v Mariboru. Oba mariborska večera je vodil urednik kratkovalovne postaje v Belgradu Fnoiio Kulundžič. Vzorčni sejem za hmeli Žalec, 29. avgusta. Pokrovitelj vzorčnega sejma hmelja ban rh dr. Natlačen se je danes zjutraj ob 8 pripeljal v Žalec, da otvori vzorčni sejem hmelja. Visokega pokrovitelja so prisrčno sprejeli hmeljarji, ki so se v velikem številu zbrali k otvoritvi. V imenu Hmeljarske zadruge je pozdravil g. bana g. Alojzij Mihelčič kot predsednik zadruge, za njim pa predsednik Hmeljarskega društva g- Jelovšek. G. ban dr. Natlačen je zatem govoril, da se banska uprava zaveda, da ni hmeljarstvo važna gospodarska panoga samo za Savinjsko dolino, marveč za celokupno naše gospodarstvo ter bo zato banovina vedno rada storila vse, kar je potrebno za okrepitev te velike gospodarske panoge. Treba bo v Savinjski dolini v najkrajšem času ustanoviti banovinsko hmeljsko poizkusno postajo, kjer bodo preizkušali razne načine obdelovanja in oskrbovanja ter gnojenja hmeljskih nasadov, preizkušala razna sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev ter vršila smotreno selekcijo hmeljsko rastline. Vse predpriprave za to selekcijsko postajo so v teku. G. ban je poudarjal tudi važnost organiziranja v zadrugi, ker le v skupnosti se dajo doseči uspehi. G. bana so nagradili hmeljarji za njegova izvajanja, v katerih jim je obljubil svojo pomoč, z velikim aplavzom, nakar si je g. ban v spremstvu g. okrajnega načelnika dr. Zobca iu pod vodstvom funkcionarjev hmeljarske zadruge ogledal sejem, zatem pa so odpeljal proti Ljubljani. Na kraj Nesreče je bil takoj poklican reševalni avtomobil, ki je oba, Lamutovo in Konjarja prepeljal v celjsko bolnišnico, Lamutova je dobila najbrž majhen pretres možganov, Konjar pa ima zlomljeno levo nogo v stopalu in rano na hrbtu. Ker je motociklist vozil pravilno po desni strani, ga ne zadene pri lej nesreči nobena krivda. ROGAŠKA SLATINA nudi v jesenski sezoni (september) izredne ugodnosti vsem onim, ki niso mogli priti na zdravljenje v ietni sezoni, splošno znižanje cen. 20-dnevno bivanje z vso okrbo (brez kopeji) Din 1200’— za državne in samoupravne uradnike Din 1000'-—. Dnevno koncerti in zabave, šport ..... Po 7'dnevnem bivanju v zdravilišču je vrnitev po jugosl. železnicah brezplačna. Sloviti zdravilni vrelci; TEMPEL STVRIA DONAT Vse informacije daje brezplačno ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. ti, tako da ne bi bili potniki vsak trenutek v nevarnosti pred večjo nesrečo. Potniki 60 izstopali sredi ceste iz avtomobilov in hiteli na bližnje višine. Usodno je bilo včerajšnje popoldne tudi za Hoče. Poleg škode, ki jo je napravil silni naliv, je tudi strela opravila svoj posel. Nekako ob 7. zvečer je udarila v gospodarsko poslopje Antona Novaka, Poslopje pogorelo do tal, čeprav so hitro, kakor so mogli, prihiteli gasilci iz Moč, Maribora, Radvanja in Pobrežja. Požar se je razširil 6 silovito naglico kljub temu, da je ves čas lilo kakor iz škafa. Škoda, ki jo je napravil požar posestniku Novaku, znaša okoli 80.000 dinarjev. Vsa škoda, ki jo je povzročil včerajšnji naliv, še ni precenjena, Omenjeni kraji so bili letos že dvakrat prizadeti po toči, ki je uničila skoro vse zgodnje pridelke. Tudi poletna povodenj tem krajem ni prav nič prizanesla. Po včerajšnjem neurju pa je uničen tudi dobršen del jesenskih pridelkov, na katere je stavim tukajšnji kmet še svoje zadnje i nade. Po odhodu g. bana je svaril banovinski hmeljarski nadzornik g. inž. Janko Dolinar hmeljarje, naj nikar ne silijo s prodajo. Res je, da se letos kupčija počasi razvija, in sicer povsod, vendar naj ohranijo hmeljarji mirno kri, ker s prekomerno ponudbo samo ubijajo ceuo. In spet ta alkohol Celje, 30. avgusta. Neštevilnim nesrečam in obupom nad življenjem je po večini vzrok ta alkohol. Tako je bil tu* di alkohol vzrok smrti 36-letnemu hišniku Martinu V. iz Celja. Včeraj se je okrog pol 1. popoldne vrnil na svoie stanovanje in se je iz neznanega vzro« ka podal na skedenj, kjer je bila prislonjena lestev, Vzel je vrv, jc pritrdil na konec lestve ter ee obesil. Ko so ga domači opazili, so takoj poklicali zdravnika, mestnega fizika g. dr. Podpečana, ki ga je skušal z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, kar pa je bilo že prepozno. Truplo pokojnika so prepeljali na mestno pokopališče. Drug žalosten slučaj se je pripetil včeraj v Celju v nekem hotelu. Tu si je v duševni zmedenosti hotel končati življenje 39-letni brezposelni krojač, pristojen v Zreče s tem, da si je prerezal žile v zapestju leve roke. Poklican je bil reševalni avto, ki je obupanca prepeljal v celjsko bolnišnico. Kolesarske dirke na Hermesu Ob 15.30 £0 ge včeraj začele dirke za pokal ljubljanske občine pod pokroviteljstvom g. Fiihra in pod vodstvom g. Maver ja. Najprej je pozdravil g. Fiihr vse tekmovalce, nakar je štarter g. Pleško dal znamenje za start. Prva točka je bila: dirka prvorazrednih dirkaleev'. V 3 predtekih so ee v finale plasirali štirje, ki so vozili 2 kroga in se plasirali takole: 1. Trobec (Hermes); 2. Rozman (ŽSK Mtribor); 3. Kačič (Hermes); 4. Vrbka (Žel. Zagreb). V drugi skupini je prevzel vodstvo že. takoj ©ti starta Kačič in ga obdržal do cilja. '"i’r Sledila je damska dirka v 3 krogih. V vodstvu je do 3. kroga Fritscheva, od tu pa prevzame vodstvo Stoparjeva in pripelje v cilj 20 m pred Frit-schevo. Časi: 1. Zdenka Stopar 2.31.5; 2. Fritsch Berta 2.32; 3. Čermelj Anica 2:32.6; 4. Kajšek Fani 2:33.4, Kot 3. točka je bila dirka novincev. Tri krogo je prevozil 1. Podlogar (Ljubljanica) v času 3.17; 2. Pančur (Sava) 3.17.2; 3. Peternel (Herm.) 3.17.6; 4. Vidigoj (Hermes) 3.18. Boj je bil za prvo mesto med Podlogarjem, Pančurjem in Peternelom. 