vitelji: obč. konference SZDL i^nice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka I a ič ~ Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Weanik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar P L A S I L O SOCI Kranj, petek, 11. VII. 197£ Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO red vide vanj a do leta 2000 Kranjska občinska skupščina je sprejela urbanistični program občine in urbanistični nacrt mesta Kranja 8 Le*a 2000* bo v kranjski občini 4-000 prebivalcev, kar je skoraj J^ovica več kot sedaj. Kar š.krog 60.000 jih bo živelo na t^sem območju mesta. Zato bo e»a zgraditi precej novih sta-KanJ- Predvideno, je, da jih J?*0 zgradili 14.000 v strnjenih ^novanjskih naseljih v novih mesta. Temeljito se bo jremenilo prometno omrežje. *1 tem pa bo razvoj industrije v *ekal skladno z ostalimi družnimi panogami. U_k0 je nekaj skopih podatkov iz . roanističnega programa občine I? urb»ni8tičnega načrta mesta jranj. Oba dokumenta, ki začr-VjJMa razvoj občine do leta 2000, ■? občinska skupščina sprejela \£ zadnji seji. Gre pravzaprav za ^Polnjen oziroma nov urbanimi program in urbanistični ne. Načrtovalci (sodelo- 80 tudi strokovnjaki Urba laičnega inštituta iz Ljubljane) jat° imeli lahke*a dela' Uskla" jtl »o morali zahteve in priza- vanja za ohranitev človekove-8|t./laravnega okolja in kmetij-n . površin ter zahteve po v'h gradbenih zemljiščih. 1*°* rečeno bo okrog 14.000 anovanj zgrajenih v strnjenih .janovanjskih naseljih. Industri-u Se bo širila predvsem na La-$trah in deloma na območju Ježevega in Police. Močno bo ^emenila podobo kranjske ob-nae cestna povezava, predvsem račun nove avtomobilske Naklo. Prav cest t£e ^ubijana Kr~ ■ 0 nova cesta Jezersko ni - Škofja Loka na odseku ^ve nagradi **ovatorjem 23 ia ''. ftVgusta bodo v jeseniški žele-V {' 00 praznovanju 30-letnice iJNitve in 25-letnice samo-ior-aiV^anJa-podelili nagrado Nova-frai a in Lambert Pantzovo na-Kt^0' ki i(> podeljujejo za minulo [jj^-išiiji mesec so v železarni pod-tH,j !. samoupravni sporazum za V„tel> tev vsakoletne nagrade No-'eta- Na-men te nagrade je, da C uJa člane OZ1) k izumiteljih > odkrivanju in uvajanju izbolj-L v korist železarne. Upravičenih j« '0(la|()V /;1 nagrado Novator leta Vn°Ko več kot za Lambert Pant-0 naK»*ado. Lambert Pantzovo iJjNo so podelili v višini K).O(M) di-Za z'vIJ<'n)sk<> delo in posebne , ,,?ke na metalurškem področju Izrisi železarne. Prejel jo je dr. ^hd 'n Gabrovšek. Letos so trije B (,'dati za to najvišje priznanje, ki dl^idodeljeno v obliki diplome in 1',<- ter nagrada 15.(MM) dinarjev. med Preddvorom in Laborami. Zgrajena bosta tudi dva mostova in sicer čez Kokro pri Klancu in čez Savo med Laborami in Čir-čičami. Skladno s takšnim razvojem bodo potekale tudi naložbe v družbene dejavnosti, kot so šolstvo, zdravstvo, kultura, trgovina in druge. Javna razprava o obeh dokumentih je bila -živahna in zelo široka. Trajala je domala ce4o drugo polovico minulega leta. Kar tristo pripomb je takrat dalo prek 60 delovnih organizacij, občanov in interesnih skupnosti. Strokovne pripombe pa so podali tudi republiški organi. Na koncu lahko še zapišemo ugotovitev, da iz obeh dokumentov veje težnja po skladnejšem razvoju* v prihodnje in da bo kranjska občina v prihodnjih dveh desetletjih in pol precej spremenila svojo sedanjo podobo. A. Zalar Množična a' cija za novo šolo Razprava na ponedeljkovi problemski konferenci o uvajanju celodnevne šole je pokazala, da smo veliko naredili za reformo vzgoje in izobraževanja v osnovnem šolstvu, verjetno več kot na področju usmerjenega izobraževanja. Več smo naredili zato, ker smo se dobro politično organizirali, tako da smo v enem letu zajeli v akcijo ves slovenski prostor in močno posegli v reformo osnovnega šolstva. družbenopolitičnih organizacij in društev, zastopniki samoupravnih organov in krajevnih skupnosti, zast opniki vzgojnoizobraževalnih ustanov, zastopniki staršev in drugi. Organizacije SZDL in njihovi koordinacijski odbori pa bodo lahko opravili svoje naloge le, če bodo prevzeli svoj del odgovornosti tudi drugi družbeni subjekti — organi ZK, osnovne organizacije sindikata, ZSMS in ZZB. Vse samoupravne interesne skupnosti bodo pomagale pri hitrejšem uresničevanju projekta celodnevne šole, tako da bodo ustvarjalno prispevale k vsebinskemu izpopolnjevanju življenja in dela šole in z usmerjanjem svojih sredstev pripomogle k realizaciji njenega programa. L. B. Zahvala za uspele prireditve Pripravljalni odbor pri občinski konferenci socialistične zveze v Radovljici je razpravljal o organizaciji in izvedbi prireditev in osrednje svečanosti ob 30-letnici osvoboditve, ki je bila 4. julija v Krpinu v Begunjah. ')dbor je ocenil, da so bile /se prireditve skrbno pripravljene in se zato zahvaljuje za pomoč in sodelovanje vsem nastopajočim ter udeležencem. Uvodno besedilo je imela predsednica republiškega koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevnega bivanja otrok v šoli Majda Po-ljanšek. Med drugim je poudarila, da mora celodnevna šola prerasti iz tradicionalnih okvirov v družbeni center, v kulturno, rekreacijsko in telesnokulturno središče krajevne skupnosti. To pomeni, da se mora odpreti navzven, sprejemati pobude okolja in si zagotoviti tudi večji vpliv na življenje izven šole. Za takšno šolo bo tudi večji interes Btarftev, družbenopolitičnih organizacij, pa tudi vseh drugih občanov na območju krajevne skupnosti. Šola pa bo lahko v ustvarjalnem sodelovanju z vsemi temi dejavniki zagotavljala pogoje za vsestranski razvoj učencev. V razpravi so delegati, konference se jih je udeležilo več kot sto in so zastopali SZDL, ZK, sindikate, ZSMS, samoupravne interesne skupnosti, ZZB NOV ter družbene organizacije in društva, opozorili, da je bila informiranost občanov o celodnevni šoli marsikje preveč eno stranska. Celodnevna šola je bila predstavljena le kot dražja šola in ne kot ustanova, ki bo v kraju vse bolj preraščala V središče družbenega življenja. Ta vidik je bil zapostavljen v večini koordinacijskih odborov, ponekod pa le-ti še niso začeli delat i. Zato je problemska konferenca sprejela skupen dogovor družbeno političnih dejavnikov ter vrsto sklepov in nalog. Med drugim je zalite vala, da morajo v koordinacijske odbore pri krajevnih konferencah SZDL biti vključeni delegati vseh POTRDITEV SOLIDARNOSTI - Po približno mesec dni trajajoči javn. razpravi, v kateri je sodelovalo okrog 26.000 zaposlenih v kranjski občini, so včeraj ob 13. uri pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij, krajevnih in samoupravnih skupnosti podpisali družbeni dogovor o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Najprej so dogovor podpisali predsednik skupščine, predsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov in predstavniki izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva ter telesno kulturne skup nosti, nato pa še predstavniki združenega dela in krajevnih skupnosti Na sliki: Smilja Gostiša je podpisala družbeni dogovor za skupnost otro škega varstva Kranj. — A. Z. — Foto: J. Zaplotnik Terjatve glavni vzrok za nelikvidnost V Tržiču ugodno ocenjujejo ukrepe proti nelikvidnosti, sprejete leta 1974. V primerjavi z letom 1973 se je število organizacij združenega dela s plačilnimi težavami zmanjšalo od devet na sedem, število dni blokiranih žiro računov pa je skopnelo za 36 odstotkov ali s 179 na 114 dni. Najpogostejši vzrok za blokacijo žiro računov je bil prenos sredstev za izplačilo osebnih dohodkov iz rezervnih skladov. Sicer pa so imele tržiške organizacije združenega dela ob koncu lanskih mesecev na žiro računih za 27 odstotkov več denarja kot predlanskim. Le nekajkrat je bilo nujno zaradi plačilnih težav prenesti na žiro račune denar s posebnih računov. Nelikvidnost se je torej lani kljub naraščanju cen precej omilila. Žal pa spremljevalci in ocenjevalci likvidnosti ugotavljajo, da se je le-ta v lanskih zadnjih treh mesecih in letošnjem prvem tro-mesečju poslabšala. Število dni blokiranih žiro računov se je dvignilo, vzporedno s tem pa naraslo tudi število prizadetih organizacij združenega dela. Med vzroki ni le izposojanje denarja za osebne dohodke iz rezervnih skladov, temveč tudi neporav-nava akceptnih nalogov. Organizacije združenega dela se takšnih in podobnih ukrepov izogibajo, vendar pogosto drugega izhoda ni. Terjatve tržiškega gospodarstva do kupcev so porasle za 26 odstotkov, poskočile pa so tudi obveznosti do dobaviteljev. To pomeni, da Tržič v precejšnji meri s terjatvami kreditira kupce, kar pa siromasi denar za izpolnjevanje obveznosti do dobaviteljev in za redno poslovanje. -jk fig XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA Naročnik: Seja zveznega sveta za mednarodne odnose V torek je bila v Beogradu seja zveznega sveta za mednarodne odnose, ki ji je predsedoval predsednik sveta Edvard Kardelj. Na seji so bravnavali osnutek izhodišč za delovanje delegacij SFRJ na ministrski konferenci neuvrščenih držav, ki bo od 25. do 29. avgusta v Limi,,ter na sedmem izrednem in 30. jubilejnem zasedanju generalne skupščine OZN. Osnutek izhodišč je pripravila posebna komisija, ki jo je sestavil koordinacijski odbor sveta. V delu sveta so sodelovali predat-i\ nil i zveznih organov ?n organizacij, iio-kateri člani sveta fed^\ t cije, predstavnici družbenopolitičnih organizacij in drugi. Prevelika poraba Poraba še naprej narašča mimo dogovorjenih okvirjev, so ugotovili na torkovi seji zveznega ekonomskega sveta. Ponekod še vedno nekontrolirano trosijo, čeprav imamo že zelo visoko stopnjo inflacije. Zato bo treba sprejeti še nekatere ukrepe, da bi vsaj omejili to leglo nelikvidnosti in nestabilnosti v našem gospodarstvu. Slabo načrtovanje Primerjava razvojnih načrtov delovnih organizacij, ki v Jugoslaviji izdelujejo obutev, obeta v petih letih podvojitev sedanje proizvodnje. Že dosedanjo proizvodnjo pa spremljajo velike zaloge. To je samo eden od primerov neusklajenega načrtovanja, na katerega so opozorili na posvetovanju v svetu ZSJ, katerega so se udeležili predstavniki več kot 70 največjih jugoslovanskih delovnih organizacij, organizacij. Manjši pridelek Zorenje pšenice v severovzhodni Sloveniji precej kasni. Računajo, da bodo začeli z žetvijo konec tedna. Kmetovalci niso toliko zaskrbljeni zaradi žetve. Bolj jih skrbi manjši pridelek. Pšenice bodo. letos pridelali manj kot so načrtovali, čeprav so že jeseni računali, da bo hektarski donos za stot ali dva nižji kot lani. 12 odstotkov večji izvoz V obdobju od januarja do maja letos so organizacije združenega dela v SR Makedoniji povečale izvoz za 12 odstotkov. Najboljše izvozne rezultate so dosegli v industriji gradbenega materiala, tekstilni industriji in industriji nekovin ter industriji usnja in obutve. Taborniki pogozdujejo Na tradicionalnem zboru tabornikov Srbije, ki je bil te dni ob Vlasinskem jezeru, so povedali, da zveza tabornikov Srbije združuje več kot 1,5 milijona članov iz šol, delovnih organizacij, iz vasi in mest, ki so v desetletju in pol pogozdili več kot 110.000 ha opustelih površin. Pionirski .tabor Sutjeska Jugoslovanski otroški rekreacijski center Puntiželi pri Puli je sprejel 800 pionirjev in pionirk iz vseh republik in pokrajin. V tradicionalnem taboru Sutjeska bodo do 27. julija. Pripravljen je bogat kulturno-umetniški spored, spoznali bodo tudi druge znamenitosti Istre. Pokrovitelj taborjenja je jugoslovanska vojna mornarica. Občinska konferenca ZSMS Škof/a Loka je v počastitev Dneva borca organizirala pohod čez Dražgoše v praznične Begunje. S ploščadi pred zgradbo občinske skupščine je enota, ki so jo sestavljali fantje in dekleta iz mesta in obeh dolin, krenila 3. julija popoldne. — Foto: I. G. morale čimprej urediti. Govorili so tudi o izdelavi akcijskih program" posameznih konferenc in komisij do konca letošnjega leta. Konference' komisije bodo morale večjo skrb posvetiti tistim akcijam, ki v prvem, polleV niso bile uspešne. Na seji so obravnavali tudi predlog pravil o organiziran' medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. J. R- Na minuli prvi seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice' izvolili izvršni odbor in več koordinacijskih odborov, medtem ko bodo člaj posameznih svetov in še nekatere člane koordinacijskih odborov izv°| jeseni. Na seji so ustanovili tudi koordinacijski odbor za uresničevanje cffl družbenoekonomske politike. Ta koordinacijski odbor bo deloval v več detf nih skupinah. D. S. V torek, 8." julija, so se na Jesenicah zbrali predsedniki krajevnih konfet SZDL, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki osnovnih organiza sindikata in predsedniki osnovnih organizacij ZSMS ter na podlagi sklepov nalog 11. seje predsedstva CK ZKJ obravnavali aktualna politična vprašan usmerjanja družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družben' ekonomske politike. Na sestanku so poslušali tudi informacijo o poteku akC' na Jesenicah. - D. S. Kranj Danes dopoldne se bodo v Kranju sestali direktorji organizacij ga dela, predsedniki delavskih svetov, predsedniki osnovnih organizacij s|? kata in predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij- ^ pravljali bodo o najbolj aktualnih gospodarskih problemih v občini in se do?, vorili za prihodnje naloge. Sestanek sklicuje koordinacijski odbor za usrnerj nje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonom politike pri občinski konferenci socialistične zveze Ol6pi Za OU-letniCO OSVObOClltVG V ponedeljek popoldne se je v Kranju na 57. seji sestal izvršni § K praznovanju 30-letnice osvoboditve naše domovine se pridružujemo tudi mi slepi. Socialistična revolucija, ki je popolnoma spremenila vsakdanje življenje, je najgloblje posegla v življenje slepih. Kakor ostalim državljanom je tudi nam omogočeno šolanje, prešolanje in zaposlovanje na raznih delovnih mestih. . Da bi tudi na zunaj pokazali naše praznovanje osvoboditve domovine, smo v osnovni organizaciji Zveze slepih in slabovidnih Kranj pripravili različne prireditve. Tako smo se udeležili pohoda »Po poteh tovarištva in spominov« v Ljubljani. Za slepe žene je bil organiziran izlet v Kumrovec, za vse pa v Kočevje in »Bazo 20«. Zadnjega pa smo imeli pred kratkim preko Vršiča v Bovec. Na teh izletih se sezna- Popravek V torkovi številki Glasa, ko smo poročali s prireditev in osrednje proslave v Krpinu v Begunjah, se nam je vrinila neljuba napaka. Slavnostni govornik je bil Martin Košir, podsekretar v zveznem sekretariatu za notranje zadeve in ne namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve, kot smo pomotoma zapisali. Uredništvo njamo z dogodki iz NOB in drugimi zanimivostmi naših krajev. V načrtu so še druge akcije, tako pohod planincev na Triglav, pevsko glasbeni nastopi in razna športna tekmovanja. Z vsem tem hočemo naši družbeni skupnosti pokazati, da živimo zares človeka vredno življenje. Tema, ki nas obdaja, ni več ovira za naše enakopravno vključevanje v prizadevanje delovnih ljudi. S. Hostnikar Molk v spomin V Kranju je bila v sredo opoldne osma razširjena seja občinske konference Zveze komunistov. Še pred razpravo o družbenoekonomskih in političnih razmerah ter delovanju komunistov v občini so na seji z enominutnim molkom počastili spomin na tragično preminulega člana komiteja občinske konference ZK, zdravnika in gorskega reševalca dr. Gorazda Zavrni-ka. A. Z. Jesenice V ponedeljek, 7. julija, je bila na Jesenicah seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na ločenih sejah so potrdili odlok o skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, predlog odloka o pobratenju z občino Valjevo, predlog zaključnega računa dohodkov in izdatkov skupščine za lani. poslušali informacijo o gospodarstvu v prvem tromesečju in predlog medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen. Obravnavali so predlog odloka o družbeni kontroli cen in predlog odloka o razporeditvi delovnega časa v organizacijah združenega dela s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma ter obrtnih in drugih storitvenih dejavnosti v jeseniški občini. D. S. Člani predsedstva občinske konference ZSMS so na zadnji seji razpravljali 0 vlogi in nadaljnjem razvoju Delavske univerze in pri tem menili, da so sredstva za izobraževanje premajhna. Ku/riere pri Delavski univerzi bi se zunanjepolitični komentar Izraelsko-arabsko sporazumevanje oziroma iskanje kompromisnih, obojestransko sprejemljivih mirovnih rešitev je spet doseglo enega dramatičnih viškov. Tako vsaj sodijo najvidnejši poznavalci bližnje-vzhodnih zapletov, ki so si edini v mnenju, da bi morebitni neuspehi sedanjih prizadevanj lahko sprožil novo vojno z nepredvidljivimi posledicami. Za kaj gre? Tel Aviv je, kot vemo, pred tedni objavil »dokončni« zemljevid razmejitvenih črt, do katerih so Izraelci voljni premakniti svoje čete na zasedenih ozemljih. Toda ne zastonj; globina umika je odvisna od »teže« političnih koncesij Arabcev, zlasti Egipta, ki naj bi privolil v podpis sporazuma o nenapadanju. Zidje zahtevajo, da ZAR v zameno za vrnitev strateških prelazov Mitla in Gidi ter naftnih vrtin na jugu Sinaja sprejme brezpogojni mir in da ne uporabi vojaške sile niti v primeru, če bi izbruhnil spopad med Izraelom in Sirijo. V Kairu so omenjeni predlog seveda označili kot nerealen, saj bi dejansko potisnil nož v hrbet arabski stvari, posebno sirsko-egiptovskemu prijateljstvu. Pri tem jim stoji ob strani celo VVashington, ki je — prepričan v obrambno moč židovske nrntade — mnenja, da arab- ska pripravljenost v podaljšanje navzočnosti »modrih čelad« OZN od šestih mesecev-na tri leta predstavlja zadostno protiutež umiku nasprotnikovih enot s prej omenjenih položajev. Američani zdaj skušajo prepričati štab premiera Jica-ka Rabina, naj popusti ter »omili« ostrino proklamiranih stališč. Rabina in kolege trenutni razvoj dogodkov kajpak postavlja v zelo neprijeten položaj. Pritisk Bele hiše je namreč povzročil razkol v telavivskem vodstvu ter ustvaril dve struji, ki vsaka zase zagovarjata različne odločitve. »Jastrebi« obrambnega ministra Simona "Pereza niso naklonjeni popuščanju in trdijo, da bi izročitev Mitle in Gidija popolnoma one-. »Jastrebi« ali »golobi«? mogočila zaustavitev morebitne ofenzive Egipčanov. Podpira jih vplivna stranka desne liberalne opozicije in večina javnosti, ki je razburjena spričo vedno pogostejših vpadov palestinskih komandosov. »Golobic, zbrani okrog zunanjega ministra J igala A Iona, pa predlagajo previdnost pri potrjevanju usodnih sklepov, poudarjajoč, kako »zemljepisna varnost ne more odtehtati izgube nme- kranjske občinske skupščine. Na podlagi široke družbene akcije za štabi1 zacijo gospodarstva pri nas je razpravljal o uresničevanju družbenoekonof ske politike v občini in o nalogah izvršnega sveta. Družbenoekonomske in P* litične razmere v občini pa so ocenili tudi na razširjeni seji občin5* konference Zveze komunistov v sredo popoldne. V torek dopoldne se je sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih ob# Razpravljali so o problemih pri realizaciji obstoječega programa cest in oblikovanju gorenjskih stališč do izhodišč novega srednjeročnega prografl gradnje cest v Sloveniji. Včeraj dopoldne se je na prvi seji sestalo predsedstvo občin?' konference Socialistične zveze Kranj. Obravnavali so sklepe prve sf občinske konference SZDL in izvolili izvršni odbor, svete in koordinacijs* odbore občinske konference. Na dnevnem redu je bila tudi informacija družbenopolitični aktivnosti za uresničevanje družbenoekonomske politike kranjski občini. a. 2. Radovljica V ponedeljek popoldne je bila v Radovljici deseta razširjena seja ob$ ske konference Zveze komunistov. Ocenili so družbenopolitične in safr upravne razmere v občini in sprejeli dopolnjeni statutarni sklep. Za name-nika sekretarja komiteja občinske konference ZK pa so izvolili Angelco Vid Vlasto, ki bo funkcijo opravljala poklicno. Predsednik občinske konference Socialistične zveze Radovljica F1*, Jere je včeraj popoldne sklical na posvet člane izvršilnih organov družbefl političnih organizacij v občini in člane izvršnega sveta občinske skupš^ Seznanili so se Z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije v ob<-ocenili položaj in sprejeli program aktivnosti. Na podlagi sprejetega profp* se bodo v torek, 15. julija, popoldne na Bledu sestali sekretarji osnovnih °jt nizacij ZK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki skup . in svetov krajevnih skupnosti, predsedniki skupščin in izvršnih odbo samoupravnih interesnih skupnosti in predsedniki delavskih svetov O^Jp-TOZD iz radovljiške občine. Seznanili se bodo z nalogami na področju 8 lizacije gospodarstva v občini . J Včeraj opoldne je bila v Radovljici tudi 32. seja izvršnega sveta °^in. |, skupščine. Obravnavali so gospodarska gibanja v občini in stabilizaC'1-' ukrepe. J V ponedeljek dopoldne se bo pri občinski konferenci SZDL sestal koofi nacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslav. RazpravM bodo o programu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. A. Z. J Tržič Ob praznovanju 4. julija je organizirala občinska konferenca ZSMS T ^ pohod, na katerega je v petek krenila 6()-članska mladinska pohodna nrj^ imenovana po Kokrškem odredu. Mladinke in mladinci so odšli proti Pjjj njam, kjer so se udeležili proslave in uredili tabor. V soboto zjutraj so ki'e , na Dobrčo in dalje proti Bistriški planini. Tržiški taborniki so za pob01 f enoto vnaprej pripravili tabor. Zaradi slabega vremena je večerni kul»tt| program odpadel, izvedena pa je bila brigadna konferenca, na kateri )e ; pohod ocenjen kot uspel. V nedeljo so bili mladinci med udeleženci °sr^)j proslave v počastitev dneva borca v tržiški občini, ki je bila na Bistriški P nini. Srečali so se tudi z borcem in partizanskim pisateljem Ivanom -bini Srečkom. Tridnevni pohod je bila nova akcija tržiške mladinske organih in je kljub Številnim organizacijskim težavam dobro uspela. M. K- riške naklonjenosti«. Očitno namigujejo na dejstvo, da zna obnašanje izraelskih oblasti doživeti neposreden odmev v izidupretresanja prošnje Tel Aviva za dodatno gospodarsko-vojaško pomoč v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. Rabin zaenkrat odlaša z jasno opredelitvijo. Najbrž želi najprej ugotoviti, kaj misi jo v nekaterih evropskih pres olni-cah, denimo v Bonnu, kamor je kot prvi izraelski premier nasploh dopotoval minulo sredo. Komentatorji tudi ne izključujejo možnosti vnovičnega sestanka Rabin — Kissinger, kajti knesetu (parlamentu — op.p.) se zdi nujno potrebno ugotoviti, do kam smejo iti v kljubovanju mogočnemu zavezniku, če želijo, da jim slednji ne bo gladko obrnil hrbta. Indija prestaja enega najbolj dramatičnih obdobij v zadnjih letih. Kriza v notranji politiki in ekonomske zagate so jo pripeljale na rob državnega udara desničarsko usmerjenih' elementov, ki rovarijo pod okriljem razburkanih .množic. Lojalnost vojske in uvedba izrednega stanja ('26. junija) sta zadnji hip preprečili najhujše, vendar bo poslej predsednica Indi-ra Gnndhi morala uvesti bolj ostre ukrepe, če naj bi v prihodnje onemogočila podobna tveganja. Kaj se je zgodilo? Iz New Delhija poročajo, da so ekstremistični krogi nameravali z orožjem v rokah odpraviti obstoječo družbeno uredi- tev ter »fizično odstraniti* njene zakonite zastopnike. P°" licija sistematično raziskuje dejavnost kakih dvajset terorističnih organizacij ter odkriva tajne arzenale najmodernejših morilskih orodij tujega i*" vora. Kar zadeva vpliv in metode »osvajanja terena«, najbolj izstopata Nacionalni prostovoljni korpus (RSS) in fašistični MARG, ki sta načrtovala cel niz subverzivnih in morilskih akcij v različnih mestih Indija ter v internih programih jasno orisala osnovne poteze kasnejše »vzorne države«, kjer naj bi1 nasiljem kot najučinkovitejši^1 sredstvom političnega »prepr'" čevanja« uspostavili brezhiben red in disciplino. Sovražnike* anarhiste in celo neubogljiv<; pripadnike v lastnih vrstah bi preprosto pobili(!). Njuna taktika je v fazi ustvarjanja ugodni'1 pogojev za prevrat obsegajo dobro znane prijeme netenj* nemirov, nejevolje, puntarstv*' strahu in panike. Odločali "f! dnevi in ure, pravijo reporteri1 svetovnih agencij. V isti sapi p? ugibajo, kdo vse stoji zadflJ' komu je nacistična gverila r*' bila namesto udarne pesti v brezobzirnem prodoru k vrh*1. Kazen imen aretiranih kolovO' dij zmeraj češče navajajo tu<* več zelo uglednih in priljublj^ nih osebnosti. Malone zanesljj' vo je, da so uživale izdatno po<*' poro iz inozemstva, a zaenkr^ ni bilo objavljeno še nič konkretnega. Do nadaljnjega P0.' temtakem smemo sumo ugiba*1' kam peljejo nevidna pro*»* onesposobljenega peklenske!? stroja. I.Gu/.ell NAPREDOVANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN - Pretekli teden je bila v Kranju slovesna razglasitev napredovanj rezervnih vojaških starešin v višji čin. Napredovalo je 144 oficirjev in 46 nižjih oficirjev. Starešine so napredovale na osnovi ukazov vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije maršala Josipa Broza-Titd, komandanta ljubljanske armadne oblasti, komandanta glavnega štaba za splošni ljudski odpor SRS, komandanta vojnega okrožja Ljubljana in republiškega sekretarja za ljudsko obrambo. Slovesnost je začel predsednik občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj Borut Kobi, udeležili pa so seje tudi predstavniki občinske skupščine Kranj, sveta za ljudsko obrambo, družbenopolitičnih organizacij in Jugoslovanske ljudske armade. Starešinam je najprej govoril predsednik pokrajinskega odbora za SLO Franc Puhar-Aci, nato pa jim je čestital tudi predsednik kranjske skupščine in sveta za ljudsko obrambo Tone Volčič in poudaril veliko vlogo rezervnih vojaških starešin pri krepitvi obrambnih priprav in splošnega ljudskega odpora, (jk) — Foto: F■ Perdan Konstituiranje TOZD v Tovarni verig Lesce V največji delovni organizaciji radovljiške občine v Tovarni verig Lesce v teh dneh dokončno oblikujejo osnutek samoupravnega sporazuma o organizaciji in odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela. O začrtani organiziranosti šestih TOZD bo v prihodnjih dveh mesecih potekala javna razprava. Tako bo končan postopek za registracijo TOZD pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani. Konstituiranje delavskih svetov in drugih samoupravnih organov temeljnih organizacij združenega dela je bilo opravljeno že aprila letos. Od decembra lani, ko je bila opravljena predzaznamba TOZD, pa je pomembno vlogo opravila samoupravna delavska kontrola. Le-ta je sproti obravnavala in razreševala pomanjkljivosti v podjetju in na primer ovrgla tudi več odločitev. V prihodnje nameravajo bolj poglobljeno usmerjati delo organov samoupravne delavske kontrole, da ne bi preveč posegali v zakonite pravice samoupravnih organov. Po statutarnem sklepu bodo namreč morali nekatere pristojnosti prevzeti tudi organi delavske kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela. JR Varstvo borcev in invalidov Lani je v jeseniški občini prejemalo osebno invalidnino več kot 1(K) upravičencev — vojaških vojnih in mirovnih invalidov, dodatek za postrežbo in tujo pomoč 7 upravičencev, ortopedski dodatek 24 upravičencev, družinsko invalidnino 201 ter povečano družinsko invalidnino 13 invalidov. Zdravstveno varstvo vojaških invalidov in družinskih upravičencev je dokaj dobro urejeno. Ena izmed Uspešnih oblik reševanja vedno bolj Perečih zdravstvenih problemov borcev in vojaških invalidov je na -Jesenicah dispanzer za borce, ki so ga ustanovili lani. Zdravstveno varstvo P« zakonu o vojaških invalidih uživa na Jesenicah 31 oseb, od tega 11 osebnih invalidov in 20 družinskih upravičencev. Topliško-klimatskega zdravljenja je bilo deležno 40 upravičencev, zdravljenje so odobrili največ zaradi revmatizma, srčnih obolenj, ran, poškodb ter ostalih bolezni. Največ se jih je zdravilo v Radencih in v Dolenjskih Toplicah ter v Strun janu. Da bi izboljšali gmotni položaj nekaterih predvojnih revolucionarjev in udeležencev NOV ter drugih zaslužnih občanov, so v občini uvedli sistem družbene pomoči, ki se deli upravičencem glede na gmotno stanje, aktivnost v času NOV, aktivnost po osvoboditvi ter pomen za napredek Slovenije pred vojno, med njo in po njej. Republiško družbeno pomoč prejemajo predvsem nosilci Spominskega znaka 1941 in drugi zaslužni občani. Občinsko družbeno pomoč pa prejemajo predvsem udeleženci NOV, ki so brez vsakih dohodkov oziroma je njihov gmotni položaj zaradi nizke pokojnine, številne družine ali slabega zdravstvenega stanja zaradi udeležbe v NOB, slabši. Stalno priznavalnino prejema v jeseniški občini 34 borcev pred 9. 