Savinjski tednik
CELJE, 26. januarja 1952
"Glasilo osvobodilne fronte mesta celja. okrajev Celja -OKOiJCE iN_ Šoštanja
leto v., stev. 4 — cena 6 din
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitoT
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski vestnlk Izhaja
vsako soboto.
O vlogi Partije
v gospodarskih podjetjih
Na svojem VI. zasedanju je plenum
CK KPS po daljšem razpravljanju o
dosedanjem delu delavskih svetov in
upravnih odborov sprejel resolucijo, s
katero je na njihovih dosedanjih iz-
kušnjah uspehov in napak začrtal vlogo
osnovnih partijskih organizacij v pod-
jetjih in poudaril njihovo vodstveno
vlogo pri upravljanju državnih gospo-
darskih podjetij po delavskih svetih.
Zato je potrebno, to njihovo vlogo po-
gledati nekoliko bliže, zlasti kjer je
bilo po volitvah v prve delavske svete
opaziti v nekaterih partijskih organi-
zacijah znake nepopolnega razumeva-
nja svojih bodočih nalog.
Kako naj osnovna partijska organi-
zacija v podjetju usmeri svoje delo,
da bo od njenega aktivnejšega delo-
vanja čutil koristi celotni kolektiv?
Skoraj v vsakem, zlasti v vsakem ve-
čjem podjetju obstoja poleg osnovne
partijske organizacije še delavski svet
z upravnim odborom, uprava podjetja
pod vodstvom dvrektorja in sindikalna
organizacija.
Delavski svet kn upravni odbor sta
dejansko gospodar vse delavnosti v pod-
jetju. Na osnovi smernic delavskega
sveta upravni ^odbor ukazuje, vodi in
sprejema splošne ukrepe, po katerih
direktor s svojim ljudmi upravlja pod-
jetje. Direktor je v marsičem podoben
dirigentu, ki vodi vse tekoče delo pod-
jetja. Izven zasedanja delavskega sveta
in upravnega odbora so tudi njihom
člani podrejeni direktorju in morajo
izvrševati njegova navodila. Omejevati
direktorjeve pravice vodstva dnevnih
operativnih nalog se pravi škodovati
normalnemu in uspešnemu delu pod-
jetja.
V današnji razvojni stopnji ima pra-
vilen odnos direktorja do delavskega
sveta še poseben pomen. Čeprav je
mnogo zaposlen, si mora najti potre-
ben čas in nuditi tako sam kot drugi
strokovnjaki podjetja strokovno vzgojo
članom delavskega sveta. Direktor, ki
bi podcenjevalno gledal na neznanje
članov delavskega sveta, je slab di-
rektor, ker ne razume globokega revo-
lucionarnega pomena delavskih svetov.
Cim bolje bo vsak direktor razumel
svojo odgovorno nalogo, učiti delavski
razred upravljanja svoje socialistične
lastnine, toliko prej bo imel v delav-
skem svetu pravega, sposobnega gospo-
darskega voditelja.
Sindikalna organizacija ima tudi v
bodoče vlogo splošne politične vzgoje
delavcev v najširšem smislu, v skrbi
za dvig socialistične zavesti slehernega
delavca. Biti mora zaščitnik delavskih
pravic in skrbeti mora za odpravo na-
pak in krivic, ki bi se utegnile pri-
meriti posameznim delavcem, paziti
mora na spoštovanje socialne zakono-
daje, na kulturni dvig svojih članov
itd.
Partijska organizacija mora biti go-
nilna sila podjetja. Ona je odgovorna
za skladno delo navedenih treh faktor-
jev in nosi polno odgovornost tako za
uspešno gospodarjenje v podjetju ka-
kor za dviganje socialistične zavesti
kolektiva. Včasih se čujejo glasovi o
sodelovanju ali nesodelovanju osnovne
partijske organizacije z delavskim sve-
tom, z upravo podjetja, s sindikatom.
Takšno naziranje je napačno. Vloga
Partije je vodilna in zato ne more biti
sodelujoča. Ponekod je osnovna par-
tijska organizacija smatrala, da je za
gospodarski uspeh odgovoren le delav-
ski svet, a Partiji je preostalo le ozko
politično delo. Tudi takšno mnenje ni
pravilno.
Partija v podjetju mora razpravljati
in sklepati o važnih problemih podjetja
in zavzeti do njih načelno stališče.
Predpogoj za uspešno reševanje pro-
blemov je seveda, predhodno poznati
te probleme, kar je mogoče doseči le z
aktivnim zanimanjem članov Partije za
ta vprašanja. V takšnem primeru ne bo
težko doseči, da sprejme delavski svet
njene pravilne predloge. To lahko Par-
tija doseže, a ne z oblastnim nastopa-
njem, temveč s prepričevanjem, doka-
zovanjem in pojasnjevanjem. Partija
je dolžna tudi kritizirati pomanjkljivo-
sti in napake, toda kritiko mora pod-
preti s stvarnimi dokazi. Boriti se mora
proti pojavom partikularizma, ki se po-
javlja v podjetjih v raznih oblikah, kot
so prikrivanje raznih rezerv, prilašča-
nje nedovoljenih finančnih sredstev in
podobni pojavi, ki v bistvu le demobi-
»■izirajo kolektiv v borbi za povečanje
Proizvodnje, izboljšanje kvalitete izdel-
kov in organizacijski napredek v pod-
jetju. Tudi še vedno naletimo na po-
jave, da se delovni kolektiv sicer trudi
za dvig storilnosti in ekonomski razvoj
podjetja, a ne razume svoje vloge v
družbenem življenju izven podjetja. Ta
pojav je prav tako partikularističnega
značaja, ker ne daje kolektivu perspek-
tive celotnega socialističnega razvoja.
■^e le upravljanje v podjetju, temveč
vodstvo in upravljanje države, sodelo-
vanje v oblasti, družbenih organizaci-
jah in raznih društvih je prav tako
naloga in dolžnost delavskega razreda.
Partija ga mora v tem voditi, ga mora
vzgajati v tej smeri. Prikazovati mu
mora perspektivo socialistične graditve,
temelječo na gospodarskem razvoju vse
Jugoslavije.
Partija mora v vsem tem voditi ne
le z besedo. Njeni člani morajo biti
vzor v tem njenem stremljenju. Ob-
vladati morajo strokovno znanje, s svo-
jim zgledom voditi za seboj druge in
prenašati tudi nanje svoje znanje. Stre-
meti morajo za svojim političnim dvi-
gom, ker le s svojo zavestjo in znanjem
lahko dvigajo zavest in znanje drugih
delavcev. Praktični osebni zgled je naj-
boljša in najprepričljivejša propaganda.
Podjetja proučujejo in sprejemajo
novi družbeni plan za leto 1952. Od
njegove pravilne postavitve, izpolnitve
in presega je v novih pravicah delav-
skih svetov zajamčena izgradnja soci-
alizma in istočasno izboljšanje življenj-
skih pogojev podjetja in vsakega de-
lavca posebej. Zato je tudi odgovornost
osnovne partijske organizacije v pod-
jetju v bodoče še toliko večja in ne-
posrednejša.
Vinko Šumrada.
V celjski okolici
so lansko leto dosegli velike uspehe
Pred dnevi je žlan uredništva obiskal
predsednika Okrajnega ljudskega odbora Ce-
Ije-okolica, tov. Bobovnika. V daljšem razgo
voru z njim o vseh aktualnih vprašanjih na
področju okraja Celje-okoiica, mu je tov. Bo
bovnik obSirno odgovoril na postavljena vpra-
šanja.
Ali je že dokončno izvršena komasacija
okraja? Ali ste imeli pri tem kakšne te-
žave? Kako so volivci sodelovali pri novi
upravno teritorialni razdelitvi okraja?
Odgovor: Komasacija krajevnih ljud-
skih odborov je v našem okraju, z
ozirom na novo upravno - teritorialno
razdelitev na občine, v glavnem za-
ključena. Sicer je potrebno napraviti
še manjše izpremembe, ki pa v bistvu
našega predloga ne bodo izpremenile.
Od prvotnega predloga se razlikuje se-
danji v toliko, da odpade Rogatec z
okolico in se priključi k ptujskemu
okraju. Odpadejo tudi Konjice s kra-
jevnimi odbori v Dravinjski dolini in
se priključijo k okraju Maribor-oko-
lica.
Posebnih težav s komasacijo nismo
imeli, ker so ljudje vso stvar pravilno
razumeli. Zato tudi trdimo, da je bilo
sodelovanje volivcev na sestankih iz-
redno živahno in redkokdaj je bilo
toliko aktivnega sodelovanja kakor se-
daj. Bilo je sicer nekaj odpora, ki je
pa izviral iz neosnovanih predsodkov,
ali pa iz osebnih teženj posameznih
funkcionarjev, kakor n. pr. v Višnji
vasi in Marija Reki. Po zadnjem pred-
logu bo v območju sedanjega okraja
od 71 krajevnih ljudskih odborov na-
stalo 40 občin.
Kako je z davki za leto 1951?
Odsfouor: Glede davkov v letu 1951
je stanje naslednje: Na podlagi izraču-
nanega narodnega dohodka, ki je dva
in polkrat večji od prejšnjega leta, je
dokončna odmera davka za leto 1951
že končana. Vzrok večjemu narodnemu
dohodku je iskati v prostem formira-
nju cen, ki je nastopilo po ukinitvi
obveznih oddaj, kar je ustvarilo po-
goje za več ali manj monopolen polo-
žaj kmeta pri vnovčevanju pridelkov.
Sedaj so kmetovalci že obveščeni o
davčnem predpisu in se že pristopa k
dosledni izterjavi davkov, ki morajo
biti do konca tega meseca v celoti pla-
čani.
Delo okrajnega ljudskega odbora je
slonelo predvsem na ugotovitvah go-
spodarske moči posameznih krajevnih
ljudskih odborov, kar je služilo za osno-
vo pri določanju pravilnega razmerja
med posameznimi gospodarstvi. Odmera
je slonela na povprečnih donosih, tako
da je bila stimulirana pridnost tistih,
ki so dosegli pod enakimi pogoji večjo
proizvodnjo. Dokončna izterjava dav-
kov predstavlja trenutno osnovno in
najvažnejšo nalogo, ki zahteva poleg
aktivnosti okrajnega ljudskega odbora
tudi največjo aktivnost v vseh krajev-
nih ljudskih odborih.
Ali je že dokončno izvršena reorgani-
zacija okrajnega ljudskega odbora? Ko-
liko uslužbencev je zaradi reorganizacije
odpuščenih in kje se bodo zaposlili?
Odgovor: To vprašanje je treba po-
praviti tako, da govorimo v odgovoru
o reorganizaciji upravnega aparata bolj
kakor o reorganizaciji ljudskega od-
bora kot oblastvenega organa. Reorga-
nizacija upravnega aparata še ni za-
ključena zaradi tega, ker se celotni si-
stem dela bistveno le ni izpremenil,
če izključimo dejstvo, da se je delo
zmanjšalo zaradi redukcije nekaterih
nalog in obveznih odkupov. V telu 1951
je bilo odpuščenih 44 uslužbencev, od
novembra do danes pa 14. Mislimo, da
se število ne bo moglo v doglednem
času znižati, predvsem še zato, ker se
bo okraj s priključitvijo večjega šte-
vila krajevnih odborov iz poljčanskega
okraja povečal. Nameščenci, ki jih je
zajela redukcija, so se v glavnem za-
poslili po raznih podjetjih, v šestih pri-
merih pa so bili uslužbenci odpuščeni
na lastno prošnjo.
K reorganizaciji ljudskega odbora pa
se bo pristopilo, ko bodo sprejeti za-
koni, ki bodo to stvar postavili na do-
ločeno osnovo.
Kakšna je bila komunalna dejavnost
lansko leto v okraju? Kakšni uspehi so
bili doseženi in v katerih panogah?
Kakšna je bila pri tem pomoč okraja?
Kako je z elektrifikacijo in kako so pre-
bivalci pri tem sodelovali?
Odgovor: Komunalna dejavnost je
bila v letu 1951 precej razgibana in
smo posvetili največ skrbi obnavljanju
šol in cest, predvsem pa obnovi pla-
ninsko-kozjanskega sektorja in elektri-
fikaciji nekaterih predelov. Predvsem
so vidni uspehi pri obnovi šol, ki jih
je bilo obnovljenih preko 30 in so zna-
šale investicije, odobrene v to svrho,
samo v lanskem letu več kakor vsa
prejšnja leta skupaj. Prav tako je z
investicijami za ceste, ki jih je bilo
več kakor prej v vseh povojnih letih.
V krajih, prizadetih po zadnji vojni,
je bilo zgrajenih 41 novih stanovanj-
skih hiš, obnovljenih 200 in je bilo v
to svrho porabljene 2 milijona zidne
in 600.000 strešne opeke. Moramo pa
pri tem poudariti, da ima velik del
zaslug pri tem Osvobodilna frontaJ
Elektrifikacija v večjem obsegu je bila
izvršena v planinskem sektorju in s\A
cer od Preverja preko Dob j a na Pla-j
nino, Št. Vid in Zagorje, na drugo stran
pa na Marof in Sv. Jedert. Deloma je
okraj nudil finančno pomoč tudi pri
elektrifikaciji Ponikve, Št. Vida, Gro-
belnega, Pirešice in Smartnega. Te po-
moči so seveda bili v večji meri de-
ležni tam, kjer so znali lokalni faktorji
ustvariti ustrezne pogoje in zaintere-
sirati za stvar prebivalce teh krajev.