10 m pred ciljem pobegno Pančur za dolžino kolesa. Naslednja točka je bila glavna dirka ali dirka ciljev. Pri tej dirki se je pokazala premoč Rozmana, ki je prišel na prvo mesto z 20 točkami, 2. Kačrč (Hermes) 12 točk; 3. Vrbka 11 točk; 4 Močnik (II.) 10 točk in 5. Gartner (Ljubljanica) 6 točk. Peta točka je bila finale juniorjev. Iz dveh pred-tekov se je plasiralo v finale 8 tekmovalcev. Prvi prispe na cilj mladi Pančur (Sava); 2. Premk (Hermes); 3. Gregorič (Hermes). Naslednja točka: zasledovalna dirka juniorskih parov. V 1. skupini je bila dvojica Premk-Gregorič v času 0:37.3; v 2. skupini pa Grabner-Prebil 7.00. Kot sedma točka je bila izločilna dirka. Prijavilo se je 14 tekmovalcev. Pri vsakem krogu izpado vedno zadnji. Ko pa ostanejo še 4 , ec vozi zadnji krog. Tu je zopet gospodoval simpatični Mariborčan Rozman in prišel prvi v cilj pred drugim. Ostali vrstni red: 2. Močnik (Sava); 3. Premk (Hermes); 4. Štibernik (Sava). Sledila je dirka nad 45 ]et starih kolesarjev in dirka dirkačev s fingiranim defektom: 1. Gregorič (Hermes). Sah v Skoplju končan Včeraj je bil končan šahovski boj v Skoplju, kamor so prišli lomit kraljevska kopja precej močni iz vseh večjih krajev. Častno je bila na tem turnirju zastopana tudi Slovenija, ki je poslala tja tudi hudo igralce, še bolj častni pa so uspehi, ki so jih ti igralci dosegli. Vsa pričakovanja, da l>o prvo mesto zasedel eden od Ljubljačanov, so se izpolnila. Prvak je postal Ljuljančan Preinfalk, ki jo od petnajstih iger dobil deset točk, t. j. 66.6%. Včeraj je bil Prcinfalku potreben samo remis, pa zato tudi ni igral na zmago. Švab je bil s to polovico točke kar zadovoljen. Lešnik je včeraj izgubil z Bidičem. Prišlo je celo do malega incidenta, ker je, kakor se Lešniku zdi, tekla njegova ura takrat, ko ne bi smela, kar naprej. Šorli je imel prihranjeno zadnje kolo za odmor, najbrže, da se odpočije za vožn jo nazaj domov. Uspehi, oziroma neuspehi tega skopljanskega šahovskega turnirja so lile: Preinfalk 10, Šorli. Poljakov, Busek, Bidič 9, Lešnik 8, Jerman, Jonke in Popovič 7.5. Vsi li so dobili nagrade. Brez nje so pa ostali: Savič s 7 točkami, Švab 6, Prokopljevič 5, Carev in Marti nič 4.5 iu nesrečni lledži 1.5. Za zadnjega vsaj je bil turnir le malo preveč močan. Napad z nožem v Šišk Včeraj je bila v Šiški zopet »komarjeva« nedelja, ki je med Šiškarji od nekdaj zelo spoštovana in uvaževana. Vesela zabava pa v Šiški letos ni minila brez nesreče. V bolnišnico so ponoči pripeljali hudo poškodovanega ter z nožem ranjenega 21-letnega Kodalika l'ranceta, brezposelnega brivskega pomočnika iz Tovarniške ulice. Kodalik je prišel v Šiško kakor mnogi drugi, zadržal se je bil v gostilni do večera, ko pa je odhajal domov, so ga na cesti napadli neki mladeniči, ki jih pa Kodalik ni mogel spoznati. Kodalik je dobil z nožem več ran v hrbet in v prša. Kulturni koledar lvanoczy Franc 29. avgusta J913 jo umrl na Tišini prekmurski narodni buditelj Franc Ivanoczy. Rodil se je 1857 v Ivanovcih. Študiral je v Koszegu, kjer je spremenil svoje prvotno ime Kodela v Ivanoczy iz spoštovanja do odličnih rojakov duhovnikov tega imena. Bogoslovje je dovršil v Budimpešti. Potem je služboval po različnih krajih, 1. 1893. je postal dekan na Tišini šolski nadzornik sobotskega okraja. Ivanoczy je bil predvsem vnet duhovnik. Napisal je: Pobožnost Srca Jezusovega in Molitvene knjige. Ustanovil je Društvo najsv. Srca Jezušo-vega, ki je izdajaio od 1904 tudi Koledar. Udejstvoval se je tudi politično. Podpiral je ljudsko stranko in med preprostim ljudstvom širil njen program v brošurah: Stranka liidstva in Košče liidstva stranka. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 30. avgusta: Roža Um. Torek, 31. avgusta: Rajko. TEi. 27-30 SLOGA Danes poslednlH' Zabavna veseloigra polna duhovitega humorja ln komičnih zapletljajev Inko gnilo Gustav FrSbllch Hansi Knoteck TEI. 21*24 MATICA Velik Spijonažni film Azev Moi z dvojnim življenjem in dvojno vlogo Olga Čehova W. Lieheneiner UNION Velika muzikalna revija Plešem za tebe Predstave danes ob 16., 19.16 ln 21,15 uri V Matici in Unionu cene normalne, v Slogi znižane. Putnik priredi: 5. septembra izlet s posebnim vlakom v Postojnsko jamo in na Rakek k odkritju spomenika kralju Aleksandru I. Cena vožnji, vstopnina v jamo in potniški list din 63. Cena kosilu na Rakeku din 14. Cena večerji na Rakeku din 10. 4.-8. septembra izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico z obiskom vojaškega pokopališča Redipuglie. Cena vožnji, prehrana, prenočišče, potni list in vodič v Benetkah din 685. — Vse druge informacije v biletarnicah Putnik v Ga-jevi ulici in v Hotelu ^Metropol«. Prijave se zaključujejo 31. avgusta. Dva razglasa. V »Službenem listu« kos 68 objavlja poglavarstvo v Ljubljani izid 11. žrebanja obligacij 6% obligacijskega posojila, v kosu 69 p« objavlja razpis licitacije za gradnjo municijskih skladišč pri Celju, na kar se interesenti opozarjajo. V Pariz. V četrtek 2. septembra se odpelje z dopoldanskim brziin vlakom 125 železniških uradnikov odn. družinskih članov iz cele Jugoslavije na poučno potovanje v Nemčijo, Belgijo, Francijo, Švico in Italijo. Potovanje bo trajajo 16 dni, v posameznih državah pa se bodo izletniki zadržali 2 do 5 dni. V Nemčiji si bodo med drugim ogledali tudi razstavo »Schafendes Volk« v Diis-eeldorfu, glavni cilj potovanja pa je svetovna razstava v Parizu. Izlet je po pooblastilu osrednje uprave Udruženja železniških uradnikov organizirala ljubljanska oblastna uprava. Vse detajlne priprave jc vodil njen prireditveni odbor, ki mu načeluje spretni in agilni organizator izletov gospod Parma Bruno. Za uvod v potovanje se je vršilo preteklo sredo v dvorani ljubljanskega dvora poučno predavanje »Naša pot v Pariz«, katero je poleg izletnikov obiskalo tudi precej drugih gostov in je bila dvorana nabilo polna. Predavatelj gosp. inšpektor Jenko Josip jc v nad 2 uri trajajočem predavanju s pomočjo skioptičnih slik pokazal v prijetno šaljivem tonu vse večje zanimivosti izletne poti. Na koncu je bil za svoja izvajanja nagrajen z dolgotrajnim odobravanjem obiskovalcev. — Vsem izletnikom želimo mnogo zabave in srečen povratek. Vabilo na sej« propagandnega odseka akcijskega odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora, ki sc vrši v ponedeljek, dne 