L ist 48. Tečaj ILIII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 old., za četrt leta 1 gold., pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 2. decembra 1885. Obseg: Letošnje vipavsko vino. Kmetijske in izknšnj (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) O boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevj Iz deželnih zborov. — Govor poslanca grofa Belcredij Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. v obče do 4% manj kakor druga leta, koro ni kisline ni-Da pa vina Letošnje vipavsko vino. Spisal E. Dolenc. Ker je letos v vipavski dolini zaradi gliv pe majo pa pri vsem tem pri vsem tem letos vendar odločno bolj kislikasti okus razodevajo, kakor druga leta, izvira od tod, ker imajo veliko manj ekstrakta, kakor sicer. Obilni ekstrakt, obilno truplo vipavskega vina, sicer kislino močno zakriva, tako rekoč maskira, letos je pa jako očitna, kar viticola po domače rečeno trtam v dostih krajih ronospora pene rose odpadlo, kakor vičena, da ne bode letošnje vipavsko ivivju vr^ ' ---------------------7 # u * v ## - radi stru- harmoniji okusa jako jako ugaja. Kedar pijem dobro »tj sicer odpasti, je bila boj eliko prej letošnje vipavsko vino prav dobrega „dolenjca opra a zdi se mi, kakor da bi pil ali „štajerca". Letošnja do je bilo dru leta tako kakor lenjska in štajerska vina so pa proti onim drugih let, ne le dobra, ampak kakor sem imel priliko se sam Zdaj imamo vina v sodih, sv. Martin je minul > prepričati, prav dobra. Letošnji vipavec se bode tudi vina so uže zelo čista, deloma tudi popolnom čista razumi se, da najnižjih tukaj ne jemljem v po n ustreženo bode vipavskim vinskim producentom m štev ne manj zunanjim vinotržcem ak čisto pravično m ravnam kaj dobro držal, razumi se, da pri pravi ob On bode jako stanoviten, ker je beljakovi esnično poročam, kakošno je letošnje vipavsko vino. prilično revnejši, kakor sicei te, kar jih ima, bode Da v obče ni tako, kakor po navadi to je ne tako alkohol, če tudi ga je manj kakor sicer v njem ognjevito ? alkohola bogato, trupla polno, kakor druga dobro vbrzdal Da upam se trditi , prav da so ravno le- let je istina Toda ? če katere hranijo vina le ajdejo se pa vendar kleti V 1 # 1 i___- 1____ M ^ /N «f ^ tošnja dobra vipavska v prav pnmei > kdor tudi ne v prevagljivi množini malo ali čisto nič drugačna memo onih drugih let Po celi vipavski dolini nahaj se eč tudi dosti bi jih hotel shraniti, da se mu postarajo, kajti ona so ravno prave sostave, da zamorejo v malo letih — dveh do treh uže — tisto fino plemenito vonjavo po sta pi r visoko ležečih vinogradov, in v teh je „perono rini nemški Alti zvano zadobiti, katera dobro a malo ali še celo čist nič ospodarila o takih vinih tukaj niti govoriti nočem, ampak i ;kJh, iz vinogradov po „penospori" več ali manj po škodovanih. No, te naredila so se pa tudi proti vsemu pričrkoT ohranjene stare „dolenjce", „stajerce menito odlikuje u itd tako ple Častiti čitatelji teh vrstic bodo iz njih l?hko posneli, da ni toraj nikakor res kar nekateri ne Kratka sodba o njih, toda popolnoma morem drugače se izraziti pravična bi bila sledeča: ona imajo nekaj manj alko hola in trupla, kisline pa le malo ali skoraj nič več kakor sicer; zato se pa ravno jako ljubo, jako pri obrekovalci okoli trosil oV da je namreč letošnji vipavec v obče za nič. Jaz sem vsakemu porok, da se letos v Vipavi zravno nekaterih res izvanredno nizkih vin tudi dobra, in ne jetno pijejo. Letos se zamore reči da vipavca ti tako ^Štajerca leta JJ|t}|U. XJCLUO CC /jaJHUl^ iCU, ^ švrkamo", kakor sicer običajnega „dolenjca lahko u ali ^ _ / Treba ga je precej več" popiti kakor druga pred komu zaide v lase No to je pa ravno manj tudi prav dobra vina nahajajo Posebno povdarjati moram še to, da je letošnjemu vipavcu kai na korist istina, da so letos bolj fine sorte F ..........ako ne trt dobro obrodile, bolj nizke pa zelo malo > mnogim vinopivcem po Slovenskem prav ljubo in všeč okusom ali boljši rečeno se slastjo letošnjega kar naravnost nič Lozicah pil sem na pi pre teklo nedeljo (15. dne t. m.) belo vino iz plant, toraj v u se tudi njegova kemična sostava ^ Y — V ^^ JLA v/ v% V./ F —v^ w —— — kar se plantno ne nograjšno pa reči moram, da me je nje nizko dveh glavnih obstojnih delov tiče — popolnoma vjema Dvoje šolskih vin, eno iz bolj navadnega grozdj ležečega vinograda, drugo pa res da iz posebno finih bolj viso gova dobrota se ve da po letošnjih razmerah soditi — in tudi njegova lepota osupnila Da mora letos vsak kdor sort zelen traminec, nemški rizling kega vinograda, pokazala sta pi alkohola, 5'8°/ kisline. UČI 1LIUJLČI 1CIUO vino kupiti, bolj zbirati kakor druga leta Zatorai vinokunci le pridite k nam, in hoče v kisline, drugo pa 8*25% alkohola preiskavi: prvo 7% Zatoraj vinokupci le pridite , se— 00 U o /oo ivioniio, uiugu i'** ^ /o ^ - /uu ----------. , -j Alkohola obdrže torej letošnja vipavska vina jaz tukaj povedal bodete lahko, da je resnično vse tako, kakor sem Vv ti ; 8 r Sicer se o tem tudi vsak\ van&- 382 kupec, za naprej še na prostejši način lahko prepriča Po vseh druzih vinskih deželah imajo tako zvane vinske agente (na Francoskem vinski majerji, maer de vin zvani), kateri vina za oddaljene vinotržce, go U.O viu