S pomočjo okrajnega ljudskega od-
bora so bile zgrajene ceste Razgor—
Bovše, Podvin—Dobrič ter Frankolovo
—Crešnjice.
Bi nam lahko povedali kako je z re-
organizacijo trgovske mreže in kakšno
vlogo bodo pri tem igrale kmetijske
zadruge?
Odgovor: Trgovska podjetja so po-
stala sedaj samostojna. Na osnovi pro-
stega formiranja cen bo prišla do iz-
raza sposobnost ter iniciativa posamez-
nika. Do sedaj je bil, kakor je znano,
značaj trgovine v distribuciji, t. j. raz-
deljevanju blaga. Pri nas smo likvidi-
rali okrajni magazin in bodo njegove
naloge v glavnem prevzeli terenski
grosisti v Vojniku, Žalcu, Laškem, Št.
Juriju, deloma pa tudi podjetja v Celju.
Dosedanje poslovalnice okrajnega ma-
gazina postanejo krajevna podjetja, ki
bodo tesno povezana s konzumenti,
brez dvoma dajala največjo iniciativo
za nabavo tistega blaga, ki ga kupci
potrebujejo in zahtevajo. Na področju
trgovine bodo kmetijske zadruge od-
igrale brez dvoma precejšnjo vlogo,
vendar pa bo njihova dejavnost usmer-
jena predvsem v organizacijo proizvod-
nih panog kmetijskega gospodarstva.
Kako je z zadružništvom v našem okra-
ju? Kakšen razvoj je že dosežen iln
kakšne so perspektive v letošnjem letu
v zvezi 8 pismom CK KPJ za razvoj KDZ
in KZ?
Odgovor: Na polju zadružništva so
predvsem KDZ pokazale izvesten na-
predek in to zlasti v tistih predelih,
kjer se lahko v večji meri izkorišča
tehnika in pride do izraza strojna ob-
delava. Dokaj lep napredek so poka-
zale v tem pogledu zadruge v Savinj-
ski dolini, medtem ko bodo zadruge
planinsko-kozjanskega sektorja morale
preorientirati produkcijo in zmanjšati
s tem nepotrebno delovno silo, ki sedaj
ni izkoriščena. Nasprotno so zadruge v
Savinjski dolini, kjer sicer primanjkuje
delovne sile, zaradi izkoriščanja strojev
visoko aktivne. Pri pravilni produkcij-
ski bazi je možno doseči primerno
aktivnost tudi v hribovitih predelih,
kar najlepše dokazuje KDZ Marof, ki
se zato, ker se je oprijela intenzivne
živinoreje, lepo razvija.
Mehanizacija se je v minulem letu
z nabavo traktorjev, ki jih posedujejo
sedaj vse zadruge, mnogo izboljšala.
Splošne kmetijske zadruge so napravile
v letošnjem letu precejšen korak na-
prej v razvoju živinorejskih in hranil-
nih odsekov. Ni pa ugodna ugotovitev,
da predstavljajo v mnogih primerih
bolj trgovino, kakor organizacijo kme-
tovalcev za pospeševanje kmetijske
proizvodnje. Priznati je treba, da se na
drugi strani kaže, posebno v zadnjem
času, vedno več zanimanja za to, kako
usmeriti delo kmetijskih zadrug v iz-
boljšanju produkcije in kako ojačati
posamezne odseke, ki bi naj bili temu
namenu glavna opora. Uspeh zadružne
trgovine je na splošno izkazan v bolj-
šem poslovanju, v kritju lanskoletnih
izgub in povišanju hranilnih vlog.
Nadaljnje štiri odgovore bomo obja-
vili v prihodnji številki našega lista.
Mladini v Sforah bo Irebo
nuditi vec pomoči
z velikim zanimanjem smo pričako-
vali v Storah mladinsko konferenco.
Kako bo mladinski komite podal ob-
račun o svojem delu v lanskem letu,
kje so napake vodstva, kje pomanjklji-
vosti množičnih organizacij, če jim
niso nudili dovolj pomoči, kako bi se
dalo mladinke in mladince pritegniti
k živahnejšemu udejstvovanju pri kul-
turno-prosvetnem in fizkulturnem de-
lu, vse to nas je zanimalo.
Referat tov. Jožeta Mastnaka in refe-
rati tov. Viktorja Jusa, Frančeka Roz-
mana ter Romana Zapuška so nam že
precej razsvetlili položaj. Culi smo, da
je v železarni zaposlenih 350 mladink
in mladincev, od tega jih je organizi-
ranih 235, to je 67% (v LMS). V letu
1951 je bilo 94 mladincev proglašenih
za udarnike, med njimi je dosti več-
kratnih udarnikov, mladinka Martina
Brečko je bila odlikovana z medaljo
dela. Prav zadovoljive uspehe kaže
mladinski aktiv šamotarne, na svojo
roko so uprizorili igro »Prisegam« in
z njo gostovali tudi v okoliških vaseh
— čudno, izven okvira SKUD, ki ne
more pritegniti mladine v svoje vrste.
Tov. Jus je lepo prikazal, s kakimi te-
žavami se bori Klub ljudske tehnike
v Štorah, kjer so pri avto krožku po-
kazali premalo zanimanja za vključe-
vanje mladine, strojni krožek in foto
krožek spita, čeprav so bili foto krožku
obljubljeni prostori in ima tudi dosti
potrebnega materiala in pripomočkov
na razpolago (aparat za povečavanje).
Radioamaterski krožek je pritegnil po
večini same mladince, premagal vse
težave in trdovratno vztrajal pri delu
brez potrebnega instruktgrja, dokler se
ni našel še inštruktor, ki ^h sedaj
pridno dvakrat tedensko poučuje.
V novi komite so bili izvoljeni res
zanesljivi mladinci in mladinke, ki jih
čakajo težke naloge. Mladinci so skle-
nili, da bodo organizirali aktive v obra-
tih, kjer so stari zaspali, da bodo po-
živeli delo aktiva v livarni, kjer je tov,
Ivan Štefančič zanemaril svoje dolžno-
sti kot član komiteja in zato najbrž ni
prišel na letno konferenco, tako da ni-
smo culi poročila o delu oziroma o ne-
uspehih tega aktiva. Poživeli bodo ide-
ološko vzgojno delo v aktivih in se
tesneje povezali s sindikalno in partijsko
organizacijo, SKUD, Klubom ljudske
tehnike, s Fizkulturnim društvom, s
Centrom izvenarmadne vzgoje, ki spa-
da še vedno med najboljše v okraju.
Točen program dela bo izdelal novo-
izvoljeni komite in ga dal v pretres,
posebno pa še program tekmovanja v
počastitev V. kongresa LMJ.     U. R.
Obračun dela Fronte v šoštaiuskeoi okraju
v nedeljo dopoldne se je plenuma
okrajnega odbora OF v Šoštanju ude-
ležilo 40 delegatov.
Uvodno besedo je spregovoril pred-
sednik izvršnega odbora OF tovariš
Razgoršek Avgust-Peter, ki je poudaril
važnost zasedanja in pojasnil, zakaj je
bil plenum sklican.
Referat o zadružništvu je imel tov.
Martin Primožič, ki je med drugim
dejal, da mora naše zadružništvo prav
zaradi novih ekonomskih ukrepov, ki
se sedaj uveljavljajo, odigrati važno
vlogo, saj je zboljšanje kmetijske pro-
izvodnje odvisno le od kolektivne ob-
delave večje površine zemlje, to pa
dosežemo v naših kmečkih delovnih
zadrugah.
Ko je govoril o stanju zadružništva
v šoštanjskem okraju, je omenil, da je
5039 članov včlanjenih v 25 splošnih
kmetijskih zadrugah, je pa to še daleč
premajhno število. Nato je navedel ne-
zdrave pojave v zadružništvu. Kmetij-
ski zadrugi v Lučah in Šaleku sta iz-
koriščali državna denarna sredstva, do-
deljena zadrugi s krediti izključno za
okrepitev lesnih odsekov, zato je pra-
vilno, da je uveden nov način krediti-
ranja. Da so se v zadružništvo pri nas
vrinili tudi špekulanti, nam pričata
primera v Ljubnem in Gorenju, kjer
so zelo »aktivni« na razbitju kmetijske
zadruge. V Gorenju so štirje posestniki
vložili izstopno izjavo, ena članica pa,
ko je uvidela, da kmečka zadruga ne
bo likvidirana, je ponovno vložila pri-
stopno izjavo. K tem pojavom je pri-
pomogla neaktivnost Fronte v teh kra-.
jih, kjer člani niso znali pravilno po-
jasniti novih ukrepov v gospodarstvu.
Nekateri so tudi mislili, da sedaj, ko
smo navezali trgovske stike z zahod-
nimi državami, ne bomo več ustanav-
ljali zadrug, dosedanje pa bomo likvi-
dirali. Nekateri zadružniki pa so se
ozirali na KDZ v Bočni, ki je najboljša
v okraju. Ali bodo tudi tam izstopili?
Zadružniki v Bočni pa so zahtevali
arondacijo zemljišča in s tem dokazali,
da za njih poti nazaj ni več!
H koncu svojega izvajanja je govor-
nik pozval delegate, naj ljudem pojas-
njujejo politično stanje, na vasi pa naj
predvsem tolmačijo pismo Centralnega
komiteja KPJ o zadružništvu.
Organizacijsko in politično poročilo
o delu Csvobodilne fronte Šoštanj skega
okraja v preteklem letu je podal se-
kretar tov. Slavko Pungerčar. Okrajni
odbor OF je bil sestavljen iz 67 odbor-
nikov, izvršni odbor pa iz 20 članov.
V šoštanjskem okraju je bilo v pre-
teklem letu 15.799 članov OF, kar je
le 80% celotnega števila volivcev.
Na koncu je omenil ugotovitev, da
skoraj povsod po vaških odborih OF
vlada živo zanimanje za volitve v nove
občinske odbore.
Predsednik izvršnega odbora OOOF
Šoštanj tov. Razgoršek je nato govoril
o vsebini dela bodočih občinskih front-
nih odborov in poudaril, da bodo ob-
činski odbori OF tista politična sila,
ki bo usmerjala iniciativo današnjemu
življenju.
Prav zaradi tega moramo paziti, da
bomo v občinske ljudske in frontne
odbore izvolili ljudi, ki so do danes
največ prispevali k graditvi socializma,
ne pa tiste, ki so dosedaj vedno stali
ob strani, danes pa bi radi bili izvo-
ljeni v frontne odbore.
Blagajniško poročilo je podal tovariš
Franc Jeraj in navedel, da je bilo v
lanskem letu 658.829 din dohodkov s
članarino, ki jo je vplačalo le 69%
članstva. Od tega zneska so zadržali
VOOF 20 odstotkov, povprečje zbrane
članarine na člana pa znaša 5 din.
Nekateri VCOF, kot n. pr. v Raduhi,
Brezju in Gaberkah že od meseca maja
lanskega leta niso pobrali in odvedli
članarine. Okrajni odbor OF je pogo-
relcem iz NOV daroval 1 milijon di-
narjev, priskrbel pa jim je tudi 400.000
dinarjev kredita. Člani Fronte šoštanj-
skega okraja so darovali tudi 221.516
dinarjev in 13 kub. metrov lesa za
Kulturni dom v Trstu, socialno šibkim
v okraju pa je okrajni odbor OF po-
delil 100.000 dinarjev.
V diskusiji so delegati pojasnjevali
politično situacijo na terenu. Diskutanti
so obrazložili plenumu, kako se delov-
ni kolektivi zanimajo za bodoče vo-
litve v občinske odbore. Ponekod bi se
radi v nove odbore vrinili razni kulaki
in ljudje, ki se doslej niso zmenili za
graditev socializma, kaj šele, da bi po
svojih močeh kaj prispevali. Njih na-
mero pa so frontovci hitro odkrili.
Tudi o novoletni škofovski poslanici
je nanesla beseda. Škof v njej poziva
duhovščino, naj »vzgaja« mladino, po-
ziva mladino v imenu boga k 10. maši,
ki je »mladinska maša«, roti pa jih s
hudičem, če se ne bodo odzvali »krščan-
skemu« klicu. Tem pozivom hoče zve-
sto služiti dekan v Rečici ob Savinji,
ki »vabi« v Marijino družbo tudi de-
kleta, stara komaj 12 let.
V diskusiji so tudi govorili o polo-
žaju malega kmeta v bodočnosti. Do-
slej je le-ta dobival zaščito od države,
ki mu je dajala karte, prehranbene in
industrijske bone in druge ugodnosti.
V novem finančnem sistemu pa smo
odpravili zagotovljeno preskrbo in od-
kup ter prehajamo na sistem prostega
trgovanja po zakonu ponudbe in po-
vpraševanja. Zato bo mali kmet v bo-
doče moral iskati zaščite le v kmečki
delovni zadrugi, če bo hotel bolje ži-
veti, ker sam kot posamezni, majhen
kmetijski proizvajalec ne bo mogel
uspešno nastopati na tržišču, kjer bo
odločilno vlogo odigral socialistični
sektor kmetijstva, predvsem naše
kmečko zadružništvo.
Na koncu zasedanja so izvedli še
dopolnilne volitve v okrajni odbor OF,
ker so nekateri člani zaradi utemelje-
nih razlogov zaprosili za razrešitev.
