13. stev.
> Ljubljani, v sob» o 31. januarja 1^80.
Letnik VIII.
Inaeratl (e ¿prejemajo iu volj;, tastom;* vrat»:
" r., če sa tiska IkrHt.
•	II	9
*	- :» n «l n - u ■ 11 li ii n 3 .,
?ri večkratnem tiskar, i «t trna primerno zmanjša.
R o k o pi si
«e ne vrarajo, nefrankovana
pisma S" ne sprejeinxio N -očnino prejema opravništv. fan nistracija) in eksjredieiia na UiiiiHjski cest! 5t. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti	prejemar velia :
'/.n eeio ieto	10	g-i. — ¡¡r.
ta poileta	.i _ ta četrt ietu 50
V administraciji velia:
. ii gi.
f W HB:
Političen lisi zr sloyenski narod.
/.rt celo .« (ji »a poi lets t-::: ¡,. tn
V Ljubljani vi I ki 60 kr. več. u» mt
Vrednrttvo je v Medijatovi hiši, .. it«v. 15.
Izhaja po trikrat na teden iti sicer v torek, četrtek in soboto.
:i« .ran pošiljao»nS/4
Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca1, v četrtek 5 februarja.
Kje so dejanja?
Mi slišimo pač obljube iz Dunaja, da nam hoče sedajna vlada jezikovo ravnopravnost zagotoviti, toda dejanj ne vidimo še n kjer. Minister Stremayr je rekel dr. Vošnjaku v bud-getnem odseku, da se na Slovenskem strau-kam v tistem jeziku odgovarja, v kterem je bilo pismo stranke vloženo. To pa ni res. To lahko priča naš vrednik sam , ki je odločno zahteval od deželne sodnije, naj mu piše kot slovenski stranki v slovenskem jeziku, pa deželna sodnija je rekla, da se pri vredniku misliti zamore, da nemški zna, in da ima sodnija pravico mu nemški pisati, ter je ta odlok baziralo na nek ministerski ukaz; tedaj je ta ministerski ukaz drugačen, nego ga je opisal g. Stremayr v budge'nem odseku, ali pa je oni ukaz, o kterem je minister govoril, še le novejših časov.
S temi ministerskimi ukazi ne bomo nikamor prišli, kajti takih ukazov je več, in uradnik lahko citira tistega, ki mu je bolj všeč; sploh pa minister tak ukaz lahko vsak čas ovrže, in z novim nadomestijo potem smo zopet na starem Minister je rekel, da je ravnopravnost že izpeljana, in bi lahko na stotine in tisoče prič navedli, da ni res; ali se ne pravi to slepe miši loviti?
Kar nam je potrebno , to je naroduostna postava, kajti postave minister ovreči ne more, in državni zbor lahko vlado nadzoruje, ter jo na zatožno klop posadi, ako bi postave ue spolnovala. O svojem času so Čehi enako po-
stavo nemškim Pemcem ponujali, pa ti je niso hoteli sprejeli, čeravno jim je bila tako ugodna, da bi mi Slovenci veseli bili, «ko bi se nam tuke pravice podelile, in v resnici je goriški deželni zbor za tisto postavo prosil, pa ustavoverci jim tega niso hoteli dovoliti, kar so sami zavrgli, ker jim je bilo premalo; tiste jedi, ki je sami niso hoteli jesti, vi ndar dru gim niso privoščili, kar je bilo zanje preslabo, to je bilo za Slovence še predobro. Kaj hočemo še dalje govoriti!
Dokler bo Stremayr minister, nemarno nobenega upanja do spolnenja svojih želj po ura dihinšolab. Zdaj je vendar že dosti časa preteklo, odkar je nastopila ta „spravedijiva" vlada, in vendar ne vidimo ne trohice od obetane ravnopravnosti v šolah. Če je za to šolsko leto že prepozno, pričeti s slovenščino, morala bi vlada vsaj kake priprave za to delati, kakor priskrbeti slovenske knjige, poslati na Slovensko profesorje slovenščine zmožne itd. Pa o vsem tem ni nič slišati.
Naši poslanci vlado podpirajo v vseh rečeh , prej so jej dovolili vojake in jej pomagali iz velike zadrege, zdaj jej bodo ravno tako dovolili budget, zahvale pa, — kdo ve, kako bodo dobili.
Govori se o novem učnem ministru ; pa kdaj pride? Zakaj ni že davno imenovan? In če bo imenovan, kake garancije imamo mi Slovenci, da nam bo res vse to dovolil, kar nam po pravici gre, in kar že toliko let brez vspeha terjamo?
Mi pač popolnoma zaupamo našim vrlim poslancem, vendar bi jim priporočali, naj začnejo bolj ropotati in bolj glasno vpiti, ker s tem , da se Čehi zadovolijo, in le o tem je
razgovor, nam pač ni nič pomagano; ustavoverci si mislijo: „Da le Čehe pomirimo, poiem se na malobrojne Slovence ni treba ozirati, te bomo že potlačili.11 Železo se kuje, dokler je vroče , zato moramo Slovenci skušati, da ob enem s Čehi ravnopravnost dobimo, sicer je čas zopet zamujen, in znamo še deset let brezv9pešno čakati.	F. H.
Uosenske zadeve.