ivaicu viiid L po } in še drugim drevesnim boleznim v zemlji sami vod in vzrok. Ako bi se pa iz spodnje zemljine plasti take zapreke (vzroki boleznim drevesnim) nikakor (ali nejse steannove pa se pobira viša carina z 11 gold. na 100 kg. po tarif. št. 341 (sveče ne posebno imenovane na pr. iz stearine, kamnega voska itd.), kajti cene voščenih sveč so za vsakih 100 kg. 250 do 300 gold. v., one stearinovih pa 80 do 95 gold. a. v. av. Avstrijskemu svečarju je bilo dosedaj zarad tako s prevelikimi stroški) odpraviti ne dale, bolj ne nasadi pa da takega zemljišča s sadnim drevj stori, , ker mu tam hiralo, pravega dobička nikdar ne dona-šalo in tudi pred svojo normalno starostjo prezgodaj pod nizke, popolnoma neopravičene colnine nemogoče/ se bil branil italijanskemu tekmovanju, tem manje italijanski svečarji vsled nizke plo da bi ker ? zlo prišlo (Dalj prih.) voznine svoje izdelke našim dalmatinskim, istrijskim in hrvaškim pristaniščem ceno in skoro brez lastnih stroškov dovažajc avstrijski odmorski voščeninar pa mora plačevati še vedno drago železnično voznino, da more s' svojim bla- ? Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Za tarif. št. 322 in 323. gom do Trsta ali do Reke, od koder še dalj je mogoča razpošiljatev v avstrijske pomorske pokrajine izvožnj Avstrije v Italij misliti, ne glede na to, da je v Italiji voskina obrt mnogo bolj razvita marveč ker Italija za voščene sveče (cera bianca lavo-Odsek priporoča najtopleje po vis. c. kr. vladi v rata) 40 lir = 20 gold. — av. v. v zlatu na vsacih 100 colno novelo vsprejeta povišanja in predlaga v tarif. kilg. uvoznine pobira št. 322 carino za „svinčeni pepel, svinčeni glaj (srebrni Avstrij tedaj dvakrat več nego sedaj v in zlati glaj)", z dosedanjega postavka 1 gold. 50 kr. obrtnik ne more Razvidno je tedaj, da avstrijski voskini povišati na 2 gold. za 100 kg.; v tarif. št. 323 pa j da žal izvažati v Italij ampak da ima se obteže: „svinčena bel, masikot in menig še celo truda, da se v svoji lastni deželi proti ita ? ? sedaj carino na gold. določeno, z enako ki imajo lijanskemu tekmovanju vzdržuje. Temu nenaravnemu carino kakor svinčeni cuker s 5 gold. za 100 kg. . Za tarif. štev. 324. za in natron". razmerju da se voščene sveče (tarif. št. 340) znatno poviša , in sicer s tem odpomoči, da se col vsaj na 40 gold. za vsacih 100 kg. Tudi se iz Italije Vsled ogromnega tekmovanja med Anglijo in Nem- uvaža še druga vrsta cerkvenih sveč, ki so delane iz * m m m m * 4 % % • 1 « * A - " r ' ' VJ - W čijo usilujejo se v Avstrijo hromokisle kali- in natro- nekakove mešanice voska in nadomestkov « # i i • • w i to nove soli, neutralne in kisle, zadnji čas posebno iz nemških tvornic (kakor kaže statistika), po tako nizki ceni kamenega voska i. dr stea katere zarad nizke da sedaj to blago komaj 40 gold. za metercent čam zelo škodujejo strijskim iz pristnega čebelinega voska delanim sve 38-1 Iz tega razloga nasvetuje odsek, naj bi se colnina prizadevanje deželnega zbora za tarif. št. 341 (sveče ne posebno imenovane) najmanj deželni glavar z živiukiici na pres na 30 gold. za 100 kg. povišala. v blagor dežele sklepa cesarja » v kar Pri glasovanji so se vsprejeli vsi odsekovi predlogi. se pridružijo glasni trikratni živio-klici vsega zbora. Na to izprosi si besede gospod deželni predsednik III Gosp zbornični svetnik Iv. Per d vsled dopisa vis. c. kr. deželn o vprašanji, č vlade z dne 17 poroča sept. baron Winkler ter otovlja, da bo, kakor je to storil 1885.. št e-li pravica v izvrševanji trgovine z mešanim blagom obsega pravico prodajati klobuke. Po §. 36 zakona z dne 15. marcija 1883., drž. zak. 39, se razsoja obseg obrtne pravice po vsebini obrt do sedaj, skrbel zmiraj za izdatno podporo deželne vlade v vseh delih deželnega zbora v blagor dežele in države. zb Dalj storijo obljubo novo vstopivši udje deželnega i namreč gosp knezoškof dr. Jakob Misij spod svetovalec Hren in gosp. Stegnar. Potem pa omenja gosp. deželni glavar izgube j go nega pisma in trgovinskim obrtnim daleč see Ker zakon le gostilničarskim, krčmarskim tera je zadela deželni zbor od zadnjega zasedan j 16 in 38) določuj kako smrti gosp poslanca Karola Rudež omenja ka-, vsled kratko ajo njihove pravice, mora se v vseh druzih njegove zasluge za deželo, za kmetijstvo, njegove do obrtih ravnati po pravilih, ki so bila uže pred izdanjem brotljivosti spoštlj načaja, tudi njegovega odli obrtnega reda veljavna, kajti v smislu III. razglasil nega patenta za obrtni red odpravila so se nezdružena starejša pravila. njim kovanja z vitežkim križem Franc Jožefovega reda in naprosi poslance naj v znamenje slavljenja njegovega spomina vstanejo (Ka leta zmisli dvorskih ukazov z dne 20. avgusta 17 marcija i.802 13 eptembra 1806 xcua, -L I . Jliai^iju, I., It7. OU^iuiuuiu. novembra 1812. in z dne 19. maja 1817 1792 17 se zgodi.) Dalje spominja se gospod deželni glavar umrlega j dopuščeno je trgovinam mešanim blagom prodajati vse blago za o katero ni treba posebnega dovoljenja. Po ukazu tr vinskosodne komisije z dne 20. februarija 1822. 