B. V.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 26. januarja 1952
Stev. 4
Po svetu...
v TUNIZIJI DVIGAJO GLAVE
Politika nekaterih azijskih držav
je povzročila, da tudi v Tuniziji pri-
čenjajo razni politični krogi dvigati
glave. V zadregi se tokrat ne na-
hajajo Angleži kot v dveh primerih
doslej, temveč Francozi. Francoska
vlada je zavoljo tega močno zaskrb-
ljena kakor tudi arabski krogi. In-
dija je ponudila Tuniziji vso mo-
ralno podporo v njeni težnji za osa-
mosvojitev. V Tunisu je prišlo do
velikih demonstracij, pri katerih je
francoska policija ranila dve osebi.
Francozi so zaprli vodji dveh tu-
nizijskih strank.
V EGIPTU SO SE VNELI PRAVI
BOJI
Iz Egipta poročajo, da so se v
mestu in okolici Ismajlije vneli pra-
vi boji, v katere posegajo britanske
tankovske enote in topništvo. Pred-
sednik egiptovske vlade Nahas paša
je moral v posebnem apelu pozvati
študente, naj prenehajo z diverzi-
jami. Egipčani nameravajo vzeti v
službo nemške strokovnjake za raz-
ne službe, iz katerih nameravajo od-
pustiti dosedanje angleške name-
ščence.
V anglo-egiptovski spor je pose-
gel kralj Saudske Arabije, ki je po
izmenjavi pisem s Trumanom poslal
egiptskemu kralju nov načrt za re-
šitev spora, ki obsega evakuacijo
angleških čet, enotnost Nilske dol.,
ameriško gospodarsko in vojaško
pomoč in pristop Egipta k povelj-
stvu za Srednji vzhod. Angleži me-
nijo, da tak načrt ni neizvedljiv in
se deloma strinjajo z vsemi točka-
mi, razen vprašanja Sudana.
»PARLAMENTARCI« NA KOREJI
SE DOLGOČASIJO
Glede premirja na Koreji se »se-
stankarjem« nikamor ne mudi. Po-
sebno Kitajcem in Severnim Korej-
cem ta »polževa naglica« godi. Gle-
de premirja se še vedno niso spo-
razumeli, edini uspeh pa je imel
pododbor za ujetnike, kjer so se
pomenili o zavarovanju ujetniških
taborišč pred letalskimi napadi.
Vodja zavezniške delegacije, ad-
miral Joy je izjavil, da so razgo-
vori na Koreji, ki trajajo že pet
mesecev, vseskozi na moč dolgočas-
ni. Pravi, da »severni« delajo po na-
vodilih iz Moskve, seveda pri tem
dajejo svoj krvni davek le Kitajci
in Severni Korejci.
CHURCHIL SE VRACA
V ANGLIJO
Po večdnevnem bivanju v ZDA
se Churchill vrača v Veliko Bri-
tanijo, kjer se bo udeležil razgovo-
rov v parlamentu. Za to priliko je
Bevanova skupina levih laburistov
pripravila zahtevo, naj vlada raz-
veljavi ratifikacijo mirovne po-
godbe z Japonsko, ki omenja obno-
vitev odnosov med Japonsko in
Cankajšekovo vlado. Ta nastop bo
povzročil burne razprave o položaju
na Daljnem vzhodu v angleškem
parlamentu.
SOVJETI SO »PROTI VOJNI«
Politični odbor OZN v Parizu je
vzel na glasovanje sovjetski pred-
log in načrt za razorožitev in mir
med narodi. Z 53 proti 5 glasovom
so izglasovali delegati anglo-ame-
riške in francoske pripombe na ta
sovjetski načrt. O točkah od 3—7
sploh niso glasoyali. Ob tej priliki
je govoril Višinski, ki je napadel
Atlantski pakt in hvalil SZ kot
edino borko za mir.
O tej zadevi je spregovoril tudi
jug. delegat dr. Aleš Bebler, ki je
povedal, da je Jugoslavija že nekaj
tednov po izbruhu vojne na Koreji
predlagala črto premirja na 38.
vzporedniku. Takrat je nihče ni po-
slušal, tudi sovjeti ne, ki danes sa-
mi predlagajo tako rešitev, ker je
pač vojna sreča tedaj bila njim bolj
naklonjena. Protestiral je tudi proti
»paktu petih«, ki ga forsira SZ.
JAPONSKA SE ZNOVA
0B0R02UJE
Japonska je po podpisu mirovne
pogodbe začela pripravljati svoje
oborožene sile. Letos bo dosegla šte-
vilo 10. divizij. Zgraditi misli 300
ladij, ki bodo večje od lahkih kri-
žark in 1500 letal. Divizije bodo po
ameriškem vzorcu, to je po 15.000
mož.
NAJVEČJI MIRNODOBSKI PRO-
RAČUN ZDA
Letošnji proračun ZDA utegne
biti največji proračun Združenih
držav v mirnem času. Predsednik
Truman je predložil proračunski na-
črt v visokem znesku 48 milj ar d
in 260 milijonov dolarjev. Trumanov
predlog predlaga tudi, da bi od te
vsote določili dve tretjini za obram-
bo.
Odprti partijski mM\
V celjski okolici so že
rodili dobre uspehe
2e V. kongres KPJ je nakazal, da naj
se vrše v osnovnih partijskih organi-
zacijah (OPO) poleg zaprtih tudi odprti
partijski sestanki. Kakor je bila KPJ
že v času NOV in je vseskozi glavni
iniciator in voditelj vsega ustvarjanja
in družbenega napredka, so tudi od-
prti partijski sestanki ena izmed oblik
dela OPO s širokimi ljudskimi mno-
žicami. Osnovne partijske organizacije
v okraju Celje-okolica so v zadnjih
mesecih izvedle več odprtih sestankov.
V partijski organizaciji železarne Store
sta se vršila že dva odprta sestanka,
ki sta zelo dobro uspela. Na zadnjem
sestanku je bilo navzočih 250 članov
in nečlanov Partije, kjer so razprav-
ljali o važnih gospodarskih vprašanjih
tovarne. Po večurni diskusiji, v kateri
so sodelovali tako člani kakor nečlani
Partije, so sprejeli pomembne sklepe
glede proizvodnje in gradnje sindikal-
nega doma v Storah, kjer ga tako
nujno potrebujejo. Na tem sestanku
so sprejeli v Partijo več zaslužnih de-
lavcev in nameščencev. V KDZ Ar j a
vas so se že davno prej zanimali ne-
kateri zadružniki-nepartijci, kdaj se bo
vršil tudi pri njih odprti partijski se-
stanek, kar so tudi pokazali s svojo
udeležbo, saj se je odprtega sestanka
udeležila velika večina zadružnikov-
nečlanov. Razpravljali so predvsem o
notranjih problemih KDZ, o odnosih
članov Partije do ostalih zadružnikov,
iskreno so povedali svoje mnenje drug
drugemu in k temu sprejeli primerne
sklepe. Z velikim zanimanjem so na
odprti partijski sestanek prišli v zdra-
vilišču v Dobrni, kjer so razpravljali
o problemih zdravilišča, o vzgoji in
ideološkem delu, h kateremu so v Do-
brni resno pristopili. Krajevni komite
je organiziral tedensko politična pre-
davanja in je iz zdravilišča od strani
članov Partije polna udeležba, samo
več nepartijcev bi morali še pritegniti.
Na tem sestanku so nadalje razprav-
ljali o nezdravih odnosih nekaterih vo-
dilnih funkcionarjev, kar sicer ni bilo
nič novega, vendar se je stvar vedno
bolj zaostrevala in bi lahko nastale
zelo negativne posledice v podjetju.
Odprtega sestanka v tovarni Polzela
se je udeležilo poleg članov Partije
nad 100 nečlanov, kjer so razpravljali
o družbenem planu in vzgojnih vpra-
šanjih. Po poročilu sekretarja OPO,
ki je bilo sicer zelo dobro, vendarle
premalo konkretno, je bilo od začetka
težko razviti diskusijo, toda direktor
je s svojim izvajanjem o družbenem
planu in konkretnih vprašanjih raz-
gibal navzoče, da so se razživeli. Po-
samezniki, posebno nekatere delavke,
so iznašali zelo dobre pripombe zaradi
izboljšanja dela v proizvodnji. Zna-
čilno je tudi, da do sedaj niso v Pol-
zeli imeli nikakega izobraževalnega te-
čaja ali predavanja v okviru ljudske
univerze. Posamezni funkcionarji so to
utemeljevali, da ni zanimanja, kar pa
se je na tem odprtem sestanku poka-
zalo obratno in je več tovarišic izja-
vilo, da si le želijo znanja predvsem
v kuhanju in šivanju; zato so tudi
sprejeli sklep, da se v teku 10 dni
prične kuharski tečaj, saj imajo vse
pogoje za to. Prav tako je odprti par-
tijski sestanek pozitivno uspel v rud-
niku Zabukovca in rudniku v Laškem,
kjer je bila sicer udeležba slabša, di-
skusija pa pozitivna, ter še v nekaterih
podjetjih.
Nekatere OPO na vasi, kjer so šib-
kejše od industrijskih, čutijo potrebo,
da nečlane spoznajo s svojim delom.
Tako je OPO v Stranicah sredi decem-
bra 1951 sklicala odprti sestanek, kjer
so razpravljali o elektrifikaciji vasi in
o izobraževalnih tečajih. Napako so na-
pravili v tem, da niso povabili vseh,
ki bi jih zanimalo, pač pa so vabila
poslali predvsem funkcionarjem OF in
še nekaterim kmetom. Ker je bil dnev-
ni red privlačen, je bila tudi udeležba
zadovoljiva. Sekretar OPO se je dobro
pripravil na sestanek in je navzočim
prikazal koristi elektrike v njihovem
kraju in na kakšen način priti do
sredstev, za kar so se vsi navzoči zelo
navdušili ter v diskusiji dajali dobre
predloge. Na tem sestanku so sklenili,
naj KLO prvo nedeljo skliče zbor vo-
livcev, na katerem bo potrebno izvoliti
poseben odbor ter takoj pričeti z delom.
Pri drugi točki dnevnega reda, ko so
razpravljali o potrebi izobraževalnih
tečajev, ki jih imajo v Stranicah vsako
leto, so sklenili, v 14 dneh pripraviti
vse potrebno in pričeti s kuharskim in
šoferskim tečajem, za kar vlada na te-
renu veliko zanimanje. Dalje je na tem
sestanku CPO kaznovala enega člana
Partije zaradi nepravilnega postopanja
v pijanem stanju napram neki parti-
zanski vdovi in s tem pokazala tudi
nečlanom, kako vzgaja naša Partija
svoje člane.
Prav tako pozitiven je bil sestanek
v Sv. Jederti, samo z manjšo udeležbo
nečlanov Partije.
Skratka, vsi dosedanji odprti partij-
ski sestanki so pozitivno vplivali tako
na člane Partije kakor na nečlane, če-
prav so bili ponekod slabo pripravlje-
ni, kot n. pr. v tovarni »Juteks« v Žalcu,
ki je bil precej formalnega značaja,
isto v Novi cerkvi in v šoli v Laškem.
Sprejeti sklepi na teh odprtih partij-
skih sestankih se tudi večinoma povsod
dobro izvajajo. Največje uspehe so do-
segli v Stranicah, kjer so na zboru
volivcev izvolili odbor za elektrifika-
cijo in takoj pričeli z akcijo. Do ne-
davnega so imeli že preko 120.000 din
obveznosti v denarju in preko 175 m'
tesanega lesa; akcija se nadaljuje. Isto
so pričeli s kuharskim tečajem, ki ga
obiskuje 15 tovarišic, ter s šoferskim
tečajem z 19 udeleženci. Tudi v ostalih
OPO se vidijo uspehi, predvsem disci-
plina se izboljšuje. Mnogi člani Partije
se čutijo odgovornejše za svoje delo
in imajo boljši stik z nepartijci. Ne-
člani Partije pa so se prepričali, da
OPO razpravljalo o problemih, ki so
koristni celotnemu podjetju ali vasi
ter s tem tudi vsakemu posamezniku.
Na podlagi dosedanjih izkušenj bi bilo
potrebno, da k takemu načinu dela,
kot je odprt partijski sestanek, pristo-
pijo tudi ostale OPO v našem okraju;
seveda naj ne bo odprti partijski se-
stanek redna oblika političnega dela,
pač pa ena izmed oblik, ki mobilizira
nepartijske množice v premagovanju
težav pri graditvi boljše bodočnosti.
V zdravilišču Topolšica so zgradili
najlepšo sindikalno dvorano v okrafu
Pred dvema mesecema so v zdravi-
lišču Topolšica slavili velik praznik:
Odprli so novo sindikalno dvorano.
Slavnosti je prisostoval tudi predsednik
Sveta za zdravstvo in socialno politiko
minister tovariš dr. Jože Potrč, ki je v
svojem nagovoru dejal, da pomeni iz-
graditev nove sindikalne dvorane z
lastnimi sredstvi velik uspeh za usta-
novo, ki služi obenem za zgled, kako
je treba danes samoiniciativno ustvar-|
jati. Vsi prisotni so z zadovoljstvom!
sledili slavnostnemu programu s pev-|
skimi točkami domačega moškega, me-j
šanega in ženskega zbora ter igri »Zu-
panova Micka«, ki so jo vestno naštu-j
dirali uslužbenci zdravilišča — člani]
igralske družine. Prvikrat so se z deskj
najmoderneje opremljenega odra ter
izpred okusnih, doma izdelanih kulis
oglasile besede pevcev in igralcev, ki
bodo imeli odslej vse pogoje, nuditi
tako uslužbencem kot tudi bolnikom
zdravilišča kulturno - prosvetne pred-
stave.
