f3z)omace LETO IV. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Štev. 10 Lenart, 28 maja 1964 RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL Pogodbeno kmetijsko sodelovanje z zasebniki počasi napreduje PERSPEKTIVNI RAZVOJ KMETIJSTVA V lenarški občini smo začeli z razpravo o sedemletnem gospodarskem in družb enem razvoju občine. Upravni organi občine so se pogovarjali s predstavniki delovnih organizacij, imeditem ko je o perspektivnem razvoju razpravljal tudi občinski komite Z.veze komunistov. V prihodnjih sedmih letih naj bi kmetijstvo ostalo še vedno poglavitna gospodarska panoga. Največji napredek naj bi dosegel j Agrokoimbinat« KZ Lenart. ()lbe kmetijski organ izaeiji bosta j>o predvidevanjih do 1970. leta odkupili >.491 ha kmetijskih površin. Pretežni dleil površin bo odkupil in zamenjali lenarški ag-rolkombinat. S predvidenim odkupom ibi naj čez sedfeim let socialistični sektor kmetijstva v občini razpolagal s 50 odstotki vseh površin. V prihodnjih letih nameravajo kmetijske organizacije izkrčiti 120 ha gozdov za kmetijsko proizvodnjo. Glede investicijiskih vlagan j srno se načelno v občimi Lenart že zedimili, dla bomo vlagali predvsem v sadjarstvo in živinorejo, ki pomenita temelj igospodarsltva t občini. Pretežno bodo investirali v objekte v dolini Pesnlice, kjer bodo .z dokončno regulacijo dani pogoji za intenzivni razvoj živinoreje. V prihodnjem Obdobju .nameravamo v lemiarišijji občini posvetiti tudi vso pozornost vzreji plemenske živine. ki je pogoj za .razvoj živinoreje v občina. Sed.aj število pleimendke živine nazaduje, ker je niihče načrtno ne redi. Glede na to. ker se Ibo socialistični sektor kmeti jisitva občutno pojačall. nameravajo kmetijske organizacije v prihodnje mialbaivitii več težje kmetijske mehanizacije, iki ise bo izplačala na večjih kompleksih in bo znatno pocenila proizvodnjo. V Len a,rtu ugotavljajo, da bo s povečanim odkupom zasebne zemlje prišlo do večjega števila odvisne delovne sile. ki je v prihodnjih letih kmetijstvo soc. sektorja ne bo moglo zaposliti, zato menijo, da ho potrebno razmislit i o ustanavljanju raznih manjših Obratov v katerih bo mogoče zaposliti odvisno delovno silo. Vzporedlno z zagotavljanjem delovnih mest za višek delovne sile v kmetijstvu bomo izšolali večje število srednje in visoko kvalificiranih kmetijskih strokovnjakov. V sklopu skrbi za delovnega človeka — kmetijskega delavca — nameravajo kmetijske organizacije v prihodnje zgraditi več stanovanj. O tovarni sadnih koncentratov v občini Lenart je bilo že veliko govora. Po najnovejši varianti naj bi se kapacitete tovairne od predvidene povečale vsaj za enkrat. Tako bi v izgradnjo v prihodnjih letih vložili namesto predvidenih 400 milijonov, 1 milijardo dinarjev. Že sedaj je potrebno določiti, kaj se površinah v pesniški dolini Na .razširjeni seji občinskega odbora SZDL Lenart, ki so se je udeležili predstavniki kmetij,sfcih delovnih organizacij in občinske uprave, so temeljito, — verjetno v zadnjih letih najbolj — ,raz-ptravttjalli o stanju in nalogah kmetijstva v lenarški občini. U-vodni referat je podal Framjo Muršec, predsednik občinskega odbora SZDL. V referatu je izhajal iz stališč, ki jih je sprejel. V. plenuim GO SZDL Slovenije, ko je razpravljal o kmetijstvu v Sloveo|ijii. Refeiramt je [navedel podialttke o gibanju kooiperaeijiske proizvodnje, ki ne zadovoljujejo. V letošnjih prvih treh mesecih so kmetijske organizacije tkoope-raoijaki plan v živinoreji lizpol-ruiile samio z 19,1 %, čepralv hkrati govorimo, da je živinoreja osnovna panoga v občini in da stale,ž živine bistveno me napreduje. Na seji SZDL so v referatu in razpravi ugotovili, da se kmetijske organizacije še vedno preveč ukvarjajo samo s kontrahažnio obliko pogodbenega sodelovanja, nuedtem ko za tržno kooperacijo bo proizvajalo na odkupljenih niso usposobljene. Edo Zoriko je v razpravi menil, dla so uspehi v kooperaciji bolj rezultat ustali jene navade kmetov — kooperantov, da se vključujejo v sodelovanje, manj pa načrtno deto kmetijskih organizacij, ;ki na|j bi ,poiskale najprimernejše in sodobnejše oblike gospodarskega sodelovanja z zasebniki. Na seji so sklenili, da so orga-mfeaaije SZDL dolžne pomagati pri iskanju višjih Oblik kmetijskega sodelovanja. Letos naj ibi kmetijske delovne organizacije na novo pridobile 650 ha kmetijskih površin. Z nakupom. zakupom in arondacijo bo ob koncu tega leta družbeni sektor kmetijstva razpolagal s 16,6 % obdelovalnih površin v Občini. V zvezi z odkupom zemlje ni posebnih problemov, največji je ta, kako zaposliti odvišno delovno silo. ki ,se na teh površinah pojavlja. Vet. Ivo Rapoc je meni:!. da ibo potrebno čimprej dokončno odloČiti, kaj se bo v ,pri- (Naidaljevainje na 2. strani) DO N in ftv svetu, Predsednic republike Josip Broz Tito je 25. ma ju praznoval 72. rojstni dan. Ob tej priliki je sprejel predstavnike delovnih kolektivov in mladine. Mladina pa je v Beogradu tudi priredila veliko športno manifestacijo o počastitev rojstnega dneva tov. Tita in dneva mladosti. Republiški in prosvetno kulturni /.bor skupščine SRS sla razpravljala o razvoju šolstva v prihodnjih letih. Po razpravi sta sprejela stališča o razvoju šolstva v obdobju 1964 do 1970. Temeljna zahteva današnjega časa je vsebinsko oblikovanje osemletne šole. To je eno od poglavitnih stališč, ki so jih sprejeli na tem zasedanju. V Jugoslavijo je prispel na olnsk Vaclav David, zunanji minister CSSR, ki je s tem vrniI obisk našega državnega sekretarju /a zunanje zadeve Koče Popoviča. 7j držav je na konferenci o trgovini in razvoju predlagalo, naj bi ta konferenca poslala stalen organ organizacije združenih narodov. I Jugoslavijo je prišel na obisk predsednik severnorodezijske vlade Kenneth Kaunda. Na zasedanju zveznega in zveznega organizacijsko političnega zbora so razpravljali o kaznivih dejanjih in ugotovili, da so hujša kazniva dejan ja v nenehnem opa-danju. Predlagali so. naj bi družbeni organi bolj sodelovali pri preprečevali ju kaznivih dejanj. I domovino se je vrnila delegacija zvezne skupščine, ki je obiskala Češkoslovaško in I /hodno Nemčijo. S predstavniki obeh dežel je bilo sklenjenih več koristnih sporazumov. Vorganih zvezne skupščine je zadnje dni potekala živahna razprava o našem izvozu. Povsod so poudarjali, da je izvoz potrebno povečati. V Združeni arabski republiki so ob navzočnosti predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikite Ilruščeva in nekaterih drugih afriških državnikov proslavili zaključek prve faze gradbenih del in preusmeritev toka reke Nil. 1' Parizu je bil 17. kongres KP Francije. Našo delegacijo je vodil Miha Marinko, ki je na kongresu I ud i govoril. Prpadiliki službe notranje varnosti so letos v vsej državi zelo svečano proslavili 20-letnico svojega obstoja. Svečane akademije, ki je bila v tej zvezi