1., št 259, po gubernijalnem ukazu z dne 1. marcija 1882 št. 2481 (zbirka provincijalnih zakonov 4. knjigo 1822 št. 58), obsegajo trgovine z mešanim blagom neomejeno gosp. Viktorja Smoleta, ki je vse svoje blizo 100.000 gold. cenjeno premoženje zapustil deželnemu muzeji Rudolfinum, omenja, da je v tej zadevi deželni odbor stavil slavnemu zboru v prilogi 18. poseben predlog ter tudi naprosi, da se v QJ hvaležnosti > j licesa dobrotnika pokojnega V. Smoleta vzdignejo. (Se o odi.) Dalj olila sta se za reditelja gg. K r sni k in trgovinsko pravico za vse za tr ne izključeno baron Lichtenberg, za pregledovalca stenografičnih blago, pošiljavi obrtni zakoni zmislu tega ukaza imajo tudi pravico za raz- zapisnikov orcr Robič in D e s ch m Nadalj in naročilno trgo . kujiga, 103 (Kopetz , avstrijski volil se je finančni odsek 11 udov, gospodarski odsek na Dunaj 1829 udov upravni odsek udov odsek za pregledavanj Stubenrauch, upravni zakoni 1856, II. knjiga, § 503.) To načelo se potrjuje tudi v 38 ki določuj da obsega prijava za trgovinsko UUlUtUJU, UM, VMOV^o«, ^l* VKJLV ^IU J. A vico, trgovati z vsem v svobodnem prometu dopuščenim oddajo v poročanj letnega poročila deželnega odb >ra 7 ulov in pa peti-2 cijski odsek 5 udov, dalje naznanja deželni glavar došle obrt pra- prošnje in predlaga ob enem, kateremu odseku naj se obrtne novele ne posebnemu dopustilu podvrženim blagom , ne da Potem izprosi si besede L Svet in iz se omejevala pravica na določeno blago ali vrsto blaga določeno reče v imenu vseh po o odah tega leta poškodovanih naše dežele presvitlemu cesarju v ginljivih besedah naj Prodajanje klobukov tedaj ni podvrženo posebnemu gorkejo zahvalo za veliko gmotno podporo. dopustilu , posebnega privoljenja za to ni treba, mora Dalje izroči se poročilo o dveh dopolnilnih volitvah se toraj tudi odsek izreči, da trgovci z mešanim blagom upravnemu odseku, finančnemu odseku pa vsi ostali OV UV1 WIJ v v VA* v vaj ^^ — ^ ^r ---~ - — CD ---U^/iUI f UVUUU UViVVlAUJ UVLJUU. \J smejo prodajati tudi klobuke , ne da bi jim bilo treba predlogi priloga št. 1 do vštete 18. za to pridobiti si posebne pravice Odsek toraj predlaga: slavna zbornica naj se izreče deželni glavar prihodnjo sejo pismeno naznanil. v zmislu tega poročila. Potem se sklene seja krog pol 2. popoludne, in bo Predlog je bil vsprejet (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. deželnih zborov. Adresna razprava v gosposki zbornici. Govor grofa Belcredija. Le z veliko nevoljo vstopim v pričujočo razpravo, pa opazka prečastitega gospoda predgovornika je to nevoljo premagala, ker sprevidim, da imajo gospodje one Kmalu po 11. uri zbrali so se deželni poslanci v (leve) strani visoke zbornice pravico zahtevati, da tudi Prva seja deželnega zbora kranjskega 25. novembra oni, ki stoje na drugem stališči, povodom adresne raz redutni dvorani in deželni glavar grof Thurn pričel je zborovanje sklicujoč se na klic cesarjev. Dalje omenjal prave spregovore jasno besedo. Moja nevolja vtemeljena je nekaterih del, ki pričakujejo rešitve v letošnjem za- je bila v tem, da ni moja stvar, vdeležiti se govorniških sedanji, zlasti: štatut za ljubljansko mesto, podporo borb, kakoršne so navadne pri adresni razpravi. Ljubše za železnico iz Ljubljane v Kamnik, premeščenje slapske mi je, svoje govore v zvezo spraviti z gotovimi razurn- šole na Dolenjsko. Glede na minulo leto omenja vre- ljivimi predmeti, kakor pa z nastavnimi besedami, kakor menskih nezgod, toče, viharjev iu povodenj, ki so za- je uže dandanes tudi tako imenovana „avstrijska dr- dele več delov naše dežele. Omenja pa z gorko zahvalo žavna misel" postala nastavna beseda, v kateri si vsa tukaj tudi velikih daril, katere so v podporo po nezgo- kdo misli, kar hoče, morebiti tudi ne misli prav nič dah poškodovanih podali dobrotniki, v prvi vrsti Njegovo vendar pa to čarobno besedo tako dolgo občuduje Veličanstvo cesar sam, ki je v ta namen daroval letos sam čaram v moč pride. da adresni razpravi se mora naši deželi 9000 gold. prošnjo do gospoda deželnega po mojem mnenji o vsem govoriti, kar je pripravno po predsednika, da naj tudi dalje kakor dosedaj podpira ložaj označiti; govoriti se mora o mislih, ki po zraku £ švigajo in ki so prenapolnjene narodne prenapetosti, nasein splošnem prepričanj ne bila smela nikdar dotak prizadevati si moramo jasnost zadobiti o vzrokih in na- niti, namreč šolo, jeli vse to nastalo še le od 1. 1879 sledkih položaja in ravno tako moramo jeti sredstva za pomoč zoper zlo. Razumljivo je, da po , moj del bo tedaj razgovor spre- in kakove bile so razmere poprej? Rad se dam pod učiti sameznik ne more rešiti te naloge gotovo le majhen, glede obzora omejen; tega se popol noma zavedam in zato prosim potrpežljivosti in priza nesljivosti visoke zbornice. našem politično-razburjenem življenji bile so tudi literarični proizvodi mnogobroj prav povoljno pojasnilo vsakokratnega položaj Kažejo nam ti ljenja. Pregledaval sem tedaj te vrst mis o da navedem spise, in dovolite šanja ? najvišjem prestolnem govoru se narodnega vpra-kakor naravno, ne omenja naravnost, ker krona Majer, je dunajskf obrtnik mi, centralističnih krogov. Pisatelj en tak spis, ki prihaj i iz nemških imenuje se Sigmund je visoko vzvišana nad tem notranjim prepirom, vendar kate-, bral bi iz desetega odstavka prestolnega govora pa remu je manjši Arbeiterfrage der Stadt Wien". Na svitlo m spis ima naslov: „DIe leta 