Predno se je pošteno posušil omet v
novi sindikalni dvorani, je že začela v
polni meri služiti svojemu namenu. V
dveh mesecih je bilo v njej 16 kino-
predstav za bolnike in 16 predstav za
uslužbence, razen tega pa še 15 drugih
prireditev.
Za bodoče delo si je novo izvoljeni
odbor SKUD ob širokem sodelovanju
uslužbencev zdravilišča zasnoval lep
načrt, ki se bo odvijal v glavnem na
odru sindikalne dvorane. Poleg doma
naštudiranih programov bodo bolnikom
in ostalim stanovalcem Topolšice zelo
zaželjena gostovanja tudi od drugod,
zlasti pa obiski igralcev in pevcev iz
Celja, ki bodo vedno dobrodošli gostje
v tem zavodu.
Velike uspehe je ta zdravstveni ko-
lektiv dosegel tudi na strokovnem po-
lju. Število bolniških postelj se je zvi-
šalo od prejšnjega leta za 15%, število
pljučnih operacij pa za 25%. Leta 1951
se je zdravilo v Topolšici okrog 1000
bolnikov na skoro 300 posteljah, opera-
tivnih posegov pa je bilo 411. Docent
dr. Martin Benedik in asistent dr. Vla-
dimir Zakelj prihajata redno vsak te-
den iz ljubljanske kirurgične klinike v
Topolšico operirat. Manjše pljučne ope-
racije vršijo domači zdravniki specia-
listi za pljučne bolezni. Plod prizade-
vanja vodstva zavoda, vsega sanitet-
nega osebja ter sodelovanja s kirur-
gično kliniko je dejstvo, da se je uvr-
stila Topolšica kot operativni center
za pljučno tuberkulozo med vodilne to-
vrstne zavode v državi. Danes je v
stanju, da sprejme na operacijo vsake-
ga bolnika, ki ga napoti specialist-fti-
ziolog ali dispanzer, kot sprejema ki-
rurgični oddelek z napotnico zdravnika
bolnike z vnetjem slepiča ali poškodbo.
Nekdaj so morali tuberkulozni bolniki,
ki jim je bila potrebna pljučna ope-
racija, po mesece dolgo čakati na po-
seg, sedaj je stalno pripravljenih 20
bolniških postelj na kirurgičnem od-
delku zdravilišča Topolšica, kjer se je
v preteklem letu poleg domačih zvrsti-
lo tudi 123 bolnikov iz ostalih bolnic,
največ iz Novega Celja, Maribora in
Celja.
Zdravniki iz Topolšice so imeli lani
poleg rednega dela še 54 referatov na
svojih 49 zdravniških sestankih in se-
minarjih; v bolničarski šoli, ki je to
leto usposobila 14 strežnic v kvalifici-
rane bolničarke, pa so imeli preko 300
ur predavanj. Poleg tega so predavali
tudi na terenu ter sodelovali s pre-
gledi pri fluorografski akciji Šoštanj-
skega okraja. Dovršili so tudi tečaj
angleškega jezika ter napisali 5 po-
ljudnoznanstvenih brošur o tuberkulo-
zi, ki so izšle v skupni nakladi 80.000
izvodov.
Zdravilišče Topolšica se stalno iz-
popolnjuje, tako glede uvajanja naj-
modernejših načinov zdravljenja tuber-
kuloznih bolnikov kot glede obsega bol-
niških postelj z gradnjo novih paviljo-
nov.
Nova sindikalna dvorana pa bo omo-
gočila, da se bo kulturno - prosvetno
življenje v tem velikem naselju bol-
nikov in uslužbencev dvigalo vzpored-
no z ostalim napredkom ustanove.
—-ik—
O DELU GASILCEV
v okraju Celje-okolica govorijo številke
z geslom »Prostovoljno bližnjemu na
pomoč« so v preteklem letu gasilska
društva iz okoliškega okraja gasila pri
51 požarih. Od vseh teh primerov se je
samo v dveh primerih požar razširil.
Na novo ustanovljene so bile v pre-
teklem letu tri gasilske čete, število
članstva pa se je zvišalo za 260 članov.
Posebno je poraslo število ženskih in
mladinskih članov.
Na okrajni gasilski vaji v Ar j i vasi
so žene gasilske čete iz Polzele dosegle
drugo mesto, mladinci iz Štor pa prvo.
Tamkaj so se posebno odrezali tudi
pionirji iz Pariželj. Ob tej priliki je
navzoči poveljnik republiške GZ tov.
Špicar izjavil, da je gasilska organi-
zacija v okraju Celje-okolica najmoč-
nejša v Sloveniji.
Gasilska društva so uspešno tekmo-
vala na čast 10. obletnice JLA. Ce bi
hoteli zapisati vse, kar so storili, bi
bilo gotovo preobširno. — Najboljše
uspehe so v tem tekmovanju dosegli:
Gasilsko društvo Škofja vas, ki šteje
danes 50 članov, 30 članic in 20 mla-
dincev. Do dneva JLA so zgradili ga-
silski dom. V ta namen so prispevali
10.163 prostovoljnih delovnih ur, voz-
niki pa s svojimi vpregami 4.562 ur.
Med industrijskimi društvi so bile
najboljše Store. To društvo prednjači
v praktičnem kakor tudi v izobraže-
valnem in kulturno-prosvetnem udej-
stvovanju. |
Gasilska društva v okraju so tesnoj
povezana z delom PAZ. Velik uspeh
je imel tudi podčastniški tečaj, ki se
je končal zadnje dni lanskega leta.
Udeležilo se ga je 21 članov in 4 čla-
nice. Tega tečaja se niso udeležili pri-
javljeni člani industrijskih enot, kar
je zelo čudno. O tem tečaju bomo še
pisali.
F. A.
Med bivšimi liopci v IV. četrti
Pretekli petek je bil v sejni dvorani
MLC množični sestanek ZB IV. četrti.
V začetku je navzočim podrobno in
temeljito predočil napad in zavzetje
Trsta major tov. Kariš. V drugi točki
pa so se člani pogovorili o nadaljnjem
tekmovanju ZB v čast Mestni skup-
ščini ZB Celje, ki bo konec marca ali
v začetku aprila.
V minulem tekmovanju je članstvo
ZB IV. četrti doseglo 3. mesto, kar po-
meni od tekmovanja na čast 10. oblet-
nice OF, ko so bili šele na 9. mestu,
velik uspeh. V novih tekmovalnih ob-
ljubah želijo člani ZB te četrti stopiti
pred Mestno skupščino kot prvi. Tek-
movali bodo v pobiranju članarine, v
vključevanju v PAZ, strelsko družino.
Ljudsko tehniko, gasilsko društvo in
Rdeči križ. Predvsem skrbijo, da bodo
vključili v članstvo vse tiste iz svoje
četrti, ki niso še člani ZB, imajo pa
vse pogoje za sprejem, kajti poslednji
rok za sprejem je le še do konca me-
seca, t. j. do 31. januarja 1952. Posne-
mali bodo Spodnjo Hudinjo, ki je v
minulem tekmovanju zbrala 10.000 kg
raznega odpadnega materiala. Tudi pri
ureditvi zelene ploskve v Zidanškovi
ulici bodo priskočili na pomoč.
Želimo jim mnogo uspehov pri nji-
hovi odločni volji!

Poravnajte zaostalo naročnino
za leto 1951, da se izognete pravnemu postopku
...in doma
VOLITVE DELAVSKIH SVETOV
IN UPRAVNIH ODBOROV BODO
SE DEMOKRATICNEJSE
Navodila za izvedbo volitev v de-
lavske svete in upravne odbore pod-
jetij določajo letos še širšo demo-
kracijo v izvedbi. Letos se bodo na
primer smatrali za izvoljene tisti,
ki bodo dobili največ glasov, ne
glede na to, na kateri listi so bili
predlagani. Tako bo prišla volja de-
lovnega kolektiva bolj do izraza.
Volilno komisijo določa delavski
svet podjetja. Navodilo določa red-
ne letne volitve po zaključku raču-
na in v začetku novega leta. Prav-
tako določa navodilo, da direktor
podjetja ne more kandidirati v de-
lavski svet.
NOV ZLOCIN
MADŽARSKIH GRANICARJEV
Na meji v bližini Subotice so
madžarski vojaki ranili našega gra-
ničarja Alila Mališevskega, ki je stal
250 m od meje na straži. Ranjenemu
so tovariši takoj priskočili na po-
moč, toda tudi nanje je madžarska
patrulja streljala. Jugoslovansko zu-
nanje ministrstvo je pri madžarski
vladi vložilo protest.
KOROŠKI SLOVENCI
CELOVŠKEMU RADIU
Pred dnevi je celovški radio v
sklopu »Radio Alpenland« nesram-
no napadal jugoslovanske voditelje,
da bi s tem prikril postopke svoje
vlade proti slovenskim prebivalcem
na Koroškem. Korošci so uredništvu
celovškega radia poslali protestno
pismo, v katerem pravijo, da se ta-
kim naslednikom Goebelsove pro-
pagande ne bo posrečilo prepričati
sveta o rešenem nacionalnem vpra-
šanju v Koroški, ker so oni na-
sprotne priče resničnega stanja.
V PRIHODNJIH LETIH NAD
1200 KM NOVIH ŽELEZNIŠKIH
PROG
Poleg novozgrajenih železniških
prog, ki so že izročene prometu,
bomo v naši državi v prihodnjih
letih zgradili še nadaljnih 1200 km
železniških prog in sicer: Beograd—
Bar, Bihač—Karlovac, Sarajevo—
Kardeljevo in Knin—Zadar. Letos bo
dovršena tudi proga Breza—Vareš,
delajo tudi pri gradnji proge Ko-
njic—Jablanica in Lupoglav—Stali-
je. Nadaljujejo se dela na beograj-
skem železniškem vozlišču in progah
Split—Solin in Skopi je—Gosti var.
Na progah, kjer se dela še niso
začela, bodo pričeli delati že letos.
MADŽARI ODKLANJAJO
MIRNO REŠITEV SPORA ZARADI
OTOKA NA MURI
Jugoslovanska vlada je vrnila
madžarsko noto, ki odgovarja na ju-
goslovanske note z žaljivim in ob-
rekovalnim tonom. V tej noti je
razvidno, da madžarski vladi ni do
mirne rešitve tega spora.
V DVEH MESECIH 20 NOVIH DE-
LOVNIH ZADRUG NA HRVAŠKEM
Od novembra lani pa do danes, so
na Hrvaškem ustanovili 20 novih
kmečko obdelovalnih zadrug, v ka-
tere je vstopilo 443 kmečkih gospo-
darstev. Računajo, da bo spomladi
ustanovljenih nadaljnih 80 zadrug.
NAD 15.000 STROKOVNJAKOV
PO OSVOBODITVI
je izšlo iz naših fakultet. Tako po-
roča zvezni urad za statistiko. Od
teh je samo inženirjev 1992. Število
študentov se stalno zvišuje, kot se
zvišuje število diplomiranih.
VREMENSKE NEPRILIKE
V BOSNI
Zadnji čas je v Bosni zapadel vi-
sok sneg. Večkrat je padal po celih
24 ur. Zameti so povzročili težave
pri prometu, telefonske zveze pa so
bile pretrgane z notranjostjo kar vse
po vrsti. V Sarajevu je preteklo ne-
deljo zastal ves tramvajski promet.
KMEČKO-GOSPODABSKA  ŠOLA V ŽALCU
Po članku, ki je bil pred kratkim objavljen
o podobni šoli v Braslovčah, bi lahko do-
mnevali, da je braslovška kmečko-gosnodar-
ska šola edina v okraju. Pa ni tako. Tudi v
Žalcu imajo kmečko-gospodarsko šolo.
Na tej šoli v Žalcu res delajo. Že od de-
cembra meseca imajo pouk; 45 kmečkih de-
klet in 11 fantov iz Žalca, Gotovelj, Petrovč
in drugod že lepo število dni pridno prihaja
na pouk.
Zadali so si obširno nalogo. Postavljeni
program ni niti majhen niti dolgočasen. Vso
snov obdelujejo dvakrat tedensko na teoretič-
nih predavanjih in trikrat pri praktičnem
delu.
Slovenščina, matematika, gospodarska geo-
grafija, hmeljarstvo, poljedelstvo, teorija go-
spodinjstva — kuhanja, zgodovina NOB in
biologija so predmeti, ki bodo obiskovalcem
mnogo nudili, širili njihovo obzorje in jim
dali podlago za boljše in lažje delo.
Solo je organiziralo vodstvo gimnazije ▼
Žalcu z materialno pomočjo okrajnega ^veta
za kulturo in prosveto.
Tja do marca bo trajal tečaj in po dose-
danjih uspehih lahko pričakujemo, da bodo
rezultati na zaključni konzultaciji dobri in
kar je najvažnejše, da se bodo rezultati te-
čaja poznali pri praktičnem delu v našem
kmetijskem gospodarstvu.
"Stev. 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 26. januarja 1952
Stran 3
Ob sklepu prvega polletja
druge celjske gimnazije
Poleg velike delavnosti za materi-
alni lin kuliturno-ipros\'^tna ipovzdiig
mesta Celja se nam zdi umestno, da
pogledamo še nekoliko na življenje in
delo naše srednješolske mladine. Če-
prav se te misli opirajo le na podatke
11. gimnazije v Celju, so vendar ne-
kateri problemi tako splošni, da jih
je mogoče osvetliti brez podrobne sta-
tistike.