v Beogradu, se je udeležil tudi tov. Tito. Našo državo bo v drugi polovici tega leta obiskal predsednik Č eškoslovaške republike Antonin Novotn y. Na 7. Plenumu C'K ZKS v Ljubljani so podrobno razpravljali o pripravah na J 111. kongres ZKJ in o predkongresni aktivnosti organizacij ZK. V organih zvezne skupščine potekajo živahne razprave o novem pokojninskem zakonu, ki naj bi ga skupščina sprejela še letos. Po predlogu naj bi bila višina pokojnin odvisna od gibanja življenjskih stroškov. I' raznih forumih so zadnje dni tudi govorili o pripravah na volitve samoupravnih organov. Poudarili so. da je to zelo pomembna politična akcija, ki naj zagotovi večjo udeležbo proizvajalcev in žensk v samoupravnih organih. Letos je prvič po osvoboditvi skozi Lenart potovala zvezna štafeta. V petek 15. maja so se zbrali številni Lenarčan,i in mladina na trgu pred kulturnim domom, kamor so že pred sedmo uro zjutraj prihajale lokalne štafete iz raznih krajev občine. Natanko ob tričetrt na sedem pa je iz mariborske smeri prispela kolona avtomobilov in mladincev, ki so nosili zvezno štafetno palico. V Lenartu je v imenu občanov prebrala pozdravno pismo Inge Kukovec, članica občinskega komiteja mladine. Po krajšem postanku je štafeta nadaljevala pot proti Radgoni. Na sliki: prihod zvezne štafete v Lenart. GIBANJE GOSPODARSTVA V PRVEM ČETRLETJU 1964 Materialni stroški prehitro Piše: F rane Kline v v • naraščajo Še vedno mnogo delavcev z osebnimi dohodki do 25 tisoč din. V prvem četrtletju 1964 se je u«peh gospodarjenja v gospodar-skih organizacijah občine Lenart pitol z isto tendenco ikot v letu 1965. Ta tendenca se (kaže v item. d:a reailizadija sicer zadovoljivo narašča, saj se je v prvem četrlotju 1964 v primerjavi s prvim četrtletjem 1963 povečala za 13 %, kar je približno v sfcladtu s planiramo dinamiko, venida.r stroški istočasno niaralščajo z munogo večjo dinamiko: V prvem cetirleitiju 1964 so materialni stroški vprimerjavi 7. .istim obdoibjem lanskega leta narasli za 60 %. materialni stiroš-kli skupno z nabavno vrednostjo realiziranega trgovskega blaga pa za 29 %. Ta razlkoralk med dinamiko naraščanja realllizadilje, oziroma celotnega dohodka ielr dinamiko naraščanja! stroškov povzroča padanje ekonomičnosti. oziroma neprimerno počaslnieje naraišoainje narodnega dohodka fcott družbenega bruto proizvoda. Ko iščemo vzroke za nesorazmerje v gibanjm realizacije in stroškov. lUigoitoviimo. da ima na to največji vpliv stanje v kmeti j-sitvu. V kmetijskih gospodarskih organizacijah se je namreč 'realizacija v primerjavi s prvlim četrti! eit, jem 1963 zmanjšala za 15%, medtem ko so maiteralnli stroški skupno z nabavno vrednostjo re-Ilizi ranega trgovskega blaga narasli za 18%. Za kmetijstvo pa je značilno, da se v prvem četrleitju v glavnem sanuo vlaga, zato se bodo rezultati vlaganj ugotovili šele hk> zaključnem računu. Z ozirorn na to, ker je nesorazmerje, čeprav mnogo blažje. t udi i v obrti, je potrebno., da gospodarske organizacije prouče možnost večje ekonomizacije z materialom. V usnjarni 95 % zaposlenih z nad 25 tisoč din. Obrat »Konusa«, ki predstavlja celotno industrijsko proizvodnjo v občini Lenart, je v pxvem četrtletju povečal doseženo' vrednost proizvodnje v primerjavi s prvim četrletjem 1963 za 10%. Vnovčena realizacija pa se je istočasno povečala za 39 %. Plan — Kako to, da imate stroje kar pod milim nebom? — štedimo z mazivi. — Zakaj? — Ker jih dež kar dobro pod-maže. vrednosti proizvodnje za leto 1964. ki iznaša 480.000.000 din, je bil idiasežen v prveim četrtletju za 26% oziroma količinsko ptri pod-plaitnem usnjm 27 %, pri tehničnem usnju pa 24 %. Vendar prvotni letni plan ni realen, saj ga je podjetje v iteku prvega cetrlietja povečalo na 640.000.000 din. Ta plan je bil dosežen 22 %. Poslovni rezultait je bil v prvem četrtletju 1964 sicer ugodnejši kot v prvem četrtletju 1963, saj je bilo letos doseženo 1.841 tisoč dim čistega dohodka, vendar se z njim niso mogiil kriti vsi o-sobn.i dohodki, tako da je billa izkazana negativna razlika 4.112 tisoč diim. ki pa je za 68% manjša od negativne razlike v prvem cetrlletjiu lanskega leta. Povprečni osebni dohodki so se povečali v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta za 49% in so znašali mesečno "".213 din. Okrog 95 % zaposlenih je prejemalo v prveim četrtletju višje mesečne dohodke od 25.000 din. 1% manjše od 15.000 dim, 1% od 15.000 do 20.000 dliin. 3 % pa od 20.000 do 25.000 din. Kmetijski organizaciji v letošnjih treh mesecih odkupili 213 ha zemljišč. Kot smo že ugotovili, se je plačana realizacija v kmetijskih gospodarskih organizacijah v prvem trimesečju 1964 v primerjavi s prvim trimesečjem 1965 zmanjšata za 15 % in je znašala 212.261 tisoč din. Materiailmi stroški so se skupno z nabavno vrednostjo realiziranega trgovskega blaga povečali istočasno za 18% (in so znašali 234.243 tisoč dim. Vsled specifičnega značaja krnet i jsfce proizvodnje v katero se v prvem trimesečju vlaga, ne da hi se istočasno pokazali rezultati i/ gornjega nesorazmerja, zaenkrat ne moremo sklepati nič drugega, kot da so kmetijske organizacije v letošnjem prvem četrtletju imele, oziroma prodale manj zalog gotovi,h izdelkov in blaga kot v prvem četrtletju 196": na porast materialnih stroškov pa so seveda vplivale tudi višje oene reprodukcijskega materiala. Izvrševanje plana lahko ugotavljamo le pri investicijski potrošnji. Obe kmetijski zadiruigi sta v dosedanjem obdobju investirali v na novo pridobljena zemljišča in v mehanizacijo okrog 40,000.000 din, kar je okrog 7 % po družbenem planu za leto 1964. Zemljišč je bilo odkupljenih 213 ha. od tega pri Kmetijski zadrugi Lenairt 118 ha, pri KZ Zg. Šoavmica pa 95 ha; arondi ranih pa je bilo skupno 95 ha. Letni plan odkupa je izvršen 55 %. a-rondacije pa 48%. Gornji podatki se me nanašajo isamo na prvo četrtletja, temveč na obdobje dio pričetka izdelovanja tega poročila (10. maj). Sledi še prikaz izvršitve plaina pogodbenega sodelovanja za gospodarsko leto 1963—1964 in prikaz izvajanja odloka o agromi-nliimumiu. Pri poljedelski proiz-(Nadal je vanje na 3. strani) KAKO SEDAJ IN KAKO NAJ V BODOČE SODELUJEMO V GOZDARSTVU? Gozdarstvo je važna gospodarska panoga, čeprav je v občini Lenairt v manjšem obsegiu udeleženo pri ustvarjenem dohodku. Gozdarstva pa zaradi (tega mika>-kor ne smerno zapostavljati. Gozd nami reč daje vsakodnevne neposredne in 7K>srodne koristi, iki t veliki meri vplivajo na družbeni standard. Dinamika proizvodnje v igozdarstvu se je zelo popeistri-lia in zato zahteva razne spremembe v sedanji organizaciji .gozdne proizvodnje. Zaradi bollj- jaetniištvo šega razumevanja sprememb je potrebno, da se seznanimo z osnovnimi vzroki, ki narekujejo novi način in obliko gospodarjenja z gozdovi ne glede na lastništvo. Na območju leearšlke občine je po podatkih