1871 in komisije predložila dostavek društvu e prišel spis posvečen niže-avstrijskemu obrtnemu svarilo do narodov v najdostoj vični, neslo. (Prav dobro! in dobro! na desnici.) obliki: Bodite pra kar more pomen nje povikšati kakor sem jaz pravičen, in to vam bo mir pri (Dalj prihodnjič.) Moj navada ni, okrog stvari loviti govoril bom tedaj naravnost o najbolj kočljivem predmetu, namreč o narodnem. To je predmet, ki odločuje v vseh drugih vprašanjih tudi državnopravno ne izvzeto, dolžnost je tedaj, spregovoriti o njem jasno, očitno besedo. Dovolil bi si pa poprej izreči opazko: Zanimivo je in pripisati se mora mladosti našega političnega živ ihf Mnogovrstne novice. Razstreljenje »peklenskih vrat" pri Novem Jorku. Dne 10. oktobra 1885 razstrelila se je v morji pri da se vsakanotranja borba zmiraj takoj proglasi sila nevarna skala z East River poleg Novega Jorka velikanska, za brodove Ročk" navadno imenom »Flood ljenja kot borba za obstanek države. (Zelo res! na desnici.) Pri tako imenovanem državnem smislu je tudi prav jaškem delu naznanjajo se prav zanimive nadrobnosti imenovana „Hell Gate", peklenska vrata tem or taka. Morebiti da velj in pomenljivost stranke zelo S to poskušnjo ne da se z lepo druga te vrste ne ojačuje in povzdiguje, ako se bodi-si s pretvezo vod- v Ameriki in ne po drugem svetu primerjati, ker iukaj stvu, bodi-si iz naslova enakopravnosti zmiraj postavlja razstrelila se je na enkrat skala velikosti šest ni kot temelj steber državne zgradbe. Strankar 6 ka go li j rečnost se s tem zelo oživlja, delovanje stranko stavi je 280.000 funt. dinamit se v najlepši svit, Toda vprašam: kaj to koristi državi? in odgovoriti si moram, kubičnih čevljev iu v ta namen porabilo se da ima ona od tega samo veliko 1876. razstrelil „Hallet Point Riff 52.000 funtov razstreliva Ko se je 24. septembra porabilo se je samo in kakor pri „Flood Rocku škodo. Ker pri takem menenji postane vsak pristaš vrtale so se tedaj navpik križajoče se zagate, katere diuzega strankarskega mnenja naravnost žave. Da pri takih razmerah pri gorkem domoljubnem žnik dr- so merile skupaj 7415 čevlj Za to čutji se blago na katero smemo v Avstriji vsi po biti dobro ki se nahaja na obeh straneh da ob- ker Blackwells Island streljanje bilo je ooče zanimanje večj se je vršilo tik mesta Novega Jorka in tik otoka zoru popolnoma odtegne, je naravni nasledek tega ^^VUTIVIIO Aoiauuj LICI Jiatul iij norišnica, kaznilnica, prisilna na katerim je mnogo javnih zavodov tem uže celo nočem govoriti, kakošen vtis na inostran- in pa različne bolnišnice delavnica, zavod za slepe stvo dela, ako se naše notranje borbe zmiraj kažejo kot boj za obstanek države. (Dobro težavami morajo se tedaj voditi diplomatične razprav General Newt načeluik inženirjev, ki je vodil desni.) S kakošnimi to delo, skrbel je za to za potrebne varnostne naprave oktobra zjutraj naročil je odpraviti vse trobe Dne resnično! na desni.) Uže danes se je čulo, da je in od onega trenutka dotekala je voda prosto na tiso sedanja vlada vsega kriva. Visoka zbornica! nisem po- čerih mestih v votline skale napolnj klican zastopati visoko vlado, pa ona ima ravno tako -- ~— LJLaty kakor vsak mojih sodržavljanov pravico, od mene za- razstreljavanji manjega skalovj 5 i z dinamitom in pri tem služila je voda prav v ta namen, kakor pri htevati pravično sodbo. Vse obrekovanje, kar se očita luknj ilovica, s ------- c-----------,--X*.«,.. VVAV,«. ----J ---r "U^U! T UVJ zoper vladino sistemo, da se izreče v čudovitem oči- omeji po vsem na ona mesta katero se napolnijo, namreč v to, da se moč razstreljanja tanji besedi „porazuinljenje", program vladin in kateri se nasproti stavlj No, da je ne more biti vlade, katera za katere je namenjeno , , .. V ~ ----- X-- . VUM Ilivotu, J /JO, ftCltUl KJ JO 11L katera je bila sprejeta v in se daljni krogi obvarujejo nevarnega potresa notranji Uže na vse zgodaj videti je bilo živahno gibanj boj". No, da je ne more biti vlade, katera bi »notranji pri cestah ob East Riveru, kjer so stali parobrodi, razpor" sprejela kot točko programa, je pač samo po katerih so se nameravali za, vezni in mestni uradniki sebi razumljivo. (Veselost na desni.) Jaz sam pa bi bil častniki zavezne mornarice in vojne Želel rio „ ---na/iko. ___i.:____ , v da in druge odlične se izraz v.«, ^ „porazumljenje" v vladinem pro- osebe peljati proti mestu, na katerem se je imelo v gramu ne bil nahajal, pa samo zato, ker se potem kratkem času vršiti velikansko delo razstreljanja more poojstrevanje nasprotij med prebivalstvom rabiti kot orožje zoper vlado in se je tudi v to rabilo (Prav Ob enem začeli so se polniti z ljudmi prostori na bližnjih otokih in pa otočicih East Rivera, ou ka res! na desni.) Ako se prostostine naprave, katerih se terih je bilo moč videti na »peklenska vrata", tu so za vlada ne sme dotikati, v to porabljajo, da se goji nemir, sedli golo skalovje, drevesa in strehe. Enak pogled ka ne pa mir (pravo! na desni), tedaj m rala bi vlada zali so tudi bregovi Long lslanda, od koder je bilo moč imeti čarobno moč, ako bi hotela zabraniti, da se njeni videti na „Hell Gate". nameni porazumljenja, kakoršni so ji dolžnost, storijo brezvspešni prisilni delavnici pretrgalo se je delo, prisilj res! na