Ob sklepu prvega polletja je bilo
dne 15. januarja 1952 na tem zavodu
8-16 dijakov obojega spola. Povprečni
učni usipeh je v petih razredih z 21
vzporednicami 47,48%. Ako računamo,
da bi bil normalen učni uspeh vsaj
65 do 70%, vidimo, da je dejanski
učni uspeh globoko pod normalo.
Obrača jmo šitevilke kakor hočemo,
nekaj tu ni v redu. Kljub manjše-
mu prizadevanju mladine pri
učenju bi ji vendar delali krivico,
ako bi prezrli težave in razmere, v
katerih se uči.
Na zavodu je okrog 150 dijakov, ki
se vozijo z vlaki in avtobusi iz vseh
štirih smeri. Najbolj trpijo dijaki, ki
se vozijo iz Rogatca, Rogaške Slatine
in Šoštanja. Ti vstajajo ob treh zju-
traj, da pridejo o pravem času na
vlak. Savinjčani so imeli do pred
kratkim še to neugodnost, da zaradi
učnega časa, ki je trajal do 13. ure,
niso mogli z opoldanskim vlakom do-
mov in so s čakanjem na popoldanski
vlak prihajali šele zvečer domov. Ko
je ravnateljstvo preložilo pričetek po-
uka na zgodnejši čas, so odslej pri-
zadeti Rogatčani, ki ne morejo upo-
rabljati poznejšega vlaka. Razumljivo
je, da pri takih razmerah vsem ni bilo
mogoče ustreči. To pa ne zadeva samo
II. gimnazije, marveč vse učne zavode,
ki jih poseča vozeča se šolska mla-
dina.
Drugi negativen pojav je pomanj-
kanje učnih prostorov. Na tem zavodu
gostuje Šola učencev v gosipodarstvu
in Dijaška kuhinja, dasi je že za
gimnazijo samo premalo prostora.
Kljub vsestranskemu prizadevanju
merodajnim činiteljem še ni uspelo
za to prepotrebno strokovno šolo najti
vsaj začasnih prostorov, dasi že živi-
mo in delamo v drugi polovici deset-
letja po osvoboditvi. Vemo, da nas
vežejo dolžnosti petletnega plana in
kapitalne graditve ključnih objektov,
toda ali ne predstavlja tudi naša mla-
dina naš narodni kapital, ki ga ne
smemo zapostavljati. Kako je neki
zrasla gimnazija samorastnica v Rav-
nah pri Guštanju? Naša mladina je
pripravljena sama pomagati pri grad-
nji novega poslopja ali vsaj pri adap-
taciji katerega izmed starih. Če je v
kratkem času zgradila tri mladinske
proge, bi zmogla tudi šolsko zgradbo
v surovem stanju. Volja je tu, le pri-
četi je treba.
Profesorski zbor je na zavodu za-
poslen od jutra do večera, da ne ome-
nimo tistih, ki se poleg tega vozijo v
službo z vlakom; zato do strokovnih,
pedagoških in sindikalnih sestankov
sploh ne more priti, ker je vedno nad
polovico učiteljskega zbora v razredu.
Naj omenimo še drugi problem, ki
se ga doslej ne mestni ne okoliški
Svet za prosveto in kulturo ni do-
taknil: to je rajonizacija obeh celjskih
gimnazij. Da je mladine za obe gimna-
ziji dovolj, z ozirom na sedanje število
učnih prostorov pa že davno preveč,
je razvidno iz dejstva, da bodo v pri-
hodnjem šolskem letu vsi učni prostori
zasedeni dopoldne in popoldne, če jih
bo sploh dovolj. Kako naj ravnateljstva
planirajo število potrebnih učilnic in
število učnega kadra, ako ni določeno,
katere nižje gimnazije bodo pošiljale
svoje dijake na prvo, oziroma na dru-
go gimnazijo? Tudi ožji stiki med gi-
mnazijami bi bili v korist mladine,
kar je brez rajonizacije nemogoče.
Mnogi dijaki so še danes brez tople-
ga kosila. Hranarina v obeh dijaških
kuhinjah je za današnje razmere šo
previsoka. Ali ne bi bilo mogoče or-
ganizirati cenejšo dijaško kuhinjo na
karitativni podlagi?
Poleg navedenih objektivnih težav,
ki vplivajo na nizek odstotek pozitiv-
nih dijakov, je še nekaj subjektivnih.
Tu naj omenimo občutno obremenitev
profesorskega zbora, ki je moral poleg
manjkajočih dveh učnih moči nadome-
stiti v tem polletju 283 delovnih dni.
Večkratno menjavanje predmetnega
učitelja vsekakor neugodno vpliva na
dijake.
Poglejmo še zanimanje staršev za
učenje in vzgojo svojih otrok. Okrog
petdeset roditeljskih sestankov se je
udeležila komaj tretjina staršev, ozi-
roma njihovih namestnikov. To velja
tudi za čas pred podražitvijo železni-
ške tarife. Drugačen stik s starši je
pri celodnevnem delu vzgojiteljev ne-
mogoč.
Zaradi opisanih neugodnih razmer so
onemogočeni tudi ožji stiki med vzgo-
jitelji osnove in srednje šole, da bi na
njih pretresali vzgojne in učne pro-
bleme in tako pomagali mladini do
boljših uspehov.
Navedli smo samo nekaj perečih
vprašanj, ki težijo mladino in vzgoji-
telje. Začnimo jih reševati pri kore-
nini, da dobimo zdrav in krepak rod
izobraženih ljudi in sposobnih gradi-
teljev socializma.
»Na levo krug«
na cetiski postaji
Pot me je v življenju marsikam pripeljala,
bodisi po ali proti moji volji. Domala vso
Avstrijo in nekaj manj kot ves Balkan sem
obredel, toda nikjer (oprostite, če se motim)
ni takšne postaje kot je celjska. Vsaj videl
je nisem, če pa je kje takšna slična, potem
jc edinole dvojček, ali pa kvečjemu trojček.
Ograja na peronu, če kaj vem, je bila po-
stavljena zaradi enkratne nesreče, že pred
mnogimi leti. Od tistihmal stoji tu in no-
bena sila je ne gane, tudi strahoviti naval
potnikov pred podražitvijo ne. Trojna vrata,
pred vsakimi po en prometni miličnik in evo
vam vsakodnevno sliko redkih sprejemov
kitajskega cesarja. Ljudje se gnetejo, nežni
spol javka, robatež robanti, otroški jok, mi-
lienikova beležnica in potnikova denarnica,
vse skupaj napol zverinjak.
Verjemite mi. Ograjo stran in red bo tu.
Toliko smo Celjani še vedno kulturni. Po-
polnoma ne stavim glave, kajti navada je
železna srajca in nas se bo privid ograje,
če bo kdaj privid, še dolgo držal, kajti na-
vajeni smo je, odkar nas noge same nosijo.
Železničarji pogum. Nekaj udarniških ur
in nekaj sto kilogramov starega železa boste
zapisali v tekmovalni zapisnik, če rabite
pomoč, vam bomo radi priskočili na pomoč!
juj
Nedeljski smeh
GA NI SREČAL
V šoli so se učili o Krištofu Kolumbu. Pa
vpraša učitelj Jožeta:
»No, kje smo pa že srečali tega moža?«
»Prosim, mene ne pusti mama nikoli na
ulico,« je Jožetovo opravičilo.
NIČ ČUDNEGA
»Prosim, tovariš učitelj, včeraj me zato ni
bilo v šolo, ker smo dobili malega bratca.«
Se začudi učitelj: »Ali ni tvoj atek že par
let v Ameriki?«
»Je, je. Ampak zmeraj piše, včasih pa tudi
še kaj pošlje.«
POŠTNA SKRIVNOST
Pred leti prinese na pošto kmetic iz za-
kotne vasi pismo, a brez naslova. Pogleda
poštar moža in ga vpraša: »Ja, komu pa pi-
pete?  Saj  niste  napisali naslova!«
Se odreže kmetic: »Kaj pa vas to briga!
Cemu pa ste poštar, če ne veste, kaj je
poštna skrivnost!«
PRETEŽKO PISMO
»Slišite vi! To pismo je pretežko. Morate
nalepiti še dve takile znamki!«
. »Da bi  bilo potem lažje? Mene m treba
imeti  za  norca,«    zavrne  poštarja  užaljeni
možak.
ON VE TO IZ LASTNE IZKUŠNJE
Madžarski general obišče na inšpekciji v
bolnici tudi oddelek za bolne na legarju.
Kot na vsakem oddelku, mu bruhne iz bla-
gohotnih prs neoporečno znanje: »Mkm! Da,
da! Vidite, to je strašna in zpio nevarna
bolezen, človek na tem čisto gotovo umrje,
ali pa postane popolnoma bebast, to vem
jaz IZ lastne izkušnje!«
KRATEK PROCES
Službujoči madžarski častnik vstopi na noč-
nem obhodu s tako naglico v sobo, kjer je
moštvo že spalo, da nenadni prepih odprp
slabo se zapirajoče okno, ki slovito trešči
ob steno, da se eno krilo sesuje z žvenketom.
— »Basama! Kdo je pa spet to svinjarijo
napravil? Naj se javi takoj, sicer ga dam
še to minutno ustreliti in odgnati nklenje-
nega v zapor!«
Kulturna vožnja
NA KOZJANSKO
Naš štajerski »pragozd« Kozjansko, leži
odmaknjeno od glavnih prometnih žil. Edi-
na zveza so avtobusne proge iz Rajhenburga
in Celja.
Idilično bistriško dolino obkrožajo z vseh
strani manjši hribi, tako da so morali ce-
starji in inženirji zgraditi mnogo serpentin,
predno so premagali te višinske prepreke.
Ceste so ozke, deloma plazovite in posebno
pozimi tudi nevarne, tako da zahtevajo pri
volanu celega moža in zdrave živce.
Potniki, ki se vozimo vsak dan na progi
Celje—Lisično—Kozje, doživljamo kaj čudne
stvari. Imamo vtis, da nekateri nočejo tudi
najmanj razumeti naših družbenih sprememb
ampak žive še popolnoma v trdni veri, da se
še gremo grofe in podložnike, gospode in
hlapce.
Na progi se nas vozi ca 20 z mesečno karto.
Večina nas je delavcev, je pa tudi par po-
slovodij, ki predstavljajo v avtobusu razred
zase.
Že v Celju naš dobrohotni Albreht, šofer,
rezervira sedeže za »mesečne«. Tako nekateri
potniki stoje do Štor. Res zasedejo te rezer-
virane sedeže v Štorah mesečni, vendar ne
vsi, ampak samo »gospodje« poslovodje.
Mi delavci, ki ves dan težko fizično dela-
mo pri težki industriji, pa nimamo rezervi-
ranega mesta.
Včasih se kateri izmed nas spozabi in se
vsede na motor avtomobila, ki je za to kar
prikladen. Takoj je strogo opozorjen in se
mora umakniti.
Izjeme so dopustne le. če je uporabnik te-
ga sedišča iz vrhnje kaste, na primer tov.
Albina, ki sme šoferju še tudi kaj smešnega
na uho povedati, čeprav vidi pred sabo opo-
zorilo, da je prepovedano s šoferjem med
vožnjo govoriti.
Zanimivosti ni ne kraja ne konca. Tisti,
ki jih denar žuli, pravzaprav odrejajo vozni
red. Najdaljša postaja je navadno Slivnica.
Pri »debelem Mihcu« postanejo naši »mastni«
sopotniki navadno dobre volje; Fonzi dobi
tak glas, da bi prevpil tudi sireno. Jekuš pa
nas navadno razveseli s svojo narodno pe-
smijo: pijan, pijan ... V njihovi druJbi po-
stane tudi Albreht boljše volje in tako po-
časi razumemo, zakaj ima tako brigo za
rezervacijo sedežev.
Takih postaj je še več. Ako se raznese, da
točijo dobro vino, stavijo v vozni red tudi
nove postaje, na primer pri Obrezu nad
Zegrom ali pri Mačku, vsako jutro pa pri
Albininem domu, kjer navadno šele Albreh-
tov signal vrže redno potnico iz postelje.
Seveda nam delavcem ni to lahko gledati.
Mudi se nam domov kjer nas navadno čaka
še delo. Tudi nam plača ne nese, da bi lahko
vsak dan popivali.
Posebne težave pa so nastopile sedaj, ko
je cesta včasih zasnežena oziroma polede-
nela. Zjutraj skoraj redno zamujamo na de-
lo. Saj razumemo, da so ovire, da je vožnja
počasnejša in nevarna. Vendar tudi tu šofer
večkrat ni pokazal nobene brige.
Neko jutro, smo potniki pomagali pri pre-
vozu s tem, da smo pred avtom gramozili
cesto. Sele, ko smo prišli do Šentjurja, se je
šofer spomnil da ima verige, če smo prišli
brez verig čez vse hribe in serpentine, bi
lahko prišli še do Celja, Vendar je Albreht
odločil drugače in v Šentjurju montiral ve-
rige. Tako smo prišli ta dan delavci šele
ob 9. uri na delovna mesta, on sam nas je
pa še dražil: »Le kam se vam tako mudi?«
Mnogo je še stvari, katere bi lahko navedli.