katastra 5.468 ha gozdov, kar predstavlja 27 odstotkov vseh površin v občini. Struktura lastnikov im nosilcev gozdne proizvodnje je naslednja: Površina v ha Letna število stenja lastnikov v mJ 1. Državljanska lastnina 4.799 10.800 3.220 2. Gozdno gospodarstvo, Maribor 119 370 — Agrokombinat K Z Lenart 481 1.342 — 4. Agnokomibinat Maribor 69 220 — Probleme, ki se vedno znova pojavljajo v gozdni proizvodnji, laliko efektno odpravi materialno in kadrovsko okrepljen nosilec (gozdne proizvodnje. Osnovna naloga je v gozdovih trajno povečati, prirastek. To ni siaimo cilj gozdarskih podjetij, temveč tudi lesne industrije, ki že čuti po-mamjlkanje surovine. S sedanjimi lesnimi zalogami in strukturo gozdov ne moremo biti zadovoljni. Potrebno je več materiialmiih vlaganj, več sltnokovnega dela tier več sodelovanja z zasebnimi gozdnimi posestniki. Eno najpomembnejših vprašanj je vsekakor gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je pro ilzvodna zmogljivost gozdov v zasebni lastnimi znaitno višja od gozdov v družbeni lastnini. To pa vel j a sanmO za celoto, ne pa za enoto površine. Tu je tudi izhodišče za uspešno sodelovanje pri napredku zasebnih gozdov, saj lahko intenzivnejše gospodarjenje poveča dohodek tudi zasebnikom. Prešli smo že nia dolgoročno sodlelovanje z lastniki zasebnih gozdov. Pri dosedanjem delu nam je mnogo pomagala tudi socialistična zveza. V dolgoročnem sodelovanju je iseldlaj v občini zajeltib 1821 ha gozdov od 4899 ha ali okrog 37 odstotkov. V dolgoročnem sodelovanju je sedaj 969 zasebnik lastnikov gozdiov od 3220. kolikor jih je v občini, kar predstavlja 30 odstotkov. Razni gozdni prekupčevalci se kaj radi izogibajo sodelovanju v dolgoročnem gospodarjenju z gozdovi, ker sedaj mliimo gozdne organizacije večkrat marsikaj ne- upravičeno zaslužijo. Nekateri zasebni lastniki gozdov neupravičeno živijo v prepričanju, da bi dejansklo s sklenitvijo pogodbe o gospodarskem sodelovanju z gozduo organizacijo gozd že prodali, kar nikakor ne more in ne drži. Na območju naše občine pa je vendarle precej lastnikov gozdiov, ki vzorno sodelujejo z Gozdnim gospodarstvom Maribor. Naj nekaj takih naštejem: Feliks Borko Iz Tratenika, Vinko Vogri-nec iz Gočove in Lovrenc Sene-koviič iz Dražen vrha. Prepričan sem. dia bo mogoče s prizadevanjeun članov gozdarskega kolelktiva in zasebnih lastnikov gozdov v priliodnjih letih navezati čim tesnejše gospodarske stike z večino gozdnih posestnikov, saj jim bo to v neposredno korist. POGODBENO KMETIJSKO SODELOVANJE (Nadaljevanje s 1. strani) hodnjih letih na novo pridobljenih zemljiščih proizvajalo. V zvezi s odkupovanjem te zemlje je menil, da je bo odkupljene že letos 50 odstotkov. Rudi Pen pa je dejal, da je potrebno pospešiti urejevanje pravnih razmerij pri tistih kmetlih. ki zemljo odstopajo kmetijskim delovnim organizacijam. V zvezi z investicijsko izgradnjo je tov. Pen menil, da je potrebno razmisliti o tem. če bomo obstoječe hlevske kapacitete izkoristili. ko borno zgradili nove hleve. V razpravi je bilo tudli rečeno. da zasebni proizvajalci re-diijo na ha 1 govedo, medtem ko še socialstični sektor kmetijstva tega inli dosegel. Jože Ceh je dejal, da je 30 odstotokov sadnega drevja nerodovitnega. Ivan Kel-hair je menil, da je velik problem p:rii odkupu zemlje v tem. ker je nemogoče odkupiti tudii gospodarska poslopja, ki bi bila zanimiva za kmetijsko organizacijo, ker za to ni kreditov, kmet. organizacije pa nimajo lastnih sredstev. V občini je sedaj 30 kmetov pripravljenih prodati tudli gospodarska jjoslopja, za kar pa mi denarja. Na seji so veliko razpravljali itudi o premijah in menili, naj bi ne premi ralli živine (Nadaljevanje na 3. strani) RAZPRAVA O PREŽIVNINSKEM VARSTVU KMETOV Predlagana višina preživnine je prenizka O osnutku odloka o preživninskem varstvu kmetov v lemaršfci občimi iso ina skupni seji .razpravljali tudi člamii isveta za kmetijstvo Jim gozdlairistvo .i.n socialno varstvo. Poleg tega, da so imelii nekaj f-oir malin ih pripomb |k osnutku, iso menillli, da je preidviidte-na višina preživnine z osnutkom odloka o preživninskem varstvu preiniizka. Menili so. niaj ib,i se z osnovo izračuna višine preživnine vzele vis-e plačane obveznosti družbi oid ilietia 1964 dalje. Člani obeh svetov so tudi menili, naj bi pritožbe o preživninah reševal svet za socialno varstvo in, da naj bi ise preživnlnisko varstvo financiralo iz sklada za preživninsko varstvo, ki bi ga bilo po-t rebino ustanoviti. Razprava o preživninskem varstvu je življenjsko važna za vse naše kmete, zato tolplo ipripoiro-čamio, da se vsi Vključite v javno razpravo in. dia tudi s prispevki objavljenimi na straneh našega Lista po svoje pomagate k čim-bolljši sestavi tozadevnega odloka. Zalo valbiino vse, pišite naim in vise, ka.r ibo količlkiaij priispeva-lio k irazčiščevamju tega vprašali j a, boiraio nadievolje objavili. strogo _ zaupno Ne pustijo me na sestanek Kolikokrat slišimo ta stavek. V nekaterih idielovnih organizacijah naše oibčine so v pretirani skrbi za proizvodnjo docela pozabili na rtiisfe proizvajalce, iki delujejo v liajirazličnejišiih družbenih organih občine, ki imajo svoje sestanke včasih tudi dopoldne, zlasti takrat, ko gre za mujine iin za vso občino važne zadeve. \ neki delovni organizaciji je članica kolektiva članica nekega sveta pri občinski skupščin i. ki zaseda v dOi]w>]danskeim času. V svet je bila izvoljena pri zadnjih volitvah in se idosedaij inli udeležila nliti ene seje iz preprostega razloga, ker ji v podjetju tega ne dovolijo. Izgovarjajo se, da bo za to trpela proizvodnja. Potrebno pa je reči, da je samo ona iz vse delovne organizacije vlklijučcna a* občinske srveite, medtem ko je član tega kolektiva član skupščine. Njega na seje pustijo, ker ise ga ikakor kaže, uboji jo«, saj je član Zveze koinvuiniisitov. Mislimo, da bi z malo večjo uvidevnostjo lahko našli dve do tri ure na mesec čas za ženo proizvajalko, da bi lsc udejstvovala v organih abč. i^kupšoine. KLJUB TOČI IN NEURJU V LANSKEM LETU IN SE NEKATERIM VREMENSKIM NEPRILIKAM. LASTNA PROIZVODNJA, KI JE RAZTRESENA NA ŠTEVILNIH PARCELAH NA CELEM PODROČJI". NTI IMELA BISTVENE ZGUBE. Lahko trdim, da se je prvič zgodilo, da lastna proizvodnja v letu 1963 ni zaključila leta s poslovnim neuspehom. V letu 1062 smo imeli v lastni proizvodnji oh minimalni obremenitvi upravne režije nnd 14 milijonov zgube. To stanje se je torej znatno izboljšalo in tako tudi letos. če bo letina malo stregla, zgube ne bo. Predvsem pa bodo za rentabilno delo lastne proizvodnje pogojevali tisti kompleksi, katere smo že uspeli strnili in jih pripraviti za proizvodnjo, KOLIČINSKA IN KVALITETNA PROIZVODNJA MORA BITI V BODOČE EDINA OSNOVA ZA REGULACIJO DOHODKOV. TISTI DEL DOHODKA, KI SE DOSEŽE NA PODLAGI UGODNIH TRŽNIH POGOJEV NAJ GRE V REZERVNI SKLAD OSEBNIH DOHODKOV DELOVNIH