30. avg. 1937 ob 11 dopoldne v mestni posvetovalnici. Kor se bodo obravnavle važne stvaTi, vas vljudno prosimo, da ee seje "Otovo udeležite. O požaru v Želimljii smo priobčili 23. julija leto« krajše poročilo ter omenili, da je bil osumljen tega požara neki Jožef Greljo, ki so ga borovniški orožniki prijeli v Sabočevem pri Borovnici kot potepuha in delomrzneža. Ker preiskava ni mogla dogati, da je kriv požara na Želimlju omenjeni Greljo, se je ta oglasil v našem uredništvu s prošnjo, da resnici na ljubo objavimo glede njega tole pojasnilo: »Ni res, da je Jožo Greljo iz Sabočevega pri Borovnici potepuh in delomrznež, res pa je, da je bil kot poljski delavec ves čas zaposlen in biva sedaj že nad dva meseca kot hlapec na Jezeru, občina Tomišelj. Vroinje akademikov za sprejem v Orožnov dijaški dom in zn podeli lev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1937-38 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačen obed v Akademskem kolegiju, odnosno v javni kuhinji v Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli bili sprejeli v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotič-nega akademika zelo neugodne. Prednost^ imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni, /a obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji, in sicer na predpisanem obrazcu (tiskovini), ki se dobi proti odškodnini 1 din pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi ulici št. 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošli, naj priloži za pošiljko potrohne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpopolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Ne-kolkovane prošnje, ki naj bodo naslovljene na Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), se bodo sprejemale do vključno 2. oklobra t. 1. Opozarjamo, da bodo uvaževane samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno franki-ranih ali nefrankiranih poštnih pošiljk-dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje ali samo dokumente, uprava 0. D. D. ne bo sprejemala Sprehod po glavnem kolodvoru I Od tu in tam Ljubljana, 30. avgusta. Pred dnevi smo objavili kratek pregled ne-dostatkov na glavnem ljubljanskem kolodvoru, ki jih potniki morejo sami na prvi pogled opazovali. Članek je med ljudmi, ki precej potujejo ih imajo dovolj opravka na ljubljanskem kolodvoru, vzbudil opravičeno pozornost in splošno priznanje. Javne zgradbe se zidajo z javnim denarjem ter ima zato javnost pravico laka dela ne samo opazovati, marveč o njih obenem izražati svoje mnenje. Zato taka kritika nima namena ničesar razdirati ali komu škodovati, marveč nasprotno: pisana je z namenom, da se nedostatki odpravijo, razmere ali naprave pa zboljšajo. Na zadnji naš članek smo dobili od več potnikov še par zanimivih pripomb k nedostatkom na ljubljanskem kolodvoru, ki jih radi priobčujemo. Šparovček" pri blagajni Tako nam je nek potnik, ki je zadnjič imel priliko kupovati pri prvi novi potniški blagajni vozni listek, pripovedoval o mučnem sporu, ki se je tamkaj dogajal med nekim drugim potnikom in blagajnikom za okencem. Spor je postajal prav resen ter so se zaradi njega tudi drugi potniki opravičeno razburjali. Zgodilo se je bilo namreč, da je blagajnik potniku pri menjavi denarja za vozovnico odštel nekaj drobiža. Potnik je segel za drobižem skozi malo linico pri oknu, potegnil z roko k sebi, pri tem pa je skozi malo špranjico pri okencu nenadoma zginil v globino cel dinar. Potnik je od blagajnika zahteval, da mu odšteje nov dinar. Blagajnik pa se je jega opravičeno branil, češ. da mu je denar odštel. To je potnik rad pritrdil, branil ]>a se je. da on ni kriv, da je denar padel skozi špranjo. Ker blagajnik iz svojega pač ni mogel šteti potniku novega dinarja, je moral potnik dinar utrpeti sam. Kljub majhnemu znesku pa tega potnik seveda ni mogel vzeti na znanje brez krepkega zabavljanja. Med ostalimi potniki, ki so opazovali in poslušali ta prepir, se je potem oglasil še eden, ki se mu je pri isti blagajni pripetil pred dnevi enak dogodek. Njemu je sicer ušel skozi špranjico zgolj novec za 50 par. toda danes nihče ne mara niti pare po nepotrebnem metati proč. Kakor smo potem mogli izvedeti od drugih potnikov, se taki prizori tam na blagajni pojavljajo večkrat. Skozi tisto špranjo padajo dinarji, novci za 50 par ter oni po 25 ®ar. Večji novci ne morejo pasti skozi, ker je špranja preozka. To pa je ravno škoda, ker bi potem, kadar bodo padali skozi špranjo v železniški »šparovček" celi kovači, polagoma potniki sami zbrali zadostno vsoto za poglobitev kolodvora ... Obrabljena železniška proga Razen tega smo mogli ugotoviti tudi, da kljub ponovnim trditvam, da so naše proge v zadnjem času bile zadostno popravljene in po večini celo temeljito obnovljene, temu vendarle ni tako. 'lak zaključek 6e nam namreč poraja sam od sebe ob novici, da sta bila v zadnjih 14 dneh na samem ljubljanskem kolodvoru dva večja izlirjenja vlakov. Ljubljančani so mogli sami opazovati pred par dnevi, kako je bil promet proti Brezovici skoraj celo omejen. Ponoči ob dveh je namreč na tiru proti Brezovici iztiril tovorni ’ vlak, ki je vozil proti Rakeku. Sreča v nesreči je bila, da je vlak vozil šele iz postaje s komaj 16 kilometri na uro. Vlak je torej zunaj postaje rmel zapeljati z desnega tira na levi tir. Pri tem pa se je zgodilo, da je lokomotiva vozila naravnost dalje po desnem tiru, 6lučbeni voz in drugi vozovi za njim pa 60 zavili v odklon na levo. Strojevodja je sicer vlak brž ustavil, vsaka večja nesreča je bffla preprečena, toda tir sam je bil razdrt v dolžini 60 metrov ter so morali progovni delavci pospešiti s popravilom, da je šele dopoldne okrog 11 bil tudi drugi tir proti Brezovici prost. Podoben slučaj se je pripetil dobrih 14 dni prej na tiru v postaji sami. Tedaj je enako privozil tovorni vlak iz Postojne. Iz glavne proge vodi tir v tovorni kolodvor skozi celo vrsto odklonov. Nihče točno ne ve, kako se je prav za prav zgodilo, da je tovorni vlak nenadoma pri neki kretnici iztiril. Proga je bila v dolžini kakih 100 metrov popolnoma razdrta. Vidimo tedaj, da eo razmere na ljubljanskem kolodvoru ne 6amo neznosne, marveč naravnost obupne. Podoba je. da so premikalne in druge naprave zastarele ter bi jih bilo obnoviti po sodobnih načinih. Pri tem nam seveda ne prihaja na misel, da bi zagovarjali neko manj vredno začasno popravilo ali preureditev* marveč je treba nemudoma pristopiti k temeljiti in dokončni ureditvi ljubljanskega kolodvora. To pa je samo poglobitev celega kolodvora ter vse proge skozi mesto. Oseble preobremenjeno Obenem je skrajni čas, da se načne reševati tudi drugo mučno vprašanje, ki prav tako ubija na ljubljanskem kolorlvoru vsak pravi razmah in voljo pri uslužbencih. Na postaji je danes zaposlenih tako malo ljudi, da ta stvar postaja že nevarna za ljudi in za celotcn reden promet. Zaposleni ljudje so tako preobremenjeni, da je naravnost čudno, da se nam na kolodvoru ne pripeti več nesreč kakor pa sc jih v resnici. Zlasti močno tožijo tovorni sprevodniki in sploh vozno osebje. Vsak turnus je odpravljen, ljudje morajo v 6lužbo vsak hip, kadar jih pokličejo, morda so komaj pred dobro uro prišlo domov, nihče jih ne vpraša, ali je že jedel ali se je naspal. Tudi uslužbenci na postaji sami postajajo že čisto topi za izvrševanje službe. Vsak napor se lahko stopnjuje do neke mere. predaleč pa ta reč ne more in ne sme iti. Zdaj pa izvršuje osebje na postaji službo že preko te določene mere. To pa lahko postane usodno za ves železniški promet, zraven tega pa seveda tudi za potujoče občinstvo. Zato je skrajni čas, da se poklicani ljudje pobri- gajo, da bo k železnici sprejetih zadostno novih ljudi, ki naj današnji skrajno skrčeni kader dopolnijo do zadostne višine. Drugo kolo liginih tekem Tudi drugo kolo državnega nogometnega prvenstva ni prineslo Ljubljani nobene točke. Včerajšnji nasprotnik Ljubljane HAŠK je bil močnejši kot pa Concordija, in zato tudi favorit. Visoko formo HAŠK-a dokazuje dejstvo, da je na drugem mestu na tablici in da je prejšnjo nedeljo premagal BASK-a v Belgradu, ki je včeraj odpravil celo Jugo-vijo z 1:0. Vse kaže, da bo HAŠK igral v letošnjem prvenstvu mnogo važnejšo vlogo kot pa lansko leto. Ljubljana je zaenkrat še brez točk, kar je precej hudo, še hujše pa je, da ima tudi zelo slabo gol-diferenco. Današnji zagrebški listi pravijo o Ljubljani, da je že na začetku igre zavzela defenzivno taktiko in igrala kar z 7., oziroma celo z 8. branlici. Ta taktika se je pokazala za dobro 6amo v prvem polčasu, v drugem polčasu pa so prišle na dan vse slabe gtrani take igre. 90 minut ni mogoče samo branili, kot tudi trije ljudje v napadu ne morejo mnogo napraviti. Po mnenju Zagrebčanov Ljubljana, taka kot je danes, ne predstavlja na tu jih igriščih nevarnega nasprotnika in bo izven Ljubljane težko dobila kako točko. Vendar pa pravijo, da bo radi dobre telesne kondicije svojih igralcev lahko zelo nevaren nasprotnik tudi najboljšemu klubu, ki bo prišel v Ljubljano. Od posameznih igralcev omenjajo zlasti branilca Brtonclja, za katerega trdijo, da je bil najboljši mož na polju. Tudi mladega golmana Pogačnika smatrajo za dobrega golmana, ki je v glavnem dobro in sigurno lovil, kai je pac mogel. Druga tekma v Zagrebu je bila Gradjanski-Concordija. Letošnji prvaki so z lahkoto odpravili pomlajeno Concordijo s precej visokim rezultatom 5-1 Po prvih dveh tekmah ima torej Gradjanski 4 točke in zelo visoko goldifernco. Zagrebčani so se sploh v prvih dveh tekmah pokazali kot zelo dobri, lako da eta na čelu tabele Gradjanski in ilask. V Belgradu smo včeraj doživeli prvo Presenečenje! Bask je premagal Jugoslavijo s 1.0. Rezultsd preseneča zlasti, ker jc igral Bask brez Detlingerja. Bask je skušal proti koncu igro zavlačevati, kar jc povzročilo veliko nezadovoljstva navzočega ob n siva, ki jo začelo metati na igrišče kamenje Po ek-mi so se Baekovci iz igrišča kar izgubili, \endai so odnesli s seboj dve dragoceni točki. Tudi druga tekma med BSK-om in Jedinstvom, ki se je končala z rezultatom 2:0, ni mogla navdušiti gledalcev 1 ek-ma je bila preveč ostra, kar je zlasti škodovalo Jedi nstvu, ki bi po igri zaslužilo boljši rezultat. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmm Rezultati namiznega tenisa Single: Kobal:Zupanc 2:0, Kompare-Ramovš 0:2, Potočnik-.Roškar 2:0, Gabrovšek :Martinšek 0:2, Belak:Kamušič 2:0, Verbič:Kocmur 2:0. Šinkovec: : Osoli n 2:0, Kovič:Krmelj 2:0, Tiran :Ulčar 2:0, Malec:Pucihar 2:0. II. kolo: Mlinar:Kobal 0:2 (W. O.), Potočnik: :Koch 0:2, Strojnik A.:Martinšek 2:0, Kvečič-.Bolak 0:2! (Nepričakovana zmaga odlično razpoloženega Belaka proti favoritu Kvečiču!) Verbič-.Šinkovec 2:0, Kovic:Tiran 2:0. Malec:Strojnik R. 0:2. Ul. kolo: Kobal :Kamovš 0:2, Koch :Strojnik A. 0:2, Belak:Verbič 1:2, Kovič:Strojnik I?. 1:2. Finale: V finale so prišli Ramovš, Prosvetno društvo Kranj. Strojnik Aleš, Verbič, Strojnik Roman, vsi SK Planina. Ramovš:Strojnik 0:2 (19:21, 13:21), Verbic:Strojnik Aleš 1:2 (17:21, 21:19, 20:22), Strojnik:Roman:Strojnik Aleš 1:1 (21:18. 19:21, 15:14. Igra ni dovršena, ker sta igrala več kol eno uro). Ramovš:Strojnik A. 0:2 (8:21, 6:21), Vorbir.Kamovš 2:0 (21:11, 21:17). Strojnik:Verbič 2:0 (21:13, 22:20). Po točkah si delita prvo in drugo mesto Strojnik Roman in Aleš, tretji Verbič, četrti Ramovš. V tolažilnem turnirju si je osvojil prvo mesto Kocmur, SK Mladika. V doublu sta prva Stroinika Aleš iu Roman, druga Vorbic—Belak n ja: o 2 0 0 11:1 4 *> 2 0 0 5:1 4 o i 0 1 2:1 2 l i 0 1 4:3 2 2 i 0 1 2:2 2 > i 0 1 3:3 2 l i 0 1 2:3 2 ■> 1 0 1 5:7 2 o 0 0 2 2:7 0 2 0 0 2 0:8 0 Rakovniku Peta lekma je bila v Sarajevu, kjer je sarajevska Slavija premagala Hajduka z 2:1. Tudi la tekma je bila zelo ostra. Zmagoslavni gol je padel v drugem polčasu iz enajstmetrovke. Po včerajšnji Gradjanski HAŠK Jugoslavija Hajduk BASK BSK Slavija Concordia Ljubljana Jedinstvo Lepo nedeljsko popoldne je privabilo na igrišče SK Korotan kar precej ljudi. Rakovničani so tiči. S tako ograjo kot