Vendar naj bo zaenkrat dovolj. Upamo, da
bodo te vrstice zdramile vodstvo in upravni
odbor SAP Celje, da bo uvedel tudi na tej
zvezi v »pragozd« boljšo kontrolo. Tudi šo-
ferja bo moral podučiti, da bo moral zavzeti
napram delovnim ljudem drugačen odnos,
ker bo ljudska oblast sicer znala napraviti
red.
P. A.
Poslovilni koncert
violinista Gor še ta
Božidar Gorše, profesor na Glasbeni šoli v
Celju, se poslavlja od Celja ter nastopi v
kratkem mesto koncertnega mojstra v operi
na Reki. Z njim izgubi Celje odličnega vio-
linista, ki se je že večkrat predstavil jav-
nosti z uspehom bodisi kot solist bodisi kot
sodelavec v orkestru »Ivan Cankar«. Glas-
bena šola bo težko pogrešala vestnega peda-
goga tem bolj, ker je vsled velikega po-
manjkanja violinistov težko dobiti nadome-
stila zanj. Tov. Gorše bo ob svojem odhoda
iz Celja še enkrat priredil samostojen kon-
cert in sicer v sredo, 6. febr. v Domu ljud-
ske prosvete. Klavirsko spremljavo bo oskr-
bela Mafenka Sancin. Gorše si je za svoj
koncert izbral pester spored, ki obsega t
prvem delu Ciaccono starega italijanskega
mojstra Vitalija ter Beethovnovo pomladno
sonato v F-duru. V drugem delu sporeda so
zastopana dela skladateljev: Fiocca, Suka,
Chopina, Kreislerja, Granadosa in Riesa.
Vstopnice so na razpolago v Glasbeni šoli.
PREDAVANJA O PROTILETALSKI
ZAŠČITI
Odbor PLZ za IV. četrt mesta Celja pri-
redi strokovna predavanja o službah hišne
protiletalske zaščite ob torkih s pričetkom
dne 29, januarja t. 1. ob 19. uri zvečer v
vogalni dvorani OLO Celje-okolica (Narodni
dom).
Udeležba je strogo obvezna za člane hišne
zaščite IV. četrti bloka Tomšičev trg—Pre-
šernova ulica in Zidanškova ulica—Trg Svo-
bode ter Slomškov trg zapadno.
Ljudska knjišnica na Vranskem
ena najstarejših v Sloveniji
Zgodovina ljudske knjižnice na Vran-
skem sega v leto 1869, Ohranjeno je
vabilo k slovesni otvoritvi, ki je bila
31. januarja 1869. Program, ki se je
takrat izvajal dokazuje nacionalno za-
vednost tedanjih Vrančanov. Izvajali so
na primer »Ilirija oživljena« in »Sr-
bine tužni«. Program je bil tiskan prt
Jeretinu v Celju. ]
Knjižnica je vršila uspešno kultUrn<^
in narodnostno misijo ravno v času, kO(j
so tudi na Vranskem hoteli ustanoviti^
Schulverein«. Bila je shajališče vsehi
zavednih vaščanov. Znana so silvestro-5
vanj a v mali dvorani Smogavčeve go-
stilne. Prirejali so prireditve in novo-
letne alegorične slike, ki jih je v zad-
njem času dolga leta pripravljala Anica
dr, Serkova,
Član te knjižnice, kr je ena najsta-
rejših v Sloveniji, je bil svoje čase tudi
djakovski škof J, J, Strossmayer. Knjiž-
nica se je vzdrževala iz članarine, iz-
posoj evalnine in letnega prispevka Po-
sojilnice na Vranskem. Na Stefanje so
prirejali tudi tombole. Le-te je kraljeva
banska uprava v Ljubljani v stari Ju-
goslaviji prepovedala.
Do okupacije je knjižnica imela že
1348 knjig. Zasluge za to nosita poleg
članov vodstva tudi knjižničarki Jak-
šetova in Kramarjeva, Obe bi lahko
proslavili najmanj 25 letnico svojega
knjižničarskega dela.
Do leta 1931 je knjižnica uživala go-
stoljubje Šentakovih dedičev.
Ko so ti odpovedali, bi bila ustanova
na »cesti«, če bi takratni župan Otten-
schleger ne dovolil, da se nastani r
občinski hiši. Pozneje je politični veter
drugače zapihal in knjižnica bi se mo-
rala zopet seliti na cesto, če bi tajnik
dr. Edvard Serko s pomočjo celotnega
odbora ne dosegel z učinkovitim pro-
testom nadaljnega pristanka občinske
uprave.
Okupator je skoraj vso knjižnico uni-
čil. Ohranilo se je le nekaj knjig pri
posameznih članih.
Po osvoboditvi je bila obnova knjiž-
nice zelo težka. Veliko zaslugo za po-
novno ureditev imajo obe knjižničarki,
dasiravno je Jakšetova že precej v le-
tih, Kramerjeva pa trpi na posledicah
pregnanstva.
Knjižnica ima danes 665 knjig. Lani
si je 424 bralcev izposodilo 1181 knjig.
Knjižnica se tudi sedaj vzdržuje iz
članarine in izposoj evalnine. KLO, ki
je lastnik knjižnice, je postavil v pro-
račun za knjižnico 5000 din, kar pa so
v Celju črtali. Edini večji dohodek je
sprejela knjižnica od KZ Vransko, ki
ji je darovala 5000 din iz dobička. Ta
denar bo porabljen za vezavo knjig, za
nakup novih pa bo bore malo ostalo.
Bilo bi prav, če bi to kulturno-pro-
svetno ustanovo na Vranskem podprli,
da bi dočakala 100 letnico svojega ob-
stoja v drugačni luči. Skrbeti bo tudi
treba za naraščaj knjižničarjev, prav-
tako za uglednejše prostore. Danes uži-
va knjižnica gostoljubje v pisarni Kra-
jevnih podjetij.
l.n.
Qibanje prebivalstva v preteklem
tednu v Celju
Od 14. I, do 21, I. 1952 je bilo rojenih 20'
dečkov in 14 deklic.
Poročili so se:
Tekstilni mehanik Kiker Alfonz in name-j
ščenka  Freitag  Marija-Vida,  oba  iz  Celja;:
delavec Jamnikar Stanislav in šivilja Štimu-|
lak Neža, oba iz Celja. j
Umrli so:
Sin posestnika, Soler Anton, star 12 let iz
Bezovja pri Št. Juriju pri C; upokojen sod-
nik dr, Kovča Franc, star 73 let iz Celja;
gospodinja Novak Viktorija, stara 30 let iz
Celja; dojenček, Erlih Viktor iz Ponikve pri
Grobelnem; upokojenec Ostruh Jurij, star
70 let iz Trnovelj pri Celju; sin upokojenca
Faktor Alojz, star 8 mesecev iz Celja;' go-
spodinja Tratnik Lucija, stara 39 let iz Arje
vasi; dojenček Brglez Magdalena iz Celja;
rudar Podgoršek Jakob, star 47 let iz Celja;
gozdni delavec Pompe Franc, star 53 let iz
Rogatca; nameščenec Zabukošek Jožef, star
65 let iz Celja; poljski delavec Mačkovšek
Franc, star 46 let iz šmartna v R, dolini;
sin avtomehanika Šošter Rudi, dojenček iz
Celja.
V Celle-okolicl
V času od 13, do 19, januarja 1952 je bilo
rojenih 5 dečkov in 8 deklic.
Poročili so se:
Matelič  Anton,  tekstilni  tehnik in  Jereb
Marija,   šivilja,   oba   stanujoča   v   Vojniku;
Kosaber Franc, kmet iz Luterja in Slemem-
šek Ljudmila, poljska delavka iz Pletovarja;
Hrovat Rudolf, kmetski sin iz Hudinje in
Hribernik Štefanija, kmetska hči iz Sp, Do-
liča; Vodeb Jožef, livar iz Štor in Mak Ma-
rija, pletilja iz Zagrada pri Celju; Šuhel Jor
žef, poljedelec iz Štor in Pintar Marija to-
varniška delavka iz Sv. Janeza pri Štorah;
Butolen Franc, miličnik iz Rožne doline pri
Novi Gorici in Leskovšek Marija, poljska
delavka iz Loke.
Umrli so:
Kranjc Neža, poljska delavka iz Planinske
vasi, stara 76 let; Mastnak Neža, kmetica
iz Sv. Janeza pri Štorah, stara 51 let; Pod-
grajšek Jakob, upokojeni rudar iz Križevca,
star 74 let; Bikovšek Marija, otrok, star 22
dni; Skutnik Frane, čevljar iz Vitanje vasi,"
star 83 let; Krušič Justina, tovarniška delav-
ka iz Železnega, stara 30 let; Kranjc Neža,
kmetica iz Gotovelj, stara 67 let; Zaveršnik
Terezija, gospodinja iz Sv, Lovrenca, stara
70 let; Jelen Jakob, kmet in upokojenec iz
Sv, Lovrenca, star 71 let; Pere Ivan, po-
sestnik iz Zdol pri Kozjem, star 54 let; Ram-
šak Franc, kmet iz Sv, Pankraca, star 7?
let; Pajk Anton, oskrbovanec v Domu one-
moglih v Vojniku, star 80 let; Posedel Fran-
čiška, oskrbovanka v Domu onemoglih v Voj-
niku, stara 78 let; Zupane Marija, oskrbo-
vanka v Domu onemoglih, stara 87 let; BevQ
Franc, mali kmet iz Lopace pri Prevorju,
star 71 let in Ležar Ivan, kmet iz Jenkove,
star 77 let.
Ne uerjamete - pa e uendar res...
SOVJETSKA VPRAŠALNA POLA
Organi sovjetske varnosti so razposlali
vprašalne pole sovjetskim državljanom. Na
vprašanje: »Kakšni so vaši odnosi napram
sovjetskemu sistemu?« je neki državljan od-;
govoril: »Isti kot napram moji ženi.«
Zaradi tega so ga takoj klicali na MVD;
Ko je odgovarjal na vprašanja je končno
priznal: »Pa, veste tako je, človek se pri-
vadi, povem vam pa, da ni nikako zado-
voljstvo,«
ŽE   DRUGA   SIMULTANKA  KOVINARSKE
ŠOLE
Šahovski aktiv gojencev Kovinarske šole je
v nedeljo 6. t. m. priredil že drugo simul-
tanko. Tokrat je dnigokategornik šnajder Jo-
že na dvajsetih deskah dosegel 13 zmag, 4
remije, 3 partije pa je izgubil. Zmagali so
Uranker Alojz, Rednak Albin in Kovač Jože,
remizirali pa Kuzma Jože, šlander Štefan,
Dobnik Janko in Tiselj Pavel,
ŠAHOVSKA SIMULTANKA V ŽALCU
Šahovska sekcija KUD I. Cankar je v ne-
deljo 13. t. m. priredila v Domu ljudske pro-
svete v Žalcu šahovsko simultanko na 19
deskah. Drugokategornik šnajder Jože iz
Celja je v treh urah dosegel 11 zmag, 4 re-
mije, 4 partije pa je izgubil. Partije so do-
bili Dr. Kopač, Kučer Franc, Kučer Jože in
Knapič Peter. Remizirali pa so Karčič, Vo-
zlič, Glušič in Rovan.
NOVO SREDSTVO ZA GAŠENJE
so iznašli v Ameriki. Ogenj posipajo s pra-
škom, ki pri zgorevanju razvija ogljikov
dioksid, ki gasi ogenj. To gasilno sredstvo
ima prednost, ker za seboj ne pušča nikakih
sledov in ga je mogoče uporabljati v najbolj
vročih krajih, kjer vsaka tekočina prehitro
izhlapi. Poleg tega so iznašli tudi sredstv«
ZA UNIČEVANJE ZELI
To sredstvo je v obliki prahu. Kamor ta
prah posipljejo, ne zraste nobena biljka.
Uporaba tega sredstva se je pokazala pri
uničevanju zeli po lepotičnih stezah, želez-
niških nasipih itd.
KOLIKO TELEFONSKIH SPREJEMNIKOV
JE NA SVETU?
Na svetu je v uporabi 76,800,000 telefonskilt
aparatov. Od tega števila imajo Združen«
države Amerike 44 milijonov aparatov, ali
več kot polovico. V Ameriki dnevno zabeleži-
jo 175 milijonov telefonskih razgovorov.
UMETEN DE2
Dr, Vicent Sefer v Ameriki je patentiral
svojo metodo proizvodnje dežja, ki se pro-
izvaja s pomočjo suhega leda. Ta suh led
je narejen iz ogljikovega dioksida, ki je
zmrznjen na temperaturi 78 stop, Celzija pod
ničlo. Ta ledeni prah pri uporabi raztrosijo
z letal. Okoli praškov se nabirajo hlapi in
padejo v obliki dežnih kapelj.
Veselo
MESTO
Oni dan *je pridrčal na obisk Janez iz
Ljubljane, čakal sem ga na postaji^ in svi-
denje je bilo po letu in pol kaj vzhičeno. Da
se ne izneveriva stari in spodbudni slovenski
šegi, sva sklenila prilivati olja k ognju
zburkanosti zaradi svidenja in namazati go-
vorila, da bodo bolj stekla. Večer je bil in
sem si domišljavo dejal: »Le čaj, boš po toli-
kem času imel pri nas s čim siliti slušala
in na čem pasti zijala!«
Nalašč ga popeljem po oni strani. Korak,
dva in že mi je nakana poganjala klasje.