9. 1943, 14 borcev po letu 1943 in 28 upravičencev, svojcev padlih in umrlih borcev. Enkratne priznavalnine so lani podelili 64 upravičencem. Od skupnega števila uživalcev stalnih priznavalnin sta le dva kmeta-borca. Višina stalnih priznavalnin se giblje od 200 do 900 dinarjev, višina enkratnih pa od 300" do 1000 dinarjev. Višina poprečne priznavalnine je lani znašala 420 dinarjev. V jeseniški občini ugotavljajo, da je bila skrb za borce bolj sistematična in učinkovita po uveljavitvi občinskega odloka o priznavalninah. D. S. Skupne strokovne službe Iniciativni odbor za ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti je izdelal predlog dela in organizacije skupnih služb in ga posredoval izvršnim odborom vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini Jesenice. Zazidalni preskus pokopališča in mrliških vežic Ze nekaj let v Radovljici ugotav-Jajo, da postaja radovljiško pokopa-l«Ce premajhno in da bi bilo treba Čimprej /graditi tudi mrliške vežice. Ak< 'jo za rešitev tega vprašanja je j^aj pokrenila krajevna skupnost Radovljica. Svet krajevne skupnosti *e na zadnji seji 3. julija sklenil, da 8e v avli občinske skupščine za mesec dni razgrne zazidalni preskus Za gradnjo novega pokopališča in Mrliških vežic. Zazidal ni preskus sta jZuelala projektanta Turist progresa Radovljica inž. arh. laka Gnilftak iti "laž Hrastnik. Svet krajevne skup-j'osti poziva vse prebivalce Radov-da si razgrnjeni osnutek ogledajo in da do 7. avgusta dajo pripombe nanj. Osnutek predvideva, da bi sedanje pokopališče razširili oziroma povečali na jugovzho Ini strani. Hkrati pa bi lahko zgradili tudi mrliške vežice, patološko sobo in prostor za pogrebno službo. V osnutku sta predvideni dve varianti za gradnjo mrliških vežic. Po prvi varianti naj bi bile na pokopališču tri vežice, po drugi pa štiri. Za katero se bodo odločili, je odvisno od občanov in od pripomb na razgrnjeni osnutek. Po končani razgrnitvi bo svet krajevne skupnost i'uskladil pripombe in začel z akcijo za zbiranje sredstev. Predvideno je, da bi se prebivalci krajevne skupnosti Radovljica za zbiranje sredstev odločali na podlagi rele renduma o samoprispevku. Referen* dum bo najkasneje oktobra letos. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Sava Kranj, Kranj, Stara cesta 3 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. operativnega tehnika 2. strojnega ključavničarja KV IV 3. učenca kovinske stroke Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: elektrotehnik, jaki tok — pripravnik; pod 2.: poklicna šola st rojne st roke, 1 let a prakse Delo pod I. in 2, s«" združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o Htrokovnosti naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. Iniciativni odbor je izhajal iz sedanjega položaja samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih nalog in organiziranosti. Ugotavlja, da sedanje opravljanje nalog ni dovolj strokovno in da je pomanjkljivo. Več nalog so za nekatere skupnosti opravljali organi občinske skupščine kot dodatno obremenitev. Vendar pa organi uprave občinske skupščine ne morejo biti strokovne službe SIS, ker imajo proti njim določene pravice in obveznosti, ki niso združljive z opravljanjem nalog za skupnosti. Će bi za vsako SIS organizirali posebno službo, ne bi bili racionalni, zato je edino umestno, da se organizira skupna strokovna služba za pet samoupravnih interesnih skupnosti in taka služba bi zahtevala manj strokovnega kadra, manj sredstev, zagotavljala pa bi večjo strokovnost in specializacijo. Prostore za skupne službe bodo na Jesenicah dobili v stavbi SGP Gorica, za naslednja leta pa so predvideni novi prostori pri kulturni skupnosti Jesenice. D. S. Spominska slovesnost na Seducah V ranem poletnem jutru, 5. avgusta 1944, so ostro zasikale krogle iz pušk nemških vojakov v Karavankah nad Dovjem in Mojstrano. Nepričakovan napad Nemcev na kurirsko postajo GT-19 je terjal smrt šestih mladih kurirjev. Krajevni odbor ZB NOV Dovje — Mojstrana je na mestu, kjer je stala kurirska postaja, uredil spominsko obeležje, vsako leto pa se strašnega dogodka spomni s slovesnostjo, ki je združena s praznovanjem dneva borca. Tako so se tudi letos, in sicer v nedeljo, 6. julija, nekdanji borci ter drugi občani Dovjega, Mojstrane in okolice zbrali ob obeležju na Seducah. Po spominskih besedah o dogodku pred enaintridesetimi leti so v bogatem kulturnepi programu sodelovali učenci osnovne šole Mojstrana, pevski zbor in pripadniki -ILA, ki so izstrelili častno salvo. V popoldanskih urah se je na domačiji pri Sedučniku odvijalo tova-riško srečanje borcev in občanov, _ združeno s praznovati jem dneva borca. J. Rabič Praznično v Hrastju, na Prebačevem in v Voklem Krajevna skupnost je letos prvič praznovala krajevni praznik samo-sojno. Za dan praznika je proglašen 4. julij v spomin na Stucin Jakoba-Cvetka, organizacijskega sekretarja Oblastnega komiteja za Gorenjsko, ki je leta 1941 pred odhodom v ilegalo nekaj časa živel v starem delu Hrastja. Meseca julija 1941 je odšel iz Hrastja na Primorsko. Pozneje je opravljal vrsto partijskih funkcij in padel aprila 1945 v zadnji ofenzivi. Program praznovanja je bil zelo pester in je trajal cel teden od 29. junija do 0. julija. V nedeljo je bil dopoldne nogometni turnir v Trbojah, popoldne pa tekma med debeli in suhimi. V torek je bil v Gasilskem domu na Prebačevem šahovski turnir, katerega se je udeležilo več ekip. Zmagala je ekipa iz novega Hrastja in osvojila pokal. V sredo je Gasilsko društvo Voklo izvedlo v večernih urah gasilske vaje, ki so potekale uspešno in dokazale usposobljenost članov gasilskega društva. V četrtek so se ekipe kegljačev na kranjskem kegljišču borile za najboljše mesto in kateri vasi bo pripadal pokal.. Tudi tu je zmagala ekipa iz novega Hrastja. Tega dne je bila v Gasilskem domu na Prebačevem tudi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so sodelovali mladinci z recitacijami. Obenem so delegacije pred spominska obeležja položile vence. Na seji so podelili spominske plakete ob 30. obletnici osvoboditve najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam. Slavnostne seje se je udeležil predsedtiik Izvršnega sveta SO Kranj Franc Sifkovič. V pozdravnem govoru je poudaril pomen dejavnosti krajevnih skupnosti, o nadaljnjem delu in razvoju ter nalogah, ki nas še čakajo v gospodarstvu, komunalni dejavnosti v zvezi z novimi določili, kot o predvidenem bodočem financiranju skupnih potreb. V petek so povabili na tovariško srečanje partizanske mamice iz vseh treh vasi. Srečanje je poteklo v prijetnem tovarišketn kramljanju, obujanju spominov. Zvečer tega dne je bila kulturna prireditev, ki so jo pripravili mladinci i/. Hrastja. Priletno presenečenji' je bila kino predstava na prostem pred Gasilskim domom na Prebačevem. Predvajali so barvni film Sutjeska. Kljub temu, da je rahlo deževalo, so gledalci, ki jih je bilo okrog 300, vztrajali do konca filma. V soboto so bile verižne vaje gasilskih društev v Hrastju. Tudi tu se je pokazala strokovna usposobljenost gasilcev. Nedelja pa je bil zaključni dan praznovanja. V popoldanskem času je bila organizirana parada, v kateri so sodelovali gasilci, mladina, skratka vsi občani. Parada je šla iz novega Hrastja do gasilskega doma na Prebačevem, kjer je domače društvo slavnostno prevzelo nov gasilski avtomobil. Za nabavo avtomobila so občani Hrastja in Preba-čevega zbrali prek 507000 din, kar je lep prispevek glede na število občanov. Praznovanje se je končalo s tovariškim srečanjem, na katerem ni manjkalo proste zabave, srečelo-va, plesa, skratka rajanja, ki se je zavleklo pozno v noč. Praznovanje krajevnega praznika je ponoven dokaz, da se da marsikaj narediti, če so občani v krajevni skupnosti složni. To ne velja samo v pogledu organizacije krajevnega praznika, pač pa tudio pri urejevanju raznih drugih vprašanj, zlasti na področju komunalne dejavnosti. Svet krajevne skupnosti je izdal pred pričetkom praznovanja tudi poseben časopis Informator, ki ga je prejela vsaka družina v vseh treh vaseh. F. Bogataj Soglasje k zazidalnemu načrtu Svet krajevne skupnosti Radovljica je na predlog komunalne in urbanistične komisije na zadnji seji sprejel sklep o soglasju k zazidalnemu načrtu Predtrg. Vendar pa so na seji poudarili, da je treba najprej ta del Radovljice komunalno urediti. Sklenili so še, da imajo pri razdeljevanju parcel prednost delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo ali delajo na območju krajevne skupnosti oziroma občine Radovljica. V osnutku zazidalnega načrta je predvidenih 40 vrstnih in atrijskih zasebnih hiš za okrog 280 prebivalcev. Osnutek zazidalnega načrta bo radovljiška občinska skupščina obravnavala na eni prihodnjih sej. JR Popravek V članku, objavljenem pod naslovom Praznovanje v Dupljah v torkovi številki Glasa, je bil med nagrajenci krajevne skupnosti Duplje naveden Mirko Snedic. Pravilno se glasi Mirko Klemene. Za napako se opravičujemo. Petek - 11. julija 1975 Žirovniška šola enakih možnosti Septembra lani so starši rekli: ne, sploh ne, zakaj pa ravno mi, saj pri nas ni mogoče, ni izvedljivo. Potem je bilo presenečenje za njimi — da namreč prvi v jeseniški občini preidejo na celodnevno osnovno šolo — in so začeli premišljevati, kaj nova šola pravzaprav prinaša, kaj nudi, kaj naj od nje sploh pričakujejo. Starši, posebno tisti, ki se doma ukvarjajo s kmetijstvom in ki so jim odraščajoči otroci večkrat dobrodošla pomoč na polju, so bili nekoliko negotovi, kakor tudi nekateri tisti, ki so zaposleni in so govorili, češ, zdaj nam jih boste pa čisto vzeli. Tako je bilo v Žirovnici kot povsod drugod, kjer so se pripravljali na novo šolo. Povsod so bili takšni ali drugačni pomisleki, čisto naravno in človeško je, da je vsak pogledal in pretehtal najprej iz svojega zornega kota. Nato so večkrat skupaj sedli, starši in učitelji in o ja, bilo je burno — le kje vendarle ni bilo, saj gre konec koncev za naše šolarje — bilo je napeto, treba je bilo še in še pojasnjevati, treba je bilo tisto COŠ razčleniti do zadnje drobne malenkosti. Če se ne motim, je najprej in najbolj motil sam izraz: celodnevna. Starši so si pač predstavljali — kot si danes predstavlja še marsikateri nepoučeni občan — da bo otrok v šoli od zgodnjega jutra do poznega večera. Bali so se, da bi bili učitelji preveč obremenjeni, ob tem neraz-položeni, na nek način in v nekaterih primerih so se bali te šole enakih možnosti za vse, ne samega pouka, sploh ne, bali so se predvsem tega, da organizacija ne bi stekla tako, kot bi morala, da sama šola ne bo mogla zagotoviti ustreznih prostorov, da ne bo potemtakem prijetnega počutja. POSTOPNE PRIPRAVE V sami šoli so se začeli sistematično pripravljati: ustanovili so krajevni koordinacijski odbor, ustanovili so tudi več komisij. Največji problem so predstavljali kadri pa prostori pa finančna sredstva, saj bo celodnevna osnovna šola za okoli 40 odstotkov dražja od sedanje. Povečati bo treba kuhinjo, urediti več učilnic, asfaltirati igrišče — uredili ga bodo s prostovoljnim delom mladincev — ter postoriti še kup drugega, tako da se bo 359 otrok v 15 oddelkih in v 20 učilnicah kar najbolje počutilo. ZA IN PROTI Janez Baloh iz Zabreznice ima ob uvedbi celodnevne osnovne šole v Žirovnici naslednje pomisleke: »Celodnevno šolo naj bi uvedli najprej v mestu; menim tudi, da bodo predavatelji preveč obremenjeni, saj bodo v šoli 8 ur tedensko dlje kot doslej, le malo časa jim bo ostalo za priprave; po materialni strani bodo precejšnje težave; ali bo šola res lahko nudila opoldansko kosilo prav vsem učencem, saj so zmogljivosti kuhinje občutno premajhne in tudi sicer bo najbrž precejšnja stiska s prostori? Ob tem so se najbolj oddahnili prav tisti starši, ki jim je skrb za učenje in vzgojo otrok odveč. Jaz sam namreč zagovarjam mnenje, da je vsak otrok svoja osebnost in da so še vedno starši kar najbolj odgovorni za to, da vzgajajo, da vzgaja domače okolje, da je otrok del družinske skupnosti. Sem skeptičen in mislim, da se nam obeta neka poprečna družba, kar pa nikakor ni spodbudno.« Rahela Čopova iz Žirovnice se je za šolo ogrela: »Sprva smo bili kar vsi odločno proti, potem so nam «4 .X IU <^Č*m Petek - 11. julija 1975 pojasnili, kaj nova šola pravzaprav pomeni. Sama do zdaj nisem bila zaposlena, zdaj pa tako sama kot tudi druge vidimo možnost zaposlit- ve. Sola bo trajala poprečno osem ur na dan in tako otroci ne bodo ves dan zdoma. Sicer pa so se otroci do sedaj v precejšnjem številu udej-stvovali v izvenšolskih aktivnostih, ki so bile praviloma popoldne.« Menim, da je prav, da smo predstavili žirovniške priprave na celodnevno osnovno šolo čisto tako, kot so pač potekale in kakor zdaj z vso intenzivnostjo še vedno potekajo; ne le priprave glede materialnih in prostorskih možnosti, tudi mnenje in priprave staršev, njihovo razpoloženje, ko razmišljajo, kaj jim pravzaprav nov urnik prinaša — njim, predvsem pa njihovim otrokom. Na nobene izkušnje iz neposredne okolice se ne morejo opirati, nikjer posnemati. Pogovarjajo se, razpravljajo, razmišljajo v skrbi, da se ne bi otroci le ne naučili, temveč tudi prijetno počutili. In šola prizadevanja staršev in njihove nasvete sprejema odprtih rok, kar je ponoven dokaz, da so starši in šola tesno med seboj povezani, da novost ni šla mimo njih, da so odgovorno o njej odločali in se tudi odločili. D. S. Delovna organizacija SLOVENIJALES ALPLES Železniki na podlagi sklepa sveta za kadre in organizacijo razpisuje štipendije za šolsko leto 1975/76 — štipendijo na fakulteti za arhitekturo — štipendijo na fakulteti za strojništvo — štipendijo na tehnični šoli za strojno stroko — 2 štipendiji na delovodski lesni šoli — prostih je še nekaj učnih mest za K V mizarje Stipendije bodo podeljene po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Prosilci naj predložijo pravilno izpolnjen obrazec »Prošnja za štipendijo« — obrazec DZS 1,65 in priloge: — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o številu družinskih članov — izjavo, da prosilec ne prejema štipendije drugje. Prošnje naj prosilci predložijo najpozneje do 21. t. m. na naslov: Slovenijales, Alples, Organizacijsko-kadrovski sektor, 64228 Železniki. ^ Osnovna šola v Žirovnici. — Foto: F. Perdan GIP Gradiš Ljubljana TOZD lesno industrijski obrat Škof j a Loka razpisuje prosto delovno mesto vodje komercialnega oddelka Pogoj: končana višja šola komercialne ali lesne stroke s 5-letnimi delovnimi izkušnjami. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 20. julija 1975 na naslov Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva 56. Čimprej akcijski program Kranjska občinska konferenca ZK je ocenila družbenoekonomske in politične razmere v občini in obravnavala aktualna idejnopolitična vprašanja uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije za letos V Kranju je bila v sredo popoldne osma razširjena seja občinske konference Zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi sekretarji svetov in osnovnih organizacij Zveze komunistov, člani izvršnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki izvršnega sveta in občinske skupščine ter republiški sekretar za delo Pavle Gantar, predsednik komisije CK ZKS za organiziranost in razvoj ZK Peter Hedžet in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Na konferenci so ocenili družbenoekonomske in politične razmere ter dejavnost komunistov v občini in se seznanili z aktualnimi idejnopolitični-mi vprašanji uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije za letos. Sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Henrik Peternelj je v široki in poglobljeni oceni orisal vse značilnosti družbenih, ekonomskih in političnih razmer od začetka delovanja novega skupščinskega sistema do danes in opozoril na vrsto neskladij v dosedanjem razvoju ter na naloge, ki čakajo tako komuniste kot druge družbenopolitične dejavnike v občini v prihodnjem kratkoročnem in dolgoročnem obdobju. Ko je govoril o uveljavljanju skupščinskega in samoupravnega sistema, je ugotovil, da so začrtana stališča v ustavi predvsem organizacijsko v praksi na vseh področjih dokaj hitro zaživela. Socialistična zveza je na tem področju v preteklosti odigrala pomembno vlogo. Precej naporov pa bo v prihodnje potrebnih pri nekaterih vsebinskih vprašanjih. Razmejiti bo treba na primer vlogo občinske skupščine in izvršnega sveta. Slednji je trenutno sestavljen v glavnem iz načelnikov oddelkov strokovnih služb in ga bo zato v prihodnje treba dopolniti z nekaterimi člani, ki ne bodo nalog v tem organu opravljali poklicno. Pri dosedanjem uresničevanju delegatskega sistema je še najmanj preučeno in izpeljano informiranje občanov in do neke mere tudi delegatov. Na področju samoupravne organiziranosti v združenem delu še vedno ni najbolje opredeljena vloga skupnih služb in prepočasi se uveljavlja delavska kontrola. To naj bi bila v prihodnje tudi ena glavnih nalog družbenopolitičnih organizacij, ki so že doslej uspešno razreševale prene-katera tako organizacijska kot vsebinska vprašanja uresničevanja ustave. Čeprav v občini ni nepokritih investicij, trenutni gospodarski položaj ni ravno stabilen. Investicijska dejavnost se je v zadnjem času pravzaprav umirila. Prepočasi potekajo tudi nekateri integracijski procesi v občini in jih bo treba v drugi polovici leta pospešiti. V nadaljevanju je Henrik Peternelj opozoril tudi na premajhno aktivnost komunistov na področju kulture, na vlogo komunistov prosvetnih delavcev, uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, na uresničevanje nalog s področja obrambnih priprav, na krepitev samouprave v krajevnih skupnostih in financiranje le-teh, na kadrovsko in organizacijsko krepitev Zveze komunistov in Se na nekatere druge naloge. Konferenca je takšno oceno potrdila in sklenila, da se do jeseni izdela konkreten akcijski program. O aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije za letos je nato govoril republiški sekretar za delo Pavle Gantar. Opozoril je na oceno predsedstva CK ZKJ, ki je bila 8. maja letos, in na ugotovitve predsedstva CK ZKS, da se neugodna gospodarska gibanja poglabljajo in kažejo predvsem v poslabšanju zunanjetrgovinske menjave, v čezmernem naraščanju investicij ter dohodkov skupne in splošne porabe in v nenehnem naraščanju cen in življenjskih stroškov. Položaj glede omenjenih vprašanj in gibanja na tem področju v občini je obrazložil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Sifkovič. Podrobno pa bo o tem razpravljala občinska skupščina na prihodnji seji. A. Žalar Odbor za medsebojna delovna razmerja pri OŠ Josip Broz-Tito Predoslje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: socialnega delavca učitelja ZE - ZG PRU ali P tajnika ekonomska ali administrativna srednja šola Razpisana mesta so za nedoločen čas, nastop službe 1. septembra 1975. dogovorimo se SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 16. julija, popoldne se bodo v Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Razpravljali bodo o osnutku družbenega načrta občine za obdobje 1976 do 1980 in o problematiki zaposlovanja v občini. Na dnevnem redu je razen tega še poročilo o delu izvršnega sveta občinske skupščine v prvem polletju ter predlog delovnega programa za drugo polletje, program dela zborov občinske skupščine za drugo polletje, sklepanje o podelitvi nagrad občine Kranj za letos, informacija o podelitvi priznanj krajevnim skupnostim, odlok o zazidalnem načrtu Iskra - Sava, predlog za razdelitev posebnih sredstev krajevnim skupnostim za letos in ocena uresničevanja resolucije o osnovah političnega, ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije za letos v občini. Osnutek družbenega načrta S sredino sejo vseh zborov občinske skupščine, ki je zadnja pred poletnimi počitnicami oziroma pred jesenskim skupščinskim delovnim obdobjem, se v občini začne javna razprava o osnutku družbenega načrta občine za prihodnje petletno obdobje. Osnutku tega dokumenta velja že na samem začetku posvetiti vso pozornost. Gre namreč za to, da je že v sedanji osnovi zapisano, da se bo morala celotna občinska skupnost v prihodnjem obdobju predvsem stabilizacijsko obnašati. Z drugimi besedami to pomeni, naj bi tudi ■prejeti družbeni načrt ob koncu leta pomenil družbeni dogovor o stabilizacijskem obnašanju na vseh področjih dela in življenja v občini. Osnutek družbenega načrta je izdelan na osnovi prvih podatkov, ki so jih posredovale temeljne organizacije združenega dela, interesne in krajevne skupnosti. Namen osnutka pa je, da nakaže nekatera temeljna izhodišča razvoja ter okvire materialnih možnosti v prihodnjih petih letih. Ker osnutek še ni usklajen, ga bo treba v prihodnjih mesecih v javni razpravi temeljito oceniti ter nazadnje izoblikovati stališča, ki jih bo sprejela občinska skupščina kot najširši družbeni dogovor o nadaljnjem razvoju. A. Zalar Izvršni svet skupščine občine Škof j a Loka razpisuje na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, številka 14/69) naslednja delovna mesta: 1. ravnatelja Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas 2. ravnatelja Osnovne šole Padlih prvo-borcev Žiri 3. ravnatelja Osnovne šole Cvetko Golar Škofja Loka Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka. Kandidati za razpisana mesta morajo imeti tudi ustrezne moralnopo-litične kvalitete. Prijave, kolkovane z 2 din, naj kandidati pošljejo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj Izvršnemu svetu skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh po objavi razpisa. Obisk v Prešernovi rojstni hiši Prešernovo rojstno hišo v Vrbi je lani obiskalo 30.743 obiskovalcev, med njimi 19.661 otrok in 11.082 odraslih. V primerjavi z ostalimi kulturnimi muzeji ima Prešernova rojstna hiša izredno velik obisk. Podatki pa kažejo, da bo letos obiskovalcev rekordno število, saj si je Prešernov muzej do maja ogledalo že 15.000 obiskovalcev. Obiskovalci so večinoma Slovenci iz vseh krajev republike, razen njih pa prihaja precej šolskih otrok iz drugih republik, zlasti iz Hrvatske, niso pa redki tuji turisti, ki letujejo na Bledu ali v krajih v bližini Vrbe. Kulturna skupnost Jesenice si prizadeva, da bi muzej še bolje opremila in uredila. Pripravili bodo vodič po muzeju in ga izdali v slovenskem, srbohrvat-skem in drugih jezikih. Obiskovalcem so v rojstni hiši našega največjega pesnika na voljo pesnikove poezije, razglednice in značke. D. S. Osnutek srednjeročnega programa Pri kulturni skupnosti na Jesenicah pripravljajo osnutek srednjeročnega programa kulturnih dejavnosti. Osnutek pripravlja šest strokovnih komisij za glasbeno dejavnost, komisija za knjižničarstvo in založniško dejavnost, za likovno in razstavno, za spomeniško varstvo in muzejsko ter komisija za gradnjo in vzdrževanje kulturnih domov. V osnutku bodo obravnavali sedanje stanje na področju kulture, nadalj-nJe možnosti razvoja, tako, da bi v petih letih kultura dobila tisto mesto in veljavo, ki ji pripada. V načrtovanje bodo vključili vse izvajalce kulturne dejavnosti; ne samo zavode, temveč tudi občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij. Srednjeročni program naj bi obravnaval prav vsako društvo in sekcijo, pomenil naj bi delovni dogovor o programski politiki, o nalogah in o materialnih možnostih. D. S. Analize kulturnih potreb Na Jesenicah so izdelali analizo kulturnih potreb v občini. Anketirali so okoli 500 moških in 460 žensk v starosti od 15 do 65 let. Odziv je bil zadovoljiv. Podatke bodo obdelali ter upoštevali pri načrtovanju kulturne dejavnosti v srednjeročnem programu kulturne skupnosti. D. S. Obnova Kosove graščine Na Jesenicah so začeli z obnovo stare kosove graščine v središču Jesenic. Stavbo, v kateri so imele svoj prostor jeseniške organizacije in društva, bodo preuredili v muzej delavskega gibanja Gorenjske. Ko so začeli z obnovitvenimi deli, so na stenah osrednjih prostorov odkrili 200 let stare risbe. Ze ob letošnjem občinskem prazniku mesta Jesenic bodo v Kosovi graščini pripravili razstavo na temo 40. obletnica stavke na Jesenicah. D. S. Monografija Muzeja talcev v Begunjah Ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom je v založbi osnovne organizacije ZZB NOV Radovljica in ob sofinanciranju Kulturne skupnosti Radovljica te dni izšel v 5000 izvodih v slovenskem, francoskem ter angleškem jeziku katalog Muzeja talcev v Begunjah. Kvalitetna in vsebinsko bogata publikacija hkrati predstavlja tudi uspeh na področju dokumentarnega gradiva iz zadnje vojne na območju Slovenije. Gradivo je uredil in oblikoval Lojze Gostiša, tekst pa je prispevala Mira Mihevčeva. Izvirne fotografije je zagotovil Muzej revolucije iz Ljubljane, nove posnetke pa je izdelal Milan Pogačar. Pomemben delež sta prispevali še Tiskarna Slovenija v Ljubljani, ki je opravila grafične storitve in Založba Obzorja iz Maribora, ki je založila gramofonsko ploščo pri Helidonu z zvočnimi efekti posnetimi iz begunjskih zaporov. Plašča je sestavni del kataloga, ki je že naprodaj v Muzeju talcev in pri turističnemu društvu Begunje po 60 dinarjev. Katalog s ploščo je primeren tudi za darilo. JR Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v Prešernovi hiši in galeriji Mestne hiše je od 2. julija dalje na ogled razstava SLOVENSKO SLIKARSTVO OD BAROKA DO IMPRESIONIZMA, ki jo je organizirala Narodna galerija v Ljubljani. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa si lahko ohledate ohčasno razstavo GORENJSKA INDUSTRIJA 1945-1975. Razstavne zbirke OZ. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od H), do 12. in od 17. do 19. ure. Loški muzej ZBIRKE Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. ZBIRKA V ŽELEZNIKIH je odprta vsak dan od H. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Prostori — stalen problem V jeseniški občini so v povojnem času kaj malo in nenačrtno vlagali v nove stavbe in nove prostore za kulturno dejavnost, zato danes ustreznih prostorov zelo primanjkuje. Od šestih stavb sta bili po vojni zgrajeni le dve. Vse so premajhne in neustrezne, saj večina prostorov ni bila namenjena kulturnim dejavnostim, obenem pa je vzdrževanje starih objektov drago. Dvorane na Jesenicah in v okoliških krajih ne ustrezajo svojemu namenu, zunanji in notranji videz je odbijajoč. Dvorana v delavskem domu pri Jelenu kot tudi dvorana v Podkorenu sta povsem dotrajali. Tako razpolagajo le s šestimi dvoranami v 11 krajevnih skupnostih ali v 30 krajih s 1347 sedeži. Posebej je treba omeniti kinodvorane, ki jih je šest s 1765 sedeži, kinopredstavam pa sta namenjeni le dve. Povsod drugje so prenehali s predstavami zaradi slabega obiska in prevelikih stroškov. Pomanjkanje prostorov občuti tudi občinska knjižnica, saj ne more povečati svojega knjižnega fonda ter številni drugi, ki prostorov sploh nimajo ali pa gostujejo v neustreznih prostorih. Program investicij za izgradnjo kulturnega prostora ni le program gradenj od leta 1976 do leta 1980, temveč zajema vse potrebe po posameznih krajih in dejavnostih. Tako naj bi na Jesenicah zgradili delavski dom s prireditveno dvorano, koncertno dvorano, knjižnico itd. Zdaj adaptirajo Kosovo graščino, dograditi pa bi bilo treba tudi zgornje prostore delavskega doma na Javorniku, obnoviti dom v Za-breznici, zgraditi dvorano v Ratečah ter v Kranjski gori ter obnoviti Liznekovo domačijo. Tudi na Blejski Dobravi naj bi preuredili staro šolo, na Dovjem pa dotrajani delavski dom. D. Sedej Priznanje za odličnjake Na sredini seji zbora krajevnih skupnosti ter zbora združenega dela škofjeloške občinske skupščine je predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar podelil posebna priznanja učencem, ki so bili ves čas v osemletki odličnjaki. Pred delegati obeh zborov jih je pohvalil za prizadevno delo, ter jim zaželel še veliko sreče v prihodnje. Svečanosti so se udeležili tudi ravnatelji osnovnih šol iz škofjeloške občine. Po podelitvi diplom je predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar odličnjake povabil na zakusko. -jg Člani kranjskega fotokino kluba Janez Puhar razstavljajo v Tržiču Kranjski fotoamaterji se že 65 let zbirajo v svojem klubu, ki so ga po drugi svetovni vojni reorganizirali in imenovali po slavnem Kranjčanu Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo. Te dni je 19 avtorjev umetniške fotografije razstavilo svoja dela v paviljonu NOB v Tržiču. Razstavo bodo odprli v petek, 18. julija, ob 18. uri, ko bodo člani kluba predvajali nekaj svojih kratkih filmov. Člani kranjskega fotokluba nam s svojimi deli ponovno dokazujejo, kako pomembno in dragoceno je v naših dneh kulturno poslanstvo umetniške fotografije. Njihovi fotografski aparati so iskali in našli lepote, razstrešene širom po slovenski zemlji; zanimalo jih je dogajanje v naravi, predvsem pa človek: njegovo delo, njegove težave in radosti, njegova doživljanja, razmišljanja, izpreminJanja. Upodobili so nekaj izredno lepih portretov, ki niso le tehnično dovršeni, marveč so zgovorne priče, da je moč s Fotografskim aparatom ne le zapisovati, marveč tudi posredovati človekova čustva in celo krit i/.nat i. Fotografije kranjskih fotoamater-jev nas navajajo k razmišljanju, usmerjajo nas in nas plemenitijo, zato je prav, da si jih ogledamo in avtorjem čestitamo. Razstava ho odprta do 4. avgusta. S. R. Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Lucij an Seljak Kranj razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. učitelja slovenskega in srbohrvatskega jezika — predmetni učitelj ali profesor 2. učitelja matematike — predmetni učitelj ali profesor 3. učitelja telesne vzgoje — predmetni učitelj ah profesor 4. učitelja razrednega pouka na podružnični šoli v Mavčičah 5. snažilke na centralni šoli Kandidati naj oddajo vloge odboru za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Lucijan Seljak v 15 dneh po objavi razpisa. Iskra Elektromehanika Kranj, o.sol.o. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o.sol.o. Otoče 5 a, 64244 Podnart Komisija za ocenitev in prodajo osnovnih sredstev razpisuje po sklepu DS javno prodajo osnovnih sredstev delovne organizacije, ki bo v sredo, 16. julija 1975, ob 10. uri v tovarni v Otočah 5. Izklicna vrednost: 1. rezkalni stroj (vertikalni) škoda 8000 din, 2. revolverska polavtomatska stružnica 6000 din. Na prodaji lahko nastopajo fizične in pravne osebe. Pred prodajo je treba položiti 10-odstotno varščino v blagajno tovarne. Ostali pogoji so interesentom dostopni v Komercialni službi tovarne. K O G P 1955-20 let-1975 Kovinsko podjetje Kranj Jezerska cesta 40 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. tehnologa kovinske opreme in konstrukcij Zahteva se srednješolska izobrazba strojne ali varilske smeri, najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Posebni pogoji: da ima kandidat osebni avtomobil, ki ga uporablja tudi v službene namene. 2. tajnika samoupravljanja Zahteva se višja strokovna izobrazba upravne ali administrativne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj, znanje stenografije in strojepisja. Prijave se sprejemajo do zasedbe delovnih mest. Podrobnejše informacije se dobijo v upravi podjetja telefon 23-160. Cestno podjetje v Kranju objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. pomočnika vodje enote vzdrževanje 2. šoferja osebnega avtomobila Pogoji: pod 1.*. zahteva se gradbena tehnična šola in 5 let ustrezne prakse; pod 2.: zahteva se poklicna šola za voznike motornih vozil in D kategorija. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili, v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva prijave, oziroma do zasedbe delovnih mest. Vzgoja pedagoškega kadra V okviru Centra srednjih šol na Jesenicah bodo ustanovili dva oddelka pedagoške gimnazije in tako občutno omilili problem pomanjkanja pedagogov. Center srednjih šol na Jesenicah ima za ustanovitev dveh oddelkov ljubljanske pedagoške gimnazije vse možnosti, dovolj prostora za organizacijo pouka in ustrezno opremljene kabinete. V teh oddelkih bodo poučevali učitelji Centra, razen za likovni, glasbeni in tehnični pouk, ki ga bodo posredovali zunanji strokovni sodelavci. Prvi razred pedagoške gimnazije bo obiskovalo 32 dijakov. Po oprav- ljenem drugem letniku pedagoške smeri gimnazije Jesenice se bodo dijaki lahko odločili za nadaljevanje študija na pedagoški gimnaziji v Ljubijani oziroma na pedagoški akademiji ali srednji vzgojiteljski šoli po novem programu usmerjenega izobraževanja, ki ga bo pedagoška gimnazija uvedla že v prihodnjem Šolskem letu. D. S. Petek - 11. julija 1975 Jože Vidic Crna roka na Gorenjskem Odlomek Soklič: »Mogoče je bilo tako, toda streljal je Ludviger.« Sodnik: »Saj so vas prepoznali!« Soklič: »Jaz nisem streljal. Ljudje se motijo.« Sodnik: »Saj so vas videli na kraju zločina.« Soklič: »Mene ne. Videli so Ludvigerja in so naju zamenjali.« Sodnik: »Kakšne zveze pa ste sploh imeli s tem Ludvigerjem?« Soklič: »Ludvigerja sem spoznal, ko je Janko Trojar pobegnil od partizanov. Ludvigerja so poslali iz Ljubljane kot specialista za zasliševanje. Takrat sem ga peljal k Trojarju. Tudi potem sva bila večkrat skupaj.« Tožilec: »Sodišče ima zapisnik zaslišanja z dne 13. aprila 1948. leta Melhiorja Svetine s KorošKe »eie: 24. decembra 1943. leta ob 5.30 je Ivan Soklič kot organ gestapa kake tri metre od moje hiše ustrelil s štirimi streli mojega sina Viktorja, starega 36 let. Kovač Dolinar, ki stanuje na Javorniku, je povedal mojemu zetu Ivanu Renaldu, da je takoj potem, ko so se slišali streli, videl bežati Ivana Sokliča s kraja umora proti Javorniku. Tam se je obrnil in šel počasi nazaj proti Koroški Beli, in sicer k Planinškovim, kjer je stanoval. Tudi sosed Lojze Vengar je videl skozi okno, kako Soklič bežiš kraja umora. K je ste bili, ko je bil Svetina umorjen?« »oklic: »uoma sem spal.« Sodnik: »Tudi pri umoru Svetine so vas videli.« Soklič: »Pomota. To je bil Ludviger. Tisto noč je pri meni spal.« Tožilec: »Pri vas spal! Kako to?« Soklič: »Prišel je prejšnji večer in rekel, da gre na Jesenice. Jaz sem klal prašiča in je prišel na koline. Prosil je, če sme ostati čez noč.« Sodnik: »Kako to, da ste takega človeka sprejeli na stanovanje in v goste?« Soklič: »Prosil me je, če lahko pri nas spi.« Tožilec: »Kdaj je odšel od vas?« Soklič: »Zjutraj, ker se je z vlakom vrnil v Ljubljano.« Tožilec: »Zjutraj, koje bil ustreljen Svetina.« Soklič: »Vsaj vlak gre takrat.« Tožilec: »Kakšen je bil videti Trojar?« Soklič: »Bil je malo manjši od mene.« Tožilec: »Kako je bil oblečen?« Soklič: »Ne vem.« Tožilec: »Pa Ludviger?« Soklič: »Kako je bil tisti večer oblečen, ne vem. Vedno je bil različno oblečen. S seboj je nosil celo garderobo. Včasih je imel kratko suknjo, drugič dolgo. Počesan je bil visoko, včasih je imel klobuk, drugič kapo.« Sodnik: »Zakaj niste prekinili stikov z njim?« Soklič: »Bil je v naši četniški organizaciji. Menil sem, da opravlja svojo nalogo. Ukaze za likvidacije je dobil v Ljubljani. So bili pismeni ali ustni, ne vem.« Iz Sokličevega zagovora na sodišču ni razvidna vloga Janka Trojarja in drugih jeseniških črnorokcev pri likvidaciji Štravsa in Svetine. Priče so povedale drugače. Pri umoru Štravsa naj bi bila soudeležena Soklič in Trojar, pri umoru Svetine pa samo Soklič. Soklič je oba umora pripisoval Ludvigerju. Kaj je resnica? V preiskavi je Soklič povedal: »Prve dni decembra so partizani na Jesenicah ubili našega voditelja Franca Planinca. Vodstvo plave garde v Ljubljani je sprejelo sklep o maščevanju. Za Štravsa je dala podatke obve-ščevalka Mica Pivk z Javornika, za Svetino pa Maks Onič (Pivkova in Onič živita v tujini). Pri prvem umoru je bil navzoč Janko Trojar, ki je povedal za Štravsovo ilegalno ime Lipe. Nekaj minut pred umorom Štravsa sem bil v družbi z Ludvigerjem. Vabil sem ga domov, a je odklonil, češ da ima sestanek s Trojarjem.« Iz Sokličeve izjave ugotovimo: Štravs in Svetina sta bila umorjena iz maščevanja za ubitega Franca Planinca, predsednika gorenjske plavogardistične organizacije. Žrtve so določili v Ljubljani na podlagi poročil plavogardističnih obveščevalcev. Morila sta Ludviger in Trojar. Zakaj je bil Stravs prva žrtev črne roke? Nekdanji načelnik VOS za jeseniško okrožje pojasnjuje: »Ko smo likvidirali Planinca, so plavogardisti začeli preiskovati, kdo je vedel za njegovo funkcijo. Štravs je bil naš zaupnik. Nekoč je pri Karlu Medji videl pištolo. Prišel je v naše taborišče in povedal, kje bi lahko zaplenili pištolo. Vosovec Gmajnarjev Pavel je to slišal in rekel: Medja je moj svak. Sam bom šel k njemu po pištolo. Će jo ima za nas, jo bo dal, če jq ima proti nam, ga ustrelim. Bom vsaj vedel, na kateri strani je. Štravs ga je pomiril: Mu bom kar sam rekel za pištolo. To je bilo usodno. Medja se je izgovoril, da pištola ni bila njegova. Soklič jo je prinesel iz Kranja ali iz Ljubljane za Franca Planinca. Ker Planinca tistikrat ni bilo v tovarni, jo je dal Medji, da bi jo Ie-ta izročil Planincu. Štravs nas je o tem obvestil. Tako smo vosovci prvič slišali za Planinca. V hiši, kjer je stanoval, smo pridobili zaupnika, žensko, ki mu je nekoč, ko je bil na delu, temeljito pregledala stanovanje. Najdeni dokumenti v njegovi sobi so nezmotljivo govorili, s kom imamo opravka. Želeli smo ga aretirati in zaslišati, a je bil pri tem ubit. Pri njem nismo našli pištole. Pustil jo je v predalu pisalne mize v železarni. Vsekakor smo hoteli dobiti njegovo pištolo. Našemu zaupniku Leopoldu Pajerju smo naročili, naj pregleda Planin-čevo pisarno. Pajer je v pisarni na silo odprl predal Planinčeve pisalne mize, vzel pištolo in nam jo poslal. Še nekomu je moral zaupati to skrivnost. Neznanec ga je izdal Sokliču in zato so črnorokci ubili tudi Pajerja in njegovo ženo Gusti. Tako je bila ta pištola posreden vzrok za prvi močnejši spopad vosovcev in črnorokcev. Prav ta pištola nam je nakazala sled do njihovega voditelja Planinca, ki smo ga likvidirali. In zaradi te pištole smo v železarni izgubili dva dobra zaupnika, Štravsa in Pajerja. Medja je namreč Sokliču povedal, da ga je Štravs spraševal za pištolo. Po Planinčevi smrti je bilo Sokliču jasno, zakaj, in da so tudi njemu vroča tla pod nogami. Cez mesec dni seje Soklič umaknil v Ljubljano.« Leopolda Pajerja in njegovo ženo Gusti so črnorokci umorili tri mesece po umoru Štravsa. Vendar je bil Pajer na spisku že tedaj kot Štravs in Svetina. To sklepam iz izjave Sokličevega sodelavca Karla Medje, ki je po vojni preiskoval-• nim organom izjavil: »Decembra 1943. leta se je Soklič oglasil pri meni doma in me vprašal, kdaj grem v službo. Popoldne, sem mu odgovoril. Pred železarno mi boš pokazal Pajerja, je nadaljeval. Pred tovarno ga nisva videla. Kako je Pajer oblečen, je spraševal. Ponavadi nosi plašč, na glavi ima kapo ali klobuk, sem odvrnil. Nekaj časa sva stala pred železarno, nakar je Soklič dejal: Sam grem v pisarno, da ga spoznam. Vprašal-ga bom, če pozna Jelovčana. Anton Novak (vosovec, takrat še zaposlen v železarni) mi je pozneje pripovedoval, da Sokliča ni bilo v pisarno. Tri ure po tem, ko me je je Soklič spraševal za Pajerja, je bil ustreljen Gustelj Štravs.« O izjavi ne gre dvomiti. Dokazuje, da je črnorokec Soklič 22. in 24. decembra 1943. leta naklepal tri umore: Štravsa, Svetine in Pajerja. Soklič na sodišču ni govoril resnice, ko je skušal sodnike prepričati, da je črnorokca Ludvigerja prvič videl in spoznal, ko je le-ta novembra 1943. leta prišel iz Ljubljane na Jesenice zasliševat partizanskega dezerterja Janka Trojarja. V preiskavi je drugače povedal. Spoznala sta se oktobra 1943. leta v restavraciji Šestica v Ljubljani. Seznanil ju je šef plavogardistične obveščevalne službe Bratko. Iz objavljenih podatkov lahko sklenemo: Umor Gustlja Štravsa in Viktorja Svetine je pripravil in organiziral Soklič. Pri izbiri žrtev so mu s podatki pomagali Karel Medja, Mica Pivk in Maks Onič. Pajerja so umorili tri mesece pozneje, ker ga Soklič decembra 1943. leta še ni poznal. Umor je bil pripravljen v pisarni centralne plavogardistične obveščevalne službe v Ljubljani. Le-ta je Sokliču kot pomoč poslala izkušenega likvidatorja Milutina Ludvigerja-Crta. Pri umoru Štravsa so sodelovali Janko Trojar (le-ta je stal za drevesom), Milutin Ludviger (on je streljal) in Soklič, ki je opazoval razmere na cesti (30 metrov od kraja umora). Soklič je namreč priznal, da je bil deset minut pred umorom na cesti pred železarno skupaj z Ludvigerjem. Tu naj bi se ločila. Soklič naj bi šel po cesti domov na Koroško Belo, Ludviger pa k Trojarju. Vse to lahko drži, toda po načrtu se je Soklič na točno določenem mestu ustavil na cesti in opazoval ljudi. Zato so priče videle Sokliča na cesti, Ludvigerja, ki niso poznali, pa so zamenjali s Trojarjem. Napačno so sklepali, da je bil za drevesom Soklič. Po strelih je Soklič hitel po cesti proti domu. Spotoma se mu je pridružil še Ludviger, medtem koje Trojar zbežal domov. Ne gre prezreti, zakaj in kako so določili datum umora. Soklič, znan po priliznjenosti in hinavščini, je namreč prav ta večer doma klal prašiča. Po stari gorenjski navadi je Ludvigerja povabil na gostijo. Tako sta najprej umorila Štravsa, potem pa doma zaklala prašiča. Naslednji dan je Ludviger obiskal obve-ščevalko Pivkovo na Javorniku, zvečer pa je nameraval ubiti Viktorja Svetino. Le-tega pa tisti večer ni bilo doma oziroma je prišel precej pozno in likvidator se je naveličal čakati, ker je bilo zelo mraz. Vrnil se je v Sokličevo stanovanje, pomagal delati klobase in naklepati nove zločine. (Se bo nadaljevalo) PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE Piše: Milan Krišelj Res smo slabo spali. Ze zgodaj smo se vsi skupaj zbudili, tudi Matej, čeprav gre prav njemu spanje najbolje od rok, skuhali zajtrk in se odpeljali našemu današnjemu cilju VVil-lahermosi oziroma mestu Palenque naproti. V tem mestu, ki leži že čisto blizu državne meje med Mehiko in Guatemalo, so sredi džungle pred kratkim odkrili celo sveto mesto, ki pripada kulturi Mava. VVillaherniosa pa je glavno mesto države Tabasco, v kateri naše beograjsko podjetje ureja kmetijske površine in uvaja za tukajšnje klimatske in geološke razmere najsodobnejše agrotehnične metode. Ko smo odrinili, je bilo sonce že kar visoko na nebu, svetlobe pa nobene. Ze smo se sprijaznili s tem, ker smo mislili, da sploh ni sonce, ampak mesec. Pa je bilo le sonce, ubogo sonce, ki je moralo v jutranjih urah prebijati zelo debelo plast atmosfere, nasičene z vlago, dimom, prahom, da so žarki komaj pridrseli na zemljo. Prvih nekaj ur vodi naša pot skozi popolnoma ravno pokrajino, takšno kot je bila včeraj. Kar naenkrat pa smo začeli srečavati tovornjake, ki so bili do vrha naloženi z nekakšnimi suhimi, dolgimi »štiblami«. Nekdo je pogruntal, da vozijo sladkorni trs. Kmalu zagledamo obsežna polja, zasajena s trsom. Trs je še najbolj podoben, ko je še mlad, silažni koruzi, le da ima liste še bolj ozke. Zraste nekoliko više kot koruza. Tovornjakov je bilo vse več, njiv pa tudi. Še eno zanimivost smo opazili; namreč tudi tu lahko vidite na enem samem mestu vse faze rasti. Torej trs, ki je komaj pogledal iz zemlje, in tak ki je dober za tovarno. Ob .poti smo srečevali jezdece na konjih — oborožene. Nekateri pa so bili tudi peš, z velikimi sabljami v rokah imeli so jih v nožnicah, drugi pa kar gole. Knega od njih sem s strahom poprosil, če ga lahko fotografiram, pa mi je smeje dovolil. Sploh moram povedati, kolikor seveda že nisem, da uno v Mehiki povsod naleteli na prijazne ljudi, ki radi ust reže jo, če le morejo. Nekoliko naprej smo le videli, zakaj jim rabijo tiste dolge sablje. To so mačete, kot jim pravijo in jih uporabljajo večnamensko, bi lahko rekli. Za sekanje sladkornega trsa, za odpiranje kokosovih orehov, za sekanje banan, celo travo kosijo z njimi. Rahlo gričevnata pokrajina se je spet poravnala v ravnino. Ob cesti nas vseskozi spremljajo številne majhne vasice ali posamezne koče skrite v tropskem rastlinju. Hiše, ki pravzaprav ne zaslužijo tega imena, bolje rečeno bivališča, so krita I suhimi palminimi vejami. Vejo prerežejo na sredini čez polovico, liste malo zarežejo in jih obrnejo navzdol in opeka je tu. Na prečne nosilce, lesene seveda, jih privežejo z ovijalkami. Nikjer nohe nega žeblja, nobene kovine. Prav trdna je taka streha in še lepa povrhu. Stene so včasih lesene, boljše hiše so zbite iz desk, mestoma celo zidane, največkrat pa so spletene iz trsja. Ta je VČaaih ometan /. blatom ali ilovico. Tloris je tudi kaj preprost. Streha je za Šivali in ljudi ena. Prostor za ljudi je navadno ograjen s št hrimi stenami, za živali pa ni ograjen. Vasice ob cea! i •O pra\ -likovne, drugih seveda ne vidimo. V vsaki, še tako majhni in lanikmi kocki pa so ljudje in otroci. Mnogo otrok. t;b m>i.» videvali tudi čebeljnake. To niso takšni, kakr- • o om, ;u , ampak BO samo panji, po velikosti podobni h /< idai •'« rti postavljeni v eno ali dve vrsti na mesto, ki navadno nekoliko dvignjeno. Ker smo imeli včasih doma ,' 1» , ne j« sadeva bolj podrobno zanimala. Romana, ki pi . i • /J prepričam, da je treba tam, ko bodo spet č::heNe, ustaviti. Moji prošnji je seveda z velikim veseljem ustre ■• i.... i p • čebele < >d blizu sem videl, da so panji sestavi jeni . ' d lo> 11 'k li Naloženi so eden vrh drugega, na vrhu pa , , ,.,| tn< caradi vetra ali pa zaradi živali. Vhod za Čehe pa ' tmc l podnjem delu. Pozneje sem še videl, da ni nujnO, da je lian; sest avl jen ravno iz treh delov. Tudi taki so bili, ki so jih imeli po štiri ali po pet, končna velikost pa je bila povsod enaka. Posamezni deli so bili različno pobarvani, nobeden pa ne poslikan. V takšnem čebelnjaku je bilo največ po 10 do 15 panjev. Ko se spuščamo iz hribčkov spet v dolino, se ustavimo pred neko vasjo, kjer ob cesti čaka vse polno ljudi, vdano in potrpežljivo. Ze prej smo jih videvali in poslej tudi. Pozneje sem izvedel, da so Čakali na avtobus. Pelje namreč samo enkrat na teden ob četrtkih, če ga pa slučajno ni, pa naslednji četrtek. Levo in desno nas neutrudno spremlajo nasadi sladkornega trsa. V pokrajino pa naenkrat stopi nov element, ki mu nekateri pravijo črno zlato. Da, to je nafta. Veliko, vsepolno nafte. Na njeno prisotnost opozarjajo številne refinarije, naftovodi, zgrajeni in tisti v gradnji, napisi, cevi, ogrodni ventili itd. .. Ze včeraj smo srečevali tovornjake z bananami, zdaj pa smo še videli, kje jih nakladajo, torej kje rastejo v takem izobilju, da jih kar nakladajo na tovornjake. Smo v državi Tabasco. Brez števila kilometrov dolgi nasadi in same banane. Ob cesti pa stojnice, kjer so jih prodajali. Tudi danes je vroče kot v peči, okoli poldneva prispemo do morja *v mestu Coatzacoalcos, spet eno od kolonialnih mest, to je tistih, ki so nastala v dobi španskega kolonializma. Ulice široke, vse enake, ki se sekajo pravokotno, nekaj značilnih spomenikov, stavbe pa tudi več ali manj enake. To je vse, kar lahko, na prvi pogled seveda, napišeš o takem mestu. Torej spet hitro v morje. Na obali so prodajali ohlajeno sadje. Poskusili smo kokosovo mleko in veliki mango. Mleko smo pili prvič. Prodajalec je v orehu z velikim nožem — mačeto, ki jo že poznamo, napravil luknjo, vanjo pa vtaknil dve veliki slamici. Mlako nam ni bilo preveč všeč, preveč nekam vodeno, vendar si žejo z njim temeljito ugasiš. Mango pa je pripravil tako, da ga je najprej olupil, ima namreč močno, kot usnje debelo kožo, v veliko pečko spodaj zapičil leseno palico, sadež pa je še lepo narezal. Dolgo smo že na poti, po malem utrujeni. Utrujeni od vožnje, vročine in vtisov, vendar za silo že še sprejemamo. Pripeljemo v VVillahermoso. Na križišču nas pozdravi ogromen spomenik, verjetno iz španskih časov, na drugem pa velika t. z. olmeška glava. Zvemo, da je v tem mestu, ki ima toliko prebivalcev kot Ljubljana, muzej na prostem, ki prikazuje umetnost in predmete iz življenja plemena Olmeki, ki spadajo v takozvano predklasično dobo mehiške kulture. Ta je trajala približno od 1000 pred našim štetjem do 200 po kr. rojstvu. V to kulturno obdobje spadajo še nekatere druge skupine, ki pa jih ne bom našteval. Najbolj značilna pa je klasična doba, iz katere imamo tudi največ materialnih preostankov in v katero spada kultura plemena Mava in Aztekov, ter mnogo drugih. Klasični dobi sledi potem post klasična, ki traja vse do prihoda Špancev 1521. Le-1 i so vsa stara mesta in naselja v glavnem porušili. V obdobju njihove vladavine se je razvil poseben mehiški barok z obilico slikovitih in dekorativnih detajlov, ki pridejo še najbolj do izraza v številnih katedralah in palačah. Vleče nas naprej, naprej \ Palenquei toda do tja je le daleč Poti noče in noče biti konec. Sonce je sicer le visoko na nebu saj je komaj pol petih popoldne, sveti pa vedno slabše, komaj da se še kaj vidi. V tej hudi časovni stiski, ko nismo vedeli ali bomo še za dne prišli v to indijansko svetišče ali ne, se nam je pripetila še ena naprijetnost. 15 km pred bencinsko črpalko nam je zmanjkalo bencina. No, zdaj smo pa tam. Nemo smo obstali, avto ob cesti, mi vsak na svojem sedežu. Ko nekaj časa tako sedimo, se je vendarle nekdo spomnil našega prijatelja Švejka in njegovega reka: »Sicer pa brez panike«, pa še res je bilo tako. Počasi se skobacamo iz avta in ga porinemo na stransko cesto, da ne bi ovirali prometa. Ne daleč stran je bila hiša, še kar velika in izkazalo se je, da je to gostilna, v kateri pa ti lahko postrežejo le s koka-kolo in pivom Superior. Povprašamo, če imajo slučajno kaj bencina, pa se nam je gostilničar, kar tako ga imenujemo, le nasmehnil in brez besed mežikal v nas s svojimi bolnimi očmi. To je opazil tudi naš dohtar, namreč te bolne oči in gostilna se hitro spremeni v ordinacijo. Dohtar ga pogleda, ugotovi vnetje in predpiše staremu kapljice, ki jih mora jemati trikrat na dan. Stari je kapljice dobil v naši lekarni, mi pa na njegovem dvorišču cev s katero smo pet minut pozneje rešili naš problem. Na cesti sem ustavil prvi avto, ki je prišel mimo in imeli smo srečo. Bil je naš študent, domačin, ki nam je pomagal, kolikor je pač mogel. S težavo se sporazumemo, kaj bi radi, ko pa je Matej prinesel plastično cevko, je tudi on razumel kaj hočemo. Končno pridemo do odcepa za Palenque. Še 27 km. Dirka s časom (in živci tudi) se nadaljuje. Prevozimo teh sedemindvajset kilometrov. Spet odcep in spet tabla: Ruinas Palencme 8 km. Pa še teh osem. Pridemo končno do izkopanin v srcu džungle. Pred vhodom v sveto mesto pa je bila velika rampa in pred njo čuvaj: todo cerrar. Manana. Vse je danes že zaprto. Lahko pridete jutri ob sedmih. Komaj, komaj ga prepričamo, da smo prišli od daleč iz Jugoslavije in da res ne bi mogli počakati do jutri, ker gremo spet naprej na dolgo pot. Omehčal se je. Z Matejem hitro pograbiva fotoaparate in stečeva naprej in kmalu strme obstaneva. Pred nama se odpre precej velik prostor sredi džungle. Vse je tiho. Iz džungle prihajajo skrivnostni šumi in poseben vonj po vlagi, trhlem lesu, vročini. Kot iz tal zrasle, se dvigajo pred nama velike piramide, na vrhu katerih so svojčas Indijanci bogovom darovali ljudi in živali. Torej prišli smo v eno izmed kulturnih središč ljudstva Mava, ki še danes živi v srednji Ameriki, po številu pa jih je toliko, kot nas Slovencev. Največ jih je v Mehiki na polotoku Yucatan, nekaj pa jih je še v Guatemali, Hondurasu in Salvadorju. Klasična kultura, katere izdelke pravkar občudujemo, se je razvila že do leta 300 po našem štetju. Res, čisto nekaj posebnega so te zgradbe. Vse sili kvišku, visoko. Vse je v stopnicah. Pročelja hramov so okrašena z reliefi in posebnimi napisi. V notranjosti smo videli nekakšne grbe in ceh) freske. Pozno je že. Slikamo, kolikor se le da. Svetlobe je premalo, zato si pred detajljih pomagamo s flešem. Svetišče svetega mestu PalefUfUe, ki pri/nulu kulturi Mayev. Začetek Kanadski gost, profesionalni letalec in konstruktor Michael Robertson, je s svojim izredno kvalitetnim zmajem ostal v zraku najdlje, skoraj štiri minute, ter dokazal, da mu v jadranju res ni para. — Foto: I. G. Štirih zmajev velika predstava Vroče, naravnost soparno je bilo v torek popoldne, pa vendar so številni radovedneži, Gorenjci in Ljubljančani, povsem zatrpali rob ceste skozi Tacen ter napeto strmeli proti vrhu kopaste Šmarne gore, od koder naj bi skupina slovenskih »zmajarjev« izvedla prikazni polet. Prvič se bodo spustili v dolino ob 17. uri, drugič ob 19. uri in tretjič ob 21. zvečer, so napovedali. Ker je fantom »džip« odpovedal pokorščino, smo na veliko predstavo sicer morali čakati pol ure dlje, vendar kasneje ni nihče negodoval nad postopanjem pod vročim soncem. Sledil je namreč spektakel, kakršnega pri nas ljudje še niso videli; kar četverica »zmajev« se je v razmaku nekaj minut pognala z gozdnate vzpetine, zaplula skozi zrak, nekajkrat zakrožila ter elegantno, kot jata ogromnih albatrosov, pristala sredi bijižnjega travnika. Spretno kakor navadni smrtniki kolo so sodobni Ikarusi obvladovali svoja »rogallo krila«, narejena iz lahkih aluminijastih cevi, tankih pletenih žic in 25 do 30 kvadratnih metrov jadralske svile. No, podvig resda ni zbudil toliko pozornosti kot tri tedne poprej Šornov pionirski »skok« s Kredarice v Vrata, a opazovalci so lahko zdaj prvič neposredno primerjali tehniko posameznikov, razlike v lastnostih umetnih peruti, načine premagovanja vetrnih tokov itd. Skofjeločan Stane Kranjc in njegov rdeče-belo-modri trikotnik sta navdušila z mirnim, dolgim in zanesljivim letom, Ljubljančan Slavko Šorn je izvedel pravcati »atmosferski veleslalom«; ob nizkem spustu tik mimo strehe bližnje hiše, ki ga je tvegal Planinski izlet Planinska društva v radovljiški občini bodo jutri organizirala izlet po grebenu od Šilje do Črne prsti. Zbirališče planincev oziroma izletnikov bo med 7.- in 8. uro pri spodnji postaji žičnice v Bohinju. Izletniki se bodo z gondolsko žičnico in sedežni co pripeljali na Visoki Orlov rob in se napotili do Sije (1880 metrov). Po poldrugi uri hoje bodo prispeli na Rodico (1966 metrov), od tam pa traja hoja do Raskovca (1967 metrov) približno eno uro. Poldrugo uro zatem bodo prispeli na Črno prst (1844 metrov), od koder bodo v dveh urah sestopili v dolino. Prireditelji vabijo gorenjske planince, da se tega zanimivega izleta udeležijo v čimvečjem številu. Železnikar Niko Zumer, so gledalcem šli lasje pokonci, kanadski gost Mike Robertson pa je mojstrsko izkoristil popoldanske sape, dosegel izredno višino ter demonstriral lebdenje na mestu. Kot smo zvedeli, bo Robertson ostal v Sloveniji kak mesec ali dva. Prišel je, da bi pomagal »spraviti v tek« zmajarsko šolo, ki namerava prvi tečaj, namenjen začetnikom, prirediti že pojutrišnjem, v nedeljo, 13. julija, na pobočjih Vitranca. Zanj kajpak vlada ogromno zanimanje, razen tega je Robertson, lastnik majhne tovarne rogallo-kril, konstruktor, profesionalni letalec in trikratni svetovni prvak v vlečnem jadranju na vodnih smučeh, pripravljen sodelovati pri preusmeritvi v serijsko izdelavo zmajev. Zamisel so finančno in tehnično podprli tudi v begunjskem Elanu, kar v praksi pomeni, da utegne novi šport kmalu prerasti eksperimentno fazo in postati dostopen ne le peščici zanesenjakov, ki mu vztrajno utirajo pot k uveljavitvi, ampak mnogo širšemu krogu Slovencev. I. G u zel j na Ledinah Pretekli teden se je »uradno« začela gradnja nove planinske postojanke Planinskega društva Kranj na Ledinah nad Jezerskim. Trasa za novo tovorno žičnico, ki bo velik pomočnik graditeljem, je izbrana. Računati je, da bo naprava v primeru ugodnega vremena postavljena v dobrem mesecu. Pri gradnji žičnice sodelujejo predvsem »žični-čarski« strokovnjaki Planinskega društvu Kranj, Gozdnega gospodarstva Kranj in gospodarskega odseka Planinskega društva. Ponovno je bil opravljen tudi ogled lokacije za postojanko na Ledinah. V njem je sodeloval tudi inž. Danilo Furst, oče inž. Janeza Filrsta, projektanta ledinske postojanke, ki se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Oče Danilo se je namreč v soglasju s Planinskim društvom Kranj in Projektivnim podjetjem iz Kranja odločil nadaljevati sinovo delo. -jk Razstava Mi v zrcalu Komisija za varstvo okolja pri krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana je minuli teden v prostorih osnovne šole v Mojstrani pripravila razstavo fotografij pod naslovom Mi v zrcalu. Objektiv fotografa Milana Ropreta iz Lesc je ujel Mojstrano in okoliške kraje iz najrazličnejših zornih kotov, tako lepe kotičke kot tudi navlako, ki kazi podobo tega prijetnega turističnega kraja pod Triglavom. Člani komisije so razstavo pripravili zato, da prebivalcem v sliki prikažejo svoj kraj ter jih tako še bolj spodbudijo v akciji za čim lepše okolje. Ob otvoritvi razstave so pripravili lep kulturni program učenci osnovne šole v Mojstrani. J. R. Jutri krene kavkaska alpinistična odprava Sestavlja jo 15 alpinistov iz Kranja, Tržiča, Ljubljane in Medvod ter pripadnika Jugoslovanske ljudske armade — Avgusta pridejo k nam sovjetski alpinisti Kavkaz je mogočna gorska skupina v jugozahodnem delu Sovjetske zveze. Njen najvišji vrh Elbrus se vzpenja 5633 metrov visoko in sodi v druščino najvišjih vršacev na svetu. Strme ledene stene padajo tudi 2000 metrov globoko, kjer se bohotijo doline z bujno vegetacijo. V kavkaško pogorje bo jutri zjutraj ob pol sedmih z brniškega letališča krenila 15-članska slovenska alpinistična odprava, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Kranj. Sestavljajo jo vodja dr. Matija Horvat, Marjan Ručigaj, Tone Perčič, Franc Gselman, Marko in Andrej Štremfelj, Franci Šter in Drago Šegregur. Omenjeni alpinisti so člani kranjskega odseka. Razen njih pa bosta na pot krenila še Tržičana Borut Bergant in Filip Bence, Ljubljanča- na Drago Bregar in Janez Dornik, Tone * Kalan iz Medvod ter pripadnika Jugoslovanske ljudske armade Slobodan Lončar (bil je že s kranjsko odpravo na Kilimand-žaru in Mawenziju) in Spiro Mitrič. Slovenci bodo gostje sovjetskega Alpskega tabora pod Kavkazom. Sredi avgusta bodo sovjetski alpinisti našim obisk vrnili. Sovjetsko odpravo bodo sestavljali večinoma alpinisti s Krima. . Naša odprava namerava na Kavkazu preplezati več znanih težkih smeri. Okrog prvega avgusta se bodo Slovenci povzpeli tudi na 5633 metrov visoki Elbrus. Bivanje v Sovjetski zvezi bo trajalo 22 dni. Fantje se bodo vrnili na brniško letabšče 3. avgusta okrog pol devetih zvečer. -jk nagradna KriZcintia. od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 15 16 17 18 m 20 ■ 22 ■ 23 24 ■ 26 27 ■ 28 29 31 32 33 ■ 35 36 37 ■ 38 39 40 41 ■ 1 ■ 43 44 45 46 1 1 48 ■ 49 50 1 52 53 ■ 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 V 63 Rešitev nagradne križanke z dne 27. junija: 1. koridor, 8. jaspis, 14. Adakale, 15. antanta, 17. rez, 18. Nikander, 20. as, 21. pora, 23. NTB, 24. iz, 25. Ota, 26. napotilo, 29. album, 31. srkot, 32. PG. 34. Anaa, 35. mati, 37. Si, 38. Erato, 40. omelo, 42. Sarajevo, 45. lak, 46. PA, 48. nad, 49. Nibe, 51. Ed, 52. narkotik, 55. TIS, 56. kiparka, 58. Everest, 60. Sultan, 61. rotivke Izžrebani reševalci: prejeli smo 79 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi MARIJA KROMAR, 64290 Tržič, Cesta JLA 28; 2. nagrado (40 din) IVANKA HAFNER 64209 Žabnica, Sr. Bitnje 75; 3. nagrado pa prejme ZDENKA MAČEFAT, 64000 Kranj, Staneta Rozmana 9. Nagrade bomo poslali po poŠti. ŠAHOVSKI KROŽEK Dirigiranje nasprotnikovega kralja Eden od zanimivih motivov šahovske igre je dirigiranje nasprotnikovega kralja na določeno polje, s čimer dosežemo pozicijo, ki nam omogoči razplet, v katerem dobimo manjšo ali odločilno pozicijsko oziroma materialno prednost, ali celo učinkovito sklenemo igro. Vendar pa moramo biti pri taksnem igranju oprezni; preveriti moramo razne nasprotnikove možnosti v nadaljevanju ter paziti na pravilno zaporedje potez. Kajti dirigiranje nasprotniku je element kombinatorike, ta pa je že sama po sebi dvorezna. Za primer si oglejmo pozicijo na sliki. <|§j> E I JI m ■ n M ž H m ■ ■ m mm Sjjjf & A a t—i usu (M) 2. .. . Kc8 - b8 3. De6 x c6 in črni nima obrambe pred matnim napadom. Na 3.. .. Dg5 — d5 bi sledilo 4. Tbl x b7 + Kb8 - a8 5. Dc6 x a6 mat. Seveda pa bi črni lahko preračunal to varianto in poskušal najti drugo rešitev. Oglejmo si nekaj možnosti: 1. Lcl - g5! DfB - c3 2. De2 - e6 + Kc8 - b8 3. De6 x g6! int. Če bi beli igral hitro 3. De6 x c6 bi po Dc3 x el + doživel presenečenje. Npr. 4.TM x el b7 x c6 5. Lg5 x d8 Tg8 x d8 6. Kgl - fl Sg6 - f4 itn. 1. Lcl - g5! DfB - a 2. De2 - b2 Df7 x c4 3. Db2 x b7 + Kc8 - d7 4. Tbl - dl + Sc6 - d4 5. Db7 - e4 in beli dobi. 1. Lcl - g5! DfB - f5 2. De2 - b2 Td8 - d4 3. Db2 x b7 + Kc8 - d7 4. Sc4 - b6 mat. dr. Srdjan Bavdek Beli grozi s prodorom po b-liniji, pa tudi sicer ima več prostora kot črni. Toda kako pričeti? Na 1. De2 - g4 + bi sledilo Td8 -d>7 ter na 2. Lcl - g5 DfB - d4 3. Dg4 -e6 Dd4 - d5 itn., ali 2. Tel - dl Sg6 - e5 itn. Vendar pa je v poziciji skrita možnost, zaradi izpostavljenega položaja črnega 1. JLcl - g5! DfBxg5 2. De2 - e6 + Na prvi pogled sicer nenevaren udarec, vendar pa skriva strupeno želo. Črni kralj se mora namreč sedaj umakniti na b8-po-lje, torej na b-linijo, ki jo obvladuje bela trdnjava. Vodoravno: 1. plamenica, 6. kinematograf, 10. gospodarska dejavnost, ki jo opravljajo v glavnem obrtniki, 14. ion z negativnim električnim nabojem, 15. v medicini izostanek mesečnega perila, 17. posest, lastnina, 18. požrešnež, sned, 19. tvorba v čebeljem panju, 20, oznaka za sovjetska letala tipa Iljušin, 21. predstojnik moškega samostana, 23. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et-Garonne, 25. rimsko Število šest, 26. nabirek, nabrana vrsta, 28. škrob, amilum, 30. prebivalec turškega mesta Adane, 32. v Angliji višja stopnja nižjega plemstva, dedni častni naslov, nižji od barona, 35. ime hrvaškega pevca zabavne glasbe Serfezija, 36. smešnost, norost, 38. delo atentatorja, 40. v stari Grčiji starešina ljudstva, v Sparti član sveta starih, 42. veliko jezero severne Amerike na meji med Kanado in ZDA, 43. ime slovenskega slikarja Šubica, 46. avtomobilska oznaka za Rijeko, 47. polopica i/, tropske Afrike in Azije, 49. voda pri sestavljenkah, latinsko aqua, 51. medici podobna pijača starih Slovanov, 52. priprava za merjenje časa, 54. antični naziv za Zadar, 56. ime nekdanjega smučarja Finžgarja, 58. pisatelj romana »Max Havelaar«, Nizozemec, pravo ime Eduard Douwes Dekker, 60. težec, barijev sulfat, 61. prvotni prebivalec Italije, Italec, 62. eden najstarejših latinskih pesnikov, Quintus Ennius, 63. izobrazba. Navpično: 1. najmanjša krogla pri balinanju, 2. letopis, kronika, 3. ocet, 4. vrsta igre na srečo, 5. Alfred Nobel, 6. prodajni in jedilni prostor v vojašnicah, tovarnah ipd., 7. naziv, 8. ime sarajevske pevke Ukraden, 9. reka v evropskem delu SZ ki se izliva v. Belo morje. 10. Olga Rems, 11. najvišja stopnja jeze, 12. rjav konj ali vol, 13. kradljivka, 16. odcedek, ocejanje, 18. ime slovenskega dirigenta Hubada, 22. huda, navadno neozdravljiva duševna bolezen, ki jo ima paranoik, 24. jezero, v severni Španiji ob kraju Palencia, severno od Valladolida, 27. shod, sestanek ljudi, ki so se zbrali zaradi določenega namena, 29. v starogrški mitologiji v podzemlju reka pozabljenja, 31. veznik ne, prislov sploh, tudi, 33. koralni otok, 34. steklena omara za gojenje rastlin in živali, 96. kiselkasto južno sadje: limone, pomaranče. . ., 37. glavno mesto in pomembno pristanišče republike Libanon na Arabskem polotoku, 39. frnikola, 41. livade, travniki, tudi tuje menice, 44. kemična prvina, plin brez barve, vonja in okusa, najlažji od vseh elementov, znak H, 45. izbrana družba, 48. boginja nordijskega bajeslovja, čuvarka zlatih jabolk večne mladosti, Iduna, 50. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačaturjana, 53. oddelek, krilo rimske legije, 55. ime književnika, gledališkega kritika in esejista Fincija, 57. prakanton v Švici, 59. kratica za tega leta, 60. Brane Oblak. Rešitve pošljite do torka, 15. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Raje pokliči tvojo mamo! Lisica straži kokoši Nenavadnega psa čuvaja ima Nikolaj Šingler iz Ukrajine. Pred letom dni je v gozdu rešil življenje mladi lisici, ki se je skoraj utopila. Od takrat ima lisica veliko zaupanje do svojega rešitelja. Kot poroča sovjetski časnik Trud, lisica sedaj čuva kokoši svojega gospodarja pred pticami — roparicami. Prav tako ga spremlja na lovu in mu prinaša ustreljene race. Umetni sončni mrk Prva umetna pomračitev sonca naj bi uspela 19. julija dopoldne, med skupnim poletom Apollo-Sojuz. Kot poroča Pravda, se bosta vesoljski ladji orientirali in stabilizirali tako, da bo njuna os usmerjena k Soncu pri čimer bo Apollo na tisti strani, ki je bližja soncu. Ladji se bosta potem ločili in Apollo bo zakril sonce opazovalcem ladje Sojuz. Med mrkom. f)odo sovjetski kozmonavti fotografirali sončevo korono, katere proučevanje je za znanost velikega pomena. DDT v materinem mleku V materinem mleku je 14-krat več insekticida DDT kot v kravjem mleku. Do teh ugotovitev je prišla kemijska šola v Strasbourgu. Zaskrbljujoč podatek bo prav gotovo spodbudil razpravo o DDT, ki je poznano kot eno najbolj učinkovitih sredstev za boj proti insektom in rastlinskim škodljivcem. Znanstveniki že nekaj časa odsvetujejo njegovo uporabo zaradi škodljivega vpliva na druge organizme. Prek rastlin in iz okolja pride tudi v materino telo in v mleko. Mount Everest iz morja1? Najvišja gora na svetu, 8848 metrov visoki Mount Everest, je bil pred 20 do 30 milijoni let globoko v morju in je potem počasi zrastel nad morsko gladino. K temu so pripomogla razna zemeljska gubanja. Tako zatrjuje japonski mi-nerologprof. Joyo Kosaka.' To tezo je postavil po analizi kamenin, ki jo je naredil potem, ko je japonska ekspedicija z najvišje gore prinesla s seboj nekaj kamenin. Mikroskopska raziskava njihove sestave kaže, da so določene kamenine lahko nastale le v vroči morski vodi. Zgodilo se je iznenada, brez predhodne napovedi. Zob, jasno; naenkrat me je začel boleti. Leva zgornja petica, sem zvedel kasneje. Že plombirana, pa vendar še čvrsta, krepka, do nedavnega sposobna treti lešnike in mleti govedino. Bilo je med hišno zabavo pri družinskih prijateljih. Povabljencem so za uvod vsilili nekakšno zasebno varianto ribezovega soka, sladkanega, da bi malone bruhal. Zamižal sem, zadržal sapo, nagnil kozarec t- in začutil strahoten, živce cefrajoči skelet. »Prekleto!« mi je ušlo, nakar so okoli stoječe dame onemele. Žena je iz bližnjega kota usmerila vame pogled, ki ni pomenil nič dobrega. V mislih sem jo poslal k vragu in svojo pozornost raje preusmeril na mizico z aperitivi. Ponoreli kočnik sem najprej opral v ruski vodki, da bi potlej segel po sadjevcu in vinjaku, ki sta ju lepo dopolnila dva dvojna viskija. In res je zobobol izginil. Postal sem zidane volje. Najraje bi objel ves' svet. Boljša polovica sicer trdi, da sem nekaj podobnega tudi storil, zlasti kar zadeva tri ali štiri zastopnice nadebudne mlade generacije, vendar ji ne gre verjeti. Vsaj jaz se ničesar ne spominjam. Naslednje jutro, v nedeljo, je vrtajoča bolečina znova oživela. Položaj sta še zaostrili slabost v želodcu* in kljuvanje v glavi. Domači so zlobno predlagali, naj vzamem tableto zoper mačka. Seveda sem odklonil. ,Sam bom' uredil stvar,' sem sklenil ter krenil obiskat znanca, ki ima polno klet sijajnega, v poljanskih hribih skuhanega češnjevca. Zob Ob šestih popoldne je prišel pome sin s fičkom. Znančevi svojci so mu baje telefonirali, da peš nikakor ne morem skozi mesto. Gotovo bi kje obležal, je menila gostiteljeva soproga. Ampak saj ni važno, kajne? Zobobol sem uspešno zatrl in če bi se v ponedeljek zarana ne ponovil, bi bilo vse v najlepšem redu. Tako pa so razmere narekovale reprizo sobotnih in nedeljskih ukrepov. A glej smolo: v torek tekoča medicina ni več delovala in moral sem preiti na aspirinsko kuro. V sredo ponoči ko zaradi nenehnega stokanja in vzdihovanja »kučigazde« nihče ni mogel niti zatisniti očesa, je končno obveljal ženin predlog, torej odhod v ambulanto. S knjižico v rokah sem skozi prepolno čakalnico skremženih in oteklih državljanov priklamal do sprejemnega okenca ter plašno potrkal. , »Želite?« je sestra nataknjeno dvignila leseno loputo, ki loči »rajo« od bogov v belih haljah. »Zob, veste . . .« sem iz jecljal. »Kaj je z zobom? Bomo pulili?« »Ne. Rad bi, da bi mi ga gospod doktor popravil.« »V redu. Kako se pišete?« Povedal sem in ženska je odprla zajeten fascikel ter nakracala vanj tri vrste hieroglifov. • »Opravljeno. Pridite prosim sredi februarja 1976.« »Kaj?!« so mi oči izstopile iz jamic. »Čez eno leto?« »Čez slabih deset mesecev, tovariš,« je odvrnilo bitje onkraj zasteklene line. »Gospod doktor so prezaposleni. Sodelujejo pri sestavljanju samoupravnega sporazuma v zobozdravstvu, ki bo odpravil naše probleme in uskladil plane posameznih ustanov v okviru republiške mreže... »Ampak moj problem . lahko reši edinole sveder,« sem vzkipel. »A mislite, da škrbine gnijejo. po planu? Mar znate napredovanje gnilobe vnaprej programirati?« »Predrznež neotesani! Izginite!« je siknila škrlatno rdeča babnica in spustila desko. v Poparjen sem poškilil naokrog, iščoč opore pri pri navzočih pacientih. Toda slednji so neprizadeto, otopelo strmeli predse. »Mamca, ali ste vi tudi čakali eno leto?« sem ogovoril ženičko blizu vrat. »Pol leta,« je odvrnila. »Prijavim se brž ko dohtar oznani, da so usta spet porihtana in da sva opravila. Ponavadi pridem ha vrsto glih ob pravem času. Večina plomb namreč ne zdrži dlje kot pet, šest mesecev.« Nemo sem pokimal in si potihem priznal, kako ljudje mnogo bolje poznajo razmere kot bi sodil nepoučeni. Vendar gornje odkritje ni pomirilo neposlušne leve petice. Pomiril oziroma odprl, omrtvičil in v drugo zamazal jo je šele bivši sinov gimnazijski kolega, absolvent stomatologije, ki je na podstrešju za majhen denar uredil improvizirano ordinacijo, postavil vanjo od pokojnega strica-dentista podedovani zobozdravniški stol ter jel sprejemati reveže, kakršen sem jaz. Hitro in spretno se obrača ter ne hodi vmes pit kavice in prat avtomobila, zato navzlic navalu vsakomur ustreže. Pri njem so celili gronulom županova sestra, predsednik občinskega sodišča in oče načelnika krajevne davčne uprave, kar je bojda zadostno jamstvo, da ne bo padel v prešo neumornih preganjalcev črne prakse. »Ja, pred tremi leti sem naredil prošnjo za štipendijo, pa so namesto meni raje ugodili edinki znanega funkcionarja, ki študira primerjalno književnost,« je razložil, ko sva v bližnjem bifeju zalivala uspešen zaključek zobne odisejade avtorja pričujoče štorije. In je še potarnal, da žal ne utegne dovolj intenzivno spremljati družbenih dogovorov o odpravljanju tegob v zdravstvu. Materiale mu resda sproti pošiljajo, toda trenutno jih uporablja samo kot podstavek pod štreljem desne noge stare pisalne mize, kjer so zamenjali trikilogramsko Anatomijo človeka, -or »Gorenjci« rajžajo na Poljsko Pred dobrimi osmimi leti smo narodnozabavni ansambel »Gorenjci« iz Radovljice prvič slišali v priljubljeni oddaji Novi. ansambli-nove melodije, danes pa se kvintet z novima pevcema Francem Korenom in Martino Bevc vztrajno vzpenja na kakovostni lestvici narodnozabavnih ansamblov. Člane ansambla »Gorenjci« je bilo že pred to javno radijsko oddajo slišati in videti skupaj, vendar njihovo nastopanje ni bilo tako pogosto, organizirano in zavzeto. Šele priprave za prvi nastop pred »kvalitetnim« mikrofonom so fante vzpodbudile k rednemu delu in snovanju lastnih skladb ter kvalitetnemu igranju priljubljenih narodnozabavnih viž, predvsem Avse-nikovih. Harmonikarju Francu Habjanu iz Radovljice, vodji skupine (najdete ga v gradbenem podjetju Gorenje ali doma na Cankarjevi cesti v Radovljici), njegovemu someščanu klarinetistu Danilu Stariču, trobentaču Marjanu Ogrinu iz Tržiča in kitaristu Francu Ankrstu iz Lesc se je trud že obrestoval. Iz leta v leto so bolj iskani. Statistike o nastopih sicer ne vodijo,-vendar vodja Franc Habjan ugotavlja, da se »njegovi« fantje pojavijo letno na okrog 130 nastopih! »Gorenjci«, njih sestava se v skoraj devetih letih ni veliko spreminjala, se z radostjo spominjajo nastopov na Primorskem in Notranjskem, v Baski grapi, kjer so bili takrat takšni nastopi še redki, na festivalu v Ptujiu, kjer so radovljiški godci, štirikrat tekmovali, petič pa sodelovali.v zabavnem programu kot gostje, na svetovnem prvenstvu v smuških poletih v Obersdorfu, koncertov v dobrodelne namene in nastopov na številnih pre-reditvah ter družbenih srečanjih. »Gorenjci« so bili prav tako dobrodošli gost v sosednji Avstriji, na tradicionalni kmečki ohceti v Repentaboru pri Trstu, na ustnih časopisih za naše zdomce v Avstriji, Švici in Zvezni republiki Nemčiji, ki sta jih organizirala Zveza kulturnoprosvetnih organi- zacij Slovenije in izvršni svet, na turistični propagandni akciji po Zvezni republiki Nemčiji, ki je bila organizirana na pobudo Gorenjske turistične zveze itd. V začetku avgusta čaka »Gorenjce« novo potovanje. 4. avgusta bodo krenili na Poljsko, kjer bo v Zakopanih srečanje folklornih skupin vzhodnoevropsih držav. Radovljičani bodo na srečanju edini predstavniki Slovenije in edina narodnozabav-na skupina za popestritev srečanja. Na doslej najdaljšo pot jih je povabila ZKPO Slovenije. Sredi julija bosta ugledali »beli dan« nova plošča in kaseta Gorenjcev, imenova- -na Janez in Micka, na keterih bodo med drugimi tudi posnetki starih tržiških, skorajda ponarodelih pesmi. Na njih sta z _gorenjci prvič zapela mlada Martina Bevc, doma z Bohinjske Bele*, sicer bolj znana kot pevka zabavnega žanra, in dolgoletni član Avsenikovega ansambla, Franc Koren iz Zasipa pri Bledu. Sprememba je bila sicer načrtovana za jesen, vendar je bila z dobro voljo članov ansambla in pevcev uresničena že sedaj. Koren je sicer že star pevski maček, ob katerem je Martina hitro zgubila začetno tremo in se s pridnostjo in vadbo ter pomočjo Korena privaja na narodnozabavno glasbo. Obenem je z novim pevskim duetom Gorenjcem dana možnost uvajanja zabavne glasbe v program, v katerem je trenutno polovica lastnih skladb (besedila pišejo znani slovenski avtorji, med njimi tudi Svetlana Makarovič), drugo polovico pa predstavljajo Avsenikove melodije. Gorenjci imajo že kar bogato zalogo posnetkov na ploščah in kasetah. Dve veliki samostojni plošči in ena mala, kaseta. Med drugim imajo triletno ekskluzivno pogodbo z RTB, ki odstopa posnetke ljubljanskemu radiu. »Gorenjci« vadijo dvakrat ali trikrat na teden v dvorani AMD Radovljica kar je upoštevajoč redno zaposlitev večine ansambla precejšen napor. Opremili so se z novim ozvočenjem, primernim za prireditve na prostem ali v zaprtih prostorih. Vsak četrtek lahko srečamo fante in dekleta v narodnih nošah v kranjskogorskem hotelu Kompas. Slišali smo jih na proslavi v Begunjah, povabili pa so jih tudi v podjetje Jelovica, ki slavi 20. obletnico obstoja. Se posebno dobro jih poznajo udeleženci bohinjskih Kravjih balov, kjer so igrali že več let zapored in kjer jih bomo gledali in slišali tudi v prihodnje. J. Košnjek radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 12. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima jbesedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 14.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Čustveni svet računalnika Ruperta, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13:00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Kaleidoskop popevk, 14.35 Slovenska pop selekcija 75, 15.40 Portret orkestra Count Basie, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Latinos in Ferlež, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z Emilom Gilelsom, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 13. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Zoltan Devavari: Kralj voda, 8.42 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne, 16.00 Radijska igra — M. Marine: Pretrgana nit — Čebelnjak brez medu, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program JRT.,23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.36 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Charles Gounod: odlomki iz opere Romeo in Julija, 23.00 Telemanna igrajo, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 14. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica, 9.40' Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Poletni kulturni vodnik, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Heinz Kiessling, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 Majhen koncert dunajskih klasikov, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Milan Stibilj, 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 15. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Pojo mali vokalni ansambli, 9.50 Znane melodije — znani orkestri, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portreti slovenskih glasbenih umetnikov: tenorist Mitja Gregorač in violinist Dejan Bravničar, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igrjr — B. Behan: Selitev, 21.43 Zvočne kaskade, 22.20 Gla ba v Hamletovem imenu, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Ročk jazz, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Znana imena, znane melodije, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Edvinom Fliserjem, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje tenorist Anton Dermota, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Heri-bert Svetel, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 22.20 Tonski odbleski noči, 22.55 Iz opusa »londonskega« Bacha, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 16. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Sigurd Jansen, 17.20 Pionirji naše solistične in ansambelske umetnosti iz prvih let po osvoboditvi, 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Ritmi Latinske Amerike, 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu tanga, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 V valčkovem utripu, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Ekonomska politika, 21.15 Od Mozarta do Hačaturjana, 22.15 Imena sodobne glasbe: Anton Webern in Bela Bartok, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 17. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Iz glasbenih šol, 9.50 Pesmice na potepu, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Naj narodi pojo, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Naši umetniki muzicirajo, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Naš nocojšnji gost Majda Sepe Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestrov, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 14.35 Top albumov. 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Z .glasbenih tekmovanj jugoslovanske radiotelevizije — leto 1968. 20.05 Claude Debussv: Nokturni, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Recital orga-nistke Marie-Claire Alain z Bachom, 22.00 Tako muzicira Colin Daviš z Londonskim simfoničnim orkestrom, 22.30 Glasba za godala in z godali, 23.55 lz slovenske poezije petek 18. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Godala v ritmu, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 S pesmijo mladih na počitnice, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Od premiere do premiere, 19.52 Glasbeni intermezzo, 20.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.00 V nočnih urah, 23.55 Iz slovenske poezije Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. tržni pregled JESENICE Solata 11 din, cvetača 10,50 do 12 din, korenček 13 do 15 din, česen 25 din, čebula 5,80 din, fižol 12,50 din, pesa 9 din, kumare 5,50 din, paradižnik 12,50 din, paprika 22 do 24 din, jabolka 17 din, limone 11,70 do 17 din, ajdova moka 19,19 din, koruzna moka 5,35 do 5,87 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 61,70 din, smetana 27,80 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,70 do 4 din, jajčka 0,80 do 1,25 din, krompir 4,70 din KRANJ Solata 10 din, špinača 16 din, cvetača 12 din. korenček 8 din, česen 22 din, čebula 8 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kumare 8 din, paradižnik 12 din, paprika 15 din, slive 18 din, jabolka 8 din, hruške 18 din, češnje 15 din, marelice 20 din, breskve, 18 din, žganje 35 din, med 35 din, limone 11,80 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4,50 din, kaša 14 din, surovo maslo 28 din, smetana 20 din, skuta 18 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, klobase 14 din, orehi 80 din, jajčka 1,40 din, krompir 5 din TRZIC Solata 8 din, cvetača 10 din, korenček 16 do 18 din, česen 24 din, čebula 6 do 7 din, fižol 13 din, kumare 8 din, paradižnik 12 din, paprika 25 din, slive 15 din, jabolka 16 din, hruške 16 din, češnje 16 din, breskve 18 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 6 din 1, surovo maslo 6 din, smetana 6 din merica, sladko zelje 5 din, orehi 10 do 12 din, jajčka 1,10 do 1,30 din, krompir 5 do 8 din poročili so se V KRANJU Beton Peter in Okršlar Martina, Zupan Andrej in Sparovec Ančka, Kokalj Marjan Peter in Mere Neža, Carman Miloš in Tome Breda, Hudobivnik Jože in Spendal Jožica, Rink Andrej in Štirn Olga, Aljančič Janez in Uršič Jelka umrli so V KRANJU Hvalica Anton, roj. 1900, Slabanja Ivanka, roj. 1903, Klančar Franc, roj. 1896, Klemenčič Frančiška, roj. 1907, Preveč (m.), roj. 1975, Kastelic Alojz, roj. 1927, Nograšek Jožef, roj. 1911, Selan Gabrijel, roj. 1935, Pečenik Danijela, roj. 1915, Suknaič Bogdan, roj. 1926, Lokovšek Jožefa, roj. 1894, Gregorič Anton, roj. 1915, Zupan Marija, roj. 1904, Logar Katarina, roj. 1894, Jereb Ana, roj. 1887, Perdan Janez, roj. 1892, Jenko Franc, roj. 1899, Kašman Stanislav, roj. 1912, Ergaver Marija, roj. 1904, Bogataj Leon, roj. 1920, Plesec Franc, roj. 1888, Bernik Vincencij, roj. 1904, Celjer Leopold, roj. 1901, Bolka Ciril, roj. 1948, Rozman Marija, roj. 1894 VTRZICU Pretnar Janez, roj. 1912, Horvat Martin, roj. 192'', Zupan Marija, roj. 1904, Kogoj Ivana, roj. 1885 kino televizija Kino CENTER 11. julija amer. barv. ljub. drama DEKLE, KI SEM GA LJUBIL ob 16., 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. ljub. drama DEKLE, KI SEM GA LJUBIL ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. krim. POSLEDNJE ZATOČIŠČE ob 22. uri 13. julija amer. barv. ljub. drama DEKLE, KI SEM GA LJUBIL ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. ŠKORPIJON ob 21. uri 14. julija ital. barv. krim. ZADNJE ZATOČIŠČE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 11. julija nem. barv. krim. PO SLEDI IZGINULE ŽENSKE ob 18. in 20. uri 12. julija nem. barv. krim. PO SLEDI IZGINULE ŽENSKE ob 18. in 20. uri 13. julija ital. barv. pust. TEDEUM ob 14. in 18. uri, amer. barv. vestem WILLIE BOY ob 16. uri, premiera ital. barv. vestema KARAMBOL ob 20. uri 14. julija ital. barv. vestem KARAMBOL ob 18. in 20. uri Tržič 11. julija amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 17. in 19. uri 14. julija amer. barv. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 18. uri Kamnik DOM 11. julija amer. barv. akcij. SUROVA OKLAHOMA ob 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. akcij. SUROVA OKLAHOMA ob 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 15. in 19. uri 14. julija amer. barv. vestem VVILLIE BOY ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 11. julija angl. barv. grozlj. STRAH V NOCl ob 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. vestem RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. vestem RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 11. julija amer. barv. vestem RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 20. uri 12. julija švic. barv. komed. POZIV ob 20. uri 13. julija angl. barv. grozlj. STRAH V NOCl ob 18. in 20. uri Radovljica 11. julija amer. barv. AMERICAN GRAFFITI ob 20. uri 12. julija nem. barv. KAJ DELAJO BREZDELNE GOSPODINJE ob 18. uri, ital. barv. zabavni MALI GREH ob 20. uri 13. julija amer. barv. AMERICAN GRAFFITI ob 18. uri, nem. barv. KAJ DELAJO BREZDELNE Ga SPOD INJE ob 20. uri 14. julija amer. barv. SODNIK ZA OBEŠANJE ob 20. uri Bled 11. julija amer. barv. ZADNJI TANGO V PARIZU ob 20. uri 12. julija amer. barv. ZADNJI TANGO V PARIZU ob 17. uri, amer. barv. AMERICAN GRAFFITI ob 20. uri 13. julija ital. barv. zabavni MALI GREH ob 18. uri. amer. barv. ZADNJI TANGO V PARIZU ob 20. uri 14. julija amer. barv. krim. PRIVATNI DETEKTIV ob 20. uri Jesenice RADIO 11. julija amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA TEKMA 12. julija amer. barv. CS pust. ŽIVI IN PUSTI UMRETI 13. julija amer uarv. CS pust. ZlVI IN PUSTI UMRETI 14. julija angl.-nem. i Wv, komed. ORGIJE Jesenice PLAVŽ 11. julija amer. barv. CS vestem OGNJENI OBRAČUN 12. julija angl.-nem. barv. komed. ORGIJE 13. julija angl.-nem. barv. komed. ORGIJE 14. julija amer. barv. CS pust. ŽIVI IN PUSTI UMRETI Dovje Mojstrana 12. julija ital. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA 13. julija amer. barv. CS pust. KRALJIČINA OGRLICA Kranjska gora 12. julija amer. barv. CS pust. KRALJIČINA OGRLICA 13. julija amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA TEKMA sobota 12. JULIJA 16.25 625 - ponovitev (Lj), 16.45 Atletski polfinale za pokal Evrope — prenos iz Leipziga (IV), 18.05 Obzornik, 18.20 Janošik, B. 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Iz del Slavka Kolarja (Zg), 20.35 Herb Alpert - zabavno glasbena oddaja B, 21.30 TV dnevnik, 21.45 Kojak -serijski film, B (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ohridsko poletje — prenos svečane otvoritve, 21.00 Športna sobota, 21.15 Glasbena oddaja, 21.40 Sedem dni Oddajnik Sljeme 17.05 Poročila, 17.10 Jadrnice - serijski film, 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Slavko Kolar: Veseljak, 20.30 Ilidja 75 - prenos festivala, 21.40 TV dnevnik. 22.00 Svatba - domači celovečerni film nedelja 13. JULIJA 9.00 Poročila, 9.05 R. M. du Gard: Thibaultovi - nadaljevanka, B (Lj), 9.55 Cetinje, mesto heroj — prenos proslave (Ti), 11.05 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine, B, Egipt za časa Tutankamona, B (Lj). 12.00 Folklora (Zg), 12.30 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg), 13.15-Poročila, 14.30 Za konec tedna. 14.50 Veseli tobogan, 15.45 Morda vas zanima: Mladinski klubi z Doretom Hvalico (Lj), 16.25 Atletski polfinale za evropski pokal — prenos iz Leipziga (IV), 18.45 Burleska, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.00 Ženske iz Djavoljih Merde-vin, 20.45 Neretva — 1. del (Lj), 21.15 Športni pregled (Sa), 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 S kamero po svetu, 18.30 V 80 dneh okoli sveta, 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Mont-reux 75 — zabavno glasbena oddaja, 21.(X) 24 ur, 21.15 Dokumentarni film: Trenutki hrabrosti, 21.30 Štirje neapeljski dnevi — celovečerni film, 22.45 Izbor iz proze Vladimirja Nazorja Oddajnik Sljeme 9.45 Poročila, 9.55 Cetinje, mesto heroj — prenos proslave, 11.00 Otroški spored, 12.00 Folklora. 12.30 Kmetijska oddaja TV Novi Sad. 13.15 Tujci v domovini — oddaja avstrijske TV, 15.36 Gledalci in TV, 16.05 TV dnevnik, 16.25 Atletski polfinale za evropski pokal, 17.45 Pastirci — celovečerni film, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ženske iz Djavoljih merdevin, 20.45 Kampo Mamula — dok. oddaja, 21.15 Športni pregled. 22.15 TV dnevnik ponedeljek 14. JULIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.50 Obzornik,' 18.00 Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki. 18.20 Risanka, B, 18.35 Leta minevajo, čas tete, B, 19.00 Odločamo, 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik, 20.00 J. Hašek: Zvonova gospoda Mlačena — TV igra, B. 20.55 Ne prezrite: Kultura v JLA, 21.30 Mozaik kratkega filma: Obvladovanje brezglavosti. 22.00 T V dnevnik (Lj) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Otroški spored, 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Književni klub, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja. 20.35 Glasbena oddaja, 21.00 24 ur. 21.15 Celovečerni film Oddajnik Sljeme * do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Ivan Kozarac: Djuka Begović — TV drama. 21.35 Mladi v revoluciji — dok. oddaja, 22.05 Mladi za mlade, 22.35 T V dnevnik Barvna TV komedija ZVONOVA GOSPODA MLAČENA je nastala po noveli klasika češkega humorja Jaroslava Haška. Zgodba se odvija v času cesarskega in kraljevskega obdobja. Gospod Mlačen je po svojem stricu podedoval par zvonov. Rad bi jih prodal, pa mu to nikakor ne uspe. saj se v njegove posle vmeša policija, ob koncu pa možakar pride celo v norišnico. Po različnih zapletih mu uspe prodati nesrečna zvonova šefu bolnišnice. torek 15. JULIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.55 Obzornik. 18.05 Na črko, na črko, B, 18.35 Ikebana: Osnovni pokončni slog. 18.45 Egipt za časa Tutankamona, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zadnji meseci II. svetovne vojne - dok. oddaja. 21.10 R M. du Gard: Thibaultovi. B. 22.00 Polet Sojuz-Apollo. B. 23.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila, 17.30 Otroški spored, 18.00 Kronika Zagreba, 18.15 Glasbena oddaja, 18.45 Aktualna oddaja, 19.30 T V dnevnik, 20.00 Nenavadne zgodbe — ponovitev humor, oddaje, 20.30 24 ur. 20.45 Obzorje. 21.15 Vojska brez vojašnice. 21.40 Koncert zagre «ke filhar- Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Spomini: Zavezniki in mi med vojno, 21.00 Najvažnejši dan v življenju - serijski film, 21.55 Srečanja - oddaja TV Titograd, 22.25 TV dnevnik, 22.45 Posebna oddaja ob izstrelitvi vesoljskih ladij Sojuz in Apollo sreda 16. JULIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg), 18.00 Obzornik, 18.10 Vrančeve dogodivščine, B, 18.40 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.08 Crni dan v Black Rocku — film, 21.25 Gorenje novosti, 21.30 Miniature: Gustav Janusch, B. 21.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila, 17.30 Mali svet. 18.00 Kronika Siska. 18.15 Narodna glasba, 18.35 Znanstveni studio, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pomlad, ti in jaz — zabavna oddaja, 21.00 24 ur, 21.15 Feljton, 21.45 Vidocq — serijski film. 22.45 W. A. Mozart: Beg iz seraja — priredba opere Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Hazarder — ameriški film, 22.10 Na prvem mestu: Miše Mrtinovič, 22.40 TV dnevnik. 23.00 Kuneitra - mrtvo mesto — dok. oddaja CRNI DAN V BLACK ROCKU - ameriški film, 1955; režiser John Sturges, v gl. vlogah: Spencer Tracy, Robert Ryan, Ann Francois; Leta 1945, nekaj mesecev po koncu vojne, se prvič po štirih letih ustavi ekspresni vlak v zakotnem mestecu Black Rocku, nekje sredi divjega zahoda. Z vlaka stopi tujec — na eno nogo šepa. Meščani so vznemirjeni, saj imajo slabo vest. Strah je upravičen, saj tujec poizveduje za starim Koma-kom — Japoncem, ki ga je mestni veljak Smith s pomočjo vaščanov v času dogodkov okoli Pearl Harboura linčal enostavno zato, ker je bil Japonec. Tujec počasi odkriva resnico kljub molku in očitni sovražnosti celega mesta. Film je bil leta 1955 predstavljen v Cannesu: Spencer Tracv je prejel nagrado za glavno vlogo tujca — maščevalca. četrtek 17. JULIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.00 Prenos poleta Sojuz-Apollo, B. (Mondovizija). 18.05 Obzornik. 18.20 Vzpon človeka — nadaljevanje in konec. B. 19.10 Risanka, B, 19.:«) TV dnevnik. 20.00 J. Otčenašek: Nekoč je bila hiša — nadaljevanka. B. 21.05 Kam in kako na oddih, 21.J5 Pogovor o problematiki zaposlovanja. 21.45 Iz koncertnih dvoran. 22.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17:30 Ulica sezam, 18.00 Kronika, 18.15 Glasbena oddaja. 18.35 Turizem. 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Krog. 20.45 Profesor Baltazar, 20.55 24 ur, 21.10 Odpisani — ponovitev serijskega filma Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bitka za ranjence - TV nadaljevanka 20.45 Odprt ekran. 21.30 TV dnevnik. 21.50 Most na Drini — celovečerni film, 22.05 Dubrovniške letne prireditve: Koncert petek 18. JULIJA 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.55 Obzornik. 1805 Morda vas zanime: Letališče Brnik. 18.40 Zbori sveta: Zbor Solvguttene, B, 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 2.0.00 Eksplozija - film. B, 21.40 625. 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Otroška TV. 18.00 Kronika Gospi-ča. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Reportaža TV Titograd. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dama s kamelijami - predstava Ateljeja 212. 21.10 24 ur. 21.25 Studio III, 22.35 Glasba brez meja — zabavna oddaja Oddajnik Sljeme do 19..30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert Demisa Roussosa, 21.00 Na skriti fronti - serijski film. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Športniki jeklene volje -dok. oddaja TV Ljubljana EKSPLOZIJA - romunski barvni film, 1973; režiser Mircea Dragan, v gl. vlogah: George Dinica, Toma Caragin, Radu Beligan; Čoln luške kapetanije Galati je naletel v delti Donave na ogromno zapuščeno tovorno ladjo Poseidon. Posadka čolna se je vzpela na ladjo in odkrila nevarnost — ne le za ladjo, ampak tudi za bližnjo luko. Požar v strojnici preti, da se bo razširil na tovor — izredno gorljiva, skoraj eksplozivna umetna gnojila. K sreči po Donavi pripluje Se čoln s svati, med katerimi je tudi specialist za gašenje požarov na naftnih vrelcih. Začne se dramatičen boj s časom in požarom. družinski pomen ki Var čuj mo z elektriko Tudi pri uporabi električne pečice lahko s skrbnim in natančnim uravnavanjem temperature prihranimo pri električni energiji. Natančno naravnanje termostata pri električnih pečicah ni težko delo, saj imajo skoraj vse pečice na gumbu narisano dokaj natančno skalo temperatur. Ko se pečica do določene temperature segreje, se samodejno izklopi, grelci pa se spet vklopijo, ko v pečici nekoliko pade temperatura. Zadnjih 5 do 10 minut pečenja lahko pečico že popolnoma izklopimo, ker Se o sončenju Ne glede na to, kje boste preživeli poletni dopust — v gorah ali pa boste nabirali rjavo*barvo z ležanjem na dragem južnem morju, se boste hočeš nočeš skoraj vsak dan srečevali s sončenjem. Posebno bodimo pazljivi na dopustu v visokih gorah, na snegu ali na ledeniku, saj se tam moč ultravijoličnih žarkov lahko poveča tudi do 170 odstotkov. Pri tem niti ni važno, ali hodimo v meglenem vremenu in sonca niti ne vidimo dosti: nevarnost pa je prav taka kot ob jasnem vremenu. Tudi če so temperature dokaj nizke in nam je vse prej kot vroče, nas lahko sonce na taki višini opeče že v pol ure. Zato se zaščitimo tako po obrazu kot tudi po vratu, skratka po najbolj občutljivih in izpostavljenih delih. Torej, v višini nad 2000 metrov se sonca še posebej varujmo. Ob morju niso koristi sončenja nič večje kot v gorah. Ob sončenju se sicer v našem telesu tvori vitamin D, koža pa se brani premočnih ultravijoličnih žarkov z razvijanjem pigmentnih zrnc. Koži pomagamo sicer z raznimi mažami, ki pa navadno ne zdržijo veliko, ker z nastavljanjem soncu kajpak pretiravamo. Zato srečujemo na plažah lepo rdeče zapečena telesa, ki se svetijo od raznih maž bolj ali manj nekoristnih. Treba je vedeti, da posebno občutljive kože z. malo pigmenta, kot jo imajo svetlolasi, rdečelasi in svet-looki ljudje, lahko pordečijo, če so nezaščitene že v kratke pol ure, ko mirno korakamo nenamazani na plažo. Mazanje z dobrim zaščitnim sredstvom je torej na vrsti že doma. če pa se je nesreča že zgodila, pazimo, da ne napravimo še več škode. Pordečelo kožo pomirimo z blagim alkoholnim losionom, sicer pa kožo mažemo z mastno kremo, da nadomestimo izgubo maščobe zaradi morske vode in peska. Za hujše primere svetujejo obkladke iz razmešanega jogurta, rahlo stepenega beljaka, mehurjasto kožo pa si mora ogledati zdravnik. Raznih dezodoransov in parfuma pred sončenjem ne uporabljamo, sicer bomo dobili neprijetne rjave lise. Da pa bo lepa rjava barva kože trajala čim dlje uporabljamo za umivanje blago otroško milo. je temperatura v notranjosti še dovolj visoka, da se bo jed pekla še naprej. Mnogo električne energije pa lahko prihranimo, če izbiramo za kuhanje na električnih ploščah štedilnika tudi dobro kuhalno posodo. Posoda mora imeti popolnoma ravno dno, ker gre pri neravni preveč toplote v izgubo. Pazimo tudi, da dno posode ni večje ali manjše od kuhalne plošče, sicer spet ne izkoriščamo vse toplote: le enaka velikost kuhalne posode in električne plošče zagotavlja izkoriščanje vse toplote, ki jo plošča oddaja. Najboljša je posoda z okrepljenim dnom: tako dno se zaradi vročine ne vboči ali izboči, akumulira pa tudi dovolj toplote. Tako posodo uporabljamo za dušenje, pečenje in cvrenje, za kuhanje v tekočini pa tudi navadno emajlirano posodo brez okrepljenega dna. Za kuhanje mleka, cvrenje ter kuhanje na zvišan pritisk uporabljamo aluminijasto posodo z okrepljenim dnom. Ne pozabimo, da pri kuhanju v loncu na pritisk porabimo za 60 do 80 odstotkov manj električne energije kot pri kuhanju v navadnem loncu. Prihranek je še večji, če kuhamo več jedi v loncu naenkrat. Ne pozabimo še pred koncem kuhanja izklopiti plošče, saj traja zaradi akumulirane toplote v loncu kuhanje še zelo dolgo. Dopust (3) Saj res, kaj pa kovček in potne torbe? Ne preglejte jih sele zadnji dan preden odidete na dopust, saj boste takrat imeli kup drugega dela. Vsaj teden dni prej morate vedeti, ali boste potovali z lansko prtljago, ali pa je tako dotrajana, da bo treba kupiti novo. Marsikdaj pa se da z malo truda tudi že oguljene kovčke z raztrgano podlogo tako popraviti, da še zdrže sezono ali dve. Če je torej kovček sicer v redu, mu namažemo samo ključavnico, da se bo lažje zaklepal. Če se je platnena prevleka v kovčku strgala in umazala, je ne trgajte ven, pač pa ukrojite novo in jo v kovček enostavno nalepite. Če pa je bila podloga papirnata, pa enostavno čez dotrajano prilepite tapeto. Če je kovček res že zelo grd, a drugače še ves cel, mu enostavno sešijte prevleko, ki bo lepo skrila oguljenost in dotrajanost. Usnjene kovčke očistimo, namažemo s krpo namočeno v terpentin in osvetlimo z mehko krpo. Preden pa boste kovčke mazali s kakšnim sredstvom za nego usnja ali ga celo barvali, raje poprej na kakem skritem mestu poskusite kako usnje sredstvo prenaša. Plastične kovčke in torbe enostavno operemo z mlačno vodo in sredstvom za pranje posode, speremo in morda tanko namažemo z vazelinom, če je plastika že brez sijaja, in zdrgnemo z mehko krpo. In kako zlagamo stvari v kovček? Najprej težje stvari kot so knjige, fotoaparat, čevlji, ki jih napolnimo z drobljivimi drobnarijami, nato pride na vrsto perilo, pa majice, puloverji, spalne srajce, na vrh pa moške srajce in kravate. Vmesne prostore zapolnimo z drobnarijami kot so nogavice, robci itd. V drugi kovček pa zložimo najprej brisače, otroško obleko, hlače, krila in letne obleke. Pazimo na rokave, v hlače pa vstavimo časopisni papir, da se bodo manj zmečkale. Predmete, ki jih potrebujemo med potjo, denemo v posebno torbo. Ne pozabimo na nekaj zložljivih obešalnikov. Potrebujemo: 2 glavnati solati, poper, gorčico, trdo kuhano jajce, drobnjak, peteršilj, olivno olje, četrt litra kisle smetane. Pikantna solata Liste solate operemo in odstranimo vse trde dele. Po potrebi solato še enkrat na hitro operemo in odcedimo, nato pa v p rtič ku popolnoma osušimo. Zdaj pripravimo solatni preliv. Zmešamo štiri žlice olivnega olja, za noževo konico popra in prav toliko soli, čajno žličko gorčice in četrt litra kisle smetane. Temu dodamo še drobno zrezano trdo kuhano jajce ter sesekljan drobnjak in peteršilj. S tem polijemo solato in previdno premešamo. Sodite med tiste vrste ljudi, ki zjutraj težko vstanejo/ Znano je, da suho drgnjenje ali krtačenje telesa spodbuja kroženje krvi, mišice in možgani so bolje prekrvavljeni in oskrbljeni s kisikom in o kaki zaspanosti ni sledu. Če na grobo rokavico, s katero se zmasiramo od nog. do glave, kanemo še nekaj kapljic kolonjske vode, nas bo očutek sve-iosti spremljal ves dan. Strah, da bi dišali kot reklama za kalonjsko vodo, je povsem odveč, saj se vonj dokaj hitro izgubi. Marinka iz Šenčurja — Iz blaga, katerega košček prilagam, bi rada imela obleko s kratkimi rokavi. Nosila bi jo za službo. Sta ra sem 17 let, v soka 165 cm, te, tam pa 68 kg/ in imam kratke/ ko stanjeve lase J Marta — ka za vas sega kolena in ima spuščena rokava do komolcev. Zapenja se enoredno z gumbi. Nad prsmi je rahlo nagubana in krojena zvončasto. Poleg lahko nosite širok ali ozek pas. POMENKI O GORICAH. GOLNIKU. TRSTENIKU Poleti je prav gotovo svojevrsten užitek vožnja na motorju. Toda vseeno je treba biti dobro oblečen. Nalašč za motoriste so pri SLOVENIJAAVTU v Kranju nabavili vetrovke z našitki raznih svetovno znanih firm — izdelovalk motornih dvokoles. Več vrst modelov imajo in to v bogatih barvnih kombinacijah. Cena: 731,90 din Frotirasta halja je za vroče dni ob morju, pa tudi doma, sila praktično oblačilo. V Murkini MODI v Radovljici jih imajo v bogati izbiri modelov in vzorcev in v vseh velikostih. Cena: 203 din V na novo sprecializirani otroški trgovini ZARJE na Jesenicah (nasproti carinarnice) smo izbrali tole pripravno otroško kolo za vašega najmlajšega. Cena: 300,80 din (12. zapis) Samotna Krničarjeva domačija, kar precej nad Babnim vrtom — nekoč obvezna postaja za planince, ki so spešili na visoki Storžič (2132 m). KRNI CARJE V DOM -KRNI CARJEVA KOCA Oba pojma so stari gorohodci ker istovetili: od domačije je bila speljana steza do pastirske turistične Krničarjeve koče v Javorniku. Pot je zložno šla nekaj časa vzporedno s hudourniško Stražnico — potem pa se je zajedla v precej strmo vzpetino. Seveda Krničarjeva koča ni bila stalno oskrbovana. Pa to ni motilo nekdanjih turistov. Saj so se prej Gospodar Krničar (v sredini) pred svojo hišo s starim litoželeznim vodnjakom (»štirno«). Nad vrati je pritrjena tabla SPD Kranj. okrepčali že v gostoljubnem Krničarjevem, domu nad Babnim vrtom — ob sestopu pa je bilo tako ali tako v navadi še slovo od Krničarja. Spet malo jezikovnega modrovanja: skoro povsod je tako. da se domače ime kmetije ne ujema ^ gospodarjevim priimkom. Le tu, pri Krničarju in pa pri samotnem Ušlakarju pod Trstenikom sta obe imeni hkrati tudi priimka hišnih gospodarjev. Bili pa so nekdaj taki časi, da je bil gospodar ponosen, če je neko društvo pritrdilo na hišno pročelje svojo tablo. Posebno med gorjanci in Planinskim društvom je bila nekaka srčna povezava. Ne le, da so bili gorjanci in podgorci pogosto tudi gorski vodniki in sezonski nosači; tudi člani planinskega društva so bili. No, tako ie tudi nad glavnimi vrati Krničarjeve domačije še danes pritrjena lepo ohranjena predvojna tabla S.P.D*. (Slovensko planinsko društvo). Tabla je bila smerokaz, pa hkrati tudi svarilo in prošnja (besedilo glej na sliki). Sicer pa se je dalo priti na Storžič še čez Veliko Poljano, kjer so prav tako stale zasilne koče (na sosednii Mali Poljani so prevladovale planšarije). Pot do Poljan je vodila čez veliko senožet in potem med skalami navkreber. Od tod so šli bolj krotki planinci po prisojnem pobočju, mimo Javornika in po peskovitem plazu navzgor — pogumnejši pa so krenili na bolj tvegano pot: po ostrih grebenih do vrha! Da je južno (prisojno) Stroržičevo pobočje polno prekrasnega planinskega cvetja — je treba bolj potihoma povedati... Roparjev gorske flore je že itak preveč. Prijazen, 67-letni možak, je sedanji Krničar. Seveda je planinske tradicije začetnik bil že njegov oče. Tako gre prava kri iz roda v rod. Biti samoten kmet v gorah ni kar tako: pozimi zameti, mraz in plazovi, spomladi hudourniške vode, zemlja skopa, letine pesti hlad in kratka obdobja zorenja. In samotnost, ki kar odmeva sama sebi. Res, mikavno je biti sam sredi naravnih lepot — toda biti človeško sam, viharnik, izpostavljen sunkom in biti naprej odrezan od sveta - tu pa se idila in romantika končujeta. Zato pa s toliko večjim spoštovanjem zrem na samotnega Ušlakarja sredi gozdov in na samotnega Krničarja pod skalnatim Stor-žičem. i Če omenim še starinski litoželezni vodnjak pred Krničarjevo hišo, je prav. da še povem, da hodi Krničarjeva najmlajša vsak dan v šolo v Kranj, v osemletko Simona Jenka. Do Trstenika pešači, potem pa z avtobusom do šolskega praga. Ć. Z. Krničarl^v dom: k Jauornik, Stdržič ^Juristi J V lastnem oziru uporabljajte le zaznamovana pota in pazite,da ne , . zanesel« pbžar! Čuvajte planinske cvetice ..rfA*............ d ., ■ ... _____^ 1 Zanimiva tabla nad vrati Krničarjevega doma — med okupacijo jo je gospodar spravil na varno. m r a V sodelovanju s Prešernovo družbo objavliamo v nadalje- y y vanjih kriminalko CIaudea Avelina Mačje oko. Oelo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdu'a založba Prešernova družba. »Naši sogovorniki so res imenitni.« de Picard. »Obvestijo nas o medalji častne legije, ki jo lahko dobiš na gumbnico! Morali bi nas obvestiti tudi o barvi nogavic, ki jih je nosil tisti dan! In .evropska elegenca', kaj pomeni to za neevropejca?« Malebranche pogleda brzojavko. »Predvsem bomo odgovorili: določena zveza med umorom in ponarejenimi slikami.« Picard vstane, Belot ga posnema. »Trenutek, gospod direktor. Najprej se bomo znova lotili Jeana Marca. Priden bo in nam bo takoj povedal, koliko slik je v prometu! V Zduženih državah ali drugje, očitno!« »Prav,« odvrne Malebranche. »Medtem bom dal opraviti vse rutinske preglede po kartotekah; v uspeh ne verjamem, prav imate, Belot: .Luzarche!' In sporočite vsem službam osebni opis.« »Koliko lažjih Van Goghov si naslikal? Koliko časa si potreboval za vsakega? — Kako velike so bile slike? — Kateri zgledi so jih navdahnili? — Kdo jih je izbiral? — Kje so izvirniki? Koliko so veljale? — Kdo je odločal o »variantah* ? — Koliko ste jih prodali? — Razen dveh, ki smo ju že odkrili v Združenih državah, v Springfieldu in Richmondu. V katere druge države ste jih še prodajali? — V katera mesta? — Kdaj? — Imena in naslovi kupcev. — Koliko ste jih še imeli, poleg francoskega sodelavca, kateremu sta se posrečili dve ameriški kupčiji? — Imena in osebni opisi. — Kje ste se povezali? — Kako ste prejemali svoj ,zaslužek'? — Kdo je odločal o CLAUDE AVELINE MAČJE OKO odstotkih? — Je imela gospodična Sarrazinova družabnika? — Družabnike? — S kolikimi si prišel osebno v stik? — Kam si spravljal denar? — Zaradi česa se je vaše sodelovanje razbilo? — Kako je prišlo do poloma, do razdora? — Je bil umor njegova posredna ali neposredna posledica? — Je Augusta vedela, da si ponarejevalec? Si to postal že takrat, ko si bil njen ljubimec? — Je grozila, da vas bo izdala? — Je nastal preplah zaradi njenih groženj?.. .« Vprašanja se vrstijo, prepletajo, križajo, ni ni važno, ali sprašuje Picard ali Belot, oba glasova sta enaka, en sam vsiljiv glas, izzivalen, napadalen, glas, ki ne utegne niti za hip in ne dovolj Jeanu Marcu, da bi premislil ali si oddahnil. Počuti se kot papirnata ladjica v kanalu, ki se spušča po strmini v Croix-Rousse hitreje kot on, ko mu je bilo pet let; vsak hip se se bo prekucnil in utonil. Prisega, da je povedal vse, kar ve, da tega, česar ne pove, res ne ve, rad bi molil, jokal, rotil, toda brž ko utegne, se udarci z besedami nadaljujejo. »Tem slabše, če bomo morali ostati tukaj celo noč, fant moj! Midva se bova odpočila, kadar bova hotela, zamenjali naju bodo drugi, ti pa boš ostal, brez oddiha, brez jedi in pijače, brez spanja. V hiši je dovolj ljudi, da ti ne bomo dali miru cele dneve in tedne, če bo treba!« Te vmesne stavke, silovite kot vihar, izgovarja Picard, Belot škrablja kot dež, kakršen je v nedeljo zvečer tolkel po nadstrešku Bedatovega hotela. Torej število? »Naslikal semjih največ kak ducat, morda devet, da, devet, za vsako sem potreboval kak teden.« Kako velike? »Velike, gospodična Sarrazinova je izbirala velike modele, ker se slike prodajajo po točkah, tako jih merijo, vsaka točka velja toliko tisoč frankov.« Modeli? Našteva jih, Picard šteje na prste: »To bi bilo šest, rekel si devet, sedma, sedma torej!« Variante? Gospodična Sarrazinova jih je določala sama, če pa je imel kdaj tudi sam kako, si jo je prisvojila, češ da je to ideja slikarja. In ostalo? Koliko so jih prodali? V katere dežele? Komu? Kdo jih je prodal? Kdaj? Povezava z umorom? »Kako naj bi vedel, nikoli nisem ne videl ne poznal nikogar, prisegam vam!« Augusta? Ne, s tem ni imela ničesar, nikoli ji ni ničesar povedal. Plačilo? Ob tej besedi ga posili smeh. »Huguette mi ni nikoli izplačala niti pare! Seveda, pomagala mi je plačevati hotel in dajala mi je nekaj malega žepnine, toda kako bi lahko dal od tega kaj na stran?« »No, delal si pri Pauguinu, ta te je dobro plačal!« »Vse sem porabil, prisegam, da sem vse porabil!« Belot mu seže v besedo: »Nikoli ti ni izplačala niti centima?« Izplačala centima! No, pa smo slišali izraz, ki izdaja sokrivdo! Toda zdaj si Jean Marc spet opomore, kot si je bil že nekajkrat med prejšnjim zaslišavanjem. Nenadoma sprejme dejstva, ki jih je bil doslej zanikal. Človek, ki je pravkar še stokal, se hipoma prlevi v upornika. »Ne vem, za kakšne izraze gre, gospod inšpektor. Resnica je, da gospodična Sarrzinova ni nikoli privolila, da bi nagrajevala moje delo! Prsegam, da ne vem, kam so šle moje kopije. Doslej nisem še nikoli slišal govoriti o Združenih državah, vendar sem slutil, da nekam odhajajo! Dejal sem ji:,S tem si služiš denar: zakaj?' Odgovorila mi je: ,Da mi ni treba prodati teh, ki jih imam.' Prodajala je ponarejene, da bi si lahke zadržala prave. Razumel sem jo, mislite na to! Toda kaj sem ob vsem tem postal jaz?« »Njen mož,« mu Picard vrže kost. Jean Marca to ne razoroži. »Oh, da, gospod komisar, dejala mi je, da se bo to vse spremenilo. Rekla je: ,Prav imaš, tega ne morem več. Bilo bi sramotno, da bi se moral tako nadarjen fant ukvarjati s takšnimi stvarmi. Oprosti mi. Z današnjim dnem je končano s tem. Nič več kopij, življenje se bo spremenilo. Najprej se poročiva, odpotovala bova v Holandijo! Da, pokazala ti bom Holandijo!« Picard ugotovi: »Skratka vse ženske te prosijo, da jim oprostiš. In kdaj ti je to rekla?« »Teden dni prej, prejšnjo nedeljo. Ko sem poslal staršem brzojavko.« »In v zadnjem tednu se ni zgodilo nič novega, ni predlagala nobene spremembe?« Jean Marc urno odgovori: »Nič! Popolnoma nič, prisegam!« »Preprosto prisegaš,« pripomni Belot, »tako navado imajo lažnivci. Kdaj ti torej lahko verjamemo?« »Ne lažem, gospod glavni inšpektor, pri. . .« Jean Marc obmolkne, nato zašepeta: »Vsega se bojim. Hočejo me pogubiti.« Belot se obrne k Picardu. »Se vam ne zdi, gospod komisar, da bi bilo prav, če bi gospoda Bergera seznanili z osebnim opisom njunega preprodajalca v Združenih državah? Ko pravi, nikogar ne pozna.« Picard vzame kablogram. »Visok približno 1 meter 8^ centimetrov, teža 80 kilogramov . . .« Ko pride do »zelo črnih oči, ravnega nosu, zagorele polti«, plane Jean Marc pokonci, kakor je Belot pričakoval, in zavpije: »Američan!« 4 Komaj stražar znova zapre vrata za Jeanom Marcom, že Belot izjavi, tokrat izjemoma razdražen: »Jutri zjutraj bom dal prebrskati vso hišo Sarrazinove, od kleti do terase! Nemogoče je, da bi bila taka organizacija brez slehernih papirjev, seznamov, zapiskov in ne vem česa še!« »Strinjam se,« odvrne Picard. Vendar ne ta ne oni ne moreta izpolniti trenutnega sklepa. Prikaže se podčastnik z listkom v rokah. »Med zasliševanjem vas nisem maral motiti, gospod komisar. Ta človek mi je rekel, da se nič ne mudi.« Ime: Frangois Bouchenv. Predmet obiska: Smrt gospodične Chenelongove.« Picard si živo pomane roke. »Francois! ,In torej...' Naj vstopi.« Frangois vstopi. Videti je potrt, kljub nasmešku, ki pa je skoraj grozljiv, saj prihaja od brazgotine med levim kotičkom ust in licem. Lep dečko, če ne bi bilo tega, bi se zavedal, da je čeden. Postava in starost Jeana Marca. Govori skrbno, z vznemirjenim glasom. »Ne vem, ali je prav, da prihajam k vam, gospod. Spodaj so mi zagotovili, da je prav. In precej pozno je že. Lahko pridem kdaj drugič, kadarkoli želite.« »Mi zmeraj delamo, gospod Bouchenv. In ker prihajate zaradi smrti gospodične Chenelongove, imate srečo, da je tukaj glavni inšpektor Belot, ki vodi to zadevo.« V letu 197o do Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiia umirajočih, mladinsko povest Erana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli le knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri valem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 81000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE JESENICE Samoupravna enota za družbeno pomoč JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG PROSILCEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V NAJEMNIH STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI SAMOUPRAVNE ENOTE DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU IN TO ZA: Na podlagi 14. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi samoupravne enote za družbeno Pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, objavlja samoupravna enota naslednji — 36 družinskih stanovanj v stanovanjskem objektu SG-1 na Spodnjem Plavžu na Jesenicah (rok dograditve: 25. 12. 1975) — 3 družinskih stanovanj v stanovanjskem objektu TROJĆEK S-3 v Kranjski gori (rok dograditve: 5. 11. 1975). 1. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SO: a) družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki b) stari ljudje in invalidi c) mlade družine. 2. POGOJI, KATERE MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI SO: a) Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki: ~~ da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da živi in dela v občini Jesenice in se prispevek iz osebnega dohodka za solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj združuje v samoupravni enoti za družbeno pomoč v občini Jesenice, ~~ da osebni dohodki prosilca in njegovih članov družine ne presegajo 1.200.— din na člana gospodinjstva mesečno, ^a družinskega člana upravičenca z nizkimi dohodki štejejo: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in le-ti živijo z upravičencem v skupnem gospo-dlr»jstvu. b) Stari ljudje in invalidi: — da živijo in so stalno prijavljeni na območju občine Jesenice, "~ da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, ~~ da se prispevek iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj združuje v samoupravni enoti za družbeno pomoč v občini Jesenice. ^a družinske člane upravičencev starih ljudi in invalidov šteje samo zakonec. c) Mlade družine *~ da nihče od članov družine ni nosilec stanovanjske pravice za primerno stanovanje, — da imata zakonca stalno prebivališče na območju občine Jesenice, ~- da se prispevek iz osebnega dohodka za solidarnostno reševanje stanovanjskega vprašanja združuje v samoupravni enoti za družbeno pomoč v občini Jesenice, ~~ da nihče od članov družine ni starejši od 30 let, T da nihče od članov družine nima več kot 10 let delovne dobe, — da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje 2 JJI Preteklo več kot 7 let. a družinske člane upravičenca mlade družine štejejo samo zakonec in otroci. 3. DOKAZILA, KI JIH MORAJO DOSTAVITI PROSILCI: a) Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki * — potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj prebiva na območju občine Jesenice ~~ potrdilo o dohodku vseh članov gospodinjstva za preteklih 12 mesecev /~ podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, o) Stari ljudje in invalidi "*" potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj prebiva na območju občine Jesenice ** Potrdilo o dohodku članov gospodinjstva (odrezek nakaznice pokojnine — invalidskega dodatka ali drug dohodek), "~ podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah. g Mlade družine Odložijo poleg zahtevanih dokazil, navedenih pod a) te točke še: — dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ali — zagotovilo — izjavo organizacije združenega dela ali druge organi-zacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v roku.5 let, Upravičenci — štipendisti predložijo potrdilo štipenditorja s katerim se zavezuje, da bo najkasneje v 5 letih rešil stanovanjski p Problem prosilca. r°silci, ki so zaposleni pri zasebniku morajo dostaviti pismeno zago-°Vilo delodajalca, da odvaja predpisan prispevek za družbeno pomoč v arnoupravno enoto za družbeno pomoč v občini Jesenice. 4- POSTOPEK ZA VLOŽITEV VLOGE ZA PRIDOBITEV STA-p NpVANJSKE PRAVICE: rosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico na stanovanju zgraje-em s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjem gospodarstvu, vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga dobi pri amoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice na Jesenicah, f Maršala Tita 65. zpolnjen obrazec z vsemi zahtevanimi dokazili za posamezne katego-Je prosilcev, morajo le-ti dostaviti referentu za družbeno pomoč na nienjeni naslov, pri katerem dobijo tudi vsa potrebna dodatna polnila. rijave z vso potrebno dokumentacijo lahko vložijo tudi OZD in druge r8anizacije za svoje delavce. OPOMBE pčane, ki bodo vložili vlogo za pridobitev stanovanjske pravice sezna-Jamo glede zahtevanih dokalfl o naslednjem: *" Potrdilo o številčnem stanju družine — gospodinjstva, dobite na registru prebival.-.tva pri občinski skupščini Jesenice ali na krajevnem uradu posamezne krajevne skupnosti ~~ Potrdilo o dohodku članov družine — gospodinjstva dobite pri izplačevalcu dohodka (OZD in druge organizacije ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja), Podatke o dosedanjih razmerah prosilci vnesejo na obrazec, omenjen v 4. točki tega razpisa. RAZPISNI ROK Aa razpis velja 30 dni od dneva objave. '°ge, ki bodo prispele izven omenjenega roka ne bodo upoštevane pri azdelitvi stanovanj s katerimi bo sklad razpolagal v letu 1975, temveč R1*1 naslenjem razpisu v prihodnjem letu. J°Rc, ki so bile vložene do objave tega razpisa prosilcem ni potrebno "navijati, dolžni pa so predložiti nova potrdila v kolikor je prišlo do 'Premembe podatkov od dneva vložitve vloge do objave tega razpisa, Pa to še niso storili na podlagi predhodnega pismenega poziva sklada, tar še posebej velja za nova potrdila o dohodku članov družine za prešlih 12 mesecev. Maratonci s plavutkami Med najprivlačnejšimi športnimi dogodki ob pravkar minulem prazniku borca je največ pozornosti seveda dvignil neponovljivi podvig jugoslovanskega »člo-veka-delfina« Veljka Rogošiča, ki so mu v petek zvečer, po 60 kilometrov dolgem in dobrih 14 ur trajajočem maratonskem plavanju od otoka Visa do Splita, v pristanišču dalmatinske metropole navdušeno zaploskali številni rojaki, z njimi vred pa tudi vsi drugi občudovalci v državi. Vendar Rogošičev nastop ni bil edina tovrstna manifestacija moči, vztrajnosti in poguma, posvečena 30. obletnici osvoboditve. Mnogo tiše, skoraj neopazno se je namreč odvijala še ena sorodna prireditev — plavalni spust po Savi '75. Na 25-kilometrski progi Radovljica — Kranj so ga pod pokroviteljstvom občinskega štaba SLO organizirali pripadniki kranjskega Društva za podvodno dejavnost, in sicer že tretjič zapored, čeprav letos prvič v obliki tekmovanja. MIMO SKAL, ČEZ BRZICE ... 18 fantov v črnih, gumijastih potapljaških oblekah sem naštel pri lancovskem mostu v Radovljici, ^od koder naj bi zabredli v motnozelene, spričo nedavnega deževja še ne popolnoma umirjene valove največje gorenjske reke. Urina kazalca sta vztrajno rinila proti deseti dopoldan in redkobesedna četica udeležencev je skušala kar najbolje izkoristiti čas pred startom; preizkušali so temperaturo vode (le kakih 16 stopinj Celzija je imela), skrbno zategovali zadrge, razmišljali o opozorilu gostiteljev, da glavne nevarnosti ne predstavljajo brzice, čeri in plitvine, marveč nadležni odpadki, s katerimi je posejano dno struge, itd. Bolj urni so priganjali svoje kolege, naj pohitijo, kajti sodniki bodo upoštevali samo ekipne uvrstitve, zato morata prispeti v cilj oba člana posamezne ekipe hkrati. Potlej je padel znak »gremo«! Vitka telesa so planila v sredo deročega toka, osemnajst parov plavutk je oživelo in razpenilo gladino Save, strnjena gruča ljudi-žab in reševalec v kajaku sta polagoma izginjala za bližnjim ovinkom . . . Čez 35 minut smo jih »prestregli« v Globokem. Pomodrelih dlani so, raztegnjeni v kilometrsko kolono, brzeli mimo, krepko grabeč naprej ter iščoč najidealnejšo linijo prehoda skozi ostri, dvakrat zaviti rečni okljuk. Kajpak ni manjkalo tihih kletvic, postaven mladec pa je kontrolorjem celo potarnal, kako mu je malce više gori iztrgalo obvezno oporno blazinico in kako »bo zdaj hudič«. Okrog dvanajstih smo nad jezom v Majdičevem logu v Kranju napeto opazovali oddaljeni Savski ovinek, kjer bi se morali vsak hip pojaviti prvi tekmovalci. In res so se. Silovit, skoraj sprinter-ski finiš v kravlovem slogu je dajal slutiti, da zmagovalcema zadnjih sto, dvesto metrov navzlic prestanim naporom ne bodo pošle moči. Z izdatno prednostjo sta pričofotala k odrešilnemu lietonskemu pomolu ter dosegla odličen čas 2 uri 14 minut. In kdo sta to? Brane Breznikar (25) in Darko Zavrl (20), študenta, potapljača Društva za raziskavo morja Ljubljana, ki je na savski spust poslalo tri moštva. Poglejmo, kakšni so njuni vtisi o nastopu, o progi in sploh o panogi, katere zahtevnost in »mladost« ji. 'prav kot letaleem-zmajarjem, preprečujeta, da bi si hitreje utrla pot v seznani množičnih športov. ZMAGALA JE SRČNOST »Odločila je boljša fizična kondicija in dobro poznavanje steze,« meni Breznikar. »V preteklih štirinajstih dneh .sva jo ,pregrizla' petkrat zapored; temeljito sva preštudirala kritična mesta in tudi doma dosti trenirala. Drugače pa naju je tale uspeh stal mnogo energije, saj sva celotno traso resnično preplavala in ne prevozila, oprta na ležalne blazine, kot del tekmecev.« »Hudo je, če niti matični klub ne kaže dovolj razumevanja za novo disciplino,« je pristavil Zavrl, ki so mu udje drgetali od mraza. »Pripravljala sva se na lastno pest, brez podpore in finančne pomoči vodstva. Ampak ni nama žal.« Počasi so .gumijasti pobje' kapljali skupaj; bledi, zadihani, trepetajoči, toda srečni. »Presneto zanimivo je!« sem slišal vzklikniti enega. Ostali so molče pokimali ter posredno potrdili, da bodo prihodnje poletje znova prišli. REZULTATI: 1. Breznikar -Zavrl (DRM Ljubljana) - 2:14;00, 2. Mladenović — Ružić (Harpun Reka) - 2:17;50, 3. Favai - Stefan-čič (DRM Ljubljana) - 2:18;00, itd. Besedilo in foto: I. G u zel j Letošnjega plavalnega spusta po Savi, od Radovljice do Kranja, se je udeležilo 18 tekmovalcev, pionirjev mlade, še neuveljavljene športne panoge Kdor hoče kljubovati muhavemu toku Save, ki izzivalce vztrajno odriva k bregu, mora imeti kar precej moči in poguma. Foto: I. G. Zmagovalca, člana ljubljanskega DRM Brane Breznik in Darko Zavrl (s kapo). — Foto: I. G. DO Alpetour Škofja Loka TOZD Gostinstvo Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. kontrolorja 2. kuhinjskega blagajnika Pogoji za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba ekonomske ali gostinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: poklicna šola gostinske stroke — kuhar in 2 leti delovnih izkušenj Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje naj kandidati pošljejo na naslov DO Alpetour, kadrovska služba Kranj, Koroška 5. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL 1. osebni avto merceties 200 leto izdelave 1966/67, s 63.000 prevoženimi km po generalni, začetna cena je 21.000 din; 2. osebni avto VW 1300 leto izdelave 1966, s 250.000 prevoženimi km, začetna cena je 4000 din. "v Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 16. julija 1975, do 12. ure. hlačne nogavice z všitkom »Cantrece« prosojno tanke po celi dolžini -——-:-\ m POLZELA 7CVARNA NOGAVC/FO 7FI A Tekstilni center Kranj, svet TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko razpisuje prosta delovna mesta za a) nedoločen čas s polnim delovnim časom učitelja matematike in fizike — P ali dipl. inž. učitelja telesne vzgoje — P učitelja dbrambe in zaščite — visoka izobrazba in rez. oficir JLA ali upokojeni oficir JLA učitelja tekstilnih surovin — dipl. inž. tekstilne ali kemijske tehnologije učitelja praktičnega pouka v konfekcijskem odseku — srednja strokovna izobrazba s proizvodno prakso b) za določen čas s polnim delovnim časom — od 1. septembra 1975 do 31. avgusta 1976 učitelja samoupravljanja s temelji marksizma — P — od 1. septembra 1975 do 1. februarja 1976 učitelja praktičnega pouka v pletilskem odseku — pletilski tehnik s proizvodno prakso. tth Zelenjavne juhe vse leto Dora Ogris je na Orehku poznana kot dobra gospodinja in še posebej odlična kuharica. Iz nič ti napravi tako juho, da se samo oblizuješ. Posebno otročaji tam okrog smo poznali njene odlične zelenjavne juhe, pa peciva, s katerimi je bila vedno radodarna. In nič kolikokrat smo mamam podrobili doma, da juha ni tako dobra kot Dorina. Kar presenečena sem bila, ko sem zvedela, da še nima zamrzovalne skrinje. No, ko se je potem vrnila z obiska pri hčerki v Kanadi in ko je videla, da imajo tam skrinje pri vsaki hiši — in to veliko večje od naših — so se pred Novim letom odločili. Pri Murki so jo vzeli in svoje stalno mesto je dobila v veži. Najprej so skočili po meso v Kamnik, kjer so ga prodajali v večjih količinah posebej za za-mrzovanje. Takoj za tem pa je dobila v njej svoje mesto novoletna potica. Prav te dni so pojedli zadnje koščke. »Kako pa ste to shranili?« »Narežem jo na koščke in potem shranim po toliko skupaj, kot se mi zdi, da je bom enkrat potrebovala. Največkrat spravim po štiri, pet koščkov skupaj. Ko jo vzamem ven, jo zavijem v prtiček in v dobri uri je krhka in sočna, kot bi jo pravkar spek-la.« Od gotovih jedi ima pripravljene krompirjeve svaljke. Po deset skupaj jih da na papirnat ali plastičen krožniček in vse skupaj v vrečko in zamrzne. Če pa krožničkov nima pri roki, jih najprej na pladnju zamrzne in take potem da kar v vrečko. Komaj čaka stročjega fižola. Vsaj dvajset kilogramov ga misli zamrzniti. Le prostor jo skrbi. Kar naprej ga zmanjkuje. Sedaj so skrinjo do vrha napolnili s češnjami in borovnicami, ki sta jih te dni z možem pridno obirala tam okrog Jošta. Pa bo treba najti prostor še za polnjene paprike in za gotova jedila, kot na primer zeleni fižol z mesom itd. »Najbolje bi bilo imeti dve skrinji,« meni Dora. »Ena bi bila samo za meso in gotove jedi, druga pa za sadje in zelenjavo, pa bi bilo ravno prav.« Zelenjava res vzame veliko prostora in Dora prav njej da največ poudarka. Veliko pripravi jušne zelenjave in še posebej zelenjavo za zelenjavne juhe, ki jih imajo pri Ogrisovih tako radi. In kaj vse je v taki vrečki? Tu je cvetača, koleraba, kakih deset strokov zelenega fižola — tega je treba prej obariti — 2 korenčka, pest graha, sesekljano zeleno zelje, paradižnik, paprika in Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Kaj boste položili na kuhinjska tla, da vam bo najtopleje pod noge? Lal Samo topli pod THERMOTAL, ki ga izdeluje JUTEKS v Žalcu. peteršilj. Tako pripravljeno zelenjavo vržeš na mast, prepražiš z eno čebulo, posuješ s ščepcem moke, pustiš toliko, da porumeni in potem zaliješ. Zakuhaš poljubno: z zdro-bovimi vlivanci ali cmoki, vranič-nimi cmoki itd. Pri Ogrisovih imajo najraje domače blekce. Po okusu lahko dodaste še malo popra, vegete ali česa podobnega in juha bo boljša od vsake goveje. »Odlična je skrinja in vsakomur jo priporočam,« naroča Dora, da naj zapišemo. »In še nekaj. Rada bi pohvalila servisno službo Loških tovarn hladilnikov. Ko nam je zadnjič pregorela signalna lučka in smo poklicali njihov servis, je bil mehanik v uri in pol pri nas. Več kot pohvale vredno.« mk v Šolarji! mladinska knjiga vam želi prijetne in brezskrbne počitnice! Stran z ugibanji,kateri učbeniki bodo jeseni veljavni! Stopite v najbližjo poslovalnico Mladinske knjige, kjer vas že čaka popoln seznam, ki ga je potrdil Zavod za šolstvo. To pa še ni vse, kar so vam pripravili v Mladinski knjigi: Tudi zanimivo počitniško branje lahko izberete med naslednjimi naslovi ob nakupu nad 300 din: 1. in 2. r.: Trnuljčica Bibi iz oglasnega stebrička poster Ostržek ali Pika Nogavička 3. in 4. r.: Prigode lažnjivega Kljukca Vike Viking 5. in 6. r.: Potopljena galeja (Ingolič) Junak na kolcih (Švajncer) Mala Sampan Rdeča Kapica iz Šiške 7. in 8-. r.: Potovanje skozi čas (Kardelj) Iz roda v rod duh išče pot Ljudje (Godina) Vaše knjigarne in papirnice Mladinske knjige: v Ljubljani: na Titovi 3, Miklošičevi 40, Nazorjevi 1 /3, Celovški 364. v Mariboru: na Partizanski 9, Gosposki 28, v Jurčičevi 8 v Celju: v Stanetovi 3, v Bovcu, Domžalah, Kobaridu, Kranju, Metliki, Novem mestu, Ptuju, Slovenj Gradcu, Tolminu, Velenju, Zagorju in Žalcu. Občinski odbor Rdečega križa Škofja Loka vabi vse zdrave občane na odvzem krvi> ki bo v občini Škofja Loka od 1. julija do 12. julija 1975 Gorenja vas: 11. in 12. julija od 6. do 15. ure v novi osnovni šoli- PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA GRADITELJI, VASA SEZONA JE TU ! . OKNA S % POPUST jjj . VRATA 10 % POPUST ffl . KREDIT OO 20000 OIN W KRANJ — PRIMSKOVO mali oglasi • mali oglasi Prndam belo KOPALNO KAD, proaam tšl0**™ vprežno KOSILNICO z ^TVENO NAPRAVO. Dovžanova-P°t2,Kokrica 3783 Prodam škotskega OVČARJA -Psičko, 12 mesecev staro. Informa-clJe po telefonu št. 26-397 3784 Prodam semensko REPO in dobro ohranjen ELEKTROMOTOR W KM. Sr. vas 36, Šenčur 3785 .Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, ŠPORTNI VOZI-y-K in raztegljiv KAVC. Pivka 21, Naklo B 3786 Poceni prodam dobro ohranjen »ektrični ŠTEDILNIK na 4 plošče. ?°zefa Kokalj, Golnik 62 - Malico brdo 3787 Prodam KMEČKO HIŠO med ^°rnendo in Lahovčami. Naslov v oglasnem oddelku 3788 Prodam motorno - ročno REPO-JEZNICO. Janez Frelih, Bitnje 66, ^bnica 3789 Prodam dobro ohranjen DIVAN. Naslov v oglasnem oddelku 3790 Prodam OTROŠKI VOZIČEK za avojčke. Stara cesta 7, Kranj 3791 .Prodam RADIO savica s kasetnim MAGNETOFONOM. Pogačnik, St. Žagarja 21, Kranj 3792 prodam brejo KRAVO, 7 tednov stare PRAŠIČKE, GRADBENI ELEKTRIČNI HLADILNIK, ^MREKOVE PLOHE in DESKE. de^ Vodice 127 3793 .Prodam KRAVO, ki je drugič tele- &n>S0D za gnojni0 700 litrov' rtPALKO na motorni pogon in MLATILNICO s tresili in čistilni-Korn- Sr. Bitnje 18, Zabnica 3794 ŽApdam novo mizarsko TRAČNO AGO domače izdelave. Milan Bi-le*c, Cankarjeva 17, Kamnik 3795 . prodam 7 novih dvokrilnih OKEN Jelovica z zunanjim okovjem in žabami velikosti 120 x 120 cm. Mi-; *av*ič. Gorenja vas 23 nad Šk. Loko ! .Pgodno prodam FERGUSON 65 S1. 35 s KOSILNICO, čelnim NAPADALCEM, VITEL in enoosno ^PER PRIKOLICO. Nadalje trak-ffski IZRUVAC KROMPIRJA v ^mbinaciji s sadilcem, okopalni-totJa in osiPamikom ter betonski r*EŠALEC z aranovim motorjem in j,*Pega mladega KONJA. Rozman, ^Ijšical.Podnart 3797 Prodam cca. 250 kg BETONSKEGA ŽELEZA O 8, po 10,50 din. Silvester Hribar, Gorica 5, Radovljica Aprodam PRAŠIČA za zakol. Zg. I ut°k 4, Radovljica 3799 1 b Prodamo nekaj OPREME ZA ZOBOZDRAVSTVENO SLUŽBO: J°l rabljen vrtalni stroj in druge ^°bne pripomočke. Informacije sak dan razen sobote dopoldne po lelefonu (061)71-163 3800 .Prodam KRAVO simentalko, ki j° drugič teletila v enem mesecu ali i,^enJam za starejšo KOBILO po *biri. Sv. Duh 104, Šk. Loka 3801 simdam DELOVNEGA VOLA • ^entalca, 22 mesecev starega, va-Jei^ga dela. Zg. Besnica 50 3802 NT^rodam 10-colsko SLAMOREZ-7J »P in LESTEV. Zabukovje 13, ^•Besnica 3803 prodam globok OTROŠKI VOZI- »t 8 in DINAM0 za fiat 85°- Britof prodam 3804 SPALNICO, ŠTEDILNIK desni, ku- VHa!p0 °Premo- PLINSKO PEC in Žka. A za kmečko peč. Šetina, pJe47/A, Medvode 3805 ClSodam globok OTROŠKI VOZI- pK- Ječnik, Hrastje 175 3806 ^5r°dam traktorsko KOSILNICO t0r- Za zetor 2511 ali skupaj s trak-Li2em in kultivator. Trata 10, Šk. £a 3807 tiZ*odam 5 ton CEMENTA po 1 di- £ ^P- Senica 2, Medvede 3808 Kfu?dam NOVA OKNA in BALTSKA VRATA z ROLETAMI stw0rnPletno hišo ali posamezno po *n ceni. Spodnji trg 31, Šk. Loka prodam PRAŠIČA, 80 kg težkega. 5etiše 29, Golnik 3810 ^°dam nov 100% SUŠILNI tlv. 0J za Perilo. Zg. Bela 6, Pred- l* 3811 L,r°dam smrekove PLOHE. Zg. ia 21, Preddvor " 3812 hyodam ŠOTOR za 3 osebe in HUNSKI ŠTEDILNIK za taborje-\ A.Jože Bizjak, Kranj, Šmidova ul. '£>rče 3813 podani KRAVO simentalko, bre- fyv,devetem mesecu. Rado Šušter- fij' Šenčur, Mlakarjeva ul. 75, Pla-'«Va 3814 j^aja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Judeja 1. Stavek: GP Gorenjski tfk Kranj, tisk: Združeno podjetje t'JUdska pravica, Ljubljana, kopi-*rjeva 2. — Naslov uredništva in »Prava lista: Kranj, Mose Pijadeja I*. - Tekoči račun pri SDK v Kra-Uf Stevi,ka 51500-601-12594 - Te-•Oni: glavni urednik, odgovorni i.ednik in uprava 21-190, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-2 ^*«siii in naročniški oddelek k!*1,94- - Naročnina: letna 140 din, ji"etna 70 din, cena za 1 številko BJ dinarja. — Oproščeno prometna davka po pristojnem mnenju 421-1/72. EMO trajnožarečo PEČ, raztegljivi FOTELJ in razno drugo POHIŠTVO. Jože Petrič, Kranj, Vodopiv-čeva ul. 8,1. nadstropje 3815 Prodam 2 breji OVCI, PEČ na olje in električni ŠTEDILNIK. Hafnerjeva 16. Krani 3816 Poceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, HLADILNIK, otroški športni VOZIČEK, otroško STAJICO. Hotemaže 58 3829 Prodam rabljeno SPALNICO, PLINSKO PEČ AIDA. Sr. Bitnje 33 3830 Prodam mladiče NEMŠKE OVČARJE. Bavd, Moste 70, Žirovnica 3831 Prodam dva PRAŠIČA cca. 60 kg težka. Sp. Brnik 60 3832 Prodam PSA dobrega čuvaja starega eno leto. St. Žagarja 16 3833 Prodam tri leta staro KOBILO, devet mesecev brejo KRAVO dobro mlekarico, večjo količino suhih bukovih BUTAR. Zalog 49, Cerklje 3834 Prodam šest PUJSKOV. Korošec, Dvorje 46, Cerklje 3835 Prodam deset betonskih STEBROV za kozolc. Glinje 7, Cerklje 3836 Prodam KRAVO s teletom ali brejo in borove PLOHE. Zg. Brnik 36, Cerklje 3837 Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu. Zg. Brnik 83, Cerklje 3838 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Češnjevk 31, Cerklje 3839 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 3840 Prodam KRAVO s teletom, dve TELICI stari okrog 8 mesecev, GOZD v bližini Vogelj in FIAT 750 v voznem stanju. Lahovče 43, Cerklje 3841 Rdeč ribez vsako količino prodam. Rotar Franc, Tržič, Cankarjeva 26 3842 Prodam seme RDEČE DETELJE. Kalan, Jama 28 3843 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Arhar Martin, C. v Vintgar 2, Bled 3844 Prodam KRAVO čistokrvno fri-zijko, ki bo konec meseca teletila, Mali, Rodine 5 3845 Prodam rumene, bele, rdeče OLEANDRE. Oprešnikova 12, Kranj 3846 Prodam gorenjske NAGELJNE. Brode 3, Škofja Loka 3847 Prodam novofundlandca, 8 mesecev z rodovnikom. Stara Loka 58, Škofja Loka 3848 Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK električni in na drva. Sr. Bela 29, Preddvor vozila Prodam A MI 6, letnik 1966, zaradi odhoda k vojakom. Cena 6.500 din. Draškovič, Kranj, Huje 10 3817 Prodam FIAT 850. Kranj, Čirče 2 3818 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Alojz Hočevar, Britof 290 3819 Prodam TOMOS AVTOMATIC NT in KITARO. Miklavčič, Šk. Loka, Ljubljanska 5 3820 Prodam PONY EKSPRES in kupim FIAT 750, star 4 do 6 let. Globočnik, Kranj, Šempetrska 35 3821 Prodam AUSTIN 1300 in Lingua-phon METODO za učenje angleškega jezika. Avgust Čotar, Ljubno št. 82 3822 Prodam PRINCA 1000. Sp. Bela 12, Preddvor 3823 Prodam dobro ohranjen MOPED dvobrzinec. Sp. Duplje 74 3824 Prodam ŠKODO 1000 M B, letnik 1966. Tomislav Jančar, Stara cesta 15, Kranj 3825 Ugodno prodam VVARTBURG 700, karamboliran in TRAKTOR kramer 17 KM, starejši letnik. Adolf Košenina, Sp. Senica 9 3826 Prodam MOTORNO KOLO maxi 175. Šenčur, Zupanova 16 3827 Kupim avto KADET, Zastava 101 ali 750 novejšega letnika. Oddati ponudbe pod »Gotovina takoj« 3828 Prodam KATRCO, malo karam-bolirano, letnik 1967. Jekovec, Sr. Bela 7, Preddvor 3748 FORD TAUNUS 12 M, 1964 letnik, MENJALNIK in MOTOR od fiata 750, 400 kg BETONSKEGA ŽELEZA 8 mm in 0,5 kub. m HRU-ŠOVIH PLOHOV debeline 8 cm, prodam. Črnivec 18, Brezje 3742 DŽIP OVERLAND, skoraj nov, poceni prodam. Informacije na tel. 77-610. Urevc, Zg. Gorje 64 3743 Prodam FIAT 750, letnik 1969 dobro ohranjen. Sp." Duplje 87, ogled popoldne 3849 Prodam FIAT 750, cena 12.000. Štular Lojze, Britof 15 3850 Prodam MOPED Tomos T 14 na štiri prestave in MOPED Tomos T 03 na tri prestave (brez izpita). Vrečic, K idričeva 62, Škofja Loka 3851 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Dobropolje 17, p. Brezje 3852 Prodam vrstno GARAŽO pri pekarni v Kranju. Informacije telefon 061-345003. Naslov v oglasnem oddelku. 3853 kupim Kupim VVARTBURG od letnika 1972 naprej. Iva Slavca 2, Kranj Kupim dobro ohranjen PONY KOLO. Kovačec Franc, Naklo 166 Kupim nekaj smrekovih PLu-HOV 50 mm. Ziherl; Podpulferca 4, Škofja Loka 3856 Kupim traktorski IZRUVAČ za krompir. Sp. Brnik 10, Cerklje 3857 Kupim ročno motorno KOSILNICO. Gogala, Dvorska vas 7, Begunje Kupim rabljen GRADBENI LES in ELEKTROMOTOR od 2-5 KM. Naslov v oglasnem oddelku. 3859 Kupim kotel za žganjekuho do 60 litrov in črpalko za fergusonovo škropilnico. Predoslje 21, Kranj stanovanja Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudim nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3860 Iščem STANOVANJE pri starejših ljudeh na Bledu, grem tudi v skupno gospodinjstvo. Arhar Martin, C. v Vintgar 2, Bled 3861 Učiteljica išče GARSONJERO v Kranju ali najbližji okolici pod šifro DO SEPTEMBRA 3862 Menjam dvosobno STANOVANJE v centru Niške banje za enako v Kranju ali okolici. Javiti se na Reginčevi 1, Kranj 3863 SOBO oddamo dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. 3864 Iščem opremljeno SOBO v Kranju ali okolici; telefon 21368 ali naslov v oglasnem oddelku. 3865 V Kranju iščem SOBO. Ponudbe pošljite Ivanki Likar, Frankovo naselje Škofja Loka 3866 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE priredi v nedeljo, 13. julija ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO ob izročitvi novega gasilskega kombija. Igrajo Triglavski fantje. 3883 GASILSKO DRUŠTVO TRBO-JE, priredi v nedeljo, 13. julija s pri-četkom ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za prašiča. Igral bo ansambel Lojzeta Slaka. Vabljeni. Na pomoč! 3884 Gostilna pri SLAVU v Zalem logu obvešča cenjene goste, da je zaradi letnega dopusta od 7. 7. do 19. 7. zaprta. Za obisk se priporočamo. 3885 GASILSKO DRUŠTVO JAVORJE v Poljanski dolini priredi v nedeljo, 13. 7. ob 16. uri VRTNO VESELICO igra ansambel Jevšek. Vabljeni 3886 V dvorani PODLJUBELJ bo v soboto, 12. 7. ob 20. uri VESELICA igra ansambel JEVŠKE. Vabljeni 3887 GASILSKO DRUŠTVO SP. BRNIK priredi v nedeljo, 13, 7. ob 15. uri VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za teleta, ob 15. uri tekmovanje v tekih v vrečah. Igra ansambel TRGOVCI. V soboto, 12. julija ob 19. uri bo DRUŽABNI VEČER in kegljanje za teleta. Igra ansambel TRGOVCI. VABLJENI. 3888 GASILSKO DRUŠTVO PREDOSLJE priredi v nedeljo, 13. julija ob 15. uri v okviru praznovanja 70-iet uice društva VRTNO VESELICO Za ples bo igral ansambel Vilija Petrič a s humoristom 3778 loterija posesti Kupim HIŠO dograjeno ali nedograjeno ali z manjšim popravilom. Ponudbe oddati v oglasnem oddelku pod TAKOJ PLAČAM 3867 Kupim zazidljivo PARCELO v Škofji Loki ali okolici (Sv. Duh,. Go-dešič, Reteče). Ponudbe na GLAS, Škofja Loka 3868 NOVOGRADITELJI hiš pozor! Prodam BARAKO 3.50 X 7, cena ugodna. Čadež, Na logu 17, Škofja Loka 3869 lokali V strogem centru Kranja oddam v najem LOKAL za mirno obrt ali prodajalno. Ponudbe pod NOVO ADAPTIRANO. 3870 zaposlitve Sprejmem VAJENKO za kozmetično stroko. Kozmetika CVETA, Na Skali 6, Kranj tel. 23-083 3871 UČENCA sprejmem takoj. Pogoj osemletka. Robnik Franc, urar, Kranj, Tavčarjeva 7 3872 Sprejmem VAJENCA VVV, AUDI servis. Leon Pintar, Koroška 53 a, Kranj 3873 Nujno iščemo KUHARICO za Pogačnikov dom na Kriških podih (zaželena upokojenka). Nastop dela takoj. Informacije in ponudbe Planinsko društvo Radovljica. 3874 Instalacije za centralno kurjavo in vodovod naredim v kratkem času. Naslov v oglasnem oddelku. 3875 Avtokleparskega in ličarskega VAJENCA sprejmem takoj. Franc Smerkolj, Obrtniška 10, Comžale Poceni in hitro barvam vse vrste ograj in žlebov. Naslov v oglasnem oddelku 3889 izgubljeno Od Praprotna do sv. Tomaža izgubljena OČALA z dioptrijo prosim vrniti proti nagradi. Jagrič, Koroška 49, Kranj 3878 V ponedeljek dopoldne sem pustil DENARNICO na pultu kioska pred kinom Center. Naprošam znano osebo naj jo vrne na naslov v izogib posledicam. 3879 Izgubila sem JOPICO svetlo drap, dne 7. 7. dopoldne, in sicer od trga do Globusa. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne. Pangrič, Stražiška 15 3880 Našla sem ZAPESTNICO. Si-mončič, Kranj, Valjavčeva 7, vhod 11 3881 Našla sem manjšo vsoto DENARJA v Kranju. Zg. Bela 41, Preddvor 3882 £ i u o 900 39220 42580 392090 537930 41 02281 71091 054961 406691 12 32 292 0342 28832 78272 21322 22532 237122 334272 562892 3 80203 87403 422953 84 24 16314 74554 77454 87364 252624 237094 •8 a Z "3 -t 73 v o o t. 73 60 600 1000 5000 5000 40 800 800 5000 5000 20 30 80 200 800 800 1000 1000 10.000 10.000 150.000 10 600 800 10.000 20 30 600 600 600 1000 5000 10.000 ts •g T od * • fc *•£ 73 « iS » e u o o o tO M « 73 45 20 95 20 35 40 725 60 075 80 35455 800 36165 800 58295 800 89875 800 091125 5000 470765 5000 569405 5000 346 100 7176 300 6486 500 93126 600 75216 1000 37 20 66497 600 36117 1000 134117 10.000 28 30 18 50 84368 600 56738 1000 9 10 01139 600 44029 600 38249 800 84759 1000 najdeno Najden ETUI s ključi in obeskom dobite pri Planine, Valjavčeva 5 zahvala Za vso vsestransko pomoč ob požaru povzročenem po streli se najlepše zahvaljujem sosedom, gasilcem iz Poljan, vaščanom ter vsem, ki so bili in, so v pomoč. Oblak Jože, Bukov vrh 9 3877 ostalo ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ V letu ko proslavljamo 30-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom čestita vsem poklicnim šoferjem in avtomehanikom članom in nečlanom njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku »13. julij« in jim želi še naprej srečno vožnjo. Vse sile za varnost cestnega prometa! Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj, b. o. objavlja prosta delovna mesta za vajence elektro stroke na področju Kranja, Škofja Loke Tržiča in Podbrezij. Pogoj: končana osemletka Ponudbe naj kandidati oddajo v 15 dneh po objavi na naslov: DES — Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o. TOZD Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b. o. ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Perdana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, darovalcem cvetja, kolektivoma IBI in Žito ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Potočniku za zdravniško pomoč, g. župniku za pogrebni obred, DU Šenčur za poslovilne besede in gasilcem za spremstvo. Žalujoči žena, otroci z družinami, brat in -sestre in ostali sorodniki. Šenčur, 8. 7.1975 IZJAVLJAM, da so besede, ki sem jih izrekel o mesarju KALANU dne 30. 6. 1975, neresnične. Lotrič Joža, Jamnik 11, Kropa 3876 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Janeza Peternelja iz Davče 43 se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob težkih trenutkih slovesa, za vsestransko zdravniško pomoč dr. Možganu, dr. Režku, g. župniku Turku iz Sorice za opravljeni pogrebni obred, članom lovskih družin iz področja Davče in Sorice, vsem sosedom, prijateljem in znancem — prav lepa hvala. Žalujoča žena, hčerki, sinova z družinami, sestri ter ostalo sorodstvo. Davča, Železniki, Verd, Črnuče, Kranj in Škofja Loka 11. julija 1975. lil* - 1 i * Prejšnji teden je v Trebežu na Javorniku, v Železarni Jesenice;začela goreti stavba Železarne — transformator. Ogenj so torej začeli gasiti gasilci poklicne gasilske enote Železarne in ga v dobrih tridesetih minutah tudi pogasili, predvsem pa lokalizirali. Kljub temu pa je nastala precejšnja škoda. Foto: D. Sedej Neprimerna hitrost V ponedeljek, 7. julija, dopoldne se je na cesti drugega reda med Zvirčami in Podtaborom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila Danica Reberšak (roj. 1950) iz Lesc je v levem zavoju zaradi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste, nato spet nazaj in znova čez cesto v gozd, kjer se je avtomobil ustavil ob drevesu. V trčenju sta bili voznica in sopotnica Marija Otoničar iz Bistrice huje ranjeni in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 28.000 din. Izsiljevanje prednosti V sredo, 9. julija, se je na regionalni cesti v Dobračevi pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik kolesa z motorjem Bojan Poljanšek (roj. 1957) iz Stare vasi je peljal od Žirov proti Trebiji. Z desne strani mu je s stranske ceste pripeljal v križišče voznik kolesa z motorjem Miran Pagon (roj. 1954) z Dobračeve. Kolesarja sta trčila in padla; huje ranjena so oba prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. s sodišča Alkohol v družini Prav skrajno neznosno postane življenje v družini, kjer je doma alkohol. Zakonca se ne ujameta več, ker je med njima alkohol, otroci ne rastejo v mirnem in toplem domu, denarja pri hiši ni na preostajanje in še in še bi lahko naštevali. Tako nekako ali pa še huje je pri Vombergarju na Poženiku. Taka družinska slika se je razkrila pred kratkim pred občinskim sodiščem v Kranju, kjer so Franca Vombergarja (roj. 1936) sodili zaradi kaznivega dejanja nasil-niškega obnašanja. Vombergar ni prvič stal pred sodiščem; pred nekaj leti je bil obsojen zaradi podobnega kaznivega dejanja in je kazen tudi odsedel. Ze takrat je prekomerno pil in tudi sedaj te svoje razvade ni opustil. Sam je sicer prepričan, da ne pije prekomerno, vendar pa je pol litra žgane pijače na dan, kot so povedali domači, vsekakor količina, ob kateri se ne da ostati trezen. Vombergar hodi v službo in to v redu, nikoli ne zamuja, 4e doma je zaradi pijače vse narobe. Pred sodišče je stopil zaradi tega, ker je bil udaril svojo ženo. Seveda ni bila prvič tepena. Že pred leti jo je tako pretepel, da so jo morali operirati, ker je bila tako poškodovana vranica. Tudi tokrat ji je grozil s cepinom in da jo bo ubil..Huda kri je v hiši nastala, ko se je Vombergar hotel znesti nad mladoletno hčerko, mati pa je seveda otroka branila in je moža, kljub temu, da je sama majhna in slabotna, on pa. močan, udarila po ustih. Kljub temu, da ji mož daje na mesec okoli 200 din za gospodinjstvo, mu kuha, pere, sploh skrbi zanj, čeprav on ne najde zanjo človeške besede; da pa bi pri tem še tepel otroke, tega pa, kot je dejala, ne bo dovolila. Že tako dvojčici, ki še hodita v šolo, maltretira, saj zahteva, da ga čakata z večerjo pri mizi do desete ah enajste ure zvečer, celo do ene zjutraj, kljub temu, da imata zjutraj šolo. Včasih gre temu nerazumljivemu očetu na živce tudi njuno učenje in ju napodi iz hiše. Njegova žena pa že tako poleti večkrat prespi v svislih, pozimi pa se zateka pred nasilnim možem k sosedi. Hude besede so skoraj vsak dan v družini. Vombergar pa v pijanosti tudi razbija steklo ali posodo, tako da sploh ne morejo uporabljati porcelanastih krožnikov. Odveč bi bilo še razglabljati, v kakšnem vzdušju rasteta dvojčici; dva starejša otroka pa sta že pri kruhu. Sodišče je upoštevalo, da je bil Vombergar že obsojen in ga je zaradi nasilniškega obnašanja obsodilo na 2 leti zapora. V tem času si bo družina lahko vsaj malo opomogla; obstaja pa seveda upanje, da se bo oče vrnil s prestajanja kazni drugačen in bodo lahko skupaj zaživeli mirneje. OBLETNICA V tihi bolečini mineva leto dni odkar nas je za vedno zapustil naš nepozabni sin, brat in stric Ladislav Sekne Še vedno čutimo globoko hvaležnost do vseh, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vseh ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov prerani grob. Njegovi: ata, mama, brat in sestra z družino. Drulovka, 9. julija 1975. Pogrešanega našli mrtvega V torek, 8. julija, dopoldne so v gozdu nad Polakovo gubo v Podij ubel ju pri Tržiču našli mrtvega Filipa Šarabona (roj. 1926) s Prista -ve. Pokojni je bil v nedeljo, 6. julija, na Bistriški planini, kjer se je udeležil proslave, popoldne v nedeljo pa se je napotil proti domu. Ker ga v ponedeljek še ni bilo domov, so domači obvestili milico in gorske reševalce, ki so ga v ponedeljek popoldne že iskali, našli pa so ga naslednjega dne dopoldne. Zdravnik je ugotovil, da se je pokojni med potjo ponesrečil. Obrtno podjetje Kroj p. o.Jesenice Cesta Železarjev 14 razpisuje prosto delovno mesto ekonomskega tehnika Pogoj: srednja ekonomska šola s prakso, lahko tudi začetnik. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop dela je možen takoj! Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša dolgoletna sodelavka Anica Jezeršek Ohranili jo bomo v trajnem spominu. ZGP Mladinska knjiga TOZD Trgovina Ljubljana ZAHVALA Prekmalu je prenehalo biti plemenito srce ljubega moža, brata, strica Franca Perneta Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, posebno pa Jančovim, Pavelču, Lončetovim, Bohinčevim,.Kavčevim, nadškofu Pogačniku in ostalemu duhovnemu osebju, sorodnikom, vsem tistim, ki so darovali cvetje mi izrekli sožalje in spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala organizaciji ZZB. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči žena Ančka in vsi njegovi Zadnja vas pri Begunjah na Gorenjskem Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in strica Franca Mravlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so darovali vence in cvetje, izrazili sožalje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in tako počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se g. župniku, dr. Bajžlju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani, Krajevnem odboru ZB Stražišče, tovarišem internirancem, govornikom za poslovilne besede, kolektivoma Iskre Kranj, TOZD števci in Zgodovinskega arhiva Ljubljana in pevcem Akademskega komornega zbora in Društva upokojencev iz Kranja. Žalujoči žena Angelca, hčerka Mija in ostali sorodniki. Kranj, 9. julij 1975 Zahvala Tiho, brez slovesa, kakor deževna kaplja z veje se je utrnilo življenje našega dobrega moža, očeta in starega očeta, brata, strica, tasta in svaka Janeza Jenka iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, znancem in sodelavcem ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Klinične bolnice v Ljubljani, vsem organizacijam iz Trboj, pevcem in godbi. Nadalje se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom Iekstilmdusa, Iskre, osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja in kolektivu OŠ Matija Valjavec iz Preddvora ter častiti duhovščini. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hčerki Anica, Julka in sin Ivan z družinami in ostalo sorodstvo. Trboj e, 1. julija 1975 Zahvala Po dolgi in težki bolezni je dotrpela naša nepozabna, dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta Katarina Logar roj. Kuralt p.d. Pilarjeva mama Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju KŽK obrat Klavnica in tovarni IBI, za darovanje vencev in cvetja in vsem, ki so nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mihu Sajevicu za izredno požrtvovalnost, trud in dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala č. g. duhovnikom za pogrebni obred. Žalujoče hčerke in sinovi z družinami. Olševek, Cerklje, Dvorje, Šmartno, Britof in Kranj 6. julij 1975. Športni teden v Cerkljah Včeraj se je v Kopru začel polfinalni turnir vaterpolistov II. zvezne lige, kjer sodeluje tudi kranjski Triglav. Na turnirju sodelujejo naslednji igralci: Vidic, Mohorič, Kodek, Velikanje, Švarc, Balderman, Švegelj, M. Malavašič, Starina, Planinšek, Nadižar, F. Rebolj. - Foto: M. Zivulovič Franc Nadižar: Mladost ali Triglav Včeraj se je uradno začela nova sezona vaterpola v Sloveniji. V letošnjem letu vodi ekipo kranjskega Triglava trener inž. Franc Nadižar. Ker se je včeraj v Kopru začel polfinalni turnir članov II. zvezne lige, smo tokrat pripravili pogovor z novim kranjskim trenerjem. Turnir" v Kopru vsekakor za Triglav ne bo predstavljal kakšne posebne ovire, da se ne bi uvrstili med 6 najboljših, ki bodo nato igrali po dvokrožnem ligaškem sistemu. Vsekakor je pričakovati, da se bodo med 6 najboljših z dveh turnirjev uvrstile naslednje ekipe: Mladost, Jedinstvo, Riviera, GOC in Bečej ali Koper. Kaj pričakujete od nove sezone? * »Od 10. do 13. julija igramo v Kopru na turnirju šesterice v konkurenci Kopra, Delfina, Jedinstva, Hvara in Bečeja. Naš cilj je uvrstitev v finale. Uvrstitev slabša od 1. mesta na tem turnirju bi bilo presenečenje.« Strokovnjaki vas smatrajo skupaj z Mladostjo za največjega kandidata za I. ligo? »Triglav ima močno ekipo, toda Mladost ima odličnega igralca Božidarja Stanišiča. Nevarna tekmeca pa bosta tudi Riviera in Jedinstvo.« Kako so pripravljeni? »Že dolgo časa Triglav ni odigral pred prvenstvom toliko kvalitetnih prijateljskih tekem kot prav letos. Igrali smo z Mladostjo iz Zagreba, Mornarjem iz Splita, Solarisom iz Šibenika, Primorjem z Reke. Skupaj kar 9 prijateljskih tekem s prvoligaši. Posebno sem zadovoljen z vratarjem Vidicem ter igralcem Jožetom Velikanje.« Na katere igralce računate v prvenstvu? »Za barve Triglava bodo igrali Vidic, F. Rebolj, Leskovar, (vratarji), Mohorič, Kodek, Nadižar, M. Malavašič, Z. Malavašič, Švarc, Stariha, Balderman, Švegelj, Strgar, R. Planinšek in Velikanje.« Kdo bo novi prvoligaš? »Ne letimo v oblakih. Imamo dobre vaterpoliste. Toda mnoge prepreke oziroma faktorji so izven nas, kateri bodo lahko odločujoči. Toda motim se ne, da bosta najresnejša kandidata za novega prvoligaša Mladost ali Triglav.« P. D. Kranj čanke prve Društvo za raziskavo morja Ljubljana je v sodelovanju s plavalnim klubom Ilirija na kopališču v Vevčah organiziralo slovensko prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Tekmovanja se je udeležilo približno 40 tekmovalcev iz Kranja, Pirana, Ljubljane in Novega mesta. Med ekipami so pri ženskah zmagale tekmovalke DPD K ran j, pri jjoških tekmovalci DRM Ljubljana. Najboljša posameznica je bila Meta Novak iz Novega mesta, ki je kar Petkrat zmagala, dosegla pa je tudi tri republiške rekorde. REZULTATI: POTAPLJANJE: moški: - 50 m: }■ Kušer (N. m.) 23,1; - 100 m: 1. Kralj (DRM) 54,4; - 400 m: 1. Kralj (DRM) 4.57,8; - 800 m: 1. Kralj (DRM) 10.23,3; ženske: -25 m: 1. Novak (N. m.) 11,7, 2. Draksler 12,3, 3. Košnik (obe DPD Kranj) 13,4; - 100 m: 1. Fonda (DPD Pi-ran) 1,16,3; - 400 m: 1. Pelan (DRM) 6.23,1, 3. Aljančič (DPD Kranj) 6.46,7; PLAVANJE: moški: - 100 m: 1. Potočnik (DRM) 52,4; - 200 m: 1. Potočnik (DRM) 1.59,2; - 400 m: 1. Breznikar (DRM) 4.35,6; - 800 m: Balkaniada v Kranju Iz Beograda so sporočili, da bo letošnje balkansko prvenstvo mladih vaterpolskih reprezentanc od 24. do 27. julija v Kranju. Na turnirju bodo sodelovale ekipe Grčije, Turčije, • Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Balkansko prvenstvo v plavanju in skokih pa bo v Ljubljani. J. J. I. Breznikar (DRM) 9.45,6; -1500 m: 1. Vohar (KPA N. m.) 19.08,6, 3. Košnik (DPD Kranj) 19.19,3; 4X100 m: KPA N. m. 3.40,1; 4 X 200 m: 1. KPA N. m. 8.23,9; ženske: - 100 m: 1. Novak (KPA N. m.) 57,5, 2. Skubic 1.01,9, 3. Draksler (obe DPD Kranj) 1.03,0; - 200 m: 1. Novak (KPA N. m.) 2.11,8, 2. Skubic 2.26,5, 3. Draksler (obe DPD Kranj) 2.28,0; - 400 m: 1. Novak (KPA N. m.) 5.03,2, 2. Skubic 5.29,8, 3. Šalamon (obe DPD Kranj) 5.31,0; - 800 m: 1. Novak (KPA N. m.) 10.39,6, 2. Draksler (DPD Kranj) II. 16,4; - 1500 m: 1. Draksler (DPD Kranj) 21.24,5; 4 X lOOm: 1. DPD Kranj 4.26,0; EKIPNO: ženske: 1. DPD Kranj; moški: DRM Ljubljana; skupna uvrstitev: 1. DRM Ljubljana 261 točk, 2. DPD Piran 240, 3. KPA N. mesto 228, 4. DPD Kranj 224. F. P. Slovenija tretja V Budvi je bil prvi turnir mladih republiških reprezentanc (do 20 let starosti) v vaterpolu, kjer je slovenska vrsta zasedla 3. mesto. Ekipo Slovenije so sestavljali v glavnem igralci kranjskega Triglava. Ekipa je nastopila v naslednji postavi: Čer-melj, Z. Malavašič, Kuhar, Strgar, Planinšek, Švegelj, Stariha, Krašo-vec, Reisner, Šnabl in Perkovič. Dosegli so naslednje rezultate: Hrvatska : Slovenija 7:4, Crna gora : Slovenija 7:4, Slovenija : Srbija 6:6. Vrstni red: 1. Crna gora 5 (23:15), 2. Hrvatska 5 (19:12), 3. Slovenija 1 (14:20), 4. Srbija 1 (15:24). Konjska tovarna Sava je podelila m >;ej prireditvi najboljšemu strelcu Gobče-viču (Črna gora) ležalno blazino, najmlajši igralec Dragan Samardžić pa je prejel športno majico vaterpolske zveze Slovenije. Na turnirju je sodil tudi Kranjčan Pičulin, ki je vodil odločilno srečanje za 1. mesto med Črno goro in Hrvatsko, ki se je končalo 5:5. J. Javornik Športno društvo Krvavec iz Cer-kelj je letos že drugo leto zaporedoma organiziralo teden športa »Cerklje 75«, ki ga je letos združilo s proslavo ob 30-letnici osvoboditve. Športni teden je bil razdeljen na dva dela: tekmovalni in množični, kjer so lahko sodelovali vsi občani. Program se je začel v soboto 21. junija, ko je bil na sporedu rokometni turnir za prehodni pokal v spomin na tragično preminulega Petra Remica. Ze drugo leto zaporedoma so prehodni pokal osvojili igralci PAGA iz Borovelj, ki^o v finalu premagali ekipo Tržiča, v boju za tretje mesto pa je Žabnica premagala domači Krvavec. V nedeljo je domđče AMD organiziralo spretnostno vožnjo z avtomobili pri osnovni šoli. V razredu do 1000 ccm je bil najboljši Franc Tršan, nad 1000 ccm pa Franc Ro-pret. V nedeljo popoldne je lovska družina iz Cerkelj organizirala streljanje na glinaste golobe in na srnjaka. To je bila obenem tudi izbirna tekma za sestavo ekipe, ki je sodelovala na prvejistvu Gorenjske med lovski- ATLETIKA: ha mednarodnem atletskem mitingu je Norvežanka Grete Ander-na dosegla nov svetovni rekord v teku na 3000 m s časom 8.46,60. Prejšnji rekord je imela Braginina (SZ) s časom 8.52,74. Šved Garderud pa je dosegel nov svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami s časom 8.10,40. Prejšnji rekord je imel Jipčo (Kenija) s časom 8.14,00. Knut Boroa je dosegel nov norveški rekord v teku na 10 km s časom 27.56,20, kar je obenem tudi najboljši rezultat te sezone na svetu. Spiridonov je postavil nov sovjetski rekord v metu kladiva z metom 77,96 m. Poanievva je dosegel nov francoski rekord v skoku v višino s skokom 2,26 m. To je tudi šesti najboljši rezultat na svetu vseh časov. Francoski tekač Guv Drut je izenačil evropski rekord v teku na 110 m z ovirami časom 13,2. Luciano Sušanj je v Stokholmu pretekel 800 m v času 1,45,23, kar je letošnji najboljši rezultat v Evropi. AVTOMOBILIZEM: Avstrijec Niki Lauda (ferrari) je zmagovalec avtomobilske dirke avtomobilov F I za »VN Francije« na progi Paula Ricarda v La Castelletu. Drugi je bil James Hunt (Anglija, hesketh), tretji Jochen Mass (ZRN, mclaren) in četrti Emerson Fittipaldi (Brazilija, mclaren). Po deveti"dirki je vrrtni red za svetovno prvenstvo naslednjih I. Lauda 47 točk, 2. Reute-mann 25. 3. E. Fittipaldi 24, 4. Hunt 22, 5. Pace 18, 6. Regazzoni 16, 7. Scheckter 15. — V dirki prototipov za svetovno prvenstvo konstruktorjev v Zeltwegu je zmagalo vozilo Alfa romeo 33-tt-12, kista ga izmenično vozila Anglež Bell in Francoz Pescarolo. Druga je bila Alfa (Merzario-Brambilla), tretji pa Porsche-908-turbo (Joest-Casoni). — V tekmovanju za SP vodi Alfa romeo s 135 točkami pred Porschejem 108 in Alpi-ne-Renaultom 42. — Po sedmih dirkah za evropsko prvenstvo avtomobilov F 2 vodi Francoz Laffite s 45 točkami pred svojimi rojaki Jabouillejem 25, Larroussom 13, Tambavem in Bouroigniem 12. — Po 18. rallvjih za evropsko prvenstvo zanesljivo vodi Italijan Verini z 270 točkami pred Lampinenom 120, Ballestrierijem 108, Co-lemanom 85, Henrvjem 85. BOKS: v Kuala Lumpurju je Muhamed Ali ubranil naslov absolutnega prvaka sveta, potem ko je premagal izzivalca Joe Bugnerja v 15 rundah po točkah. Dvoboj si je ogledalo nad 2().0(K) gledalcev. Ali je bil vseskozi boljši nasprotnik in je zasluženo zmagal. — Portoričan Angel Luis Espada je osvojil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji, potem ko je po točkah premagal Kanadčana Clvdeja Grava v dvoboju, ki je trajal 15 rund. — Portoričan Alfredo Esca-lero je postal svetovni prvak v junior-lahki kategoriji. S knock-outom v drugi rundi je premagal prejšnjega prvaka, Japonca Kuni-jakija Šibatuja. NOGOMET: pokal Libertadores. oziroma pokal prvakov Južne Amerike, je že šestič osvojilo argentinsko moštvo Indepen-diente iz Buenos Airesa. V tretji, odločilni tekmi so premagali Espagnolu iz Santiago de Chilea z 2:0. — V tretji kvalifikacijski skupini za prvenstvo Evrope je Švedska premagala Norveško s 3:1. Lestvica: t. Jugoslavija 8 točk, 2. Sev. Irska 6, 3. Švedska 2, 4. Norveška 2. — Nogometni pokal Španije je osvojil madridski Real, ki je v finalni tekmi premagal Atletico s 4:3 po streljanju enajstmetrovk. — Italijanski nogometni pokal je osvojila Fiorentina, ki je v finalni tekmi premagala Milano s 3:2. — V finalni tekmi mladinskega Balkanskega prvenstva je Bolgarija premagala Jugoslavijo z 10:9 po streljanju enajstmetrovk. MOTORISTIKA: v osmi dirki za svetovno prvenstvo motoristov na izredno hitri progi SPA v Francorchampsu za »VN Belgije« so v posameznih kategorijah zmagali: do 50 ccm: Zeebrock (Belgija, kreidler) pred Nietom (Španija, kreidler); do 125 ccm: Pileri (Italija, morbidelli); do 250 ccm: Ce-cotto (Venezuela, vamaha); do 500 ccm: Read (Irska. MV Agusta); prikolice: Stein-hausen-Hul>er: Poznani so tudi že trije novi svetovni prvaki za leto 1975. To so: Spanec Angel Nieto v razredu do 50 ccm. Italijan Paolo Pileri v razredu do 125 ccm in Nemca Steinhausen-Huber med prikoličarji. KOLESARSTVO: po deseti etapi kolesarske dirke profesionalcev »Tour de France« vodi petkratni zmagovalec toura, Belgijec Eddv Merckx minuto in 39 sekund pred Italijanom Moserjcm, 2,20 pred Francozom Thevenetom, 3,14 pred Italijanom Gimondijem. Vse do šeste etape je vodil Moser, potem pa je prišel v vodstvo Merckx, ki se vse bolj približuje svojemu šestemu uspehu. PLAVANJE: Zagrebčan Zdravko Divjak je dosegel nov državni rekord na 100 m prsno s časom 1.08.45. — Veljku RogoAićujc uspelo preplavati 52,3 km dolgo pot od Visa do Splita V M urah m 37 minutah. Rogošir je moral kar 60.(KM) krat zamahniti, da je preplaval progo. TENIS: Mariborčanka Mirna Jaušovec se ni uspela uvrstiti me.d osem najboljših igralk na .teniškem turnirju v VVimbledomi. ki ga imajo nekateri /.a neuradno svetovno prvenstvo, potem koje izgubila z lansko finalistko Morozovo iz Sovjetske zveze s 6:4, 6:2. Zmagovalci NVinibledona so postali: pri moških: Arthur Ashe IZDA), pri ženskah: Billie Jean King (ZDAl. med ženskimi dvojicami: Ki|omura (ZDA) in Savaniacu (Ja potiska), med mešanimi dvojicami: Riessen (ZDA) in Margaret h ("ourt (Avstralija), med moškimi dvojicami: Gerulaitis in Maver (oba ZDA). V dvanajstih dneh si je tekme ogledalo 338.(KM) gledalcev, kar je za 32.(KM) gledalcev več kot lansko leto. y j, mi družinami v nedeljo 29. 6. 1975 na Kovorju in zasedla tretje mesto. Na izbirnem tekmovanju je bil najboljši Ludvik Stare, ki je pustil za sabo Petra Slatnarja, Alojza Marklja in ostale. Kegljaška sekcija je pripravila dvoboja v kegljanju. V torek so se pomerile ženske ekipe tovarne STOL Kamnik in domačega Krvavca. Domačinke so bile precej boljše in so zmagale z 251 keglji razlike. Precej bolj zanimiv je bil dvoboj kegljačev Krvavca in avtobusnega podjetja SAP iz Ljubljane, kjer so po ogorčenem boju Ljubljančani za dva keglja premagali domačine. Košarkarska sekcija je pripravila turnirja pionirskih in članskih ekip. Pri pionirjih je prvo mesto osvojila ekipa Save, ki je v finalu premagala domače pionirje, tretje so bile Jesenice, četrti pa Šenčur. Najbolj dramatično je bilo na turnirju članskih ekip, kjer vse do zadnjega sodnikovega žvižga nismo vedeli kdo bo osvojil prehodni pokal. Nastopile so tri ekipe, tako da so igrale vsaka z vsako. Krvavec je premagal Komendo in izgubil z Gotikom, Komenda pa je premagala Kranjčane. Po seštevku košev je pokal že drugo leto zapored osvojil Gotik, ki je bil za koš boljši od Komende, slednji pa za štiri boljši od Krvavca. V tekmovalnem delu je nastopilo nad 200 športnikov. V tednu športa sta biji na sporedu tudi dve TRI M akciji. V nedeljo in ponedeljek so športniki pripravili četveroboj za vse občane. Nastopili so v metu 5 kg krogle, v skoku v daljino z mesta, v streljanju z zračno puško in v kegljanju. Zmagovalec pri moških je postal Vinko Janežič, ki je za dve in pol točke premagal Dara Ogrina. Najbolj zanimivo je bilo skakanje v daljino, kjer je bilo veliko izenačenih tekmovalcev, najdaljši skok pa je dosegel Janežič z 266 cm. V metu krogle je bil najboljši Kalin-šek z metom 11,69 m. Pri streljanju je od 50 možnih krogov Alfonz Kern dosegel 42 krogov, Oblak pa 45, vendar je pri slednjem tekmovalcu prišlo do nesporazuma, tako da je potem nastopal izven konkurence in dosegel največ točk. Pri ženskah je bila najboljša Marija Kern, pri pionirjih pa Igor Perne. Nastopilo je 61 tekmovalcev. Za zaključek športnega tedna je ŠD organiziralo TRI M akeijo »Vsi na kolo za zdravo telo« katere se je udeležilo prek 100 kolesarjev. Prevozili so okrog 18 km dolgo pot od Cerkelj prek Sp. Brnika, Šenčurja in Luž do Grada, kjer je bil cilj in piknik. Vsak udeleženec akcije je-dobil nalepko TRI M kolesarja, j Bobnar Alpinistični novici Člana alpinističnega odseka Planinskega društva Tržič sta opravila 4. julija težko ponovitev v triglavski steni. Slavko Frantar in Filip Bence sta v mogočni severni steni preplezala smer »Helba« (spominska smer tragično preminulega Tržičana Rika Salbergerja) s Čopovim stebrom. To je trenutno ena najtežjih kombinacij smeri v Evropi. Tržiški alpinisti so delovni tudi na drugih področjih. Tako. so opravili večja Vzdrževalna dela na bivaku v severni steni Storžiča. Kranjski alpinisti pa so v petek, soboto in nedeljo organizirali delovno akcijo za nadelavo nove poti na Veliko Babo. Jugoslovansko-avstrij-ski mejni vrh je bil namreč doslej dostopen le po avstrijski strani. Nova pot se začenja na Ledinah,- prečka zahodno steno Male Babe in se povzpne na Veliko Babo po zahodnem pobočju. Nova pot je tehnično zelo zahtevna, saj so alpinisti že porabili okrog 100 metrov žične vrvi, okrog 80 metrov pa jo bodo še. Z vrha Babe (2200 metrov) je čudovit razgled na verigo Grintancev in na Jezersko. Vrh Velike Babe bo vključen v novo planinsko transverzalo »Kranjski vrhovi«, ki bo slovesno odprta še letošnje poletje. Kljub slabemu vremenu so alpinisti opravili že 430 delovnih ur. F. Šter Ustvarjalno zadoščenje V vsakem poklicu pri opravljanju ustreznega dela doživljamo poseben užitek, značilno osebno čustvo zadovoljstva ali čustvo ustvarjalnega zadoščenja. Čim večji je učinek našega dela in čim bolj je to delo družbeno pomembno ali priznano, tem močnejši in izrazitejši je občutek osebnega zadoščenja. Zadovoljni smo, ko učence naučimo branja, pisanja, računanja, ko jim posredujemo znanja, vrednote in jih v okviru pouka na vseh šolskih stopnjah navajamo na zdrav način življenja. Kako športni pedagogi, ki mladino urimo, jo utrjujemo, vzgajamo ter kulturno osveščamo, doživljamo občutek ustvarjalnega zadoščenja? Športni pedagogi smo pobudniki, oblikovalci in ure-sničevalci dobre štartne osnove mladih. Spremljan o jih na začetku življenjske poti, med šolanjem, v obdobju vrhunskih rezultatov, v zatonu športnih uspehov in na njih ne poza- ( bimo po končanem športnem udejstvovanju. Vsak napredek v športno tehničnem pogledu gojencev je hkrati tudi priznanje dela pedagogov. Kadar pa gre za izredne rezultate, pedagogi j skupaj s športniki doživljajo čustvo veličastnosti. A veseli so tudi če športniki uspevajo v življenju. Danes je veliko priložnosti, da mladi zabredejo na stranpotje. Kadar koga rešimo zloma osebnosti, ko je klonil in se vdal nezdravemu življenju in ga spet usmerimo v šport, doživljamo zadoščenje, saj smo pomagali mlademu človeku najti pot iz vrtinca. - Že pri delu s pionirji, ko nazorno sledimo njihovemu napredku, nas razveseli vsak njihov uspeh. Danes so v bazenu splavali trije učenci, drugič jih bo pet, trije so se posebno izkazali v skokih, strahopetni in sramežljivi pri vsaki vadbeni uri postajajo bolj pogumni in samozavestni. Učenci učitelje in njihovo delo bolj objektivno precenijo po nekaj letih — z vidika zrelega človeka. Tudi učitelji z leti ugotove življenjske uspehe učencev. Na njih so največkrat ponosni. Vendar smo večkrat presenečeni in ne doživljamo posebnega osebnega zadoščenja, ko na obletnicah mature nazorno vidimo učinek našega dela, ko ne občudujemo preveč pridobit-niških sposobnosti nekdanjih učencev, ko je videti, da so mnogi postali boljši porabniki gmotnih dobrin, kakor pa misleci in ustvarjalci. Ustvarjalno zadoščenje športnih pedagogov je v njihovem vsakodnevnem delu in njegovem odjeku v bodočnosti. Zadovoljni bi bili: — da bi se nenehno boljšala zmogljivost vsega naroda, — da bi se pravilo častne, čiste in poštene igre ob nenehnem boljšanju gmotnih pogojev uveljavljalo v življenju, — da bi smisel ali namen športa in humanistično naravnane športne vzgoje postal vse bolj resničnost. J. Ažman Šoštarić zmagal, Globočnik peti AMD Šaleška dolina je v počastitev dneva rudarjev, stoletnice rudarjenja in tridesetletnice osvoboditve organiziralo dirko v motokrosu v razredu do 250 ccm za nagrado Velenja. Pokrovitelj prireditve je bil REK-TOZD rudnik Velenje. Na prenovljeni 1300 m dolgi progi je sodelovalo 37 tekmovalcev iz 11 klubov. Tekmovalci so startali trikrat, in v vseh treh vožnjah je bil daleč najboljši lanskoletni državni prvak, Karlovčan Leno Šoštarić. Mladi Šinkovec iz Orehove vasi je v skupni uvrstitvi zasedel odlično drugo mesto, njegov klubski tovariš Mirko Vesenjak pa je v tretji vožnji v zadnjem krogu padel in si zlomil nogo. Zelo dobro peto mesto je zasedel Tržičan Globočnik, Kranjčan Nahtigal pa je bil šesti. Med ekipami je zmagala Orehova v?.s pred Karlovcem, Kranj je bil četrti, Tržič pa peti. Zanimivo dirko si je ogledalo nad 10.000 gledalcev. REZULTATI: posamezno: 1. Šoštarić (Karlovac) 3 točke, 3. Šinkovec (Orehova vas) 7, 3. Zorić (Karlovac 10, 4. Fras (Orehova vas) 16, 5. Globočnik (Tržič) 20, 6. Nahtigai (Kranj) 22, 7. S. Vesenjak (Ptuj) 28 8. Baje (Šentvid) 30, 9. M. Vesenjat (Orehova vas) 41, 10. Šegula (Ptw< 44,. . . ekipno: 1. Orehova vas 11 ,točk, 2. Karlovac 73, 3. Ptuj 18 4. Kranj 14, 5. Tržič 13..... F. P. Petek - 11. julija 197: »70 let tradicije, 20 let razvoja« — to je motto jubileja, ki ga pravkar praznuje 1095-članski kolektiv podjetja Jelovica Škofja Loka. Leta 1905 sta namreč dva domačina, loška posestnika Franc Dolenc in Franc Heinricher, pri Trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani prijavila odprtje les-no-industrijskih obratov na Trati, katerih pojav pomeni začetek prehoda iz drobne, nepovezane proizvodnje v sistematično, skrbno organizirano tovarniško predelavo lesa. Trgovanje z ogljem, deskami in hlodi je zamenjala donos-' nejša prodaja (izvoz) zahtevnih finaliziranih izdelkov. No, podobne težnje so botrovale tudi nastanku Jelovice, ustanovljene marca 1955, na pobudo'27 gorenjskih zadrug. Združitev nacionaliziranih Dolenčevih in Heinrieherjevih kapacitet, objektov v Bodovljah ter bivšega Šimičevega obrata je odpravila povojno neusklajenost in sprožila nagel razcvet lesne panoge v občini. Današnje mesto Jelovice v jugoslovanskem gospodarskem prostoru dovolj nazorno dokazuje, da so odgovorni ubrali pravo pot. In ravno o slednjem, seveda iz čisto osebnih izkušenj in prakse, pripovedujejo naši trije današnji sobesedniki, delavci z več kakor dvajsetletnim stažem v vrstah slavljen-cev. Stane Kovač (50), skladiščnik gotovih izdelkov: »Od prvega dne, od spomladi 1951 dalje, delam v skladišču. Ja, razlika med ,prej' in ,zdaj' je ogromna. Prišel sem, ko je bilo vse skupaj še pod vojaško komando. O kaki posebni zaščiti pred mrazom, prahom in vremenskimi neprilikami, ki so glavni sovražnik ljudi mojega poklica, takrat niti slutili nismo. Danes pa sta specialna obleka ter obutev sama po sebi umevna nujnost. In ker nas je vedno več, ker poslujemo vedno bolj organizirano, odstotek nezgod in poškodb pada, medtem ko splošni standard raste, raste vzporedno s proizvodnjo, s tehničnim napredkom ... Če sem kdaj pomislil, da bi zamenjal službo? Nikoli! Sicer je moderno krožiti sem ter tja, ampak jaz bom raje kar ostal. Ženo, sina in hčerko imam; čisto blizu smo si zgradili dom. Mar naj tiščim proč? Ne. Svoje dolžnosti poznam, navadil sem se nanje, opravljam jih kolikor morem solidno, zaslužim o-krog 3400 din mesečno — skratka, nič hudega mi ni. Konec koncev pa tudi podjetju ne gre slabo.« - Silva Logar (45), delavka na montažnih objektih: »25 let sem že v Jelovici in sem z vsem popolnoma zadovoljna. Prebivam v Zabnici, kjer smo sezidali hišo. Vožnja na Trato me je brž po preselitvi precej motila, vendar si nisem hotela poiskati nove zaposlitve kje bliže. Veste, tam, v onile hali, so tekli najlepši dnevi mojega življenja,tam sem pustila mla"-dost, tam je zbranih dosti dobrih prijateljev in kolegov . . . Kar zadeva osebne dohodke, so kljub draginji višji kot včasih. Čeprav nenehno tarnamo, je vedno moč tudi kaj prihraniti. Ne bi nam v garaži stala ,stoenka', če bi bilo drugače. . . A kakšno primerjavo s preteklostjo naj potegnem? Zapišite, kako dobesedno zamižim od groze, kadar se spomnim nevzdržnih razmer, v katerih smo nekoč delali. Neštetokrat sem, recimo, uporabljala staro, nezavarovano cirkularko brez pokrova in naravnost čudež je, da so prsti še celi.« Miloš Zakotnik (51), vodja vzdrževalnega servisa, nekdanji prvi predsednik DS medzadružnega lesnega kombinata Jelovica: »Leto 1949 je daleč, toda vseeno ne bom nikdar pozabil tistega pionirskega obdobja tovarne. Iz nič smo začeli; primanjkovalo je surovin, primanjkovalo je orodja in strojev. Obrtniški način proizvodnje ni mogel slediti potrebam tržišča. Toda domiselnost in improvizatpr-ska žilica sta premagala marsikatero oviro. Uvedli smo veliko drobnih izboljšav ter na lastno pest izpopolnjevali strojni park. Sodeloval sem, denimo, pri konstruiranju in izdelavi dvojne prirezovalke, ki je za polovico skrajšala postopek razžaganja debel. Pomenila je enkratno pridobitev — dasi bi ob sedanji tehniki učinkovala skoraj smešno . . . Bistveni zaokret v pozitivni smeri pa so prinesla šele pozna petdeseta leta; montirali smo odsesovalno napravo, namenjeno odstranjevanju žaganja, okrepili kontrolo varnosti in jeli nabavljati sodobno mehanizacijo, nepogrešljivega spremljevalca industrializacije.« I. Guzelj Praznik šoferjev in avtomehanikov V nedeljo, 13. julija, je dan šoferjev in avtomehanikov. Praznik je posvečen 13. juliju 1943. leta, ko so motorizirane enote slovenske partizanskevojske sodelovale v napadu na Žužemberk in Turjak. S-voj praznik bodo šoferji in avtomehaniki verjetno proslavili kot že leta doslej dokaj svečano.; osrednja proslava združena s 30-obletnico osvoboditve in 20-obletnico ZŠAM Kočevje bo tokrat v Kočevju. To bo prva združena manifestacija ZŠAM z odredi NOV, saj bo v Kočevje prišlo več narodnih herojev, komandantov in številni borci, ter predstavniki Zveze ZŠAM iz drugih republik in drugi. Marjan Hafner Mnogi člani ZŠAM pa bodo seveda svoj praznik proslavili kar na svojem delovnem mestu, za volanom težkega tovornjaka, avtomehaniki pa morda v stalni pripravljenosti v mehanični de- Moderniziran rateški mejni prehod Številnim praznovanjem ob 30-letnici osvoboditve so se pridružili tudi delavci carinske službe, saj so minuli teden slovesno odprli nov objekt na mednarodnem cestnem prehodu v Ratečah. Cestni mejni prehod Rateče je pri: čel delovati že po prvi svetovni vojni, ko je v Ratečah prišlo do razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Od skromnih začetkov, ko je predstavljal le prehod za dvolast-nike, predstavlja danes pomemben mednarodni prehod, prek katerega letno vstopi in izstopi 300.000 inozemskih potnikov, 200.000 domačih potnikov, 90.000 inozemskih potniških vozil, 55.000 domačih potniških vozil, 22.000 inozemskih potnikov v maloobmejnem prometu in 40.000 domačih potnikov v maloobmejnem prometu. Zdaj je na mejnem prehodu 77 dvolastnikov in 146 delavcev na dvolastniških posestvih ter 425 lastnikov maloobmejnih izkaznic. Večina teh občanov večkrat dnevno prestopi mejo v obe smeri. Promet prek prehoda Rateče se je posebno povečal s podpisom Vi-deniskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. S sporazumom je na specifičen način rešen prehod potnikov in prenos blaga na določenih mestih med našim in sosednjim italijanskim področjem. Z Videm-skim sporazumom je urejeno prehajanje prek meje tako za dvolast-nike kakor tudi za njihove člane družine in delavce, prevoz orodja, pregon živine, prehod državne meje za prebivalce maloobmejnega pasu kakor tudi za sezonske prehode državne meje, prehode v primerih elementarnih nesreč itd. Zgradba, v kateri so carinski delavci doslej opravljali carinsko kontrolo, je bila zgrajena leta 1932 in ni več ustrezala tako povečanemu prometu. Zato so gradnjo novega objekta vključili v srednjeročni plan razvoja carinske službe in njene modernizacije za obdobje 1970 do 1975. Z izgradnjo nove moderne stavbe so se bistveno izboljšali tudi pogoji dela delavcev na meji, saj so vse do sedaj opravljali carinsko službo v Ratečah na prostem ob vsakem vremenu. D. Sedej lavnici. Letošnje leto je za Združenje in seveda za člane še posebej pomembno, saj je šoferjem po 22-letnem prizadevanju uspelo uveljaviti priznanje beneficirane dobe. Vendar se beneficirana doba za sedaj priznava le voznikom v javnem prometu in to voznikom avtobusov in pa voznikom tovornjakov s 5 ali več tonami nosilnosti. Beneficirano dobo bo od letos naprej imelo torej okoli 5000 voznikov v Sloveniji, medtem ko za ostale voznike beneficirana doba še ni urejena. To seveda ni edini problem poklicnih voznikov, še in še jih je v tem ne preveč rožnatem poklicu. , Da je res tako, se je strinjal tudi Marjan Hafner, vodja avto-strojnega parka pri Zavodu za reševalno službo v Kranju, ki je član ZŠAM Kranj že več kot deset let. »Naša služba, avtomehanikov namreč, je bolj statična, vedno smo na enem mestu in točno vemo, kdaj imamo prosti čas. Medtem ko z vozniki ni tako, saj so včasih po cele dneve ali tedne na vožnji, pa čeprav novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa predvideva le osem-urni delavnik za poklicnega voznika. Nekatera delovna mesta voznikov so res težavna, posebno pri današnjem prometu, za volanom težkega stroja je res težko dočakati polno delovno dobo in se mi zdi zelo prav, da je na takih delovnih mestih sedaj delovna doba beneficirana. Pred tridesetimi leti je bil seveda na. cestah bolj mir in je bil šofer dokaj iskan poklic. Danes pa vsak dvakrat premisli, saj so znane tudi poklicne bolezni, ki tarejo poklicne voznike.« L. M. V negospodarstvu največ delavcev Konec letošnjega marca je bilo v tržiški občini 5526 zaposlenih, med katerimi je bilo kar 52,4 odstotka žensk. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je zaposlenost povečala sicer za 2,9 odstotka, vendar predvsem na račun novih delovnih mest v negospodarstvu. Tu je bilo konec marca kar 7,4 odstotka več zaposlenih. Kljub temu je tržiška občina ena redkih gorenjskih občin, kjer se zaposlovanje giblje v skladu z republiško resolucijo. Osebni dohodki v tržiški občini še vedno niso »ujeli« republiškega povprečja. V letošnjem prvem tro-mesečju so znašali 2800 dinarjev, kar se približno ujema z lanskim republiškim povprečjem. -jk Na Koroški Beli so uredili samaforizirano križišče, ki bo začelo delati takoj potem, ko bodo popolnoma uredili cestne odseke proti novi hladni valjarni na Beli. Foto: F. Perdan bled TRGOVINA na Rečici, tel. 064 77 328 vam nudi 5 — 20 % popusta do 31. julija pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje potrošniški kredit brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure ob torkih do 18. ure in sobotah do 12. ure.