so si jo privoščili, se ne more postavljati noben ljubljanski klub. Tudi okolica je čodna. Tik nad igriščem se dviguje lepa salezijanska cerkev, okrog in okrog so zeleni griči, na jugu fižolova plantaža, v katero hodijo »autmigarjic j>o odstrelke. Štirje pari so si danes na tej zeleni trati stopali na prste. Prireditelj SK Korotan. Jadran, Grafika in mlajša garnitura Ljubljane (nekaj starejših gadov je v tej mlajši garnituri vendarle). V golu se je dolgočasil Logar, desnega branilca je predstavljal šiška, na levem krilu jo je pobiral za žogo Hassl. V sredi je razdiral Boncelj. Prva sta se spopadla Korotan:Grafika 2:1. Igra je bila živa, kar preveč živa. Brez »božanja ni šlo. Sodnik g. Kušar pa ni kazal posebno velikega navdušenja za te vrste >šporU. S tremi enajstmetrovkami je :> tuši rak preveč vročekrvne borce. Vsi trije goli so padli iz penala. Druga dva vojščaka sta bila Ljubljana-.Jadran 2:0. Ljubljana je ves čas godla na prvi saksofon. Jadranovci pa so se živahno branili. Danes se je posebno razživel Hassl, ki je pokazal, da je še prav uporabno krilo. Kljub temu, da postaja že malo :>niočaiK, je še prav hiter in okreten. Vse akcije je vpeljavi on. Rezultat je prenizek. Nato eta udarjala žogo L ju bi ja na: K orotan 1:0. Žilavi Korotanci se niso dali kar tako zlahka ugnati v kozji rog. Podjetno so se zaganjali proti ljubljanskim vratom; kar nič dosti ni manjkalo, pa bi bili izenačili. Na terenu je seveda prevladovala Ljubljana. Za njima sta so spoprijela Jadran:Grafika 0:0. Grafika igra prav čedno. Brez dvoma je bila na tem »naglem« turnirju drugi najboljši klub. Tekma z Jadranom je bila živahna samo nekaj časa. Drugi polčas pa so se ljudje naveličali gledati dolgočasno natepavanje. Rezultat ne odgovarja |K»-leku, ker je bila Grafika boljši nasprotnik. Komaj sta ta dva borca končala svoje obračunavanje, sta se udarila Jadran in prireditelj. Jadran:Korotan 2:0. Prav enaka vojščaka. Jadran je delal v zaledju pazljivejše in tudi njegov napad je budno pazil na napake nasprotne obrambe. Dve neprevidnosti — in žoga si je dvakrat utrla pot v mrežo. Za slovo smo si ogledali še zadnja dva turnirska kalibra. Ljubljana:Grafika 1:1. Prvi polčas je Ljubljana zanesljivo gospodarila. Zabila je vodilni gol, potem pa je začela lenuhariti. Grafika je to hitro zapazila. Povezala je svoje Vprašanje uradniških plač se bo rešilo v splošno zadovoljstvo uradniškega kadra, je včeraj izjavil finančni minister dr. Dušan Letica zastopnikom uradništva v Kotorju. Finančni minister je v Kotor prispel v spremstvu bana zetske banovine Ivančeviča. Zvonove, ki jih je podaril dr. Vladko Maček, so blagoslovili včeraj v Samoboru. Dr. Maček je bil obenem tudi boter. Po blagoslovitvi je bilo veliko zborovanje pristašev bivše HSS in širši sestanek Gospodarske Sloge. Svečanostim je prisostvovalo okoli 5.000 ljudi. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta včeraj prispela z jahto : Tiha ■ v Dubrovnik. V Dubrovniku se nista dolgo zadržala. Po kratkem odmoru sta nadaljevala .pot proti Cavtatu. Kam bosta odšla odtod, sedaj še ni znano. Volitve v Kmetijske zbornice so bile včeraj v vardarski banovini. Po dosedanjih poročilih je JRZ zmagala z veliko večino. Na Zagrebškem zboru, ki so ga danes odprli, sodeluje Italija prvič z razkošnim paviljonom. Pri svečani otvoritvi zbora so bili navzoči italijanski poslanik s svojo soprogo, glavni konzul in trgovski ataše. Ban savske banovine in predsednik sejma sta v svojih govorih podčrtala pomen italijanskega sodelovanja na sejmu, izrazivši obenem željo, naj bi se trgovinsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo v bodoče še lepše razvijalo v duhu gospodarskega dogovora med obema državama. Krajša govora sta imela italijanski poslanik Indelli. ki je italijanski paviljon otvoril in pa glavni konzul Italije. Letalska nesreča brez človeških žrtev se je zgodila nedaleč od Osjeka. V letalu sta se vozila tajnik osješkega aerokluba Svetozar Somborac in nek dijak. Iz neznanega vzroka je letalo padlo na zemljo, pri čemer se je zlomilo eno krilo. Pilotu in njegovemu spremljevalcu se ni prav nič. zgodilo. Skupina 26 avstrijskih in angleških dijakov je prispela z Dunaja v Novi Sad, kjer jih je pogostil veslaški klub Danubius .. Ti angleški in avstrijski dijaki danes nadaljujejo svojo pol s čolnom po Donavi proti Železnim vratom in dalje na Bolgarsko. Pokojnino porablja za prehrano psov in mačk neka vdova, ki stanuje v gradiču blizu Zemuna. Redi okoli 20 mačk in ravno toliko psov. V svojo hišo ne pusti nikogar, pač pa vsakega obiskovalca sprejme kar na dvorišču. Pse ima tako rada, da jih kopa in češe ter sploh zanje skrbi, da še za ljudi ne tako. Vsaka mačka in vsak pes ima svojo jedilno posodo. 'Pa vdova tako zelo spoštuje pse in mačke, da jim je doma na svojem vrhi tudi zelo lepo uredila — pokopališče. Na ta način tudi v Jugoslaviji nismo prav nič zaostali za Parizom, kjer imajo psi svoja pokopališča, na grobovih pa tudi lepe spomenike. Samo tega še ne povedo, če omenjena gospa morda tudi moli za duše svojih ljubljencev — štirinožcev. Redili letni občni zbor Glavne zveze srbskih kmetskih ladrug bo 29. septembra letos v Nišu. Na njem bo izvoljen tudi nov predsednik, ker je dosedanji, kakor je .Slovenski dom : že poročal, Dragotin Jankovič podal ostavko. Zaradi vesti o zlorabljanju natakaric je te dni policija istočasno nadzorovala vse gostilne v Belgradu in Zemunu, kjerkoli so zaposlene natakarice. Ob iej priliki je policija ugotovila, da so gostilničarji sredi omenjenih mest in v njihovi okolici nečloveško izkoriščali oziroma dovolili izkoriščanje mladih deklet. Policija je kaznovala okoli 30 gostilničarjev z denarno kaznijo po 1000 din vsakega. Okoli 200 deklet je policija poslala na zdravniški^ pregled, Če se bo tudi še v bodoče dognalo takšno izkoriščanje, bodo vsi prizadeti gostilničarji izgubili gostilniško obrt. ^ eliko palačo Državne hipotekarne banke bodo dobili v Novem Sadu. Ta banka je tam in kupila od novosadske občine zemljišče