Kmalo pridejo pred delegacije in v državnem zbor bosenske zadeve na vrsto. Slovanski poslanci bodo našli priliko takrat o tej stvari svoje mnenje povedati. Pri obravnavi budgeta za vnanje zadeve je minister vnanjih zadev vsaj indirektno objavil, da te dežele ostanejo naši monarhiji, da se ne dajo Turčiji, kakor to nemškutarji in azijatski Madjarji žele. Prej ali slej te dežele postanejo neposredne provincije avstro-ogerske monarhije, le to ne vemo, bodo li pripadale C s- ali Translajtaniji, ali se kako drugače vravnsjo njih razmere k monarhiji.
Avstrijci so te dežele posedli kot varhi miru in reda in osvoboditelji turške raje od otomanskega jarma. Zuto je pa treba|, da tam res kakor osvoboditelji, ne pa kakor tlačitelji vladajo. Pravi vzrok bosenske ustaje je bilo prehudo pritiskanje k r i s t j a n s k ega prebivalstva ter zatiranje njegovih pravic od mo-homedanske vlade in še bolj od mahomedan-skih gospodarjev. Mahomedanci so v teku časa vse kristjane ogoljufali za zemljo, ter jih naredili za najemnike, ki so morali velike davke plačevati, svojemu gospodarju tlako delati. Kri-stijanski raja je trpel in delal, a sad tega
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
L1V.
Ta noč ni bila mirna mi, komaj sem namreč dobro zatisnil oči, kar me zdrami povelje: „Auf!"
Jaz si zmanem oči in zagledam pred sabo
krčmarja s svetilnico in zraven njega--
žandarja i orožji. Zavzet skočim kvišku in prašam, kaj je.
„Ali ste vi tisti, čegar ime stoji tu na listu?' — poprašuje žandar strogo, npuiški, a s če-bkim naglasom iu mi moli moje šolsko spričevalo pred nos.
Na, ta je lepa I Zdaj me bo pa nazadnje še ta žandar seboj vzel zavoljo mojega preslabega šolskega spričevala! Ei, naj me, bom imel vsaj tovaršijo, v kteri se mi ni n.česar bati. Saj me tu nihče ne pozna, noč je tudi, toraj le brez strahu!
„Da, jaz sem tisti" — odgovorim srčno in sežem po hlače, da bi jih obul.
Ej, bes te plentaj, kaj pa, če bi to bilo zarad predvčerajšnje dogodbe s tistim člove-
kom ! Morda je šel in zatožil me kaki sodniji, da sem ga napadel in oropal, in zdaj so žan-darje poslali za mano. Ej, ej, kaj bo !
K sreči to moje premišljevanje zmede žandar; od nog do glave ogledavši me reče namreč:
„Je že dobro, ležite in zaspite brez skrbi. Vi niste tisti."
„Saj sem tudi jaz rekel, da ni" — se oglasi krčmar, ki je do zdaj tiho stal z lučjo zraven žandarja.
„Kdo da nisem ?" — prašam na to jaz.
,,Ej, tisti Lah, ki je te dni na tej cesti nekemu trgovcu denar vzel' — sklene žandar in odide s krčmarjem, ki mu sveti.
Preklicana reč! Kaj se človeku primeri. O spanji, čeravuo sem bil truden, ui bilo govorjenja več, težko sem čakal jutranje zore, da bi šel. Ako bi bil imel svoje spričevalo, bi jo bil že prej popihal, a to je bil krčmar sabo vzel. Vendar je bil mož kmalu ua nogah iu mi s spričevalom vred dal tudi še lep kos prešuta in kruha — za ponočni strah.
„Ne, tako potovanje pa ni prijetno" —• sem si mislil na daljni poti proti Mariboru.
Ves zaspan tavam naprej, ko pa prihaja solnce gorkeje, ležem nekoliko od poti v gaj, ker me zaspanec premaga. Pa tudi tu ni sreče. Morda sem komaj uro časa v travi spal, kar dobim pod rebra dregljej, da sem brž na nogah. Kaj je? Žandar, pa ne tisti, ki mi je ponočno spanje pokazil.
„Kdo smo?" — praša osorno, ko stojim pred njim.
„Študent" — rečem jaz radovedno plašen
„Dokaz? Popotni list?'' — sili dalje.
Jaz mu pomolim svoje šolsko spričevalo
pa ubožni list., mož bere in ogleduje mene, potem pa reče:
„Vi niHte to, kar pravite, vi ste to vse kakemu študentu vzeli."
Za Hoga! To je pa preveč. Zato rečem prav odločno:
„Če bi bil že kaj tacega storil, bi bil vzel kako boljše spričevalo, ne pa takega z dvojko."