ENOT IN DELOVNE ORGANIZACIJE KOT CELOTE. TO PA JE TUDI POGOJ ZA PREHOD NA 42 URNI DELOVNI TEDNIK. Samopostrežba v Lenartu Odprta o ti 7. do 19. ure. Ob nedeljah pa ml 7. do 9. ure. Trgovsko podjetje ^Potrošnik« iz Lenarta je v Lenartu na Ptujski cesti odprlo prvo samopostrežno trgovino v občini, ki je bogato založena z vsem prehrambenim blagom. Gospodinje lahko dobijo blago pakirano tudi v originalnih vrečkah, lahko pa tudi po želji. Cene niso večje kot v ostalih trgovinah s tovrstnim blagom. Najvažnejše pa je, da si z nakupom v lenarški. samopostrežbi prištedite čas, ki je prav gotovo dragocen. Po novem samopostrežnica posluje po NON-STOP sistemu. Odprta je od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 9. ure*-. Vabi trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart Dogaja se. da osebni dohodek zvišujemo iz naslova doseženega dohodka, ki je nastal zaradi ugodnih tržnih prilik ob prodaji določenih kmetijskih proizvodov. To moramo v bodoče odločno odpraviti. To ni merilo za ocenjevanje dobrega poslovanja, temveč stvar, ki se lahko pozneje hudo naščuje. Sveti delovnih enot naj skrbijo, da bo proizvodno finančni načrt čvrsto postavljen in da se le-tega intenzivno izpolnjuje. Od proizvodno-finančnega načrta in njegove izvršitve morajo biti odvisni osebni dohodki delovnih ljudi. Ta zadeva je v sprejetem statutu z velikimi črkami zapisana in morali se je bomo dosledno držati. Od tega pa je tudi odvisno, kako in kdaj bomo lahko prešli na 42 uri delovni tednik. — V kmetijstvu bo na 42-urni tednik težje preiti, toda ni nobenega vzroka, da se to ne bi dalo storiti. Potrebno bo pač glede na specifičnosti predvsem glede takozvane sezone delovni čas prilagoditi in ga uskladiti z zimskim, ko ni sezone. Od postavljenih komisij in strokovnjakov je odvisno, kdaj bo po sprejetem statutu predpisani 42 urni delovni tednik začel veljati, kajti le-ti so dolžni izdelati analize in pripraviti material. V naši zadrugi v ta namen postavljena komisija ne dela tako, kot bi bilo potrebno in v kolikor postopka ne bo pospešila, še dolgo ne bomo imeli 42-urne-ga delovnega tednika. NI DOBRO, DA ODHAJAJO NA DELO V AVSTRIJO TUDT TAKI KMETJE, KI SVOJO ZEMLJO SLABO OBDELUJEJO. Vsak ponedeljek in četrtek srečanjem v zgodnjih jutranjih urah več sto naših delovnih ljudi, ki odhajajo na delo onkraj meje. Med njimi je precej takih, ki imajo doma tudi do 10 ha zemlje, ki jo zanemarjajo. Res ie, da naši ljudje z delom v Avstriji zaslužijo devize, vendar zaenkrat tam niso socialno zavarovani, delajo od zore do mraka in ne uživajo ostalih ugodnosti, ki jih imajo delavci pri nas. Nekoliko večji zaslužek ne more v celoti opravičiti odhajanja naših kmetov na delo preko meje, zlasti tistih ne, ki imajo doma veliko zemlje in je ne obdelujejo. Prepričan sem, da bi kmetje, ki si danes iščejo zaslužek v sosedni deželi lahko prav toliko zaslužili tudi pri nas, če bi se na primer povezali s kmetijsko zadrugo in z njo sodelovali na gospodarskem področju. Ob vsem tem nastaja. tudi problem pomanjkanja delovne sile v naših kmetijskih organizacijah. Zanimivo je, da ljudje, ki hodijo poleti na delo v Avstrijo, iščejo pozimi zaposlitev pri nas, kakor hitro pa se približuje pomlad, odpovedi kar dežujejo. Glede vseh teh vprašanj bi morale družbeno politične organizacije na terenu mnogo več storiti. Konec Materialni stroški prehitro naraščajo (Nadaljevanje z 2. strani) vodmji je bilo stanje pogodbenega sodelovanja koncem aprila naslednje: s ct3 C s Reailizac. v ha o >50 ^ £n S pšenica 4S0 502 104.5 rž 16 5 51,2 ječmen ozim. 64 15 20.3 oves 50 5 10.0 koruza 210 158 75,2 krompir 170 125 75,5 detelja in liuoeirnia 295 50 16,9 Skuipa j pol jed proizvodnja ! 2.015 1.956 75.8 Glede koiperaciije v sadjarstvu in vinogradništvu pa je bilo stanje naslednje: i i- M Oh K t» a sadovnjaki 166 197 118.6 vinogradi 10 — — Pri is,pomiLadainiski setvi je v pogodbeni proizvodnji dosežen plan 72 %. Kij uib temu. da akci ja dio konca obdobja, fci ga zajema to poročilo, še ni bila končana, ugotavljamo. da plan ni dosežen 100 %. Največje odstopanje od plana izkazuje delovna enota Benedikt, »Agrokombinata« KZ Lenart. Koperacija v živinoreji ne dosega zaželenega uspeha. Kooperacija v živinoreji se izvaja takole: do konca aprila je bilo registriranih "00 pogodb pri KZ Lenart in 190 pogodb pri KZ Zg. Ščavnica—Velka. Izvršitev plana za leto 1964. d • ■—; C rt S o t» fci sj £ "S . C >S f- d C. fl ce c H 1 Tš > £ P C3 — Ti O- S, teleta 27 500 5,4 mlado govedo 297 1830 16,2 oistiailo govedo 51 20 155.0 prašiči beconi 522 1001 32,1 prašiči ostali 169 1061 15,9 Skupaj 846 4412 19,1 (Nadaljevanje na 6. strani) POGODBENO KMETIJSKO SODELOVANJE (Nadaljevanje z 2. strani) z manjšo težo isprioo pomanjkanja živine in mesa na trgu. Glede kopeiracije je veliko diskuitiainitov menilo, nalj bi kmetijske organizacije v tej proizvodnji zaposlovale najsposobnejše strokovnjake, ki bodo istposob-nji kmetu razložiti ekonomske koristi pogodbenega sodelovanja. Na zadnji iseji občinskega odbora SZDL isto islklenili priporočati vsem delovnim oirgandzarliljaim, dia so za investicijske naložbe potrebne temeljite anallize in dolgoročni programi. Glede stalnega nihanja oen na tržišču sio predlagali, naj bi kmetijske organizacije formirale sklade -rizikov iz katerih bi bilo mogoče pokriti eventuiailne raizilliike pri dogovorjenih ctenaih. iNa zajdniji seji občinskega zbora so še goivorili o pripravah na volliitve zadružnih svetov. Piše: Ivan Knuplež (3) Problemi, uspehi in načrti KZ Zg. Ščavnica-Velka Skupina šolarjev ustanovila svoje prosvetno društvo ZA PRVO PREDSTAVO — PARTIZANSKE IGRICE — NAPISAL IN ZREŽIRAL 13-LETNI MIRKO SKRLEC Gradišče v Slov. goricah pred prvim majem — Skupina samoiniciativnih šolarjev tamkajšnje osnovne šole se odloči za ustanovitev svojega prosvetnega društva, ki mu nadenejo ime »SIMPAD«. V društvo se včlani nekaj najbolj privrženih ljubiteljev dramske umetnosti. Pobudo za ustanovitev društva ki je nedvomno edinstveno v naši občini in širši okolici-, je dal 13-letni Mirko Škrlec, doma iz Gradišča. Člani tega društva so se takoj po ustanovitvi odločili za prvi nastop. Niso si delali preglavic z izbiro dela. Mirko se je kar sam odločil in napisal več partizanskih igric, ki so po pripovedovanju nekaterih zelo dobre. S svojimi fanti in dekleti je igrice naštudiral in jih postavil na oder. Prvi maj so člani PD »Simpad« iz Gradišča nestrpno pričakovali. V nekem skednju blizu trga so si uredili oder, namestili reflektorje na bližnja drevesa pa nabili lepake, ki so Gradiščane vabili na prvo predstavo. Do mesta predstave so celo uredili kažipote, tako da nihče ni mogel zgrešiti. Prišlo je do predstave: Navdušeni mladi igralci igrajo več igric, vmes se otepajo z nevšečno elektriko, ki kar naprej zmanjkuje, kljub temu pa predstavo speljejo do konca. 