za milijon dinarjev in neko dvonadstropno hišo za ka mestna občina od neznane osebe, toda samo pod tem pogojem, da mestna občina takoj še lotos začne zidati Dom za revne otroke. V ta dom bi imeli dostop samo tisti otroci, ki nimajo slaršev in so brez skrbnega nadzorstva in so podvrženi vplivu pouličnega življenja. O tem svojevrstnem daru so razpravljali na zadnji seji belgrajskl mestni svetniki. Kaj so sklenili, dosedaj še ni znnno. vrste in začela odločno napadati. Njeni napadi so končno prinesli izenačenje. Nogomet, ki smo ga gledali včeraj popoldne, ni hil Bog ve koliko vreden. Pokazalo«e je — kljub kratkim polčasom — že v prvih srečanjih, da klubom manjka telesna kondicija. Sploh je že znana stvar, da brzi turnirji nikdar ne pokažejo dobrih iger. Preden se moštvo razigra, je konec. Zanimivi pa so prav brzi turnirji zato, ker pokažejo občinstvu revijo večih moštev . Po prireditvi je organizator predal okusno izdelan pokal zmagovalcu na turnirju, Ljubljani. Občinstva jc bilo dobrih 400. Sodila sta dva sodnika, g. Kušar in g. Dorčec. Prvi je sodil prav dobro, drugi pa nekoliko ležerno in s precej pogostimi napakami " " IL L. Stevenson: 12 Skrivnost dr. Jekylla »Tu ni moči ničesar več storiti, kar vprašaj njega.« »Ne mara me videti,« je odvrnil odvetnik. »To me ne preseneča,« se je glasil odgovor. »Nekega dne, Utterson, ko bom jaz že mrtev, boš morda izvedel, kaj je bilo pri stvari prav in kaj ne. Zdaj ti nc morem povedati. Med tem pa, če moreš sedeti pri meni in moreš govoriti o drugih stvareh, te za božjo voljo prosim, ostani in stori tako. Če se pa ne moreš rešiti te preklete stvari v pogovoru, potem pa v božjem imenu pojdi, zakaj jaz ne morem tega več prenašati.« Brž ko je bil Utterson spet doma, je sedel za mizo in pisal Jekyllu. Pritožil se je zaradi tega, ker so mu zaprli vrata in povprašal, kaj je vzrok za ta nesrečni prelom z Lanyonom. Že naslednji dan mu je prinesel dolg pisan odgovor, ki je bil tu in tam po svoji obliki zelo ganljiv, kar se pa tiče pravega jedra, je pa vse zavijal v močno temo. Preloma z Lanyonom ni moči več popraviti. Jekyll je pisal: »Ne grajam najinega starega prijatelja. Sem pa njegovega mnenja, da ne moreva nikdar več priti skupaj. Nameravam od zdaj svoje življenje prebiti v popolni samoti. Toda to te ne sme presenetiti. Tudi ne dvomi o mojem prijateljstvu, čeprav so moja vrata tebi zaprta. Boš že moral pustiti, da grem sam svojo lastno temno pot. Sam sem priklical na svojo glavo kazen in nevarnost, ki je nc morem imenovati. Kakor sem prvi med grešniki, tako sem tudi prvi med trpečimi. Nikdar nisem slutil, da bi na tej zemlji moglo biti prostora za tako nečloveško bolečino, za take grozne strahote. Ti, Utterson, moreš storiti samo eno, da omiliš to trpko usodo: to je, da spoštuješ moj molk.« Uttersona je pretreslo. Temni Hydejcv vpliv je bil že izginil, doktor se je spet vrnil k svojim starim nalogam v prijateljstvu. Še pred tednom mu je bodočnost z nasmehom obetala veselo in častitljivo starost. Zdaj pa se je v trenutku zrušilo vse: prijateljstvo in dušni mir in ves smisel njegovega življenja. Tolika, tako nepričakovana sprememba je kazala na blaznost. Toda spričo Lanyonovega vedenja in besedi, je moral razlog biti nekje globlje. Teden dni pozneje je moral doktor Lany-on leči in v manj kakor štirinajstih dneh je bil mrtev. Zvečer po pogrebu, ki je Uttersona globoko pretresel, je odvetnik zaklenil vrata svoje delovne sobe ter pri svitu otožne sveče potegnil iz predala ovitek, ki ga je napisala roka njegovega umrlega prijatelja in ki je bil zaprt z njegovim pečatom. »Zasebno: Samo v roke J. G. Uttersona, če on umre, uničite brez branja,« se je glasil zagoneten napis. * Odvetnik se je skoraj bal, da vsebino že pozna. »Enega prijatelja sem danes pokopal,« je mislil, »ali me bo to veljalo drugega?« Potem pa je ta strah zavrgel, češ da pomeni nezvestobo ter odluščil pečat. V ovitku je bil nov ovitek, prav tako zapečaten in z napisom: »Ne odpirajte, dokler doktor Henry Jekyll ne umre ali ne izgine.« Utterson ni hotel verjeti svojim očem. Seveda, tu je stalo »izgine«, tu spet natanko tako kakor v tistem norem testamentu, ki ga je že kdaj vrnil piscu. Tu se je spet kazala misel o izginjenju v zvezi z imenom Hen-ryja Jekylla. Toda v testamentu je ta misel izvirala iz temnih Hyd©jevih prišepetavanj. Iiyde je stal tam s prejasnim in prestrašenim namenom. Toda, če je to napisala Lanyonova roka, kaj naj pomeni ta misel tu? Silna radovednost je pograbila odvetnika, skoraj bi bil pustil v nemar prepoved samo, da bi takoj prišel skrivnosti do dna. Toda poklicna čast in zvestoba do mrtvega prijatelja, sla pomenila zanj strogo vez in zavitek je zletel v najoddaljenejši kot blagajne. Radovednost potlačiti in radovednost premagati, sta dve različni stvari. Da se dvomiti, ali si je Utterson od zdaj naprej želel biti pri svojem še živem prijatelju prav tako vneto kakor prej. Mislil je nanj v vsem prijateljstvu, toda njegove misli so bile nemirne in polne strahu. Hodil ga je obiskavat, toda morda mu je bilo v olajšanje, da ga niso pustili v hišo. Morda se mu je prav na dnu srca zdelo bolje, da je govoril na pragu s Poolejem v ozračju in šumu živega mesta, kakor pa, da bi ga bili pustili v to prostovoljno ječo in bi tam sedel ter govoril s tem neprodirnim puščavnikom. Poole tudi ni mogel sporočati nobenih prav razveseljivih novic. Kakor je kazalo, se je doktor zaklepal v svojo delovno sobo nad laboratorijem, več kakor navadno. Tam je včasih celo spal. Bil je zelo potrt, kakor da nekaj čudnega naklepa njegovo mišljenje. Utterson se je polagoma navadil teh vedno enakih poročil tako, da so njegovi obiski postajali redkejši in redkejši. Sedmo poglavje. Okno. Bilo je neko nedeljo. Mr. Utterson in mr. Enfield sta šla na običajni sprehod in pot ju je spet peljala po tisti stranski ulici. Ko sta bili nasproti vrat, sta zadržala korak in pogledala na vrata. Na,« je menil Enfield, »torej je tiste zgodbe vsaj konec. Nikdar nc bova več videla mr. Hydeja.