Ta odgovor se tudi žandarju verjeten zdi zato praša le še:
„Pa študentje imajo bolje čevlje, ne pa
truda je užival mohamedanski beg. Tlaka je naprava, ki ni primerna sedanjemu stoletju, ki se tolikrat imenuje vek svobode in napredka. Posebno liberalci v svojih listih hude članke pišejo zoper tlako, kadar hočejo obdolžiti konservativce, da jo zopet žele vpeljati. Tudi mi nikdar tlake zagovarjali nismo in je ne bomo. Ker take razmere protivne načelom sedanjega časa so in načelom kristijanstva, zato mora Avstrija, ki je najprej poklicaua civilizacijo na Balkanu širiti, na to delati, da se tlaka odpravi v Bosni iu Hercegovini. Najprva skrb Avstrije mora biti, da vredi zemlj.razmere mt d bosenskimi mohamedan-skimi begi in kristjani na pravični podlagi, tako kristjani dobe nekaj lastne zemlje iu postanejo svobodni gospodarji svoje lastne zemlje. Pred vsem Avstrija se ne sme preveč ozirati na mohamedance, če hoče pridobiti simpatije bo-senkega prebivalstva. Mahomedanci bodo vedno sovražili našo dižavo, naj jih še tako boža in po rokah nosi; oni dolgo ne bodo pozabili, da so bili sami gospodarji dežele in bo jim težko, da bodo morali biti podložni kristijanski državi. Kristijani pa tudi ne bodo sim-patizirali z Avstrijo, če bo pustila, da jih bodo mohamedanci še dalje tlačili. Zato mora Avstrija podpirati kristijanski element v deželi; le tako bo mogla se utrditi v teh deželah.
Bosna in Hrecegovina ste slovanski deželi, zato mora Avstrija v svoj prid tam gojiti le slovansko politiko. Germanizacija ali madjarizem bi le vničil zaupanje ljudstva do nas. Avstrija mora v Bosno in Hercegovino pošiljati slovanske uradnike, ki bodo poznali želje slovanskih prebivalcev. S tujimi uradniki, ki bi zaničevali in tlačili slovansko narodnost, bi si pa le nezadovoljnost ljudstva nakopala, kar bi utegnilo nevarno biti. Avstrija mora skrbeti, da se ti dve od prirode tako bogato obdarovani deželi okrepite in začnete vporabljati naravne darove. Treba je kulturo v teh krajih povzdigniti, to je pa le z dobrim šolstvom ua kristjanski podlagi mogoče. — Omiko širiti s pomočjo madjarščine ali nemščine bi bilo ne-vspešno in prepočasno. Ko se enkrat te bogate dežele urede, bo naša država od njih imela mnogo koristi. Kmetijstvo bosensko bo z živežem preskrbelo velik del našega cesarstva, obrtnijski izdelki čeških in moravskih fabrik bodo tam našli dobre kupce.
Avstrija mora gledati, da bo okupacija
Bosne in Hercegovine le začetek razširjenja njenega gospodarstva na Balkanu. Kupčijske in narodno gospodarske potrebe zahtevajo, da Avstrija razširi svoje gospodstvo do egejskega morja. To pa ui treba z mečem, a mora z umno politiko mirno to doseči. Pred vsem mora notranja avstrijska politika postati Slovanom prijaznejša, ker le potem bodo balkanski Slovani zadobili zaupanje v nas. V novo-pridobljenih deželah se mora pred vsem gojiti narodna ideja. Potem bo mogoče vse male balkanske države z raznimi kupčijskiini in narodno gospodarstvenimi, kakor političnimi pogodbami nase prikleniti. Če bodo balkanski Slovaui videli, da Avstrija zvesto varuje slovanske interese, se bodo radi podali pod njeno varstvo. Se ve, da ui treba, da bi balkanske knježevine zgubile svoje kneze, a stopijo v po-dobue razmere k Avstriji, kakor je Bavarnko ali Saksonija k Prusiji. Taka pridobitev bal-kauskega polotoka bi zelo povzdignila avstrijsko blagostanje, ker so te dežele bogate in velik del trgovine z Azijo in Afriko bi prešlo v avstrijske roke iz angleških in francoskih, kar bi povzdignilo obrtnijo pri nas.
Kaj pa je začeti z Bosno? Bosna je bila nekdaj del hrvaške krone, zato naj se prej ali slej zjedini s Hrvaško iu Dalmacijo. Tako se bo ustanovila mogočna slovanska skupina na jugu, ki bo močno uplivala in pridobivala druge balkanske Slovane k Avstriji. Napačno bi bilo prepustiti Bosno samo sebi, ker bo senski narod ui še zrel za obširno avtonom jo. Zagrebško vseučilišče bo lahko izgojevalo inteligenco za Bosno in Hercegovino. Popolnoma protinaravno bi pa bilo Bošnjake dati pod ne-posrednjo madjarsko oblast. Kako Madjarji postopajo s Slovani, je splošno znano, zato ni treba omenjati. Madjarji bi z vso silo skušali pomadjariti bosensko prebivalstvo. To bi pa napravljalo le nezadovoljnost pri bosenskem prebivalstvu, kar bi pa bilo škodljivo avstrijskim interesom. To bi pa tudi vuičilo vspeh razširjene naše oblasti po Balkan u. Mi mislimo, da se bodo slovanski poslanci ozirom delegati potegnili za tako uredbo novo pridobljenih provincij.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V avstrijski delegaciji je poslanec Winkler interpeliral vojnega ministra:
1. Kako da je vlada brez prejšnjega razpisa dala vojno vožnjo Abendrothu v roke? 2. Ali je pripravljena skrbeti, da se po Abendrothu poškodovani vozniki odškodujejo ?
Avstrijska delegacija je obravnavala budget vnanjega ministerstva. Znamenit je bil govor barona Hiibnerja. Hiibner je rekel, da ste na evrope|skem političnem horicontu dve črni piki, razvoj komunizma v Franciji, ki zamore biti kedaj povod k splošni evropski vojni, in uejasni položaj del v orjentu. Hiibner je priporočal poleg dobrega sporazumljenja z Nemčjo tudi dosego prijaznih razmer z Ku-sijo. Konci svojega govora je izrazil željo, da narodno vprašanje v naši državi reši nepristranski razsojevalec — krona sama.