60 gledalcev, ki so se zbrali na predstavi, navdušeno ploska in jim daje nove spodbude. Dobro so se odrezali, zato jih mladinska organizacija v Gradišču povabi, naj sodelujejo na prvomajski predstavi, kjer se še bolje odrežejo. Mi z naše strani pozdravljamo njihovo iniciativo in jim želimo čimveč lastnih igric v lastni režiji in podporo vseh Gradiščanov. SŠ Vpisi v tečaj in ekonomsko šolo Delavska univerza Lenart vpisuje preko predsednikov izobraževalnih centrov slušatelje, ki bi radi dokončali osemletko. Prav tako zbiramo prijavljence za Ekonomsko srednjo šolo — Oddelek za odrasle, katerega bi skušali, ob zadostnem številu prijav-ljencev, organizirat v Lenartu. Preklic Marija Pihler, preklicujem govorico, katero sem razširjala na škodo Ervina Kokola iz Zamarkove 9, kot neresnično. Marija Pihler, 1. r. V Cerkvenjaku urejajo zadružni dom Cerkvenjak od začetka do danes 14. julija — za občinski praznik bo krajevna organizacija sociali-stične zveze delovnega ljudstva Cerkvenjak izdala kroniko svojega ' kraja. ^ V kroniki bo opisan razvoj do->| godkov od začetka tega kraja do (I današnjih dni. 0 Okrog 80 fotografij raznih objek-\ tov in običajev objavljenih v kroni-^ ki že samo po sebi pove. da bo (> branj,e kronike zanimivo, zato velja 0 pohiteti z nairočilom, ker bo nakla-^. da omejena. 11 Na sliki: Kmetica iz Cerkvenjaka ob stopi, ki so jo do nedavnega v v Slovenskh goricah še množično upo-V rahljali. 8 metrov visok spomenik žrtvam fašističnega terorja V' Cerkvenjaku se te dni pospešeno pripravljajo na odkritje spomenika žrtvam fašističnega terorja s cerkven jaškega območja V tej /vezi so tov. Alojzu Doklu, predsedniku KO SZDL postavili nekaj vprašanj. Kdo je dal iniciativo za postavitev spomenika? Krajevna organizacija S7.DL in /veze borcev. Iniciativa je bila sprožena že pred 10 leti. Koliko žrtev fašističnega terorja pride napisanih na spomenik? 9. Samo iz območja Cerkvenjaka. Kateri prevladujejo? Borci in talci. Koliko bo spomenik stal? Okrog K00 tisoč din. Odkoo-trebne prostore za ikiinoaiparaitu-ro, dia ne bo potrebno, ko boido kupili kinoprojektor, ponovno prezidava! i. Celotna obnova cerkven jaškega zadružnega 'doma ibo sitala okrog 26 milijonov dliin. Večji delež odpade na »Izbiro«, soinvestitorji pa so še občinisika skupščina Lenart iin Krajevna skupnost Cerkvenjak. Slednja 1» za zadružni dom morala poskrbeti 900 tisoč din. V giliavneim so sredstva zagotovljena za vsa dela, manjka pa še vedno denar za noitirainjo ureditev dvorane. Zidarska delia na ureditvi zadružnega doma so končana. Pred dnevi so se dela lotili obrtniki. Dela izvaja gradbeno podjetje Gornja Radgona. Po pogodbi., ki jo je sklenilo Trg. podjetje »Izbira« Cepkverajak z gradbenim podjetjem, naj bi bil cerkvenjaš-ki zaidiružnii dom dokončno Obnovljen 1. julija lato®. Odprli pa ga boido za občinski praznik. ZADRUŽNI DOM OBNAVLJAJO — V Cerkvenjaku so v teku zaključna dela pri obnovi zadružnega doma. Na sliki: zadružni dom med obnovo Premala skrb za zavarovanje pridelkov proti škodam po toči! V zadnjih dveh letih je povzročila toča našemu kmetijstvu izredno velika škodo. Med najbolj prizadetimi je bilo kmetijstvo v mariborskem okraju. Obe zavarovalnici, ki poslujeta v okraju, to je v Mariboru in v Murski Soboti, sta izplačali v letih 1962 in 1963 skupaj nad 550 milijonov dinarjev odškodnin. Večino tega denarja so prejela družbena kmetijska gospodarstva, zasebni kmetovalci pa le 27 milijonov dinarjev, čeprav je bilo po toči prizadetih več tisoč družin. Velika večina od njih sploh ni zavarovala posevkov in sadov proti škodam po toči, zato jim omenjeni zavarovalnici nista mogli pomagati. Oblastni organi so si prizadevali, da bi čim bolj omilili posledice toče in so na prizadetih področjih organizirali nekaj javnih del. Občine so odpisale sorazmerni del davkov tistim, katerim je toča znižala letni katastrski dohodek za več kot četrtino. Ta pomoč je bila vsekakor dobrodošla, vendar še daleč ni nadomestila vseh izgub, ki jih je povzročila toča. Prizadeti so se morali marsičemu odreči, marsikje je zavladalo pomanjkanje, kmetijska proiz- vodnja pa je trpela še v naslednjeui letu. Z razširitvijo zavarovanja proti škodam po toči oziroma s povečanjem zajetja pridelkov zasebnih kmetovalcev v zavarovanje bi bila zagotovljena učinkovita pomoč kmetovalcem, družba pa bi bila razbremenjena skrbi za podporo v raznih drugih oblikah. Zato se že nekaj let razpravlja o uvedbi obveznega zavarovanja pridelkov in živine tudi v zasebnem sektorju kmetijstva. Zaradi zaostale in nizke proizvodnje pa zasebni kmetovalci marsikje ne bi zmogli novih dajatev za popolno zavarovanje, to je za zavarovanje vseh vrst posevkov in sadov, kakor tudi vseh vrst živine. Vsekakor pa naj bi kmetovalci zavarovali prostovoljno tiste pridelke, ki pomenijo glavni vir njihovega preživljanja oziroma dohodkov. Pot za dvig proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva bi morali najti v uspešnih kooperacijskih odnosih z družbenim sektorjem kmetijstva. Kjer je danes v obojestransko zadovoljstvo razvita kooperacijska proizvodnja, tam je zado- voljivo rešeno tudi vprašanje zavarovanja. Najlepši zgled so naši hmeljarji, ki pridelujejo hmelj v kooperaciji in imajo zavarovan vsak kilogram pridelka, zato njim toča ni več nevarna. Za doseganje takšnih rezultatov pa ni dovolj prizadevanje zavarovalnic, ki vsako leto storijo, kar je v njihovi moči, da bi se zavarovanje čim bolj razširilo. Pomagale naj bi tudi kmetijske zadruge, ki bi morale postati ne samo pobudnik in organizator naprednejše kooperacijske proizvodnje, temveč tudi pomočnik pri organiziranju kmetijskih zavarovanj v zasebnem sektorju kmetijstva. Brez tega bo po vsaki toči na njihovem področju vladalo pomanjkanje, kar bo tudi njim samim v škodo. Nastopila je pomlad, ko se sklepajo zavarovanja proti škodam po toči. Sedaj naj pomislijo na možnost zavarovanja kmetijskih pridelkov vsi, ki jih je toča že prizadela, kakor tudi tisti, ki jih lahko vsak čas prizadene. Nazadnje pa tudi tisti, katerih družbena dolžnost je misliti na varnost in napredek v kmetijstvu. Alojz Gregorevčič FILMSKI*-" GRADIŠČE 31. maja »KARMEN IZ GRANA-DE< — španski film v coloru 4. junija »KAKO LEPO JE 2.IVE-TI« — italijanski film in »SREČNO KEKEC« — jug-oslovanski film 7. junija »MARATONSKA BITKA t — italijanski film LENART 3|. maja »BABET GRE NA VOJ: SK.O. — francoski kinemaskopski film 3. junija »PLOČNIK PARIZA- — francoski film 7. junija »VELIKA ZEMLJA« — ameriški kinemaskopski film 10. junija »ULICA DE PRERIE« — francoski film VOLIČINA 31 maja ob 16. in 19.30 »PRIJATELJ GANGSTERJEV« — italijanska komedija 7. junija ob 16. in 19.30 »LETNA ZGODBA« - italijanski zabavni film VEČ ALI MANJ POPOLNIH OSNOVNIH ŠOL? (2) POVZETEK IZ ANALIZE O REORGANIZACIJI ŠOL V LENARŠKI OBČINI /družitev šol. kot je bila predložena v poročilu občinski skupščini, se da seveda izvesti na več načinov, pri čemer je potrebno upoštevati tako obstoječe stanje šolske mreže, kakor tudi bodoči razvoj in potrebe posameznih krajev in občine kot celote. Zaradi tega predlaga- mo več variant združevanja šol, s čimer je podana možnost, da se o tem razpravlja v najširšem krogu vseh zainteresiranih organov, organizacij in občanov ter se nato izbere tista varianta ki bo najbolje ustrezala vsem potrebam in zahtevam. I varianta: Popolne šole: TI. varianta: Popolne šole: III. varianta: Popolne šole: IV. varianta: Popolne šole: Zg. Ščavnica Lenart Cerkvenjak Zg. Ščavnica Lenart Gradišče Cerkvenjak Zg. Ščavnica Lenart Cerkvenjak Zg. Ščavnica Lenart Gradišče Priključene šole: Priključene šole: Priključene šole: Lokavec Gradišče, Benedikt. Jur. dol, Voličina, Lokavec Jurovski dol, Voličina Benedikt Lokavec Voličina, Gradišče Jurovski dol, Benedikt Priključene šole: Lokavec Voličina, Jurovski dol Cerkvenjak. Benedikt 1. varianta: Ta varianta predvideva v občini samo tri popolne osnovne šole, na katere bi bilo vezanih pet nepopolnih šol. Popolna šola Zg. Ščavnica bi imela podružnično šolo v Lokavcu. Šola Zg. Ščavnica ima trenutno 12 oddelkov razporejenih v 6 učilnicah. Od navedenih oddelkov odpade na višjo stopnjo (od petega razreda dalje 5 oddelkov. Osnovna šola Lokavec je sedaj nepopolna in ima pouk v VII. in VIII. razredu kombiniran. Leži na obmejnem območju ter njen šolski okoliš zajema območje treh občin: Lenarta (Lokavec in Rožengrunt), Gornje Radgone (Pogled, Novi vrh, Vratji vrh in del Vratje vasi) in Maribor — Centra (Trate in del Dra-žen vrha). Najbližje šole so: Velka (oddaljena 6,5 km — območje občine Maribor — Center), Stogovci (5 km — območje občine Gornja Radgona) in Zg. Ščavnica (7 km). Število novincev, ki se bodo vpisali v naslednjih šestih letih, se giblje od 19 do 26, od katerih odpade na otroke z območja občine Lenart le kakih 10 do 12. V primeru, da bi se šoli Lokavec in 7.g. Ščavnica združili, bi se učenci višjih razredov vključili v vse tri najbližje šole. V šolskem letu 1964-65 bi torej šola 7,g. Ščavnica s priključeno šolo Lokavec imela naslednjo organizacijsko shemo: Razred Domačih učencev 1'čencev s podr. šoi Oddelkov I 60 o II. 51 2 III. 50 2 IV. 47 1 V j 47 6 1 VI. 63 10 2 VIL 52 10 2 VIII. 40 6 1 Skupaj: 410 32 13 Se z njo zadovoljiti v perspektivnem razvoju, ko računamo na to, da bi šola imela le enoizmenski pouk. medtem ko bi v popoldanskem času bila otroško varstvena ustanova. S perspektivnim programom razvoja bi bilo torej treba zagotoviti novogradnjo šolskega poslopja v Zg. Ščavnici z vsaj 6 učilnicami in vsemi ustreznimi funkcionalnimi prostori. Najbolj oddaljeni učenci iz Lokavca imajo do šole v Zg. Ščavnici 7 km in bi morali iti v šolo pozimi vsaj l uro in pol do 2 uri pred pričetkom pouka. Zato bi bilo potrebno zagotoviti za te učence (v naslednjem letu bi jih bilo 32) avtobusni prevoz. (Sedanji redni avtobus (relacija Cmurek—Maribor) takega števila ne bi mogel sprejeti, vrhu tega obratuje trikrat tedensko in se izogne Zg. Ščavnici. Mogoče pa bi bilo podaljšati sedanjo avtobusno progo Maribor—Zg. Ščavnica do Cmureka, še bolj dosegljiva pa bi bila avtobusna zveza Maribor—Zg. Ščavnica Lokavec. Ta proga bi se lahko uvedla le, če bi se dokončno zgradila cesta Zg. Ščavnica—Lokavec, za kar bi bilo potrebnih okrog 4 milijone din. Poleg tega bi bilo potrebno v Lokavcu urediti še garažo za ta avtobus. Ta avtobusna zveza bi bila izredno ugodna tudi za občane, ki sedaj sploh nimajo avtobusne zveze s sedežem občine. Šola Zg. Ščavnica pa bi morala že sedaj urediti za učence iz Lokavca ustrezne prostore, kjer bi prebili čas od konca pouka do odhoda avtobusa in obenem poskrbeti tudi za topel opoldanski obrok. Kapaciteta šolske kuhinje šole Zg. Ščavnica bi verjetno prenesla povečanje števila ko-ristnikov, ustreznih prostorov za vozače pa ni, dokler se ne uredi vprašanje dodatnega učnega prostora. Po organizacijski shemi, ki smo jo navedli v začetku, bi šola Zg. Ščavnica imela na ta način 13 oddelkov, za katere bi potrebovala naslednji učno-vzgojni kader: 8 učiteljev za razredni pouk. 8 predmetnih učiteljev ter šolskega upravitelja, ki ne bi poučeval. Šola Lokavec bi potrebovala 4 razredne učitelje. Skupaj bi torej rabili za matično in podružnično šolo: 1 šolskega upravitelja (sedaj 2). 12 razrednih učiteljev (sedaj 13) in 8 predmetnih učiteljev (sedaj 0). Od tehničnega osebja bi šola Zg. Ščavnica s podružnično šolo potrebovala 2 snažilki (sedaj 2), 2 kuharici (sedaj 2) in 1 tajnika (sedaj 1). S tem. da bi šola v Lokavcu postala podružnična šola. bi prešla v celoti na enoizmenski pouk (na razpolago so 4 učilnice). Z dograditvijo bloka za učitelje, pa bi se izpraznili še trije prostori (stanovanje šolskega upravitelja), ki bi jih uporabili za zbornico, slačilnico in kabinet (delavnico ali pionirsko sobo). Za združitev šol Lokavec in Zg. Ščavnica bi torej nujno potrebovali: Najmanj 1 razred na šoli Zg. Ščavnica, najmanj 1 prostor za učence, ki se bodo vozili, 8 predmetnih učiteljev in urejen prevoz na relaciji Lokavec— tudi takrat enaindvajsetletni Kari Elbl. Skupaj s tovariši partizani je osvobajal slovenska mesta in vasi. Mlad, pogumen in ponosen, kakršen je bil, se je s titovko na glavi in puško v roki neustrašeno boril do usodnega dno, ko mu je sovražnikova krogla pretrgala nit življenja. Junaško je padel. Tovariši so ga pogrešali. Na samotnem kraju mu je bližnji kmet izkopal grob. Na tem samotnem kraju je sam sredi slovenskih gozdov počival do nedavnega. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v domačo vas Cerkvenjak. Krsta s poslednjimi ostanki partizana Karla ie bila položena na mrtvaškem odru. Častna straža je z žalostjo, vendar ponosno stala ob Iliej. Tudi pionirji osnovne šole Cerkvenjak smo sodelovali v častni straži. Pionirji in vaščani Cerk-venjaka smo posmrtne ostanke Karla Elbla pospremili tokrat res na njegovo zadnjo pot, na domače pokopališče. Prišli-so preživeli borci Prešernove brigade, člani Zveze borcev iz Radgone in Lenarta ter drugi. Poslovilne besede govornikov so nas pretresle. Nazadnje so častne salve zadonele v poslednji pozdrav. Njihov odmev se je izgubil daleč za slovenjegoriškimi griči, spomin na padlega partizana pa bo vedno ostal v naših srcih. Alojz Kocbek 4. a razred osnovne šole Cerkvenjak Prvič se oglašam. Ker se ni 5e nihče od lenarških pionirjev oglasil. sem se pa jaz odločila. Pošiljam dve pesmici in vse pionirje pozdravljam z željo, naj se tudi sami oglasijo z risbami in sestavki. TROBENTICA Trobentica zgodaj spomladi zatrobi v pomladno nebo. Hej! Norica, zvonček, marjetka! 