desni.) Vlada more na po- in pa bolnike iz norišnice pa so pospravili pod šotore zumljenje delati samo z onimi sredstvi, kateri so dodavši jim strežnike in čuvaje sploh na razpolaganje in med katere pred vsem spada vrata posameznih stanic odprte, tako da pravično ravnanje nasproti vsem narodnostim. Zdaj pa slučaj resne nevarnosti moč rešiti se, X ____ Y________TI* i i i • i w i • — « r i ___ _ zaporih bila so bilo za še vprašam: Jeli to, kar danes obžalujemo, namreč razburjenost duhov, to notranjo razdvojenje, moč narod- dovi mirno vozarili sem ter Med tem pa so v East Riveru še vsakovrstni bro nega gibanja , katera uže v polj ? katerega tudi tam memo, kjer se po. je imela kmalu električna iskra napraviti velikansko 386 razdejanje. Približno po 10 uri postavili so se vladini čolni v primerni daljavi od skale za razstreljenje odlo- na tej repatnici pisal je nekaj dni pred prikaznij nebu berolinski zvezdogled dr. Zenker sledeče čene, potem ko se vsem drugim brodom in ladijem dali „Biela-ova repatnica je ena najbolj zanimivih. Našel jo povelje odmakniti se v zadostno daljino. leta 1826. avstrijski častnik Biela , ki je spoznal v Med tem podal se je general Newton s svojo so- njej perijodično repatnico s 6!/oletnim tekom Pa progo in malo hčerko v hišico v Astoriji, kamor je bila čunanje je pokazalo, da se ra ta repatnica videla uže napeljana električna zveza od peklenskih vrat sem, in leta 1772. in 1806. Leta 1845/6. podala je repatnica od koder se je imel vžgati podkop z dinamitom, in vsto- zvezdogledom čudovito prikazen, da se je razdelila v pil se je k odprtemu oknu, pred katerim je bila mizica dve polovici. Se dne 24. decembra 1845. leta opazovali • t % • • •% w m m t m » « X in na tej pomenljiva gumba, s čegar pritiskom se je so jo kot eno repatnico z glavo enim repom pa imela oprostiti električna iskra; ob enem pa se tudi uže dne 29. decembra videla se je dvojnata. Vsak del svitlobi razpostaviti se občutljive plošice fotografične imel je glavo in rep in tako sta se premikala drug priprave, katera je imela v trenutku vpodobiti zunaj poleg druzega začetkom še z nekako meglo kot mostom vidljiv vspeh velikanskega razstreljanja. Častnik Derby, zvezana. Sčasoma pa je ta zveza zginila, in ko ste se zvesti sodelavec general Newtonov pri velikem tem delu, leta 1852. repatnici vrnile bile ste uže saksebi 350.000 ni si dal vbraniti, da sam vredi uro in lunto užge ka- milj Nenadoma pa je nastalo dne 27. novembra 1872. tera bi imela podkop zažgati po preteklih 15 minutah, ono sijajno vtrinjanje zvezd, katero je podalo dokaz ako bi električna iskra odpovedala. Komaj da je bilo one repatnica ni nehala biti, čeravno je postala nevidna to delo dovršeno, prestopil je častnik urno na čakajoč ga parnik in se peljal v Astorijo Mesto, iz katerega so prihajali zvezdni otrinki Biela nekaj minut kas- repatnice dne 27. novembra 1872. leta bil neje ura je kazala 11 in 14 minut reče general skupini „Andromeda". Tedaj bilo je čudno v zvezdni da je po Newton svoji hčerki Mariji Newton: Zdaj, Marija, je najnatančnejših računih moral glavni del repatnice uže Otrok seže po gumbi, jo pritisne čas. peklenska vrata" in blizo tri mesece pred dne 27. novembrom preteči do T) so zginila. Votlo bob- tično mesto svetovnega prostora. Tikalo seje tedaj ta nenje, podobno onemu daljnega groma, valu podobno krat druzega posebnega prostora; prej ko ne se je re-gibanje tal, bilo je prvo, kar je bilo opazovati po raz- patnica uže večkrat razdelila, kakor na zadnje 1845. Dne 27. novembra tekočega leta preteklo je od dne strelu. Ob enem skoraj šine kviško mogočen tok vode, spominjaje na leden hrib krog 300 čevljev visoko, in 27. novembra leta 1872. natanko 13 let in zemlja zopet ti . « • ^ • ^ # m mm m m m m i t 1 a . m . « - - _ t/ X videti je bilo, kakor bi dve do tri sekunde mirno stal, vstopi v tir te repatnice. Ker njenega teka čas sedaj potem pa se počasi posedel. drugič šine visoko na znaša skoraj gotovo približno f T/ mesecev f U"Vi" f1* JJUUVUV1. 1 ui Ujjiu U1UV «*». v/ 1. I*j ^UUUI^ ^liVUtiUU \J JL u I j , IU t V , tedaj kviško voden curek, pa mnogo temneje barve, kot prvi, bi se oui prostor repatičin, ki je pouzročil otrinanje za curkom leteli so kosovi skalovja, potem pa sta sle- leta 1872., približno po 13 letih in 3 mesecih vrnil na dila še dva ali trije vodeni curki. Precej razburjena tisto mesto voda rujavo-rumenkaste barve postala je mirneja in sred nje prikazaval se je plamen, ki je pa takoj zopet P ugasnil in za malo časa prikazala se je vrh onega mesta r< dimova megla, kjer je prej stal „Flood Ročk". Ta se tedaj dne 27. t. m. ne bo zadela z 1 ah k pat a s e t Ako se to o d o odi tedaj Na mestu, kjer je bila prej velikanska skala stala stoječe otriojanje zvezd še mnogo goste nejše, kot ono leta 1872." zemljo.. delom bo brščas pred- veličast- z glavnim je sedaj gladka voda, vrh katere je plavalo razdejano lesovje in brezštevilno mrtvih rib. Vojaški in mornarski častniki peljali so se na mesto razstreljanja, da so takoj Tako je pisal imenovani zvezdogled, in res se ni motil daljini, merili globočino vode. Potres od razstrelitve čutil se je bolj v kakor v bližini; na bližnjih otokih slišati ni bilo več kot strel iz topa. Morje dobi