Janez je na stežaj odprl usta: »Hm, kaj
pa to?« In ni mogel kaj, da ne bi na ves
glas črkoval polmeterskih osvetljenih črk:
»Kavarna — restavracija , , , Čisto v bul-
varskem stilu. In to pri vas? Nak!« — Zelo
mi je godila njegova zavzetnost, pa sem ga
kar pod pazduho potegnil v restavracijo. Do
sitega se naloži, srajca ljubljanska, sem
potihem koval zaroto, da ne omagaš pri nas.
»In sedaj?« je vzdignil name vprašujoče
oči, ko se je podkrepil. »Prepusti se mi na
gostiteljsko voljo, sem mu odgovoril samo-
dopadljivo in vstal od mize.
Tega še Janez ni videl, pa sem ga vodil
navkreber k samcem. Gost oblak dima je
bušnil v naju pri vratih. Pa sva vendar
takoj razločila, da tu niso le samci, ker so
se kar v parih drenjali prav pred vratmi in
jim je bilo strašansko tesno. Ročno nisem
mogel ugotoviti, ali se zibajo po taktu mnzike
ali kar na pamet, Z uporabo  komolcev —
kako dobro je včasih, če ima človek krepke
komolce — sva si krčila pot v lovu za pro-
storom: Se reče, sam sem se prebijal od mize
do mize in se prebil na izhodiščno točko,
kajti Janez se je pravkar sprostil objema
plesalke. Zdaj sem tudi že razločno videl, da
je bilo žensk več kakor samcev in še prvo
besedo so imele. Ampak trud je bil zaman.
Nisem našel, kamor bi položila svoji sedali.
Pa mi je bilo kar prav. Kako sramujoče bi
morale najine turške povešati oči v svoji
skromnosti spričo nadutega šopirjenja bu-
teljk in litrov .po mizah, »Videla sva,« sva se
sporazumela in se tako vsaj brez strahu
pred bolnico spustila po zaledeneli poti niz-
dol.
Hadimana, so lepo godli v »stari« kavarni
z novim napisom! Pa kaj, ko niso nama. Bi
nama namreč, pa za naju zopet ni bilo ne
mize, ne stola, Jako milo sva se ozirala in
se zlagano nasmihala dobrodušno razgretim
gostom po baržunastih in golih sedežih z
nalik kegljem razstavljenimi buteljkami pred
seboj. Kdo bi mogel mirno gledati toli pri-
jetno navdušenje brez aktivne soudeležbe?!
Še na jok bi nama kmalu šlo, Ampok figo,
če ni mesta! Pa saj je še kje drugje tudi kaj
veselja.
In bilo je kar v soseščini. Šesteroglavi džez
je na vso moč nžigal tisto domačo moderno
o harmonikašu Janezu, Da ste videli Jane-
zovo vihro, ko je viia o njem! Zal se ni mo-
gel zvihrati, kajti z »Janezom« se je džez za
nocoj poslovil. Kaj nama bodo sedaj stoli
in stolice brez koncerta in družbe. Toda, le
kam je vse tako naglo zginilo?
V nastali tišini sva hitro rešila uganko kar
skozi vrata. Tam za vrati sva zaslišala trom-
pet glasove. Tedajci se mi je zasvitalo: kla-
divarji trompetajo, plešejo in tolčejo svoje
veselje. Kar moči urno sva odpetala za dru-
gimi. Prepozno! Za naju mesta ni bilo, Ja-
nez, ki se razume na fizkulturo, se je po-
skusil v tangu, V tesnoči so mu brezobzirno
potipali s petami ozebline. Po kranjsko je
zaklel in rekel: »hudič pa taka gneča!« Po-
tem sva bila tako rekoč na cesti.
Tolažil sem Janeza z le na pol prikrito
primesjo ponosa na veselo mesto in ga samo-
zavestno potegnil dalje. Tam od pošte se je
slišala svirka in naju je prvi hip jako imelo,
da bi se vključila v kolo. Odprla bi tamkaj,
če ne bi Janeza skelele zdražene ozebline.
Tako ga je pa prevzela lepa želja po pri-
jateljskem pomenku v mirnem kotičku.
»Aha,« sem rekel, »že vem, kam.« Pa se
naju je držala smola pri stikanju za mirnim
kotičkom zaradi pomenka. Povsod polno, ve-
selo; če ni bilo džeza, pa je pela harmonika^
iii je bil direndaj.
Tako sva šla od ene do druge hiše veselja
in dospela na trg. Udarim se po čelu: »re-
prezentančni ples, Janez, za temi razsvet-
ljenimi okni,« — »Potlej pa kar naprej!« j«
že zopet prijemalo Janeza, — »Počakaj,«
dem, »ni tako enostavna zadevščina. Mar bi
lazil s teboj od veselja do veselja in še bre«
uspeha, če bi imel lak in frak; kar sem bL
jo bila mahnila. Pa mi je otročad onečedil»^
škric in zbila cilinder kakor kladivarji žo-
go,« — Janez je odločno krenil k stopnicam.
— »Vem, Janez, fant od fare si, toda kot
slepa gosta brez pasoša tako rekoč naju bodo
odslovili izpred vrat.« — Naj sva se še tako
Zatavala sva v tihi predanosti v usodo.
Skoraj se naju je lotevala otožnost in me-
lanholija spričo nedolžno bledega luninega
sija in s polnimi pljuči dihajočega veselega
mesta.
V gosti senci mrkega hrama se Janez zdrz-
ne in vprašujoče dvigne kazalec v smeri ne-
me hiše. — »Da, tole je Talijina grobnica
. . . celjski teater tako rekoč,« sem mečkal t
zadregi in se naslonil na leseno pregrado.
»Od mrtvih ga budijo, pri čemer so nastale
zdrahe; nekaterniki menijo, , . . khm . . .
khm,« . , . sem posiljeno pokašljeval, »da bi
naj bil kavarna, zabavišče, ako ga že zbude.«
»Vendar!« se je zadri Janez, da je odme-
valo po hramu, »kaj pa oder, koncerti in kul-
turne prireditve nasploh?!«
»So v jeseni poskusili s kulturno priredit-
vijo in še dobrodelna je bila povrhu,« sem
gonil svojo, »pa je publika štela celih štiri
in dvajset glav. Je bila huda zadrega in
zamera! Kavarna ne bo v zadregi zastran pu-
blike, teater pa je. Zabavišče je donosnejše,
privlačnejše in praktično, v njem se lahko
gremo fizkulturo, uživamo v glasbi, ljud-
skem petju in mestnih čenčah, pa še skrbi-
mo za telesni blagor, vse obenem. Nič ko-
likšne so prednosti zabavišč!
»Pa sploh kaj prirejate, tako recimo . . .
ljudska univerza?« me je pestil Janez, —
»Že, Lani so gostovali veseli teater, nek zbor
in neka revija, modna bojda, letos pa , . .
Potlej sem se pa opogumil in povzel očita-
joče: »Janez, mar ni nič, kar si videl nocoj?
Ni treba kar tako vnemar devati takih pri-
reditev  in  ljudske vneme . . .«
Prvi gostje so zapuščali zabavišča in pre-
našali veselje na ulice. Jako spodbudno je
bilo njih petje in vrisk. Janezu pa je bojda
okrnel kulturni smisel; nezadržano je drvel
proti postaji. Komaj sem ga dohajal.
fitev. 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 26. januarja 1952
Stran 4
Prvi libijski kralj Mohammed Idris Al Mahdi Senussi je dne 24. decembra 1951
proglasil po radiu neodvisnost novega naroda.
Libija, kateri botrujejo Združeni narodi je sestavljena iz treh pokrajin: Cyrenaike,
Tripolitanije in Fezana. Ustavodajno telo sestavljata skupščina 60 Libijcev in sicer po
M za vsako pokrajino.
Kralj Idris I, bivši amir Cyrenaike je bil izvoljen od skupščine za glavarja države.
OBJAVE IN OGLASI
KLUB LJUDSKIH POSLANCEV ITT
ODBORNIKOV OF
prireja v ponedeljek 28. t. m. predavanje:
TRŽAŠKO  VPRAŠANJE  V  LUČI  MEDNA-
RODNEGA POLOŽAJA
Predaval bo podpredsednik Prezidija Ljud-
ske skupščine LRS tov. Ivan Regent,
V sredo dne 30. januarja bo predavanje:
O NEKIH SEKSUALNO-ZDRAVSTVENIH
PROBLEMIH
Predaval po predsednik Sveta za zdrav-
stvo in socialno skrbstvo LRS tov. dr. Jože
Potrč.
Predavanja bodo v klubskih prostorih v
Jurčičevi ulici ob 19 uri,
Ministrstvo za notranje zadeve LBS, Uprava
Ljudske milice za Slovenijo razpisuje
NATEČAJ
za sprejem v službo Ljudske milice.
Pogoji za sprejem so: starost od 18 do 30
let, telesno in duševno zdravje, končana
osnovna šola in regulirana vojaška obveznost.
Prosilci morajo predložiti sledeče listine:
lastnoročno podpisano prošnjo, koikovano s
SO din, rojstni list, zdravniško spričevalo,
zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o regu-
lirani vojaški obveznosti, potrdilo o držav-
ljanstvu FLRJ, potrdilo o vpisu v volilni
imenik, potrdilo o nekaznovan ju in tisti, ki
o v službenem razmerju, potrdilo deloda-
jalca, da lahko službo zapuste, če bodo spre-
jeti v LM. Prošnji je treba priložiti še lastno-
ročno napisan življenjepis in izjavo prosilca,
da bo ostal v službi najmanj 3 leta. Prošnje
prejemajo postaje LM, v katerih območjih
prosilci stalno bivajo, najpozneje do 15. fe-
bruarja 1952.
Služba se začne z vstopom v šolo LM.
Sprejete osebe so upravičene do prejemkov
in drugih ugodnosti po določilih Zakona o
LM in raznih tozadevnih predpisih.
VPISOVANJE   V   NOV   TEČAJ   VEČERNE
DELAVSKO GIMNAZIJE
bo 8. in 9. februarja v tajništvu I. gimna-
sije  dopoldan  in  popoldan.  Začetek  pouka
11. februarja. Ravnateljstvo^
OBVESTILO
Prosimo vsa, letos na novo ustanovljena
podjetja, da nam takoj javijo potrebe ku-
riva za leto 1952. Navedite tudi število pro-
storov in peči. Vsa, že preje obstoječa pod-
jetja pa prosimo, da nam sporočijo event.
spremebe pri porabi kurjave z ozirom na
unanjšanje ali povečanje prostorov.
»KURIVO« — Ce!je
PADALSKA SEKCIJA AEROKLUBA CELJE
bo pričela 2. 2. 1952 z A in B tečajem. Pri-
jave se sprejemajo vsak ponedeljek, sredo
in petek od 17—19 ure v pisarni Aerokluba,
ŠlandroT trg (OSS). Ljubitelji padalstva pri-
dite!
POZOR!
Pozivamo vse stranke, ki so dale v popra-
vilo razno posodo, da jo dvignejo do konca
meseca januarja tega leta. Do nadaljnega ne
sprejemamo posode v popravilo.
Dolžan Fran jo,
splošno kleparstvo
Celje, Trg mučenikov 7
PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko z
enim registrom za 40.000 din. Naslov v
upravi lista.
PRODAM večjo kuhinjsko kredenco. Ogled
v Jurčičevi ulici št. 22, od 11—15 ure.
PRODAM krojaški šivalni stroj (živa na-
prej in nazaj). Cena 35.000 din. Naslov v
upravi lista.
IŠČEM za. nekaj ur dnevno službo postrež-
nice, ali gospodinjske pomočnice. Naslov
v upravi lista.
PRODAM parcelo v Celju. Poizvedbe v kro-
jaški delavnici, Aškerčeva 3.
PISALNA MIZA poceni na prodaj. Poizvedbe
v upravi lista.
ZAMENJAM 3 m pepita kamgarna in nove
gojzerje št. 42 za dobro ohranjen radio
aparat. Razliko doplačam. Naslov v upravi
lista.
ŠIVILJA, sposobna pomočnica, vešča, (mo-
ško in žensko delo), želi namestitev v
Celju. Vprašati špiler. Pot na Lavo 5.
SPREJMEM takoj hišno pomočnico. Na-
slov v upravi lista.
POSTREŽNICO pošteno in snažno sprejmem
takoj, za dopoldne k petletnemu otroku.
Naslov v upravi lista.
NAŠEL sem moško rujavo usnjeno rokavico.
Arčan, Kasaze — Petrovče.
NAJDENI so bili v kinodvorani Metropol
sledeči predmeti: 1 par ženskih usnjenih
rokavic, temnorjava prazna listnica in po-
ročniška epoleta. Predmeti se nahajajo v
upravi  Savinjskega vestnika.
IZGUBIL sem od »Pelikana« do drsališča
okvir ročne ure. Najditelja prosim, da ga
vrne proti nagradi na upravo lista.
ABITURIENTKA gimnazije išče primerne
zaposlitve. Naslov v upravi lista.
STANOVANJE v Mariboru, dve sobi z vsemi
pritiklinami, zamenjam za enako v Celju
ali v bližnji okolici. Poizvedbe pri: Zorko
Ivan, Ipavčeva 16.
GLEDALIŠČE
MESTNO   GLEDALIŠČE
Nedelja 27. januarja ob 14. uri:
Fr. Ks. Mcško: Pri Hrastovih
Gostovanje v Topolšici
Četrtek 31. januarja ob 20. uri:
Marcel Achard: Življenje je lepo
Optimistična komedija t treh dejanjih.