7,c čas je, zbudite se no! In zvonček brž ven je pokukal iz listja in trave, tako. Sedaj pa le hitro k otrokom, da pozno potem mi ne bo. Slavka Škrban. osnov, šola Lenart Opomba uredništva: Pesmico o soncu bomo objavili v prihodnji številki. Dragi Lojze iz Cerkvenjaka! Poslal si nam dve risbi, ki jih žal zaradi tega, ker sta narisani s svinčnikom, ne moremo objaviti. Če boš kdaj poslal kakšno risbo narisano s tuše in. pa jo bomo rade vol je objavili. Sicer pa se glede risanja posvetuj s svojim razrednikom ali učiteljem risanja na šoli. MATERIALNI STROŠKI Nadaljevanje s 3. strani) V zvozi z živinorejo — ne samo v (kooperaciji — temveč v zvezii s stanjem živinorejskega fonda nasploh v občini Lenart, se ugotavlja. da število glav živine pada. ' Obrt izkazuje v občaini Lenart največjo afctiivniosit, saj se je celotni dohodek v prvem trimesečju 1964 v primerjavi s prviim trimesečjem 1963 povečal za 63%, od tega v KLEMOSU« in Obrtnem gradbenem podjetju. Povečanje pa je v znatni mciri rezultat. večjega števila zaposlenih in višjih cen in le deloma večje prodlulkti vniostii. dola. POMISLIIIGAM Knjigo »Ne joči, bronasti stražar« je za pravilno rešeno uganko v 8. številki »Domačih novic«, z dne 23. aprila 1964 prejel Franc Zorko, Župetinci 26, p. Cerkvenjak. Nagrado smo mu poslali po pošti. Pravilna rešitev se glasi: Razgledni stolp na sliki stoji v Zavrhu. Tokrat je dragi bralci Vaša naloga, da uganete, KAKŠEN ČIN IMA GASILEC NA LEVI STRANI SLIKE. Odgovore nam pošljite do vključno 15. junija 1964 na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska 9. Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana in nagrajena. PREHITRO NARAŠČAJO Plan eeliotnieiga dohodka obrti za leto 1964 je bil v prvem trimesečju realiziitram z 21.2 %. Ugodno je, da se je skoraj r enakem tempu kot celoten dohodek povečali tudi neto produkt. Povečanje neto prodnik t a v prvem trimesečju 1964 v primerjavi z istim obdobjem 1963 znaša "'3 ° o. ipavečanje čistega dohodka pa celo 67%. Bruto osebni dohodku pa so se poveičaili za 52%. Delitev čistega dohodka: 83% za ibriuto osebne dlohodlke, 17 % ostanek za islklade in 'Obveznosti dlo diružbe iz čistega dohodka. V vseh obrtnih podjetjih je bila delitev v sklatiti s pravilnikom. Nadaljevanje na s', strani) Razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Cerkvenjaku LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK BO 14. JULIJA V TEM SLOVEN JEOORIŠKEM KRAJU Osvobodilno gibanje v Cerkven jakn ise j e za čel o jeseni i 1941 teta. 4. novemlhra tega leta je v Altovo gostilno prišel Štefan Ku-hair. sekretar KP za dkrožje Ljutomer. Zvečer iso se na sestanku zbirali lx>j:ze Štefani č liin njegova sestra Slavioa, Franček Vršič. Jože Paluc, Jože Koclbek liin K.lie-ment Lievvalld ter ustanoviti prvi odbor Osvobodilne firoinite. Na sestanku so brali Slovenskega .poročevalca, sprejeli program dela in sprejeli zadolžitve. Potem je Štefan Kuhar odšel v MairalboT, kjer je Ml zaradi izdaje 15. imaja 1941 ustreljen, V Cer-kvenjaiku so ostali bretz vodje. Ko se jim je pridružil Lojze Ša-farič, so kmalu dobili zvezo s te-rencii ptujislkega okrožja Lackom in Osojn ikoni. Spomladi 1942. leta sc je gibanje še ibolj razmahnilo. Število pripadnikov OF ise je poimnožillo. Člani O! so se isestajallii is člani iz Viitoni.arc Marijo Pravdi č, Frančkoin Krambergcrjem in Lackom. Sestajali so se na P.ra,v-dičevem skednju, pri mlaki na križišču cest in v Stamotincih v gozdu blizu Kocbekove domačije. Zbirali So zlasti hrano, orožje, živilske karte in izdelovali sifcua-cijske karte — skice. Sestamlka prii imilaiki se je udeležil tudi Janez Ceh iz Stainetinec. ki se je iz neznanih vzrokov vrinil iz Nemčije. Čeprav je bil .novinec, so imiu vsi zaupali, zlasti pa ga je cenil Osojnik. Kasneje se je izkazalo, da je bil izdajalec. Hodil je v nemški uniformi in .izdajal posamezne člane OF, iki so jih Nemci odpeljali v koncentracijska taborišča. Kljuib temu pa so ga Nemci 4. novembra 1942. leta ustrelili. Kljuib izdajam in povečani opreznosti Nemcev, člani OF v Cerkvenjaku niso mirovali. Na velikonočno nedeljo 1942 ' leta so Lojze Štefanič. njegova sestra Slavioa in Jože Paiue pired nosom nemških žandarjev na zvo- nik, kostanj pri vaški tehtnici in na sama vrata župniišča, kjer je imel svoje prostore IIcimatlmnd, izobesiti tri .slovenske zastave. Zelo z,na,na je akcija partizanov Osojnikove skupinic 14. julija 1942. leta. Partizani so se zadrževali pri Toplaikovih v Stanetinci h. Opaziti so. da se vmačaita dva nemška žamda.rja z motorjem iz Čagone, kjer sta iskala ljudi, ki bi morali na prisilno delo. Pričakaili so j n v vinogradu blizu domačije Fekonja Antona. Padlo je nelkaj uispešnih strelov in žandiarja sta bila likvidirana. Motor so zažgali in gorečega spustili po hribu v dolino. Prav zaradi tega Oboroženega napada, (ki je (bili prvi v naši občimi, isie je občinska skupščina I .enairt odločila za spremembo datuma občimsikega praznika, ki je bil idosediaj 6. oktiobeir. Po statutu občine je novi občinski praznik 14. julij. Letos bodo v Cer- kvenjaku osrednje prireditve občinskega praznika. Pripravljal ni odbor v katerem iso predstavniki raznih organizacij in društev se je zedinil naj bi praznovanje bilo 11.. 12.. 13. iin 14. julija. Posamezne krajevne skupnosti in prosvetna društva naj bi v (svojih krajih organizirale svečane akademije. medtem ko naj bi bila osrednja akademij a 11. julija zvečer v Cork ven jaiku. Na tej akademiji naj bi sodelovala prosvetna društva tudi od drugod. V nedeljo. 12. julija bo po predlogu pripravljalnega odibora v prenovljen i dvorani kultni rne-ga idioma v Cerkvenjaku svečana seja občinske skupščine, za tem pa odtkriitje spomenika žrtvam fašističnega nasilja, odkritje spominske plošče na Toplakov! hiši in odprtje sodobno urejene trgo-vine v gospodarskeim delu .kuil-tumega doma. Poleg tega bodo ta dan tudi zabavne priiredliitve. Milan Nekrep KAJ JE NOVEGA NA ŠPORTNEM PODROČJU V LENARTU? ROKOBORCI IN ATLETI ODLIČNO, NOGOMETAŠI NEZADOSTNO Rokobroci Suman, Žugman in Šentever republiški prvaki — Ekipa zveze borcev občine Lenart »Po poteh partizanske Ljubljane« na 25 kin prva — V prvein srečanju neuradne slovenjego-riške nogometne lige Malečnik katastrofalno porazil Lenart z 8 : i. Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl Jelka Fir-bas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska OP »Celjski tisk< Celje V zaidinjili dneh ismo ibdilii priče zanimivim športnim dogodkom. Predvsem velja povedati, dia smo zopet zabeležili nekaj lepih uspehov, žal pa tudi nepričakovani neuspeh, iki nais je neprijetno presenetil. Z veseljem lahko zabeležimo uspeh naših rokoborcev, ki so se na članskem prvenstvu Slovenije za posameznike lopo Odrezali. Slovenskega prvenstva v -roikoiboirbi, ki je bilo v Mariboru, se je iiz Lemarta udeležila 15-ičlanslka ekipa. Nastopili so saimo borci iz Lenainta in Maribora. medtem iko se na blazinah niso pojavili rokoborci Ljubljane in Milite. Največji uspeh so dosegli Lenairčaitii Šumian, Žug-mam in Šentveter, ki so poslali republiški prvaki za leitlo 1964-. Driuga mesta so pripadala nasledili jim domačinom: mušja kategorija — Grničičii. perasnolah-ka — Zemljlču, ibiamtaim — Šen-vetiru in lahika — Kairmeju. Talko je ma zadnjem republiškem ro-kobonskem prvenstvu Slovenije kar isiedieim Lenairčamoiv od 13 osvojilo prvo oiz. drugo miesitio, med-tom ko je eden tekmovalec osvojil tretje mesto. V veliter kategoriji niisio podelili naslova, ker bo zaradi pritožbe Leinairčamov spor reši ta posebna iktonniiisiijia prli TAZS. O spornem srečanju je dnevnik ;>Večer: napisal: »Vrhunec tekmovanja je Ibila izadimja borba, ko sta stopila na blazino Omerzo iz Lenarta in P kitari č, ki sta v preditekmovainiju pospravila vsak po dve zmagi. Omerzo je imel dve alkoiji., vendar sita obe bili izven blazine, tialko da zainijiu nii prejel niti točke, naispiroitmo pa mu je sadPilk Jezernik dosodil javni opomin. V nadalje vam ju je Piintarič izviojev.ai točko, vetndar ga je kazalec na uiri preihaltel. Ne bi moglli reči, aH -je sodnik imel prav ialli me, deijsitvo pa je, da je Omerzo ipokialzal svojo unioč prav proti izkušenemu Pintairiču«. Ekipa Zveze borcev isc je v Ljiulblijaini' luvinsitlilia med itovrsitni-ini ekipami mia 25 k m dolgi progi na prvio mesto. 'Naši rtielkimovalioi so 'diallli od sebe site im zimagaiM. Nogometno isirečaitje med Ma-lečnikom lin Lenartom se je kon- čalo proti pričakovanju z veliko in zasluženo zmago nogometne emajistorice iz Malečnllka, ki je premagala domačine z 8:1, Naši igralci so začetek prvenstva ma nieuiradinii islovenijegoirišiki mogo-metri ligi začeli dokaj klavrno, čeprav iso bili lanskoletni prvaki. Upajmo, ida nas prihodnjič me bodo razočarali. Pred zaključkom redakcij e smio izvodielii, da je naša nogometna enajisrtorica izgubila tudi srečali je s Pesmico in sicer 5:0. Hasi krni fta Ceiu 1000 — Piše: Franc Šuman (2.0) Če se pri prviih volitvah ni dosegla dvotretjinska večina. so se volitve tolikokrat ponovile. da jo bil sodnik izvoljen. Po volitvah je bil vsa- na razpolago sredstva in; če ne bo nagajalo vreme, ki je v gradbeni dejavnosti večkrat odločujoč faktor glede roka izgradnje, dokončno uredili na dvoriščni zgradbi v Lenartu kletne prostore, pritličje lin prvo nadstropje, medtem ko bo celotna zgradba z drugim nadstropjem vred zgrajena enkrat prihioidnjo spomlad. V pritličju -zgradbe ob občinski bo poročna soba v kateri bodo poroke za vso občino, sejma dvorana za potrebe občinske skupščine. pisarna Trg. podjetja »Potrošnik«, če bo sofinansiralo izgradnjo in hišlniško stanovanje. V I. nadstropju bodo uredili prostore za občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL in osem samskih stanovanj, medtem ko bodo v II. madistrlopju tri družinska stanovanja, in pet samskih. V obnovljenem zadružnem domu v Benediktu pa bodo 'dobili prostore trgovina, pošta), kraj-evnti urad. del zadružnega doma pa bo namenjen tudi za učiteljska stanovanja. Letos boidio verjetno uredili saimo stanovanja v I. nadstropju, ker za ostala dela ni sredstev. IZC)BRAZEV AN J U DELAVCEV POSVEČAJO VSO SKRB Gradbeno podjetje pri Lenartu je eno od prvi-h, ki ise je odločilo za sistematično -izobraževanje delavcev. Medtem, ko imajo delovodski kader v glavnem u-.sposobllj-en (izšolali bodo le dva delovodja), pa je mnoigo delavcev. ki niimiajo niti popolne osnovne šole. Letos bodo skupaj z delavsko univerzo organizirali dopolnilno izobraževanje za pridobitev osnovnošolske izobrazbe za tiste dielavce, ki so končali 6. razredov osnovne šole. Prihodnja leta pa bodo prišli na vrsto tudi druigi, ki imajo nižjo izobrazbo. Za tia Ikorak iso se odločili predvsem zato. ker bodio ti delavci lažje v krajšem roku pridobili popolno osnovnošolsko ,izo~ braizlbo. Iz teh vrst pa bodo -lahko kadrovali tudi v razne -delov,od-ske šole. V prihodnjih letih nameravajo štipendirati še dva gradbena -tehnika, eden pa bo kmalu prišel iz šole. Če bo le mogoče,, bodo v gradbeno tehniško šolo poslali svoje delavce, ki se brado izkazal i v proizvodnji. Franc Erjavec, direktor GP Lenart: O številkah pa ne pišite! PODJETJE St: BO LETOS SKORAJ POVSEM MEHANIZIRALO Že nekaj let imajo najnujnejšo mehanizacijo, ki je že obrabljena in tudi zastarela, zaito so se letois odločno zavzeli za dopolnitev mehanizacije, ki jim je r vedno hujši gradbeni konkurenci nujno potrebna. Gre pa tudi za cenejšo gradnjo, ki jo je mogoče doseči le z večjo uporabo strojev. V kratkem bodo nabavili cevne odre. ki so veliko bolj varni kot leseni, dvigalo, mešalec, vitlo in pribor za železofcrivce. V celoiti bodo za nove stroje in naprave odriniti 6 in pol milijonov din. LETOS M AN T DELAVCEV V BOLNIŠKEM STALEŽI Z raznimi ukrepi, predvsem pa z nekoliko bolj stimulativnim nagrajevanjem delavcev, s povečano delovno disciplino in z večjo zavestjo zaposlenih, so letos uisipeli znatno znižati število tistih, ki izostajajo z dela za,radi bolniškega staleža. Minogo je k temu tudi pripomoglo dejstvo, da podjetje plačuje bolniško do 30 dni. namesto do 7 dni. kakor je to- bilo še lani. Lani se je število ur prebitih v bolniškem sita-ležu v primerjavi z letom 1962 zmianjšallo za 2.27 odstotkov, medtem ko se je to število v letošnjih prvih štirih mesecih v primerjavi z istim obdobj-em -lani zmanjšalo od ~.64 odstotka lani na 6.97 letos. Podjetje napreduje. Največji greh« — nagrajevanje po učinku, pa se bo, kakor kaže, kmalu popravil, tako da ibodo delavci resnično plačani po vloženem del u. Upravno poslopje lenarškega gradbenega pod jetja na Radgonski cesti MATERIALNI STROŠKI PREHITRO NARAŠČAJO (Nadaljevanje s 6. strani) V obrti še vedno veliko delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Osebni dohodki ma zaposlenega so se v obravnavanih obdobjih povečali za 19 % in so znašailli v letu 1964 na mesec povprečno 28.500 dim. Preseneča dejstvo, da 14% zaposlenih prejiemia še vedno nižje osebne dohodk-e odi 15.000 din; 18% jih prejema v -razponu t od 15.000 do 20.000 din, 21 % od 20.000 do 25.000 dim, 38% od 25.000 do 50.000 din, 9 % pa nad 50.000 din. Največji odstotek osebnih doi-hodfcov pod 25.000 diin je v Obrtnem (gradbenem podjetju, vendar pričakujemo, dia se bo sitanje hitro -izboljšalo, saj podjetje dosega liz leta v leto boljši poslovni uis-pe-h. Glede investicij oz. razširitve kapacitet v Obrtmi dejavnosti v prvem četrtletju ni bilo mnogo ukrenjeit-o, čeprav -so v družbenem planu prav v obrti postavljene velike naloge. Zlasti v obrtnem podjetju »Kroijaštvo in ši-vilstvio« bi bilo nujno povečati posliovmie prostore, za kar pa podjetje samto mirna sredstev. Skupščina občine Lenart bi se moralla pri tem odločneje angažirati, saj ima podjetje perspektivo. O trgovini itn gostinstvu pa prihodnjič. GRADBENO PODJETJE LENART