v imenovanem delu zaliva globočino 26 čevljev in širjavo 1200 čevljev pri nizkem morji, tako, Naši dopisi. Železnikov 27. nov. * Zelo obžaluiemo . ( V popravek javnega me času da se je zgodil v ločin, objavljen v zadnji številki ejsem da da bo sedaj, posebno, kedar se še kosi skalovja spra- bi bila taka dejanja, sramota našega naroda, pokrita z vijo iz morja, vožnja brodov popolnem brez zaprek. \ * Velikansko vtrinanje zvezd, katero smo opazo ečno temo za take, za obči vali v bližini Ljublj dne 27. novembra od začetka noči do jutra dne 28. novembra zelo redka in kakor 15, t. m. prejšnjih časih ni bilo tu poročevalca malo častne surovosti. zgornjega Tuhinja 20. nov. — Pretečeno nedeljo pri nas volitev občinskega odbora in ob se se je daj opazovala , grozna prikazen v naravi. Na ---- _ 0 ~ r - - ' , U^ViUOUV^U, .ILL VI enem tudi občinskega starešinstva vršila, pri kateri vo vsem širokem obnebji, kamor se je ozrlo oko, videti je litvi so bili izvolj Vid Kadunc, posestnik v Tuhinj bilo na enkrat po otrinkov, ki so za do eboj č j i h ali manjih zvezdinih županom, Martin Hribar, posestnik v Cirkušah, in An » puščali po goreč sled, čez nekaj sekund presta več sežnjev dolg drej Seršen, posestnik Sel občinskima svetovalcema i ponovila po Akoravno se navijala se je tista prikazen. To je bilo skoraj enako bilo nikdar razglašeno, da so volitev protipostavno vršila, ker ni merno po vsem obnebji, vendar pa so bili v obče otrinki Pa&u na ogled pripravlj meniki za volitev pri žu na zapadno-južni strani obnebja. gostejši Celo posameznemu opazo\ svitlejši bilo je mogoče v minuti našteti 50 do 80 otrinkov, akoravno samemu ni lahko mogoče opazovati več ko polovico ozko omejenega ob nebja. oklicalo, da bo prihodnjo Lazih v krčmi volitev no ampak se je le pri cerkvi to Martinovo nedelj ? na novega župana, in ker se je po izvolitvi občinskega odbora precej ob enem volil župan in svetovalci Radoveden bo popraševal marsikdo, od kod t dneh goditi ) kar smo se smelo še le po preteklih osmih z izvolitvijo vendar čudovita prik na nebu? Občinske volitve pa bi morala tudi c. kr. okraj zadovolj poli Zvezdogledi napovedali • 1 dan uže zdavnej, da je bo videti omenjeno prmazen ta tična gosposka bolje nadzorovati in skrbeti, da bi se koraj gotovo ker zemlja ta dan pride v tir tako imenovane Biela-ovo repatnice. * K popravka morali smo izpustiti, ker bi bil povod nove pravde Vred 387 postava občinskega volilnega reda bolj natanko spolno- vse svoje stvarne vala, kakor se je sedaj tukaj godilo. Da je bila voiitev ravno na Lazih v krčmi, kakor j da se še nikdar, to ve le sam župan. Nadejal se je bodo srca Tuhinjcev pri rujnemu vincu zopet za njega ogrela in ga zopet izvolili, pa se je varal, ako je tudi odne želje glede vsih Slovencev vladi podajali in pri nji zagovarjali vsi skupaj in vsi za vse, prepustivši k večemu osebna vprašanja in se > pa gmotna vprašanja zastopnikom vsake dežele Ako so štajerski poslanci za-se in na svojo roko nenaznanivši to drugim slovenskim poslancem , izročali nekdo prigovarjal, da naj ga zopet volijo, je vendar tajno tudi še druge spomenice izključno štajersko-slo- propadel, kakor je širok in dolg. Od svojega župano- venske, prosto jim, toda zato našim poslancem očitati vanja uže celih 6 let ni položil natančnega računa, sedaj pa bo vendar mogel dati enkrat natančni račun od svojega hiševanja. Naj bi tudi novi odbor enkrat uže vpeljal občinske 77 kranjsko" politiko, je gotovo krivično Dalj A očita pisatelj Kranjskim poslancem, da se niso izrekli za jugoslovansk klub To resnično, pa pisatelj naj bi bil dostavil takse, da se ne bode po krčmah občinsko domovinstvo so se zoper takega izrekli razun da ali vsi slovenski prodajalo za 3 „štefane" vina, kakor se je uže godilo, pa tudi vsi dalmatinski poslanci in ako iz tega povod ali pa ženitovanjske oglasnice, ako se je ženil posest- jemlj nik, jo je dobil, da je le ene krajcarje za pisarijo pla čal, a če se je ženil gostač, moral je plačati zagovarjati g. Šukljejevo kandidaturo opozoriti J u t?' ---d---o' VJ v I v utiUUlUUUUlU ^ KJ [J \J Ci\J L L\J ga moramo, da je bil ravno ta poslanec odločen na po vrhu še za vino, ali ni to narobe svet ? gold. in sprotnik takega kluba Nade- Najbolj nesrečen pa je oni del spisa, v katerem se jamo se, da bo novi župan vse občinsko zadeve v pravi skuša ne samo zagovarjati, temveč celo do neba po red spravil. Ljubljane Deželni zbor kranjski zboruje danes vzdigavati prizadevanje posl či bolj državne službe in so na dnevnem redu samo ustna poročila finančnega po vsem vtemelj za-se do- Pisatelj tu zamenja dolžnost poslancev skrbeti, da se odseka o nekaterih računskih sklepih in proračunih in namestujejo lastni stranki pravični uradniki pa o prošnjah ril teden ima biti še ena seja z vsem samopridnim prizadevanjem poslancev za j s po j dnevnim redom, prihajajočim izključno iz finančneg odseka 75 Siidsteirische Post", nemški časnik, ki ima zastopati koristi štajerskih Slovencev, priobčil je v svoji 94. štev. na prvem mestu članek zadevajoč pred-stoječo volitev dolenjskih mest za državni zbor, o katerem smo prisiljeni nekoliko besed spregovoriti, akoravno se ta list v naših krogih prav redko nahaja. Namen vsemu spisu je, zagovarjati kandidaturo