V budgetnem odseku sta se slovenski poslanec Vošnjak in dalmatinec lilufč pritožila, da se pri pravosodji ne ozira na je-zikovo ravnopravnost. Minister Stremajer je pa odgovoril, da se je veduo držal sledečih načel: 1. Na vsako vlogo mora c. k. urad odgovoriti v jeziku, v kterem je pisana; 2. zapisniki morajo biti spisani v tistem deželnem jeziku, kterega stranka govori; 3. koučna obravnava se mora vršiti v onem jeziku, v kterem so zapisniki pisani. Minister trdi, da se to tudi ua Kranjskem godi. Vošnjak pa temu ugovarja.
Najvišje «Iržavn» sodišče je spoznalo prepoved levovskega mestnega in gali-škega deželnega sveta napraviti večrazredno ljudsko šolo z rusinskim učnim jezikom v Le-vovu (Lembergu) za protipostavno, ter dovolilo ustanovitev take šole.
Vnanje države
Iz Petrograda se poroča o nekem skupnem postopanji vseli evropskih velevlasti proti porti, da izpelje berliniki dogovor.
■¿a&ka vlada misli imenovati več novih senatorjev, ter tako dobiti večino za svoje predloge v senatu.
IBoli^ai*! so se volitev preteklo nedeljo j tako malo vdeležili, da ni bil izvoljen noben poslanec. Zdaj je drugi volilni dan na 1. februarja razpisan.
Izvirni dopisi.
'ti Dunaja, 29. januarija. (Ministerstvo. — Ofenheim. — Suess.) Minister-
kmetiških in na podplatih celo strganih, kakor vi."
„Slab študent, slabi čevlji" — sc nasme-jem jaz.
„llahaha" — se sproži njemu v grlu — „vi ste pa kerlc. Na ktero stran ste namenjeni?"
„Proti Mariboru."
„Škoda! Jaz grem na gornjo stran. Drugače bi rad šel z vami — se reče, če bi bila moja družba vam po volji."
„O, kaj pa da" — odgovorim jaz — „prav po volji bi mi bila. Bi vsaj varen bil in tudi noben drug vašega poklica bi me ne prijel, ker bi videl vas z mano."
Potem mu povem še ono, kar se mi je bilo ponoči pripetilo, on se smeje, jaz tudi, a on mi reče:
„Le spite tu naprej, samo tako ležite, da strganih podplatov ne bo s ceste videti. Taka prikazen namreč bo vsacega moje vrste zapeljala, da bo šel gledat, kdo je tisti, ki v tako iuvalidnih čevljih tiči."
Zopet se smejeva oba, on mi pomoli roko in gre na svojo Btran, jaz pa na svojo, ker mi je ta dogodba zaspanec popolnoma pregnala.
Te tri dogodbe so me na daljni poti spravile do premišljevanja, da tukaj potovanje ni varno; če drugi ljudje človeka pri miru puste pa pride kak žandar na pot; razen tega pa ue veš, kako bi govoril z ljudmi: slovenski ali nemški; temu je to prav, drugi te zanič-ljivo pogleda. Najbolje bo, če se od Maribora zaviješ na spodDjo stran, da prideš zopet med ljudi tebi bolj podobne po jeziku. Tista nemščina, ki jo tam govore, trga ušesa, koliko lepši je tvoj jezik!
To premišljevanje je storilo, da sem skoz Maribor tako rekoč kar drknil, previdivši se le s tobakom. Čez tri ure sem bil že v Slovenski Bistrici, kjer si pa tudi nisem nič druzega ogledal ko cerkev , oglasil pa ce nikjer. Tudi na daljni poti proti Celju je bilo skoro tako, le da se mi je v neki vasi nekaj neprijetnega zgodilo.
V to vas — imcua ne vem, ker si ga nisem zapisal — pridem že zelo pozno v noči, okoli 10. ure, ko že nikjer ni bilo luči. Naprej nisem maral iti, toraj sem tiho splazil se skoz lino na svisli neke hiše in tam zakopal se v slamo ter zaspal. Zjutraj me zbudč mlatiči, ki
so začeli mlatiti. Jaz se prestrašim in kobacam s slame, ali predno morem priti do line, vtih-nejo, jaz pa tudi, ker se bojim, da bi ne slišali mojega šuma. Kar prileti s skednji gor podaj slame, potem zopet eden in še eden in kmalu sem ves zasut v nji, da komaj diham. Ko zopet cepci zapojo, se skobacam na vrh in pridem srečno do line ter čez to na tla. Tam se trebim in otepljem slame iu rčs, kar zasli-šim za sabo glas:
„Daj ga, daj potepuha 1 Je že zopet eden takih, ki ponoči pridejo na svisli spat, potem pa pride ogenj, da ne vemo, kako."