Premiera.
Predstava za I. abonma.
Petek 1. februarja ob 20. uri:
Marcel Achard: Življenje je lepo
Predstava za II. abonma.
Nedelja 3. februarja ob 15.30: j
Marcel Achard: Življenje je lepo i
Prodaja vstopnic za »Življenje je lepo« bo
od torka 29. t. m. dalje dnevno od 16. do
18. ure oz. dve uri pred začetkom predstave.
RAZPORED  NEDELJSKE   ZDRAVNIŠKE
DEŽURNE   SLUŽBE
Dne 27. I. 1952 tov. dr. čerin Josip, Can-
karjeva ul. 9, tel. 219.
Nedeljska zdravniška dežurna služba, traja
od sobote opoldne do ponedeljka do 8 ure
zjutraj. .
KIIVO
KINO METROPOL
od 25 I.—31. I. 1952
Zasebno življenje Henrika VIII., angl. film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM
Od 25.-28. I. 1952
Draga Ruth,  amer.  film
Od 29.-31. I. 1952
Pod rimskim soncem, ital. film
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob
nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
KINO 2ALEC
Od 26.-27. I. 1952
Norčije v Operi, ital. film
Od 30.—31. I. 1952
Sarabanda, angl. barvni film
Potrt od žalosti javljam vsem znancem,
da je 23. januarja 1932 ob 16. uri 10 minut,
prenehalo utripati srce moje predobre mamice
BOGATAJ   TEREZIJE
odlikovanke   z   Medaljo   zasluge   za   narod.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto,
dne 26. januarja ob 15. uri iz mrtvašnice
Mestnega  pokopališča.
Žalujoči sin Vlado z ženo Vido
Umrla je vzgledna in požrtvovalna dolgo-
letna članica odbora OF, ZB in AFZ
BOGATAJ   TEREZIJA
nosilka   medalje   »Zasluge   za   narod«;   Na
njeni zadnji poti po ljubljeni domači zemlji
na mestno pokopališče jo bomo  spremili v
soboto, dne 28. januarja ob 13. uri.
Množične organizacije OF, I. četrt
FIZKULTURA
VSE SKUPŠČINE BI MORALE BITI TAKE!
Dvoje najmočnejših športnih društev v Ce-
lju, Atletsko društvo Kladivar in Nogometno
društvo Kladivar sta imela pred kratkim zelo
dobro obiskane letne skupščine. Razprave o
delu in nalogah društev so bile izredno kon-
struktivne in samokritične, tako, da lahko
pričakujemo v prihodnji sezoni no\ih us. e-
hov teh dveh najmočnejših društev v Celju.,
Za predsednika Atletskega drušlva je bil z
velikim odobravanjem ponovno izvoljen po-i
žrtvovalni dosedanji predsednik društva tov.I
Fedor Gradišnik ml. Istotako je bil piij
Nogometnem društvu ponovno izvoljen zaj
predsednika tov. Skomina Rafko, Ici si jel
v zadnjem času v športnem delu pridobil
zasluženo priznanje.
ZIMSKO-SPORTNI KLUB KLADIVAR JE
BIL ZELO AGILEN
V času od 6. do 21. januarja je hokejska
ekipa tega društva odigrala osem hokejskih
tekem in sicer Kladivar : Ljubljana 2:4, Kla-
divar :Partizan 1:22, Ljubljana :Kladivar 10:0,
nadalje je uspešno zmagal v svoji skupini
za republiško prvenstvo in sicer nad mari-
borekim Železničarjem z 12:2 in nad Raz-
lagom iz Brežic s 3:0. V nadaljnih prija-
teljskih srečanjih je zmagal še ponovno nad
Razlagom s 3:1 in dvakrat nad mariborskim
Železničarjem s 6:2 in 10:1 v Mariboru. V
mesecu decembru pa je Kladivar odigral
svojo prvo tekmo v letošnji sezoni proti Ljub-
ljani v Kranjski gori in izgubil s 6:0.
Najzanimivejši srečanji sta bili z Ljub-
ljano, kjer je Kladivarjeva ekipa rutiniranih
ljubljančanom nudila izredno dober odpor
in z lepo igro dosegla s tako minimalno
izgubo uspeh. Proti državnemu prvaku Par-
tizanu, za katerega nastop je vladalo iz-
redno  zanimanje,  se  ekipa  ni  mogla uve-,
Ijaviti, čeprav se je borila z veliko požrtvo-
valnostjo. V tej tekmi se je pokazalo, da
ekipi primanjkuje sistematičnega treninga,
kar pa jim onemogočajo izredno slabe zime
zadnjih let.
V petek 1., soboto 2. in nedeljo 3. febru-
arja bo v Celju finale republiškega prven-
stva in nastopajo: Gregorčič z Jesenic,
Ljubelj, Razlag iz Brežic in domači Kladivar.
Republiško prvenstvo
v umetnem drsanju
v Celju
v soboto 26. in nedeljo 27. januarja bodo
v Celju velike drsalne prireditve v umetnem
drsanju. V izvedbi Kladivarja bodo najboljši
slovenski in jugoslovanski drsalci tekmovali
za prvake naše republike. Nastopajo čl n
SD Ljubljane, SD Triglava iz Ljubljane,
Gregorčiča z Jesenic, mariborskega želez-
ničarja in domačega Kladivarja. V ekipi SD
Ljubljane bosta nastopila tudi naia naj-
boljša drsalca, ki sta si pridobila s svojimi
nastopi v inozemstvu evropski sloves Silva
Palme in Marko Lajovic. Istočasno bo v so-
boto zvečer in v nedeljo popoldne izveden
nastop drsalne šole SD Ljubljane, katero
sta pripravila ta naša najboljša drsalca v
veliki drsalni reviji.
Razpored drsalnih prireditev je sledeč:,
v soboto 26. januarja ob 15. uri začetek re-
publiškega prvenstva v obveznih likih. Zvečer
ob 19.30 velika drsalna revija, v nedeljo 27.
januarja ob 10. uri dopoldne nadaljevanje
republiškega prvenstva v prostem drsanju,
popoldne pa bo ob 14. lu-i ponovitev drsalne
revije.
V Celju vlada ogromno zanimanje za to
prvenstvo posebno pa za nastop para Palme-
Lajovic. Zadnje slabe zime niso omogočile
ZSK Kladivarju pripravo večjih drsalnili
prireditev, kar bo verjetno v soboto in ne-
deljo moino. Drsališče v Mestnem parku se
pripravlja in se pričakuje rekorden obisk
teh drsalnih prireditev.
Nogometaši ND Kladivarja
se pripravljajo na novo
sezono
Pred kratkim so pričeli z intenzivnim tre-
ningom v telovadnici II. gimnazije. Pri tre-
ningih zelo dobro sodeluje mladina, dočim
se nekateri člani ligaškega moštva še niso
prebudili   iz  »zimskega  spanja«.
Predvidoma bo v kratkem odigrana prva
letošnja nogometna tekma v Celju. Pred-
videva se za 10. februar. V nadaljnem je
tehnični odbor predvidel odigranje sledečih
tekem: 17. februarja z Odredom iz Ljub-
ljane, 24. februarja z Železničarjem v Ma-
riboru (mladinsko in prvo moštvo), nato 2.
marca revanžno srečanje z železničarjem v
Celju in 9. marca z Dinamom iz Zagreba ▼
Celju, Za kasnejše termine se tehnični odbor
ni mogel odločiti, ker se predvideva že za-
četek republiškega prvenstva.
OKRAJNO KOVINSKO PODJETJE
ŽALEC
iizdelufe in popravlja
z vsemi nadomestnimi deli:
slamoreznice, sadae mline, črpalke za vodo štev. 18, gnojnične motorne črpalke,
skladiščne vozičke, limeljne sušilnice vseh vrst, ročne stroje za luščenje koruze,
vodne zasune ter razne odlitke po želji in temu siična reparaturna dela.
Cene solidne!
Naročila promptno izvršenal
Živi zid
Ntane Tereak
Partizanske vasice Podlog, Podpeč, Planinska vas. Fužine,
Zagorje, Bistrica, Topolovo, Lisična, Drensko rebro pa Veternik,
Koprivnica, Plešivec, Dobrava, Mrzla Planina, Sv. Anton in Za-
bukovje dremljejo v svinčeni soparici. Na južnih obronkih Bo-
horja se na tratah barvajo jagode. Ljudje so na strmih njivicah.
Dela je čez glavo. 2itno klasje je povezano v snopje. Cepci pojo
po gumnih. Kruha bo dovolj za domače in za... eh, o tem se ne
govori;
Tam izpod Boca je prišla pošta. Kozjanska četa je vžgala pri
Rogaški Slatini. Državno veleposestvo je izgubilo skoraj vso ži-
vino. Zapletla se je v borbe, le s težavo se je izvlekla iz zased.
Dva borca pogrešajo. Eden je mrtev in več ranjenih. Le z veliko
težavo so se ostali rešili v gozdove Boča.
Štirinajst dni je preteklo. Zopet bo v nočnih urah oživela jasa
pri kapelici nad Zagorjem. Zbrali se bodo aktivisti in kozjanska
četa.
Ze okrog poldneva je prečkal gozdove med Jurkloštrom in
Zagorjem aktivist Peter. V zgodnjem popoldnevu se je pritiho-
tapil do javke in oprezoval v gozdičku in po okolici. Ničesar su-
mljivega ni bilo opaziti. Povlekel se je v grmovje in čakal.
Sonce se je premaknilo za teme Javornika. Gozdiček nad To-
vornikovo domačijo so pokrile sence, dolina pa je bila še vsa
ožarjena. Proti večeru je prikrevsala po kolovozu ženica, počasi,
kakor da je zatopljena v važne misli. Glava ji je bila sklonjena
na prsi. Ni se ozirala naokoli. Le oči so ji streljale na vse strani
izpod obrvi. Kdo ve, če jo kdo ne opazuje.
V zagorskem zvoniku je počasi udarilo kladivo. Sest...!
Udarci so zapluli skozi ozračje. Prav nalahno, komaj zaznavno
jih je prinesel vetrič do jase v gozdičku.
2enica je trudno obstala pred kapelico in se počasi ozrla
okoli sebe. Vse naokoli je bilo mirno. Le listje na grmovju in
tanke vejice so «e igrale v vetriču.
Zvoki iz zagorskega zvonika so jo predramili.
Počasi je štela: »Ena... dve... tri... šest«.
Kje je Peter? 2e zdavnaj bi moral biti na mestu. Da se mu
ni kaj zlega pripetilo«, je dahnila. Oprezno je zakoračila naprej
po kolovozu.
Tončka Cečeva
Iz grmovja na desni je tanko zapiskalo: »S-s-s-s-s-t!«
Zenica se ni ozrla, le koraki so postali počasnejši. Pisk se je
ponoviL Iz grmovja se je za hip pokazal obraz aktivista Petra
in zopet utonil v zelenju. Ženska postava je zavila po nekaj ko-
rakih v grmovje.
Resni, skoraj moški obraz je imel trpke poteze. Brez besed
je potegnila z roko preko njega, kakor bi si hotela obrisati potno
čelo. Kazalec je za hip obstal na ustih. Peter je pazno sledil vsa-
kemu njenemu gibu. Sla je mimo njega naprej v gozd skoraj tri
sto metrov. Peter je vstal in ji počasi sledil.
»Peter, sedi!« je dejala, ko se je sama zleknila v mah.
»Povej, kaj je novega pri Jurkloštru.«
Peter je začel počasi in preudarno pripovedovati: »Zveze za
Zidani most, Marof, Jurklošter so postavljene. Prav tako proti
Trbovljam, Sevnici in Rajhenburgu. V Sevnici je Marijan. Ta
nam daje najtočnejše vesti. Tudi on bi moral priti danes na javko.
Pri Rogaški Slatini je imela četa težke borbe. Obveščevalci ne
vedo podrobnosti.«
»Da, da, težke borbe! Dva, ki so ju ranjena ujeli in ležita v
bolnici, sta pod pritiskom in batinami nekaj izdala. Javko je
treba še danes spremeniti. Peter, bodi previden! Ne zaupaj ni-
komur!« je dejala Roza.
V dolino so polzeli mrakovi z Javornika. Gozdiček je utonil
v njih. Tam daleč za Maceljskim pogorjem je začelo nalahno ža-
reti. Polna luna je začela počasi vstajati. Zagorska planota se je
svetlikala iz teme. Od daleč se je začul pasji lajež in se polagoma
stopnjeval. Po vsej dolini so bevskali psi.
»Peter, poslušaj, še nikdar niso pri tako zavijali v dolini.
Nekaj ni v redu. Skoraj bo ura pol desetih, toda na javki še ni
nikogar. Ta zamuda ne obeta ničesar dobrega,« je zaskrbljeno
rekla Roza.
»Popoldne je bilo slišati brnenje avtomobilov in motorjev na
cesti Lisična—Prevorje in Sv. Vid—Planina, Bojim se, da je
javka izdana,« je odgovoril Peter.
Počasi je desetkrat udarilo v zagorskem zvoniku in zamrlo v
hribovju. <
»Peter, stopi na javko, toda ne izdaj se na prvi znak! Potuhni
se!« je dejala Roza.
Previdno se je Peter splazil po grmovju do kapelice in obstal
v senci debele bukve.
Na javki ni bilo nikogar. Minute so minevale po polževo!
Peter je po mačje oprezal po kolovozu in grmovju. V desnici je
je držal napet samokres.