« Mr. Utterson je dejal: »To upam, saj sem ti prav za prav že pripovedoval« da sem ga nekoč videl in da sem čutil prav tako kakor ti.« »Eno brez drugega bi bilo tudi docela nemogoče!« je odvrnil Enfield, »toda mimogrede, za kakega osla si me maral imeti, da si mislil, da ne bom vedel, da je to tu vhod v hišo dr. Jekylla od zadaj. Delno je bila tvoja lastna krivda, fla sem to izvohal.« Avstralski vlak, ki ga ženejo leza iz velikih strojev, izurjeni delavci pa jih grabijo s posebnimi kleščami in jih vtikajo v čeljusti drugega stroja, ki jih stanjša v potrebno debelino. Eden delavcev pa je tako kačo zgrešil in preden so mogli stroje ustaviti, je bilo vse okrog fotografa polno sikajočih, žarečih in gomazečih pošasti, ki bi užgale do kosti, kogar bi se dotaknile. Zanj je bila to edinstvena slika in v svojem navdušenju nad toliko zanimivostjo se ni zmenil za nevarnost, ampak vneto gledal skozi svoj aparat in vrtil. Druge nesreče ni bilo, kakor vso njegovo obleko so preluknjale neštevilne iskre. Drugič pa je filmal v Švici smuške skoke. Postavil se je na kraj, ki je bil kakih 80 m od 1500 metrov globokega prepada. Nenadoma je neki skakač skočil blizu njega, se obrnil na stran in drvel naravnost proti njemu, ki je ves vesel vrtil izreden prizor, dokler ni njega in njegove kamere smučar podrl na tla in ga poslal z glavo naprej proti prepadu. V zadnjem trenutku ga je rešil neki drug smučar, ki se je ob robu prepada spustil proti njemu. Zopet drugi lazijo ob vsakem mogočem vremenu s svojimi aparati po vrtoglavih višinah mostov in strehah nebotičnikov, ob enem pa posvečajo večjo pažnjo dogodkom, ki jih lovijo, in svojim dragocenim kameram — saj stanejo od 40.000 d<#*200.000 din — kot pa svoji varnosti in svojemu življenju. Na vse to pač malokdo pomisli, kadar gleda v prijetnem naslanjaču pretresljive dogodke, ki se odigravajo pred njim na platnu. Štetje kitov V Severnem ledenem morju plove neka raziskovalna ladja, ki hoče ugotoviti, koliko je v polarnih morjih še kitov in kakšne so njihove potovalne navade. Učenjaki so si že več let belili glavo s tem, da bi dognali, odkod in kam kiti plovejo. Končno so našli rešitev. V vsakega kita, ki jim pride pred oči, sprožijo s posebnimi, daleko-strelnimi puškami kakega pol metra dolge aluminijaste puščice, ki kitu ne prizadenejo nobenih posebnih neugodnosti in na katere zapišejo kraj in datum izstrelitve. Vse kitolovce pa naprošajo, da oddajo proti določeni nagradi vsako puščico, ki bi jo našli v svojem plenu in da ločno povedo, kje so takega kita vjeli. Primerjava podatkov potem pokaže približno kitovo pot. Štetje kitov pa je važno radi tega, da jih ne bi iztrebili, in da bi znali o pravem času prepovedati lov. Kava ni kava Na Novih Hebridih, otočju v Tihem oceanu, imajo domačini neko posebno pijačo, ki jo delajo iz neke vrste poprove rastline, in jo imenujejo »kava«. Njihova kava ima skoraj iste učinke blažene zaspanosti, skrajne sreče in zadovoljnosti in pozabljenja vseh skrbi, težav in nadlog, kakor opij. Vendar pa »kava« nima tako strašnih posledic za zdravje. Še mnogo nedolžnejša je menda kot alkohol. — Preden so prišli na otoke večji oddelki belokožcev, zlasti Angležev, so domačini živeli lepo brezskrbno in mirno življenje ter šteli preko milijona ljudi. Belokožci pa so jim prepovedali kavo:, jih mesto nje nalivali z žganjem, ki je povzročil nasilja, pokolja in izumiranja, tako da je danes samo še 45.000 domačinov. To je delo civilizacije! Prav kakor v Ameriki. Sodnik: »Torej vi ste zlomili dežnik na glavi svojega moža?« Samo nesrečen slučaj.« »Kakšen nesrečen slučaj?« »Nikakor nisem imela namena zlomiti dežnik.« Diesel-motorji. Demon mlakuž (Prizor z misijonske razstave na velesejmu v Ljubljani) Motna, kalno zelena voda; alge so prepredle njeno površino in mirijade mišic. V vodi nevidni sovragi človeka, drobne nevidne klice — kolere. »Cholera asiatica«. Ob tem imenu ti morajo iti lase kvišku. Kuga! Ni pa mar vse to pestrim tropskim racam in celo naši znanki, ljubki raci pomlad nam noseči — regeljcu. »Res«, mi je dejal lovec odondot, »razveselil sem se te ljubke ptice, na dom me spominjajoče, in nisem nanjo streljal.« Pojdiva na prežo ob baro 6redi prašume! Gosta, neprodirna listna stena, par stečin do vode vodečih, in preštevilni odtisi nog — sledovi govore dovolj glasno, da preža ne bo zaman. 'Komaj se je umirila po nama vznemirjena okolica, je že vzva-lovala površina in pokazal se je ogromen hrbet s pokončnimi luskinami, da, cel oklep. Velik krokodil je prišel na površje in zaplaval ob rob mla-kuže. Se ti ne zdi, da gleda iz temnih majhnih oči vrag? Poglej vso žival, poglej ogromnega kuščarja, ni li to poosebljena zloba, re6, kot mu pravijo — demon mlakuž? — Leno se je zavlekel v ločje kraj 6tečine in zaspal na 6oncu. Zaspal? Ni li samo priprl oči? Bi streljal? Ne! Počakaj, da vidva, kaj bo. Ne vznemirjaj! Prav v tem hipu se je približala ljubka, majhna, nama Evropejcema neznana srnica. Zaspanec je priprl oči še za spoznanje bolj. Srnica 6e je za hip ogledovala v vodi, nato pa željno in žejno pila. »Demon mlaku« jo je s strelovito brzino ujel, obupno je zajokala, pa že je planil ogromni kuščar z njo v globino. Presenečeni lovec je stal z odprtimi ustnii, vse se je zgodilo tako naglo, da ni mogel ne pomeriti, ne oddati strela. Samo par zračnih mehurčkov je kazalo smer, kani je odnesel zeleni vrag svojo žrtev. Potrpi! Še ni prepozno! Saj krokodil vleče svojo žrtev med šavje in korenine, da mu tam napol zgnije in jo šele potem požre. (Tako so pravili.) Glej, glej, že je na površju, spet je skodral gladino in že je spet pri kraju, na kopnem. Umiril se je. Mirna roka je dvignila nad demona milakuž smrtonosno cev, tVfn demon je trepetal v poslednjih krčih. — PraV kot udav se ti krokodil potuhne, zato pazi! Gorje če prideš v območje njegovega repa; uničil bi te! >-Še drgeče! Daj mu še eno kroglo iz bližine! Res, od blizu, v uho. Po strelu se je zelena pošast, demon mlakuž, vrgel kvišku in spet je vzvalovila voda, pordela je in par zračnih mehurčkov je kazalo pot, kam je šla naša trofeja. Morda bo prišel jutri na površje, morda pa se bo s svojim strašnim zobovjem zagrizel in zavlekel med korenine. Zbogom trofeja! — Lovec pa je spet stal z odprtimi usfmi, opeharjen za trofejo! — Take misli nam bodo prihajale ob gledanje indijske džungle in njenih prebivalcev na misijonski razstavi »Indija« v paviljonu G ljubljanskega velesejma. Naj nihče ne zamudi videti bogatih zanimivosti te dragocene razstave. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 30. avgusta: 1*2 Pesmi iz operet (pl.) — Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Schubertovo posmi (plošče) — 14 Vreme, borza -s Prenos iz Salzburga: Mozart Figarova svatba«, vmes ob 19.30 Nac. ura: Slovenski tisk in njegova razstava v Ljubljani (g. Božidar Borko) — 22.10 Čas, * vreme, poročila, spored, obvestila. Posledice japonskih zmag na Kitajskem Boji med Japonci in Kitajci so postali tako resni, da so kljub svoji oddaljenosti skoro popolnoma zatemneli domače evropske nemire v Španiji. Vendar pa se velesile v Evropi razmeroma malo razburjajo radi tega. Zdi se, da jih ne skrbi drugega kakor morebitne trenutne izgube ali vsaj odkrhnjenja svojega bogastva, naloženega na Kitajskem ali pu izgube Kitajske kot najboljšega odjemalca evropskih, zlasti angleških proizvodov. Toda Japonci imajo vse dalekosežnejše namene. Nikomur ni neznano in Japonci sami poudarjajo, da hočejo zasesti severne kitajske pokrajine ob ruski meji zato, da bi imeli Ruse bolj pri rokah. Ker poznajo evropski strah pred boljševizmom, si hočejo pridobiti njeno naklonjenost s tem, da bi se postavili za branitelja evropske kulture pred razdirajočim ruskim komunizmom. Ce bi Rusom pretila neprestana, neposredna, resna nevarnost na njihovi razsežni južni in vzhodni meji, bi imeli kaj malo časa -za spletkarjenje po Evropi! Zato je res čudno, da jih še vedno bolj zanima vojska v Španiji kot pa vojna pred njihovimi vrati na Kitajskem. Posledice japonske zmage pa bi bile usodne tudi za angleške kolonije na Daljnem Vzhodu in Pacifiku, kar so Angleži že davno uvideli in se začeli temu primerno utrjevati v vseh važnih prehodnih pristaniščih, kakor v Singapoorju in Hongkongu, kjer so za utrdbe izdali že bajne vsote. Ustanovili so tudi posebno brodovje samo za varnost in obrambo Pacifika. Prav tako bi se morali boriti za svoje kolonije v Indokini in v Zadnji Indiji Francozi. Kdor bi namreč hotel zavzeti Južno Kitajsko, bi ji moral na jugu, v Indokini zapreti vsak dovoz in tako vzeti možnost obstanka. Nevarnost francoske kolonialne oblasti že poznajo, saj so že večkrat naletele na japonske vohune, ki so se zanimali za vojaško moč ondotnih pokrajin. Na vrsto bi prišle nizozemske posesti v Malajskem otočju. Zato pa imajo tudi Holandci obrambno pomorsko silo v ondotnih vodah, ki gotovo ne more biti naperjena proti Angležem ali Francozom. Japonska nevarnost resno preti tudi Filipinom, katerim Amerika baš misli dati svobodo, jih prepustiti samim sebi in rešiti svojega varstva, ki gotovo ne bo trajalo dolgo. Morda se pa Amerika hoče s tem izogniti spopadu z Japonsko, ki že tako neposredno preti, da se ni več mogoče motiti! Kljub tako obsežni pretnji Japoncev in kljub nezadostni odporni sili Evropcev pa se evropski državniki ne zganejo, da bi se odločili za kak uspešen korak. Skačejo sem in tja, se vznemirjajo, besedičijo brez konca in kraja, se sklicujejo na razne pogodbe, na Društvo narodov in kažejo vse znake skrajno izčrpanega živčnega bolnika, Japonci pa brezbrižno korakajo naprej — krepko, žilavo, utrjeno in prav nič pomehkuženo ljudstvo, ki se posmehuje razburjenju pomehkuženih slabičev. Radi zanimivosti se igrajo s smrtjo Ljudi, ki skrbe za nabavo izrednih zanimivosti za Paramount filmske novice, bi lahko imenovali svetovne prvake hladnokrvnosti, predrznosti in vztrajnosti. John Dored, eden teh junakov, pripoveduje o naslednjem doživljaju: Odšel sem na Spitzberge, da bi filmal začetek Sir VVilkinsove ekspedicije s podmornico na severni tečaj. Podmornica je delala najprej poskusne vožnje, jaz pa sem se vozil z ostalimi in slikal razne zanimivosti. Nato sem pregovoril Sir Wil-kinsa, da me je pustil na neki ledeni plošči, ker sem hotel filmati izginjanje podmornice pod led. Preteklo je pet, deset, dvajset minut, o podmornici pa nobene sledi več. Začelo me je skrbeti, kaj, če ne pridejo več na površje! Kaj če se pokažejo toliko kilometrov vstran, da me ne bi mogli več najti! Strašno seni se čutil osamljenega. Zopet je pretekla ura, dve, tri, štiri. Začelo se je mračiti. Zeblo me je do mozga in obupno sem bil lačen. Že sem mislil, da sem izgubljen. Prepričan sem bil, da se je podmornici zgldila nesreča in zavidal sem ljudi pod ledom; saj so gotovo že mrtvi in imeli so vsaj zadovoljstvo umreti v družbi. Vsa moja družba pa je bila — režeči se mrož. Ko pa je bilo že skoro popolnoma temno, sem zagledal kako miljo daleč črno gmoto, ki se je pojavila na površini. Že sem se bal, da je morda kit. Bila je podmornica. Toda minila je skoro cela ura, preden so me našli in jaz sem že prej od samega kričanja zgubil glas.« Isti John Dored je filmal tri vojske: državljansko v Rusiji, manjše praske na Balkanu in vojsko v Abesiniji; bil je zadnji, ki je zapustil Addis Abebo. V nemirih v Avstriji za časa Dolfussa je bi poleg svojega aparata ranjen s koščkom granate. Drugi junak kamere je VVare Bishop, ki je Ze dvakrat res čudežno ušel smrti ne da bi se zmenil za nevarnost. Prvič je filmal v neki tovarni izdelovanje žice. S hitrostjo 60 do 120 km na uro švigajo belo razbeljene kače že- Vclcmesto .Šanghaj. Ustje reke šufau. Na levi zg radlic tujih konzulatov in mednarodne naselbine. »Slovenski domt uthaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta Inozemstvo 2S Din Orednifitvo: Kopitarjeva oliea #/111. Telefon 2994 In 299P. Uprava: Kopitarjeva k. Telefon 2992. Za Jugoslovanska tiskarno « Ljubljani: £L Ced Izdajatelj: Ivan Rakovca. Urednik: Jožo Koši tok.