Mislite, da sem jaz počakal, da bi bil zavrnil to krivično sumničenje? Saj vera, da parlamentarizem v taki primeri nič ne veljA, zato se rajši spustim v tek , ko vidim nekoga za sabo z vilami , in cvirnala sva jo, dokler je on kaj sape imel. Hvala Bogu, ki mi je dal take noge, da so me nesle ko zajca, kajti če bi roe bil mož z vilami vjel, bi bil dal mi lep zajutrek. Tako pa sem mu vtekel in ko sem bil kake pol ure od vasi, sem začel še le mirneje stopati in misliti na zajutrek.
Popoldne že precej pozno pridem v Ko-
ako vprašanje je še vedno na dnevnem redu, in vsi listi, liberalni in konservativni so v tem enih misli, da se mora ta reč že skoraj rešiti. Liberalni časuiki celo že pišejo , da se bode ministerstvo dopolnilo z možmi desne avtono-mistične stranke. Po volji jim to pač ni ter so vsi poparjeni; najraje bi videli, da bi bil državni zbor razpuščen , ker se nadejajo, da bodo potem zopet zadobili večino, in res so danes govorili, da se bo to zgodilo, pa iz drugih dobro podučeuih krogov izvem, da reči za nas ne stoje ravno slabo, dasi je treba vedno bezati iu dregati, da se kaj zgodi. Prvi izmed miuistrov bode imenovan naučni minister, za kterega je neki že za trdno odločen baron Kriegsau. Večina slovauskih poslancev, iz-vzemši Poljake, ki priporočajo Dunajev-skega, bi bila raje videla, da bi bil postal baron Giidel naučni minister. S tem bi bila vlada pokazala, da hoče tudi za južne Slovane kaj storiti, kteri so že od nekdaj bili najzve-stejši podložniki cesarstva avstrijskega ter ga branili proti napadom, ki so mu žugali zlasti na jugu. Cesar sami so te dni pohvalili zvestobo in požrtvovalnost južnih Slovanov in rekli, da se mora za nje kaj storiti. Na drugi Btrani je baron G o d e 1 mož , kterega bi tudi nasprotniki veliko raje sprejeli, kakor odličnega Slovana. Pa pravijo, da tudi Kriegsau je dober in pošten mož, s kterim smemo zadovoljni biti.
Da naučni minister še do zdaj ni razglašen, je najbolj kriv Stremajer, ki neki ni zadovoljen, da bi bil njegov naslednik mož konservativue 6tranke. Listi poročajo, da je žugal popustiti tudi pravno ministerstvo, če bi se to zgodilo. Za avtonomistično stranko bi se reklo to, raka v vodo vreči. Tudi Ilorst in Korb sta neki enacih misli, in „Pokrok je imel že telegram z Duuaja, da so se imenovani trije možje ministerstvu odpovedali, kar Be pa dozdaj še ui zgodilo. Nezgodo, ki se je pripetila g. Cherteku , sem vam poročal tele-grafično. ,,D. Ztg." je pisala, da je zbolel, ker je s svojim zemljiško-davkarskim predlogom v zbornici propadel. Taaffe je videl, pravi, da pride vsled tega v nasprotje z večino, zato se je vdal in privolil, da se postava še enkrat izroči odseku v pretres, iu se raje ločil od g. Cherteka kakor pa od večine. To je g. Cherteku tako šlo k srcu, da je zbolel, in ne prevzame več- vodstva denarnega ministerstva.
Današnji listi res pišejo, da je prosil oproščenja od te težke butare, ki mu je spravila zdravje v nevarnost, pa uajbrže bode moral še nekoliko časa potrpeti, preden se izpolnejo njegove želje.
V dunajskih listih boste našli tudi novico, da skuša Taaffe avtonomistično stranko potolažiti, da naj nikar tako silno ne zahteva dopolnitve ministerstva, ampak naj počaka do vel konočnih praznikov. Kje so ti listi to novico vjeli, ne vem, to Vam pa lahko povem, da avtonomistična stranka hoče vedeti, pri Čem da je, in da bode. moral Taaffe izbrati nove ministre, preden zborn ca prične obravnavati bosenske predloge in državni proračun. Kakor je neki list kratko pa dobro omenil, večina ni zato tukaj, da bi samo glasovala, levica pa vladala, ampak ona hoče imeti tudi oblast, če njo in le njo zadeva vsa odgovornost.
Najbrže so gori omenjeno novico liberalni listi izmislili, da bi razpor zanetili med vlado in večino državnega zbora in vsled tega libe-' ralni stranki pomagali k prejšnji veljavi. To sodim zarad tega, ker so v zadnjem času zgubili prejšnjo tesno zvezo z merodajnimi krogi in ne morejo več zvedeti, kaj se za zagrinjalom godi, ter le ugibajo in dostikrat najneumuejše in najneverjetnejše reči poročajo.
Izmed drugih novic je zanimiva ta, da se je Ofenheim danes pismeno poslanstvu odpovedal. Predvčerajnjem je poslal poslancem pismo, v kterem dokazuje, da ni prav nič agi-tiral za svojo izvolitev, in da mu dela legiti-macijski odbor krivico, ker svetuje , da naj se njegova volitev ne potrdi. Danes je imela reč priti v zbornici na vrsto, in Ofenheim je prej neki sam mislil govoriti, pa čez noč se je premislil in obravnavo odvrnil s tem, da se je prostovoljno odpovedal. Mož je prav pametno stori), ker bi bile sicer prišle na dan zopet vse tiste reči, ki smo jih slišali o njegovi pravdi in ki so zdnj pozabljene. Zato bi bila že Kronawetter in Schönerer skrbela.