osebo kaj pridobiti. To je prav stališče Trinkgeld-teo-rije ustavoverne stranke iz dobe 1873. Najostudnejše pa je prizadevanje pisatelja pregovarjati celo gosp. državnega poslanca Hrena, da naj prelomi svojo v volilnem oklicu, slovesno in prosto- voljno pa gotovo tudi dobro premišlj izvolitvi pusti državno služb bljubo 7 da Ko smo to novo teorijo o rešitvi prosto dane moške besede brali v takem listu, oblila nas je vroča rudečica gosp. prof. Sukljeja, akoravno se v spisu vendar tudi prizna, da imajo narodni volilci dolenjskih mest častno dolžnost nasproti g. grofu Marglieriju, kateri je leta nevolj slovenski narod strmenja, gotovo pa z nami ves naš pošten ~------~-------- v ~ - • ^ AIA VVJ. ^ IA VJL VI J J.k. Ui VUA. Jk ti 1879. narodni stranki pristopil in seje je res tudi ves uri. Klub narodnih poslancev zboroval je sinoči ob Došel je va-nj tudi gosp. prof. Šuklje in je ob- čas naprej zvesto držal. V jedro vprašanja samega ljubil, podvreči se klubovim sklepom, potem obravnaval se tukaj ne bomo spuščali, vendar pa moramo zavrniti je dnevni red današnje seje deželnega zbora in konečno oglasil je poslanec kanonik Klun samostojni predlog o premembi deželnega volilnega reda glede dveh paragrafov, katera zadevata volilno pravico v občinah, katere nimajo treh volilnih razredov. Jedro pred- nekaj po vsem neutemeljenih napadov. ki merijo na sedanje slovenske poslance s Kranjskega in pa na nekatere stavke o potrebnih lastnostih poslancev, katerih nikakor ne odobravamo. Pisatelj posnemajoč izraze nekaterih mariborskih loga je v tem, da se prizna tudi za volitev v deželni dopisov „S1. N." očita našim poslancem da zanemarjajo vseslovensko politiko in tirajo samo kranjsko. Da bi to dokazal, vpraša pisatelj: Kateri kranjski poslanec je pristopil dr. Vošnjaku, ko se je v zbornici potezaval za koroške Slovence? Na to odgovarjamo, da je to storil vsak naš po- zbor volilna pravica dvema prvima tretinjama volil cev, uvrstenih po višini davkov, in ne onim, ki pla čujejo dve tretjini vsega davka. 77 Kres u pretvori se z novim letom v znanstven list, ki bo izhajal na vsake 3 mesece in bo stal na leto po gold. slanec kateri je spregovoril o odnih naših zahte Celovec. Naročnina pošilja se družbi sv. Mohorja v m ako se gosp. pisatelj o tem hoče prepričati vali, bere naj stenografične zapisnike ali naše časnike našel bo tam, da sta, kakor goriški poslanec dr. Jos. v Zagrebu, po dolgi mučni bolezni. Zemlja mu lahka*! j m -J-Gospod Ivan Vončina, sekcijski načelnik nauč- nega ministerstva, znan politik hrvatski, umrl je včeraj Tonkli tudi kanonik KI dr. P o k 1 u k a še bolj zmiraj 7 kot narodne težnje kranjskih Slovencev n a- glašala one štajerskih, koroških in p rimo kih Slovencev. Kdor hoče o delovanji slovenskih , pri- Visoka starost. Na Dobrovi umrla je dne 29. novembra t. m. Uršula Selan z Šujce , katera bila je rojena dne 7. oktobra 1784. leta, tedaj stara nad 101 poslancev v minulih 6 letih nepristransko soditi leto. znati mora, da so ve vse slovenske koristi. vs vzaj em zastopali Umrla je nagloma brez bolehanja. Krajcarska podružnica »Narodnega Doma'* v Ljubljani. Pretečeni teden bil je za naše podjetje do sedaj od vseh najugodnejši. Število razprodanih knjižic Dalje vpraša pisatelj: Jeli so se kranjski poslanci znaša sedaj že 29, tako da je narastlo v zadnjih sedmih kedaj pridružili štajerskim, kedar nisterstvu spomenice in pritožbe? so podajali mi- dneh za temu je se ve da največ pripomogel od- ki je lični domoljub veletržec gosp. F. S. iz Ljubljane * xr------ w--r-------------viviuvijuk/ ? vi u ti u\j\j jl. 0 iu jjjuk/ijuuu) xvjl j \j Na to odgovorimo: Ne spominjamo se, da bi se sam kupil najedenkrat tri krajcarske knjižice, namreč bilo to kedaj zgodilo korporativno, pa se tudi ne spo- knjižice pod št. 244, 332 in 333 kot 25. 26. in 27. minjamo 7 da bi bili štajerski poslanci kedaj izrekli Vrhnike dobili smo od poverjenika Iz Gr. zopet dve tako željo. Izrekoma tudi kranjski poslanci pa so de- knjižici, namreč knjižici pod št. 68 in 334, kot 24. in lali zmiraj na to, da so vsi slovenski poslanci 29. tako, da imamo od istega g. poverjenika sedaj že 388 tri razprodane knjižice. Posebno omenljiva je poslednja ker so jo kupile celo narodne gospe vrhniške ii 5 motil, znano pa je i cer v jednem samem dnevu knjižici čitati so imena domoljubnih gospa z znanih rodbin vrhniških in uunin gospa L zuauiu ruuum viiijjiorvjja v^. U. vi i**J ~J v,, ---- ™---—~ . x Izvrstna zavednost, odlično domoljubje! Od ravno meroma povoljno za konservativce da se vodja republikancev Zorilla in pa na francoskem bivajoč vodja karlistov bližata. Angleška. V Birmi se vojska za Angleže srečno nadaljuje, domača volilna borba pa se vrši sicer pri- ker so liberalci j Hm obeča se nam istotako knjižica arodnih gospodičin. zgubili mnogo poslancev, vender pa razmera ne bo Oba ta dogodka zaslužita mimo obile posneme da jih taka > da bi ena ali druga stranka mogla krepko na zabelečimo v svojej kroniki z zlatimi črkami. 