Pravijo, da se bode dal zopet voliti, namesto grcfa Mierozovskega, ki gre za vladi-nega svetovalca v Bosno, se bode pa državna volitev godila 24. februarija.
Druga tudi zauimiva no\ica je ta, da so hotli volilci Leopoldovega predmestja dunajskega poslancu Edvardu Suessu izreči uezaup-nico, ker je glasoval za vojaško postavo. Pa Siiess jih je prosil, naj tega zdaj še ne store
in vsled tega je večina zbranih volilcev prestopila na dnevni red. Znano vam je, da je Suess silno želeli postati minister uka in bo-gočastja. Morda se je bal, da se te njegove želje nikdar ne bi spolnile, ako mu celo njegovi volilci izreko nezaupnico. To je pa zopet nov dokaz, ds ima levica med svojimi privrženci može, ki se bolj ozirajo na lastno korist, kakor na želje svojih volilcev.
Domače novice.
V Ljubljani, 31. januarja.
(Zaseženi „Slovenec"), št. 8 od t. 1. se je — po razsodbi deželne sodnije — krivega storil hudodelstva kaljenja javnega miru po §. G5 k. p., vrh tega pa še pregreška zoper javni red, toraj se morajo zaseženi listi vuičiti. S tem je vsa reč pri kraji, ker se mi ne moramo pritožiti.
(Taki so.') V zadnji seji mestnega starešinstva ljubljanskega je dr. Zarnik stavil predlog, naj bo dovoljeuo vsakemu odborniku prepisati zapisek mestnih volilcev. Že v prejšnji seji pa je bil predlagal gosp. Regali, da se ima ta zapisek dati v tisk, da ga bo lahko vsak dobil v roke, pa tega predloga župan še v sejoi zapisnik ni dal. Nemškutarji so dr. Zarnikovemu predlogu nasprotovali, posebno dr. Suppan, Dežman in župan sam. Slednjič bo dr. Zamikov predlog zavrgli, sprejeli pa vendar Rega-lijevega, češ, da je volilcev zapisek tako že star, toraj bo treba novega. — Iz tega vsak lahko spozna, kaki so naši nasprotniki, da nam še zapiska volilcev nečejo v roke dati, njim pa leži na rotovži ves dan razpostavljen. Po tem so pritožbe zoper ta zapisek nam jako težavne, da skoro nemogoče.
Prisrčna zalivala.
Po zadnjem napadu moje osebe v „Narodu" sem dobil z vseh krajev toliko pisem, da mi ni mogoče danes že vsem gospodom prijateljem, duhovnim in posvetnim, spodobno zahvaliti se za nezasluženo (iripoznanje in obžalovanje. Dopise za „Slovenca" v brambo moje osebe — dovolite — da jih hranim zd-se, ker se mi ne zdi potrebno priobčiti jih. Ilvala pa, prisrčna hvala za-nje I Morda mi bodo še hladilno zdravilo o britkih urah, kterih mi bo sedanjega časa življenje in prizadevanje posameznih še morda marsikaj naklonilo. Toda, ne udajmo se I	lak. Alešovec.
njice, kjer sem dobro vkrenil. V tarovži sem dobil namreč dobro južino pa še tako lep „viati-cum", da sem od tod šel do Vojnika. Tam sem prenočil v gostilni, kjer pa tudi nisem nič plačal, marveč bo me gostilničar in gostje še dobro napajali, ker sem jim pripovedal svoje dogodbe.
V Celji sem si dal popraviti za silo čevlje, potem pa jo mahnil po glavni cesti preko Žavca in Vranskega po tuhinjski dolini in preko Kamnika domu.
Kako je bilo doma V Mati so me bili veseli, oče pa nič radovedni, kodi sem hodil in kako se mi je godilo. O, jaz in moj oče I Ni mi ga bilo večega prijatelja , ko so bili oče, težko je imel kdo boljega očeta ko ja/.. Le škoda, da so bili tako revnega stanu. Koliko je njihovo srce trpelo, ko so proti meni bili taki I To je že tista žalost, ki nima ne čutja, ne besedi — ne svarilnih, ne spodbudnih.
„Mrtvo, mrtvo je vse, rodovina v razvalinah, s sinom ne bo nič, ni za gospoda ne za kmeta. Moliva, stara, da se nas Bog usmili vseh skup, drugje ni več pomoči."
Te zdihljeje očetove sem slišal jaz, ko so oče mislili, da že spim. Kako meje to ganilo,
ue gauiio — zmlelo me je. Drugi dan sem šel v Ljubljano k svojim gosposkim sošolcem, ki so bili moje nezgode največ krivi, in jih privil, da mi morajo za prihodnjo leto priskrbeti hrane in še kaj druzega. Ta eneržija moja je pomagala, letali in letali so oni, njih ma tere in očetje tako dolgo po mestu, da sem imel jaz vse to zagotovljeno. Še le potem sem šel domii in povedal očetu, da v šolo bom šel nazaj in tudi skušnjo naredil. Potem pa sem se podal na Bled k svojemu prijatelju Preširnu, s kterim sva se štirnajst dni veselila po jezeru, gorah in planinah. Takrat smo šli tudi na Triglava; jaz sem bil po razgledu očaran, popisovati pa te hoje vendar ue maram, ker je ta pot že dostikrat popisana bila; le toliko bodi omenjeno, da je bila nekoliko težavneja od sedanje, ker še ni bila tako oglajena. Za-me je bila pa mikavna še posebno zato, ker je bil z nami Anglež, ki je ravno toliko govoril z nami, kolikor moj oče doma z mano, na vrhu pa nam vendar vsem postregel s kavo , ktero je skuhal v svoji „mašini". Razen tega je mož plačal tudi vse stroške pota, in grozil z revolverjem vsakemu, kdor bi kaj plačal zii-nj.
No, jaz in Gabrijel nisva ugovarjala, drugi — — pa tudi ne.
Z Bleda sem se napotil domu, a ker je bilo še pol meseca do pričetka šole, se preko Loke zavijem po poljanski dolini. Kaj bi počel doma, kjer se mi vsak pastir posmehuje ! Popis poti od Loke preko Poljan, Žir, Idrije, Črnega vrha, Cola, Podkraja, od tod čez gozd na Jamo bi ne bil nikomur mikaven, ker se mi ui nič posebnega, vzlasti ne hudega zgodilo.
Pod Jamo sem dobil svojega sošolca in dobrega prijatelja s Postojne. S tem sva ogledala starinski grad, potem pa sem šel ž njim na njegov dom, kjer sem dobro živel skoro do zadnjih dni počitnic. Ko sem šel, mi je njegov oče še celo dal za železnico do Ljubljane in še več s prošnjo, naj bi njegovemu sinu še naprej pomagal. A jaz se nisem peljal po železnici, marveč šel peš v Ljubljano, kamor sem prišel tako podkovan v naravoslovji, da se je prof. Vrečko kar čudil.
Prišel sem v šesto šolo.
Trgovina in promet.
Ogersko vino in Švicarska gosposka.
V eni prvih letošnjih številk je ..Slovenec-' na kratko omenil, da so se v Švici vzdignili glasovi zoper ogerska vina, kar je oger sko vlado napotilo, da je začela svojo pozornost obračati na kupčijo z vinskim pridelkom ogerske dežele. Morebiti ustrežem čitateljem tega lista, če nekoliko obširneje spregovorim o tej stvari.
Nepristane pritožbe in ovadbe o vinu, katero je z Ogerskega prihajalo na Švicarsko, so bile povod, da je upravna gosposka Beru-skega kantona (..Direction des Innern des Can ton Bern'1) uradno dala prei>kavati neko čr nino, ki jo je bila nekemu gostilničarju poslala vinotržna firma Jos. Engelnov siu (Jos. Engel's Sohn) v Pečiihu (FünfKircheu). Kemična preiskava je bila izročena Bernskemu mestnemu lekarniku gospodu P. Fue te r-Schnellu, ki je v svojem poročilu na gosposko izrekel, da izročeno mu vino ni pri rodno, ampak umetno bojadisano ali barvauo in sicer sfuksinom. To poročilo je kan-tonska gosposka priobčila in ob enem naredila, da se morajo vina, ki jih trgovci uvažajo na Švicarsko, preiskavati precej na železnišk h postajah iu — konfiskovati, če niso poštena! To se vé da Pečuškemu ,,angelu" ni bilo po všeči in skušal se je opravičiti v posebnem članku, ki sta ga po njegovem naročilu raz-g;asila „Pester Lloyd" in dunajska „Oest.-ung. Wein- und Agrikultur-Ztg." V tem članku je Engel's Sohn navajal razsodbe drugih švi-čarskih kemikov, ki bajé niso našli fuksina v njegovem vinu , in s pravo židovsko drznostjo se je zlasti sklicaval na izrek „profesorskega
kolegija" v C h a m u , ob enem pa nesramno udrihal po švicarskih gospoBkah v obče in gori omenjenem Bernskem lekarniku posebe. Za-nimljivo in karakteristično je, daBernskakan tonska gosposka o tem napadu ni molčala, ampak krepko potegnila se za žaljenega svo-svojega zvedenca, naglašaje, da je gospod F u eter v poslednjih 10 letih za sodue in upravne gosposke izvršil nebrojne kemične analize, ne da bi se bil kdaj kdo zoper ktero pritožil, in pristavljaje, da je drug kemik, go spod dr. Kr. Miiller, v strokovujaških krosih znana avktori'e'a, tudi lekarnik v Bernu, analize gospoda Fu eter j a v vsacem obziru potrdil. Kazeu tega gosposka konstatira, da v Chamu — ni niti „profesorskega kolegija" niti posameznega „profesorja'; čepa kak drug kem k v Eogeluovem vinu ni našel fuksina, to še nikakor ne svedoči, da je v Bernu pre iskano vino bilo brez fuksina, ker ui dokazano, da se je v obeh slučajih preiskavalo eno in isto vino. Sicer pa se je gosposka preverila pozneje še dvakrat, da je Engel's Sohn v Pečuhu v Švico poslal vino ponarejeno s luksinom, in to je bilo ravno tisto vino. o katerem je Engel v svojem zagovoru trdil, da se v njem ni našlo čisto nič fuksina! Naposled švicarska gosposka odločno protestuje zoper to, da se vino v Švici zaradi fuksina sploh lepo „preganja", kakor je Engel trdil ; strogo, pravi gosposka, se v posameznih kantonih res postopa zoper ponarejanje vina, h previdno in pravično : vestnim trgovcem se ni bati sitnosti, čemur je priča mnogo tudi oger skega vina, ktero se je spoznalo za popolnem čisto in pravo.	(Konec prih.)
Tržne črne v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 10 gld. 5t! kr.; — rež 6 gld. 65 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl 20 kr.; — proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 6 gld. 30 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 5 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr. ; — masla kilogram 90 kr.; —- mast 70 kr.; — špeh fnšen f>2 kr.; špeh povojen 60 kr.; jajce po 3 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 58 kr.; — teletuiue 52 kr. ; — svinjsko meso 48 kr. — Sena 100 kilogramov l gld. 87 kr -lama l gid. ;9G kr. 100 kii; drva trde 8 gld. m> like 6 gld.
Eksekutivne dražbe.
5.	svi-č. Urban Avbel (1) Št. Vid (830) v Zatični; Ant. Tavželj (1) v Ložu (2430); .laka Krašovee (ll iz Vrhnike (4390) v Ložu; Lorenc Pirmun (1) iz Primskovegu (4060) v Kranji;
6.	sveč. Marijana Fabčič (1) iz at. Vida v Vipavi; Luka Smrdel (1) iz Kala (2450) v Postojni; France Adlovic (1) iz Poreč (570) v Vipavi; Zevnikovi dediči (1) iz Cirčie, v Kranji; Prane Drenik (1) iz velike Cikave (2226) v Novem mestu; Anton Krušifi (1) iz St. Vida v Vipavi; Jur Kontelj (3, iz Kala v Postojni!
7.	sveč. Janez Demšar (1) iz Poljan (1370) v Loki; Ant. Vrtovšek (1) iz iiako (350) v Krškem; Adam Mat.ko (1) iz Močvirja (4050) v Krškem; Prane Dcrmastja (2) v Ljubljani; Martin Medved (3) iz Ilubajnice (350) v Krškem ; Anton Kirer (3) iz Jermanvrha (100) v Krškem; Janez Jebačin (3) iz Orehovice (2327) v Vipavi; An». Marušič (1) iz dolge Rake (1231) v Krškem; Matija Meden (3) iz Osredka v Ložu; Janez lom (3) iz Razora (1750) na Vrhniki; Miha Fajdiga (2) iz Rožeku (1820) v Iirdu; Janez llumar (2) iz Želodnika (3210) v Brdu; Miha Kalan (3) iz Rupe (1793) v Kranji.
Prva odrska zavarovalna družba.
Okrožnica
za vse, ki se hočejo zavarovati na liiše in kinetiške poslopja na šest let in sicer prvo
leto brezplačno.
V Gradcu meseca decembra 1879.
Častito zavarujoče občinBtvo, posebno pa tisti, ki so nam dozdaj svoje zaupanje izkazali in a tem naše društvo do sedajne veljave povzdignili, nam bodo priznali, da smo zmirom pošteno postopali, kakor je tudi naše celo diuštvo na pošteno, trdno podlago postavljeno, in da se v tem oziru smemo z vsakim podobnim društvom meriti.
Naše pošteno postopanje je imelo dober vspeh ! S koncem leta je naš temelini kapital 3 miljoiie golil, popolnoma vplačan, pa ne po plačilih delničarjev na akcije, nego po prihranjen h plačil h zavarovancev, tako da nam še ostane en mlljoii ptliB. ua razpolaganje za škode, ki bi nas vtegnile v bodočem letu zadeti; in s tem dobičkom lahko izplačamo vse škode, ne da bi se temeljnega kapitala dotaknili.
Tak lepi vspeh nam stori mogoče, da pri zavarovanji zoper ogenj lahko ponudimo še vgodmjše pogoje. Sklenili smo namreč novo olajšanje, da kdor hiše in km e tiSke poslopja od zdaj zauaprej pri nas za še t let zavarje, ne bo za prvo leto nič druzega plačal, kakor kolek in pisarne stroške, zavarovalnino pa je zavezan še le od druzega leta naprej plačevati.
Ker nobena zavarovalna banka takih vdodnih pogojev ne ponudi, prepričam smo, da bo naša ponudba pri zavarovanja iskajočem občinstvu z veseljem sprejeta, in na tak način se bo vsak lahko za več let pod dobrimi pogoji zavaroval.
V tem bo slavno občinstvo spoznalo, da smo vsigdar pripravljeni, kar mogoče olajšati zavarovanje in da cenimo zaupanje naših dosedanjih zavarovancev s tem, da jim za šeštletno zavarovanje eno leto brezplačno ponudimo, iz česar je jazno, da je zaupanje v naše društvo popolnoma utemeljeno iu opravičeno.
Naši mnoeobrojni zastopniki v slovenskih deželah bodo z velikim veseljem natančneje o tem poročali.
S spoštovanjem Generalno
zastopstvo prve ogrske zavarovalne družbe
C» Micori 1. r.
Glavno zastopstvo za Kranjsko in spodDje Štajersko ima gospod
«Jakob Dobrin
v Ljubljani, frančiškanski trg štev. 45.
Okrajni zastopniki za to zavarovalnico se sprejmejo v vetih krajih K raj ii h ko in
spodnje Štajerske.


Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llap.
. laznikovi nasledniki  Ljubljani.