28. knji- noge stopiti temveč bodo odločevali Irci (Parneliti) žico pod št tretjič 306 dobili smo od poverjenika Ljublj Telegram z dne 1. decembra naznanja, da imajo do sedaj: konservativci 158, liberalni 176, Parneliti pa Tudi ta teden dobili smo nekaj manjših zneskov 29 glasov Konservativci nadejajo se, da jim Bir od različnih poverjenikov kakor že rečeno njih imena in številke dotičnih knjižic objavimo, ko nam do pošljejo še ostale svote Jako nas tudi vese manske zmage pomagajo pri volitvah srbsko-bolgarskega bojišča Tudi minuli teden bil je srečen za bolgarsko vojno in nepovolj jenikov ni ostal pri prvi razprodani knjižici da skoro noben od gg. pover- vojno srbsko. Bolgarske čete prekoračile so zadnje dni da mar več njih velika večina zopet naročila po jedno, pa tudi po več knjižic na novo. srbsko mejo in so nadaljevale svojo pot proti Pirotu tem mestu samem bil sila krvavi boj, pravo mesarjenje tako, da je tam po cestah ležalo cele kupe oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, mrličev. Srbi so prej, ko [so prisiljeni zapustili mesto, kolikor jih niso Med tem zborovala je dalje konferenca (Denar in - r—------ blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Banket na čast gosp. Brusu, ob priliki njego zažgali vse strelivo in druge zalo mogli rešiti vega godu, imeli so pretečeno nedeljo „pri Slonu 4 državnih zastopnikov v Carigradu, in kakor je turška glavni odborniki c. kr. kmetijske družbe. Pri tej pri- viada pred Srbom zaukazala mirovati L potem ko se je očil je gosp. družbeni podpredsednik v spomin vojna bolgarska umaknila iz izhodne Rumelij liki osemdesetega rojstvenega dneva gosp tako Bi- ki sedaj ko ie bolgarska vojna prestopila srbsko mejo izdelano srebrno tobačnico. Banket se je jako živahno konferenca" obema vojskovodjema priporočila premirje t vršil in zbrana gospoda se razšla. se Novičar iz domačih in tujih dežel. pozno po polnoči katero je srbski knez takoj sprejel, ob enem pa vsim svojim zastopnikom naznanil, da je glavni del namena vojske, to je razdruženje Bolgarske, dosegel in da ostaja zarad ki je sedaj doseči samo še vrejenje meje proti Bolgarski katere so bili vedni prepiri. Bolgarski knez pa zmagovito napredoval proti Pirotu ni hotel nič slišati . o premirji, poveljnik vojne izgovarjal se je, da mu knez _ Dunaja. — Vojska med Srbsko in Bolgarsko ni dal kakega povelja in da tedaj odbije ponudbo. Ko dala je vojaškim krogom povod pripravljenim biti za je bila pa srbska vojna odrinjena uže iz Pirota in bol- vse slučaje. Od vseh teh priprav pa je, kakor razumlivo, knez ni hotel ničesar slišati o premirji, podal se prišlo kr na dan samo razpravljanje družbe rudečega v pomoč ranjencem nisterstvu unajnih zadev ? katero se je vršilo pri mi je na povelje našega cesarja poslanik naš v Beleui Včeraj poklonil je cesarjevič Rudolf in z njim vrednika Jokač in AVeilen ravno včeraj na svitlo prišli snopič držav* velike m krasne knjige Avstrijsko-ogrska besedah in podobah", katera izhaja po gradu v bolgarski tabor in je tam v imenu cesarjevem knezu naznanil, da bo prestopila avstrijska vojna srbsko mejo, ako knez z lepa ne stori, kar zahtevajo p^ri kon-feienci zastopniki vseh držav v Carigradu. Še le ta skrajni pritisek ustavil je daljno prelivanje slovanske jevičevem prizadevanji in sodelovanji Cesar sprejel je krvi na jugu veselo ginjen to delo svojega sina in je obljubil tudi Sklenilo se je tedaj premirj ustavil se boj ki dalje sednik rl zanimati se za to domoljubno podvzetje O^erska, V nedeljo obhajal je ministerski pred lOletnico svojega predsedništva v mini se je samo 28 novembra zvečer še ponovil pri Vidinu kakor Bolgari trdij sled pacla Srbov, kakor pa Srbi trdijo, vsled napada Bolgarov Med tem so poveljniki določili še nekaj neutral sterstvu. Samo po sebi se razume, da so njegovi a pr08t0ra med obema vojnama in pričele se bodo pristaši ta dan slavili z veliko si o vestnostjo> in z na- t obrav - - • vdušenimi napit iz Ti dvoiskih krogov am cesarju Pi cesar: Čestitanje je Tiszu došlo tudi banketu napil je najpred cesarjev in cesaričini diplomatov vsaj za sedaj daljno prelivanj kanu nastale zmešnjave. Mi krvi pa i se bo zabranilo in vrediti pri Bal- Španjska. Najvažnejša novica vsega tedna je gotovo smrt španjskega kralja Alfonza, ki je pretekli teden po dolgi neozdravljivi bolezni sklenil svoje jmlado življenje. Zapustil je kraljico princesinja z imenom še le 6 let. Zaiustil je dv Popravek. V listu 46 med vrstici 6—7 naj se vrinejo dovo, ki je avstrijska Kristina, s katero ie bil * besede: „ j e ženska družina bolj na škodo, kot na korist. Černogorec'' p 01 ekaj mesecih hčeri, in kraljico, ki pri-aščaja kraljeve družine po gast uje v i------„------------„ . Vladarstvo Lastopila je kraljica vdova, pozvala je sprejetem odstopu sedanj Žitna cena v Ljublj 28. novembra 1885 vlade liberalnega da tavi novo ministerstv sostavljeno. Vojna je podvojena je že tudi Hektoliter: pšenice domače 6 gold 50 k banaške da skrbi za jav red, ker ni dvomiti, da bodo republikanci in pa kar 7 gold 23 kr. prosa 8 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold 9 v • rzi 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 39 kr goid 20 kr ajde 4 gold 23 kr ovsa 2 gold listi kmalu pokazali svoje roge m m 92 kr. — Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov v samomoi boj spraviti že tako nesrečno in težko prizadeto Španjsko. — Do sedaj se javni mir se ni Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani